Poštnina pavšallrana. V Ljubljani, torek 13. januvarja 1920. Na pismene naroCbe brci poillJat> e denarja se na moremo ozirati. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leta ... K 120> pol leta . . . „ «0 -Jetri leta ta mesec ..... 10 - Novi narotniki naj pošiljajo narotnino po nakaznici. i te zaračunajo pq •enem proštom in sicer n visok ter 55 mm t prostor za enkrat 1 K, za veCkrat popust Zn inozemstvo celo leto ...Ki pol leta......... Četrt leta ... „ za ineaec ...» Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgO' vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Rokopisi se ne vročajo. —........... ; Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem tfgu ~ štev. 8. Teleion štev. 44. — . - V jadranskem vprašanju ne pride do sporazuma. POSVETOVANJE MINISTRSKEGA SVETA O JADRANSKEM VPRAŠANJU. Beograd, 12. (Izvirno poročilo.) Včeraj se jej ministrski svet cel dan posvetoval o zadevah, ki so v zvezi t rešitvijo jadranskega vprašanja. Formulirane so bile instrukcije, ki se pošljejo delegacij v Pariz. S SPORAZUMOM NE BO NIC, Beograd, 12. (Izvirno poročilo.) Sirijo se vesti, da direkten sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne bo dosežen ker vztraja Italija pri zahtevi, da se vzame za podlago teh pogajanj londonsk memorandum. Trst, 12. (Izvirno poročilo.) »Pl-colo« poroča, da še ni prišlo do sporazuma v jadranskem vprašanju. Točki, v katerih se ne moreta zložiti L1oyd George ln Nittl, sta vprašanje reške države Sn nevtralizacija vzhodne jadranske obale. Glede Zadra je upati na praktično rešitev. Pariška konferenca. NAŠA DELEGACIJA PR! PREMI-JERJ1H. Pariz, 10. Agence Ha vas poroča: Ministrski predsednik Clemenceau, Lloyd Oeorge ln Nittl so danes zvečer sprejeli poročilo zastopnikov jugoslovenske države dr. Trumbiča In dr. Zolgerja. IMPER1JALISTI ZBORUJEJO ZAUPNO. LDU Pariz. 11. Razgovori Clemenceauja, Llovd Oeorge In Nlttlja o Jadranskem vprašanju se vrše zaupno. REKA SVOBODNO MESTO V AVTONOMNI DRŽAVI. LDU Berlin, 12. »Lokalonzelger« poroča Iz Berna: Kakor se Javlja V Pariza so po Izmenjavi ratifikacij: ministrski predsedniki zopet imeli zborovanie. na katerem so raznrav-liali o ladranskem vnrašaniu. Itivoslo venski minister za zunanle stvari dr. Tromblč le izjavil, da nameravalo napraviti Reko za svobodno mesto v posebni avtonomni državi. Nameravan upor baranjsklh madžaronov. fcA ODCEPLJEN JE OD JUGOSLAVIJE. LDU Beograd, 12. Kakor doznava »Pravda« iz Novega Sada, se gotovi elementi med baranjskiml Madžari pripravljajo na nepremišljene korake, ki bi se imeli očltovati v drugi polovici tega meseca v Insceni-ranih nemirih, tako da bi se Baranja vi" .rn ,0^cePda od naše države. To £ rek, lco se bodo vršile volitve v madžarsko narodno skupščino. Storjeni so vsi koraki, da se ta akcija prepreči. BAJSKI OBČINSKI ODBORNIK — MADŽARSKI KONFIDENT. LDU Beograd, 12. V Baji je bil aretiran občinski odbornik dr. Keller. Pri preiskavi se je našlo mnogo obteževalne korespondence, iz katere je razvidno, da je bil omenjeni madžarski korfldent. Prva seja zveze narodov. LDU. London, 12. Jan. Prva seja Sveta zveze narodov je skPcana za petek, dne 16. t. m. dopoldne v Da-riz. Vršila se bo v poslopju ir.inisir-*tva za zunanje stvari. Sejo bo otvo-ril z nagovorom zastopnik Francije Leon Bourgeois. Veliko Britanijo ho zastopal lord Curzon, Italijo De Mar«* tini, Belgijo pa Hymans. Ameriški poslanik v Parizu le naprosil predsednika Wilsona za navodila. LDU. Waschington, 12. laa Kakor lavlja »Sun« iz Pariza, je dal Clemenceau takoj po uveljavljenju versaillesske mirovne pogodbe pri zastopnikih Argentinije. Čila Kolum-beje. Danske. Španije, Norveške, Pa-raguavja. San Salvadorja. Nizozemske, Švedske, švice in Venezuele povprašati. da-Ii hočejo po njih zastopane države vstopiti v zvezo narodov. Boljševikl zavzeli Rostov. LDU. Moskva, 12. Jan. Frqntno poročilo z dne 11. L m.: Ponoči 8. t. m. smo po krvavem boju zavzeli Rostov ob. Doni. V naše roke je padlo 11.000 ujetnikov. 