M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. 437 Leibserben.* ]) Leta 1753. priznava v vlogi Jožef Ernest Skerlichi, da je zamenoma kupil Za vrh od Jurija Seifrida Valvasorja. 2) Hči ravnokar imenovanega Ivana B. Valvasorja in grofice Marije Si-donije Barbove, gospž Ana Elizabeta, omožena Posarellova, podedovala je po smrti svojega soproga Ivana Herwarda Posarella grad Volčji Potok pri Kamniku, »welche Frau Wittwe diesen Ort annoch besitzt*, kakor piše naš Valvasor (leta 1689.)3) Vdova po bratu Ivana Vajkarda, Ivanu Henvardu Valvasorji, gospž Marija Šaloma Valvasorjeva, porojena baronica Moscon, ki se je pozneje omožila še jedenkrat z Ivanom Vajkardom Semeničem in v tretjem zakonu (leta 1687.) z Volkom Albrehtom Schwabom, imela je še leta 1689. grad S e 1 o (Gschiess) na Dolenjskem.4) Nekova Sofija Valvasorjeva, vdova po Adamu Apfaltru, kupila je leta 1624. grad Gor en j i Motni k (pri Motniku). »Seithero *, pravi Valvasor,1) 1) III (XI.) 424. »ists bei denen Herrn Apfaltrern verblieben: Wie denn Herr Georg Sigmund Apfaltrer Frevherr jetzund solches annoch besitzet«. (Konec prihodnjič.) l) III (XI.) 399. 2) Deželna deska (Neudorf Gut sammt der incorporierten Val-vasor'schen Giilt). s) III XI.) 658. 4) III (XI.) 233. K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja. grdmhlav adj. kdor ima pohabljene roke ali noge. — grdijan m. grd človek. — grdiš m. = grdijan. — greblfdč m. okrogla lesena posoda, iz katere se moka grabi. — grebljica, f. = ledina (Vinica). — grenkoča f. = grenkost. Zagrebec Ia 283 ova misel čini sladke vse grenkoče. —greška f. der Fehler. Jurjevič 66. — gnnglec m. neko v ptič, iz nem. Habd. ad. 662. — gflzavec m = slabič, slabega telesa človek. — grlobavati, pogovarjati se na glas. — grohati = kruh valjati. — grole f. pl. die Perlenschnur. — grom m. ime psu. — grozdika f. neko jabolko. Var. — grtati grtam, požirati goltati. — grudje n. Schollen. Zagrebec. — gurbet m. cigansko dete. — guznjekovica f. neko drobno sladko jabolko. Var. — gvdntor m. = gantar. — gvezdra f. broždžalka greštalka. — gveždrati = grčštati. — habikruh m. kdor ni za drugo, nego da hruh habi/ Lovrenčič rodbinstvo 65. — hddrati 1) reiben, den Boden. 2) schminken. — haharija f. car-nificina, Habd. ad. 301 i. t. d. — hahdriti hahdrim = trpinčiti. Habd. ad. 438 Listek. 588 su ga strašnemi mukami haharili. — kuharstvo n, = haharija Habd. mar. 297. — hahuljati: Kocijančič Filot. 3.174 Kralj Ludovik, znajuči da grof d' Angio, brat njegov, i gospon Gvaltier de Nemurs igraju, buduč be-težen, je se podigel i hahuljajuči k njim v hižu je pošel. 3.190 ovo srdce razsiple i čini ga vu posleh potrebneh hahuljati. — (Belostenec tolmači : ginem venem languesco vidi sterto; a tu: speč hrčern. — hajdiiidk m. kruh iz ajdove moke. Habd. mar. 103 bolje im v tek ide njihov hrženjak ali haj-dinjak nego vnogem gospockem sinom kuliko goder gingavo pripravljene jestvine. — hajica f. jarem prvih dveh volov, kader so štirje vpre-ženi. — hdjos m. razbojnik, potepuh, iz madj. — hdjoška f. ime kravi. — hdlapa m. = bedak. — halapZtrda f. 1) Helebarde. Habd. 2) velika neurejena soba. — halapama f. z lesom ograjeno mesto, kjer se listje suši. — halapuzdra m porogljivo ime. — lialban m. ime psu. — haloj-sniti - lčjsnem, s pestjč butiti (Stridovo) — halopdk m. norčast človek. Zagreb. — halov m. konjske jasli. — halovanja f. der Larm Habd. ad. 307, 841, 916, 1040. — halov&njiti larmen. — hamalija f. Habd. ad. 1079 mučil se je dugo copernik vnoge pred nje oči nečiste fantazije svojem bajanjem i Jiamaliami'1, postavljajuč. Belostenec: hamalia divi-natio. — hamulija f. (?) Lovrenčič rodbinstvo 12. — handrati herum-gehen, o deci: kud si handral ? — hapak m. nespreten človek. —- hapek m. majhen dečarec. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. LISTEK. Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih. Spisal dr. J. Vošnjak, — To je najnovejše naše dramatsko delo, ki je izšlo v 3. zvezku Hribarjeve »Narodne knjižnice« v Celji. Vsebina mu je nastopna : Doktorja Dragana, odvetniškega koncipijenta, ki je ravnokar zaslul po svojih domorodnih poezijah, hočejo izvoliti za državnega poslanca. Dr. Stremil in prof. Branič mu prigovarjata, naj rajši odkloni ponudeno čast, dokler nima samostalnega mesta v družabnem življenji, ali Braničeva hči Mira, navdušena po pesniškem delovanji svojega ženina, poteza se zanj, češ, da ves narod zaupno kliče po njem Dragan vzprejme izvolitev in potem na Dunaji neustrašeno zagovarja pravice svojega naroda ; deluje sosebuo za železnico, ki bi izredno hasnila njega domovini. Baš tedaj namerja minister grof Bering uvesti novo ustavo in potrebuje dvetretjinske večine; treba mu samo še deset glasov. Zmagal bi s svojim predlogom, če bi pridobil Dragana in njega tovariše. Minister sam sicer ne pregovori poslanca Dragana; le-ta omahuje celo še tedaj, ko se mu ponudi koncesija za 6110 zaželeno železnico, če bi glasoval za vladne predloge; pregovori ga pa lepa vdova Katinka, katero pošlje grof Bering baš pred odločilno sejo k Draganu na dom. Dragan se je seznanil ž njo pri ministrovi 57° M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. Recimo, da je Valvasor res umrl v Krškem — pismenih zapiskov nimamo, pač pa govori' za to tradicija — kar pa se tiče Valvasorjevega počivališča, kaže beležka Frančiška grofa Hohemvartha iz leta 1832. na Valvasorjevo rodbinsko graščino Medij o.1) Daljnim raziskavanjem je sedaj naloga določiti, ali je v rakvi medijski še kaj sledu, da so nekdaj ondu pokopali Ivana Vajkarda Valvasorja! J) »Illyr. Blatt« 1832, pg. 148,, št. 926. K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.) hapiti hapim, konje h. to je jašeč konje terati: ala sem ih shapil! — hardmija m. vojnik pešec. Habd. ad. 188.722. — haramustanec m. = hrustanec. — harbudje n. neko dračje. Habd. ad. 1062 gda idem po ledini, vidim koprivje i harbudje, kam se je zaraslo. Belostenec ima: harbuda v. drač. — hareka f. dekle že veliko, a za nobeno rabo. — hariti harim čižme h. —čistiti, snažiti. — harmdk m. samo: »na har-mak* n. pr. delati na harmak je brzo delati. — harmulja m. i f. po-sprdno ime. — harpijas m. Habd. ad. 424 dvoja pak marha i blago je, na ku ti harpiasi i zgrabiaši krvavo glede. — hdzbija m. kdor se rad bije in tepe. Zagreb. — hazukniti hazuknem: poginiti: kadar kdo težko čaka, da kdo umre, pravi: Bog ti daj, da bi skorom hazuknul. — hcdva f. = šč&va. — heč hšča m. majhna sekira. — hegide f. pl. gosli, iz madj. — hegidtd m. godec. — hčhljast adj., kdor se vedno na smeh drži. — hekmek m. stisnjen človek in grd. Samobor. — helda f. = ajda hajdina. — /lendek m. na hendek = po strani. — hera f. stran: nosi škrljak na jednu heru. — herceg m. hercezica f. hercezvja f. herceški, te besede se večkrat ber6 v kajkavskih knjigah, od nem. Herzog na madjarsko. — he-retičdnski adj. Habd. ad 242 i. t. d. haereticus. —¦ heretnik m. hereticus. Habd. mar. 96. -— hldzeš m. ime volu, iz madj. — hidzeška f. ime kravi. — hincanje n. Habd. ad. 267. Dotikavanje, šalnice, namigavanje, hincanje začetki jesu v divojke da nje devojačtvo vmira. — hlnckoren m. neka bi-lina. — hinjzati hinjžem, z glavo kimati, o konji, konj hinjže. — Miniti bitnem, huschen. — hišica f. dim. hiža. Habd. ad. 90. 92. 119. 