330 topov, 160 strojnic, 7 angleških tankov ter ogromne zaloge živil In vojnega ma-ferijala. Od 1. januarja 1.1. dalje smo na južni fronti zaplenili 750 topov, čez 1000 strojnic In t9 tankov. Na vzhodni fronti traja naše prodiranje ob sibirski železnici dalje. Naše čete se nahajajo 40 vrst vzhodno od Kra-»nojarska. število ujetnikov, ki so padli v naše roke pri zavzetju tega mesta. Je narastlo na 70.000. To’ število tvorilo v prvi vrsti ostanki prve, druge in tretje sibirske armade. LDURlm, 12. Kakor se poroča iz Helsingforsa, je vsled premirja med Estonsko in sovetsko Rusijo postal položaj severozapadne ruske armade naravnost obupen. General Judenič je baje ukazal svojim četam, naj se umaknejo na estonsko ozemlje, kjer bi bile seveda razožene. Dalje je general Judenič povprašal pri zavezniških velesilah, da H nai se severoza-padna ruska fronta sploh smatra kot z« vedno razpuščena. Stavke v Romuniji. Spopadi med delavci In vojaki. LDU Bukarešta. 12. Stavke v Ru-muniji se vedno bolj širijo. Došlo je do ponovnih spopadov med delavci in vojaki. Delavstvo vztraja pri svoji zahtevi, nai se izvede splošna de- mobilizacija, in preti s splošno stavko. Pričakovati je nadaljnih demonstracij. Gibanje v Bolgariji potlačeno. ZMAGA PODKUPLJENEGA MILI-TARIZMA. LDU Beograd, 12. »Politika« javlja iz Pirota: Stavka v Bolgariji, ki je imela popolnoma boljševiški značaj, je doživela poraz. Vojaki železniškega polka so vzeli v svoj,e roke ves promet, a vojaki brzojavnega polka vse poštne postaje. Vlada je dovolila vsakemu mobiliziranemu vojaku 20 levov dnevnic. K vprašanju agrarne reforme. Ljubljanski dop. urad je objavil statistiko veleposestev, ki bi se Imela razlastiti v Sloveniji. 242.286 ha obsega ta površina zemlje — to Je krog V4 nekdanje Kranjske. Nameravani maksimalni standard, ki ga naredba predvideva t. j.: zemlja, kolikor je sme največ kdo obdelovati in imeti v svoji lasti, ne srne presegati 75 ba, posestvo sploh (n. pr. z gozdi vred itd.) pa ne več kot 200 ha. bo pač še rabil v Sloveniji nekaj korekture. N. pr. en slučaj: V Solčavi, v Gornjegrajskem okraju ima »veleposestnik« Janez Prodnik skoro 700 ha sveta, ker so pa to večinoma planine in neobdelana gorata tla brez rasti, se on kljub tem 700 ha zemlje še ne približuje posestnikom s 75 ha rodovitne zemlje. Isto velja za razna taka kmetska posestva, ki bi morala veljati po naredbinl Izmeri za veleposestva, v resnici so pa po pridelkih (baš vsled gorskih nerodovitnih tal) samo navadne kmetije (n. pr. na Gorenjskem). Takih kmetij Imamo v Sloveniji okrog 80. če ne še več. Poverjeništvo za agrarno reformo bo moralo poskrbeti za to, da se splošni zakon izvede pri nas tako, da bodo te kmetije izvzete iz kompleksa veleposestev. Z agrarno reformo se bodo morale popraviti tudi krivice ki so se godile našemu narodu, zlasti na Koroškem. Nemški veleposestniki so tam že samo tekom poslednjih 25 let uničili nad 40 gorskih kmetij, ki so jih pokupili za malenkostne svate. Nemški plemenitaši so zatrli na Koroškem vso živinorejo. S pogozdovanjem sc skrčili pašnike na minimum. ter na ta način onemogočili, da bi uspeval mali kmet in živlno-rejec. Občina Sele nad Borovljami, ki je imela n. pr. pravico do pašnikov za 2000 glav živine, jih redi danes komaj 300. Za vse to se ima danes brigati država, da se popravi in iz-nova uredi. Stara pravda naj se povrne kmetu, stara pravda, ki so jo teptali princi Lichtensteini. Wlttgen-stejni, grofi Thum-T^isi, baroni lielklorfi in Latnesanl po Koroškem, po Štajerskem in Kranjskem pa linije: Auersperg, Schonburg-Walden-burg, Windischgraetz in nižja gospoda na valpetski lestvi. Češki obračun z Rimom. Praga, 2. jan. 1920. Vsa znamenja kažejo, da bo sedaj po obračunu z Dunajem prišlo na Češkem do obračuna z Rimom. Boj češtva z Rimom stopa, kakor se vidi, v poslednji štadlj. Začel se je zdavnaj, zdavnaj tam v časih Pfemisla Otokarja, ki je padel poražen od Rudolfa Habsburšega na Moravskem polju. V Husu, Žižki in Husitih je imel Rim odločne vidne sovražnike, ki so mu z vso močjo izpodnašali tla. Po nesrečni bitki na Beli gori 1620 se je pa obenem s Habsburžani vrnil na Češko Rim s svojimi jezuiti. Habsburžani in jezuiti so divjali tako, da se je že zdelo, da bo nekdaj slavni In junaški češki narod za vedno Izbrisan Iz zemeljske oble. Toda ona Pre- nm/kbim vidnost, ki vodi po Masarykovem na-ziranju — narode in tudi Češki narod je hotela drugače. Francoska revolucija je rodila tudi med Čehi rodoljube, ki so začeli z delom probuje zavestno v stopinjah Husa, ChelČlc-kega in Komenskega. In zanimivo je. da so vsi veliki možje češkega naroda Iz druge kot rimske cerkve. Ka-lar, Palacky, Masaryk, noben teh ni katolik. Probujen češki narod je obenem z Dunajem začel boj tudi z Rimom. Znan je Macharjev stavek iz njegovega »Rima«, da bi le dvoje rad doživel: obračun z Dunajem in obračun z. Rimom. Prvi obračun je češki narod slavno končal in da se Je Dunaj v svoi zverinski hudobiji končne le zgrudil, je v zelo veliki meri za- VLAD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. , Toda polom pri nji očividno ni bil edini; ki se je pripetil tisti večer. iV predsobi Jo je prestregla hišna, češ, da jo kličejo k telefonu. Spoznala j® grofov glas. V naj večji naglici ji , na* ^icie ne Pričakuje, gel in zakal« ni “io- SeDrhetenal/,godil se je » ^ neprijeten slučaj«; ali on Je govoril 2 n o iz kavarne, telefon je visel premalo na samem, in vrhutega so bile »podrobnosti še nepojasnjene«. Hotel je zvedeti, kako Je opravila z Nino. »Bilo je strašno!« je zastokala Dora. »Znorela sein... Ali se jutri vidiva?« »Ne vem. če bo še mogoče. Kdaj?« * »Ob osmih, pri tebi. Vsad enkrat še!« »Tako!« je zategnil grofov glas. »Tak... še enkrat.« In zvonec Je zapel. Oblečena se je vrgla Dora na po- steljo ter jo razgrebala z nohtmi do jutra. Ko je napočil dan, ni hotela verjeti, da Še živi. Drejče Rojan, še vedno škrtajoč od leze na<{ prestanim ponižanjem, vznemirjen po svoji zaljubljeni skrbi in zbegan od čudnih reči. ki jih je bil zvedel nocoj, je hitel proti Gorenjski ulici v dokaj zmedenem stanju duha. Vino, s katerim se je zalil pri Dori, Je bilo le podžgalo dirindaj njegovih strahov in pričakovanj. Študent ni več dvomil, da so tud! Vido zgrabile zanke dogajanja, v katerem je pomenil škandal pri Dori vsekako začetek vratolomnega finala. »Grdobija se je zgodila,« le ugibal gredoč, »toda kakšna?« Čim manj le mogel sklepati zanesljivega, tem buineie mu Je vihrala domišljija v roni5n’ *n s'lltnle vsakaterega /la so ga bičale tako neusmijeno. da je komaj čutil cesto pod seboj. Sam Rožmarin bi mu bil Izrekel svoje priznanje! Njegov korak se je bil lzpreme** ali v tek. Ko je prisopihal okrog zadnjega vogala. Je trčil zdajci v obil- nega moža. Duh po zdravilih mu Je udaril v nos; pogledal je kvišku ter spoznal doktoria Kračona. ki Je hitel mimo, ne da bi utegnil zarežati nanj, mahaje s svojo zdravniško torbico in mrmraje si nekaj v brk, ves podoben človeku, ki je pravkar nekaj doživel. »Doktor stanuje v Veteranski ulici,« se Je prestrašil Rovan. »To je za mano, ravno zdajle sem se ozrl na tablo... On potemtakem ne gre k bolniku, ampak se vrača od njega! Iz Gorenjske ulice pri h ."ja, in ves razburjen je: ni vrag, da bi bili klicali k Pohlinovim?