440 Gašp, Listek. 571 1.982. — hizička f. majhna hiža, Lovr. rodb. 97. — liizičkica f. dem. hiža. — klzka = hižička. — klani = hišni. — hlapdriti-^vlm, kadar je hiša topla, vrata odpirati in zapirati, da se ohladi. — hlapslin m. čižmarski jermen. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. LISTEK. Nazorni pouk v ljudski šoli I. del. Marljivi pedagoški pisatelj g. Frančišek Gabršek, nadučitelj in okrajni šolski nadzornik v Krškem, spisal je pod gorenjim naslovom 275 stranij obsežno knjigo, katero je izdalo in založilo ,,Pedagogiško društvo" v Krškem, natisnila pa ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Knjiga je prirejena po formalnih učnih stopinjah in obseza v 40. poglavjih nazorne slike, o katerih nikakor ne dvojimo, da bodo učitelju jako olajšale nazorni nauk. Vsaki sliki je pridejano po potrebi nekaj pregovorov, ugank, vprašanj, pametnic, pesmij i. t. d., torej gradivo, ki sosebno oživlja nazorni nauk. Gospod pisatelj bode v II. delu dovršil učno tvarino za nazorni nauk v I. in 2. šolskem letu, v III. delu pa pride teoretiška razprava o nazornem nauku. — Naj bi slovensko učiteljstvo rado podpiralo zaslužno delovanje g. Gabrška ter z izdatnimi naročili pospešilo izdajo II. in III. dela ! ,,Nazornega pouka" I. del velja I gld. 50 kr , kar se nam ne zdi preveč za tako obsežno in vešče sestavljeno knjigo. Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Spisal Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj. Krško, 1894. založil „Odbor za olepšanje mesta" v Krškem Tiskal Dragotin Hribar v Celji. 147 str. — To knjigo, ki se odlikuje po lepi obliki kakor sploh vse knjige iz Hribarjeve tiskarne, posvetil je odbor za olepšanje krškega mesta gospe" Josipini Hočevarjevi, veliki dobrotnici in podpornici v Krškem, V 24 poglavjih podaja knjiga preobilo kulturnih in zgodovinskih črtic od starega veka do denašnjih dnij, na konci pa ima pet životopisov slavnih Krčanov (Dalmatin, Bohorič, Valvasor, Martin Hočevar, gospd Hočevarjeva). S slikami jo je okrasil S. Magolič v Celji. Cena? »Slovanska knjižnica«. V 19. snopiči ,,Slovanske knjižnice" je izšla V. Beneša-Tfebizskega povest ,,Pošasti", preložil Z. Z, Trbojski, v 20.—23. snopiči pa je natisnjena ,,Zaobljuba", katero je hrvaški spisal Ferd. Bečič, poslovenil Peter Medvešček. Kdor ljubi lahko berilo, ki ni brez romantiškega nadiha, njemu utegne ,,Zaobljuba" ugajati, dasi je v nji to in ono kaj malo verjetno — primeri sosebno končna poglavja. Prevod ni do cela opiljen. Podčrtali smo si zlasti take stilistiške nepravilnosti: ,,Ali se ne poznajo v naše vetrove" (4), ,,V Jadransko morje me ni mikalo, ker je znano po morskih vetrovih" (7), „Ribata ga z vinom" (17 ; zakaj ne ,,drgneta" ?) ,,Globok vzdih pri vali se iz Ivanovih prsij" (66), ,,Ivau je bil ves prestrašen s to nenavadno ponudbo" (103), ,,Kakd se oni pod vročim afrikanskim in španjskim solncem zagoreli obrazi ljubijo med seboj" (175)- Na čegav rovaš naj zarežemo kurijozum, da se je Mozartova ,.Zau-berflote" preložila v .,Čarobno dimko (pipo)" (116)?! — V 23. snopiči je tudi povest ,,Štiri dni" slovečega ruskega realista V. M. Garšiua, preložil V, Kogej, in nekaj živo-topisiiih črtic tega pisatelja. — Žalostno je pač, da ,,Slovanska knjižnica' še vedno nima toliko podpore, kolikor je je vredna. Gospod izdajatelj pravi celo, da io bode nadaljeval samo še do 5°- snopiča, ako se ne izboljša denarno stanje.