« Toda naključja so jasno potrjevala njegov strah. Preden je Izv ubil zdravnika izpred oči, je začel na drugem koncu ulice nov topot človeških stopinj. Pospešil je korak in dospel tik do nasproti Pohlinove hiše; vzlic pozni uri je videl po vseh stanovanjih luč. Se bolj od tega pa je vznemiril študenta pogled na profesorjevo deklo, ki Je pristokala ta hip domov. In na humanista, ki je sledil Marički v kalopu, s slamnikom y. ra- ki. vihteč palico kakor arhangel svoj meč ter rohneč brez sape in zmisla: »Tak tako!... Quousque tandem! ... Tak tako!« »Ali nisem rekel?« se je stresel Rovan, »ln huda reč mora biti. da so ga smeli klcati od »Zelenega prešič-ka!« Marička je odklenila. Prišlo mu je na um, da bi io zadržal in vprašal, toda vrata so se zaprla, ključ mu le zarožlja! pred nosom, in dekla Je tekla za gospodarjem, ne da bi se odzvala niegovemu bolečemu klicanju. Skozi ključavnico e slišal govorjenje in zamolkel nemir kakor v čebelnem panlu: vsa hiša je morala biri na nogah. Teda! se Je spomnil Rožmarina: »On mora vedeti... Glavo stavim, da sloni pri oknu. odkar sem ga pustil samega. In preži tja, vmes pa ožema svoje priskutne sonete!« Hišni ključ je ItneL Udaril se je po čelu in preletel tistih par korakov, da sam ni vedel kdaj: v glavi mu je brnek) In kovalo. Ne da bi sc jčudiL ko le naše! vežna vrata odprta, je. krenil po stopnicah; na dol- sluga češkega naroda. In sedaj se začenja še boj z Rimom. Pisatelja Ma-charja besede niso bile fraza, temveč izraz hotenja celega naroda. Pri vsaki važneiš priliki izstopi par tisoč Cehov iz rimske kat. cerkve. Pa ne le to. Reklo bi se, to so pač svobodomisleci. Toda tudi narodnočuteči duhovniki nisc nič ponižnejši. Svoje-časno začeto modernistično gibanje med duhovništvom ni duhovnikom, nič več zadoščalo, ker je bilo premalo radikalno in itak ni temeljilo v narodnostnem čustvovanju, temveč v nekaki bledi filozofiji, ki je širše vrste itak niso umele. Začelo se je pa zato drugo gibanje, ki stremi za tem, da postane cerkev na Češkem narodna institucija, koje jezik, obredi in organizacija bi bili češki. Rimski papež je pa ta stremljenja češke duhovščine prepovedal ozir. o njih splohl govoriti ni pustil. Poslal je na Češka par svojih jezuitskih agentov misleč, da bodo gibanje z lahkoto udušill. Praški nadškof je prepovedal, da ne sme biti nihče naročnik glasila novega stremljenja »Prava naroda«. Toda od 3000 naročnikov se je izobčenja ustrašilo samo 280 duhovnikov, drugi so ostali svojim idealom zvesti Ker to zopet ni pomagalo, je izdal praški nadškof dN Kordač pastirski list na duhovništvo z dne 17. decembra 1919, kjer napada duhovnike nove smeri z Izdajalci in Judeži, ki so podkupljeni. Na ta svoj pastirski list je dobil od predsednika reformnih duhovnikov dr. Farskega odgovor, ka-koršnega pač ni pričakoval. Dr. K« Farsky je priobčil 1. januarja 1920 v Narodtdch l.istych odgovor, v katerem pravi, da sede na judeževih vrečah ljudje, ki niso daleč od nadškofa (to cika na okolnost. da se je Dunaj trudil, da bi bil Kardač nadškof) iti njegovega sedanjega stanu ter nadaljuje: »Če se predrznete. Monsignore« še enkrat dotakniti se naše časti nai tak način, pa ne bom niti trenutek pomišljal ter vas poženem pred sodišče, kjer boste Imeli priliko svoje Insinuacije dokazati.« »Kdo je v sedaHim boju bližje Kristusu ln kdo visokem« svetu« (prostozidarjem) ali antikristu. to prepustimo, Monsignore, však! svoji vesti In zgodovinski usodi.