- Treba je ,.Slovanski knjižnici" še okolo 300 naročnikov, da bi bila popolnoma zagotovljena. Ali naj res zgolj zaradi znane naše malomarnosti prepade to književno podjetje, kakor so prepadle že vge dosedanje knjižnice ? M. Valjavec: K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja. 631 od katerih spleta ljubke, dehteče povesti v verzih. In potem se vrst6 vsi romantiki, katerih imen ne navajamo samo ne zat(3, da nam jih ni treba ože klasificirati, za njimi zopet do cela moderni književniki — v Vrchlickega slobodnem kraljevstvu vlada največja pesniška sloboda — veristi in realisti, dekadentje in simbolisti, vsi oni, ki hodijo po modernih in najmodernejših potih, navzeti romanskega, francoskega duha! — Se nekaj besed o načinu, kako so osnovani ti-le očrtki: Podajati ne-čemo absolutno zanikujočega ocenjanja ali kritike, ki bi se z vsemi načeli ujemala sam<5 z jedno merj6. Opisavali bodemo umetnike, kakeršni sov svojih delih, ne glede" na to, kakšni bi morda po tem ali onem mnenji morali biti; opisavali jih bodemo: ne da bi sploh ocenjali njih delovanje. Sam6 analizirati ga hočemo, morda semtertja, kolikor je mogoče, tudi iščoč zvez z minulostjo in z drugimi njim podobnimi prikazi. Ob tem pa se tudi ne bodemo držali nikakeršne šolske estetike starejše meri. Umotvor je bil vselej ustvarjen prej, nego je bila estetika, prav takč, kakor so bili pojmi in njih odnošaji dani že pred ustanovljenim logiškim sestavom. Estetika pač lahko ex post določi oblike, v katerih se je kdaj lepota pojavljala na vedno izpreminjavem organizmu umetnosti; ni pa ji dovoljeno, da bi za obliko lepote, ki je vender v različnih dobah, v različnih fazah človeškega razvoja različna, gibna, likvidna, postavila konstanto, a priori določeno za bodočnost. Zato smo v te očrtke vzprejeli tudi marsikaj, česar resnična vrednost je še preporna in se bode pokazala šele sčasoma, česar sedanji učinek pa je jako intenziven, kakor n. pr. pri tolikokrat zasmehovanih dekadentih ali pa precej pri prvem pesniku, katerega hočemo opisati, pri J. S. Macharji. (Dalje prihodnjič.) K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.) hlepost f. = hlšpnost Habd. mar. 89. — hlev m. kraj pri vinski stiskalnici pod babo, kjer škaf stoji. — hlivic m. = hlsvec, Kocijančič filot. 1.94. — hlistati hliščem 1) z žlico kako tekočino tako jesti, da šepeče. 2) puhati, srkati. 3) rocheln: prasec blišče zaboden, kadar mu'kri teče. — hldadec m. 1) 6ni kol, ki drži plot, da se ne razruši. 2) = teležnjak pri plugu; tudi brez h: lwdec. — hmanjikovdti = zločest biti. — lioblanje n. das Hobeln. 632 M. Valjavec: K tretjemu sešitku VVolfovega slovarja. Zagrebec 1.327. — hoblati hobeln. Habd. ad. 107. Škvorc 295. — JmbliČ m. kleiner Hobel. Habd. ad. 558. — hoblin m. = hoblič. Škvorc 283. Zagrebec 1.327. — hbc! kadar kmet hoče, da mu gre" vol na levo, zavikne mu: hoc! — hojsati se: iz šale se med seboj potiskati in sem-tertja tirati; tudi vojsati se — hopsač m. kdor hodeč poskakuje. — hop-sa/omder m. kdor je od kod izgnan. — kopsati: hodeč poskakovati. — horiti se briinstig sein, o kobili. — hormak m., kdor v hitrici dela. — hortdsiti se, družiti se, pajdašiti se, h se s kom (ortak ?). — horovdti = horiti se. — hotičen adj. kdor kaj hoče. Krajačevič 84. — hotence, hotomce, hotonce wol lend, zu Fleiss. — koaval m. tisto, s čimer čižmar napenja čižme, iz madj. — hračkovdti, hračke izmetati. — hfcati hrcam = hrkati, kašljati. 2) migati kakor ribica, kadar jo loviš z rokč. — hrdavica f. v uganki: zahr-dano zamrdano ne da se odhrdati odmrdati dok ne dojde hrdavica mrda-vica, koja je zahrdala zamrdala, koja opet odhrda odmrda (ključ). — hre-bavost f. Gašparoti 1.959. ~ hribrati hrčbrav = hrčbati hrčbav. — hrkniti hrknem koga, v ledje udariti koga. — hrnfin m = hrmon. — hrmustavec m hrustanec. — hrnja m. i. f., kdor ima velika usta. — hrnjarec m. del svinje okolo gobca. — hrnav = ščrbast (Mraclin) (krn). — hrnec m. = hrnjarec. — hrompa f. neka hruška. (Mejmurje.) — hrptati hropčem, svinje hropčejo. — hrukati Mulih pos. 1266 z dobra i z ljubavjum pri poštene žene vnogo več hoče opraviti, nego gizdavo zapovedajuč, hrukajuČ porivajuč, preklinjajuč ali bijuč (impetuose alloqui aut respondere) Belostenec. hrupanjanje n. das Larmen. — ^rie/z = ržen. — hrzenjdk m. das Roggen-brot Habd. mar. 103. — hudovkren -rna. Koc. filot 3.136 kak ni potrebno hudovernomu biti, tak ni potrebno nečlovečnomu biti. — huhnjavica in brez h: hunjavica f. der Schnupfen Koc. nI. 3.181. — k&kniti = udariti: »sakramencki ga je po pleči huknul* i fuknitl. — Imrdajura f. porogljivo ime" ženski. — hurmak m. = hormak, kdor dela v hitrici, kar dela. — hiirniast adj. = bedast. — husen in hujsen adj. o psu, ki rad napada; človek ki vse preiskuje (Bezavina) češče: pohujsen. — husiti in hiijsiti, hoditi, kakor bi česa iskal: »Kaj husiš po moji koruzi?* — hustiti = ščuvati, psa na koga hustiti ali hujstiti. — hvalibog m. Gottslohn Krajačevič 28. (Konec prihodnjič.) M. Valjavec. M. Valjavec: K četrtemu sešitku VVolfovega slovarja. 757 K četrtemu sešitku VVolfovega slovarja. (Konec.) idom adv. sogleich. Krajačevič 255. — ileka, iloka f. ime" kravi. — inašič m. dim. inaš. Zagrebec 1.509. — izbrisanje n. das Auswischen Gašp. 1.942. — izbrisevati Matakovič 2.31. — izcicati Skvorec 247. — izcigiditi Habd. ad. 837. glej ciguliti. —- izčutiti herausfuhlen: »Ti si to mogel lehko izčiititi.« — izhukdvati: Koc. Filot. 3.117 srdce naše oduška vleče na vuha, i kakti goder svoje miseli izhukava z jezikom, tak odihava na vuha, čez koja tudže miseli prijemlje. — izkdzatije n. Gašp. 1.971. Matak. 2.2. — izkazevati = izkazovati, Zagrebec. — izkončati Habd. ad. 782, Gašp. 1.898. 925. — izkrdtiti denegare: Zagrebec 2 34 prosil je prijet biti vu s. red tak zažgano, da mu milošča ni mogla izkračena biti — izkrikdvati Matakovič 2.55 iter. izkriknuti. — izkriknuti izkriknem ausrufen. Gašp 1.912. 963 i. t. d. — izkrikovati iter. izkriknuti. Matak. 2.119. — izkupljenje n. das Loskaufen. Habd. ad. 210. — izlejati= iz-liti Habd. ad. 167. 766. 999. 1022. — izminiti izminem. Habd. ad. 520. gda jezero let izmine. — izmišljdvauje n. das Erdichten, excogitatio Koc. Fil. — ipjmisljenje n. Erdichtung. Zagrebec 1.215, 240 Koc. Fil. 3.87. M. Valjavec. LISTEK. Družba sv. Cirila in Metoda nam je poslala nastopni poziv: Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesoljno Slovenstvo, a najmilejši so ji ta trenutek rojaki onostran Karavank Zakaj? Zato, ker smo storili zanje do sedaj najmenj. Vender pa jim je materina beseda tako ljuba kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žele" sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo mi vsi. Ze dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenili podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovci na Koroškem. Vodstveni seje naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru. Že imamo prav blizu mesta za 1250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbinski prostor; šola z bivališčem za sestre pa nas utegue stati okrog 15.000 gld. Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja ! Naša velikovška stvar Vam bodi, prosimo Vas, pri srci tako, kot so Vam pri srci Vaše najožje rodbinske stvari. In Ti, rodoljubno ženstvo po Slovenskem! Ti si v naši družbi izpričalo požrtvovalnost, o kakeršni ni vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroški šoli našlo srečnih potov in onih uačinov — ki Ti je nareče Tvoja domoljubna iznajdljivost.