« Istega dne (1. jan.) se fe v Mlko-laški cerkvi v Starem mestu brala maša v češkem jeziku. Bral io je menih pater Zahradnik, brat Zahradnika politika-duhovnika, ki se le pred kratkim oženil in izstopi iz katoliške cerkve. Da. da, Husova grmada gori, ampak tokrat ne pod Husom, temveč pod rimsko cerkvijo na Češkem. > Dr. Potočan. Pevskim društvom In pevcem toplo priporočamo v nakup »MALO PESMARICO«, ki prinaša lepe moške zbore ln četverospeve. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Izvod stane I krrmo. gem hodniku, ki je vodil naravnost v poetovo sobo. Je bila takisto Še luč. Tudi v tej hiši je slišal za vsem! vrati glasove razburlenih pomenkov. Rožmarinova gospodinia ie Imela celo obisk, sodeč po šušlhtnju, ki je prihajalo Iz kuhinje, in po dolgih sencah klatečih ženskih rok. ki so begala preko zagrnjenih steklenih duri. Rovan je potrkal pri svojem učencu dvakrat, trikrat, ali nihče mu ni odgovoril. Vstopil je in zagodel lezno: »Kle si, zaspanost zaspana? Zbudi se!« Toda poet se ni zbudil: še dihanja ni bilo slišati; dasi le navadno smrčal ko star menih. Inštruktor le odvil elektriko ter pogledal na »soljzno ležišče«, kakor se ie izražal Rožmarin v svojih visokih trenotlih« Stanovalec ie ležal v postelji, s koleni pod brado ln odet preko glave. Rovan se le pozneje spomnil, da g# Je takoj iznenadil nenavaden red * drugače tako razmetani »zvezdar-ni«. Nasa narodna šola. Po prpklamaciji Wilsotiovih štirinajstih točk smo mislili, da bo izginil pojem narodne šole, kajti pričakovalo se ie upravičeno, da bo dobila vsaka država svoj etnografski teritorij in bo vsled tega odveč narodna šola v predvojnem pomenu besede, ki je pomenila ohranitev ple-r menske individualnosti proti tuiemu raznarodujočemu pritisku. Danes je pozabljeno 14 Wilsonovih ?očk, vprašanje narodnih šol v nekoliko spremenjenem smislu pa je -postalo še bolj akutno. Kajti dane* vidimo, da ne bomo imeli boja proti enemu ali več plemenom v okviru ene države. ampak da nam stoji nasproti cela država, ki skuša zadati našemu plemenu smrten udarec. In v tem boju moramo predvsem računati na svojo lastno moč. Moč naroda pa ni izražena v njegovi Številni visokosti ampak v njegovi etični kakovosti in prepričanja. Odločujoč moment v boju ie prepričanje naroda, da se bori za pravično Stvar. Vzgojiti to prepričanje ie naloga narodne šole. kaiti značaj in prepričanje se začneta oblikovati v zgodnji mladosti. Pri pouku se morajo hnetl pred očmi naši zgubljeni kraii in po vzgledu Francozov ne sme nikdar pasti beseda, kakor bi bili ti kraji italijanski — ampak vedno povdariati. da so le začasno zasedeni od Itaiilanov. Učenec mora poznati natanko zemljepis in zgodovino teh krajev. Število prebivalstva, njega kulturo in civilizacijo ter podli način kako so spravili Italijani te kraie začasno pod svojo oblast. Temu primerno naj se uravnajo vse slike in tudi čtivo, vendar je paziti nato. da se zbudi v učencu prepričanje, da ie naša zahteva zahteva etike in bumaiiltete ne pa kaka maščevalnost ali imperi-ializetn. Tu bo sevda ležala glavna na!o-ga na učitelju, na njegovi inicilativi ln svobodoliublju, kajti ne sme pričakovati, da bo dobival zato direktive ali celo pohvalo od uradne strani — lahko se zgodi tud} nasprotno. Vendar imamo v tem oziru polno zaupanja do našega narodnega učiteljstva. P. P, / Carigrad. V kratkem se bo odločila usoda Carigrada. Carigrad je bil — kakor snano — vedno cili ruske politike in bo zopet postaj, ko se Rusija dvigne iz svojih razvalin. Kako se naj reši sedaj vprašanje Carigrada, je še menda činiteljem pariške kamferance samim nejasno. Razna poročila vedo povedati, da bo Anglija stavila v Parizu predlog, da se prestavi turška prestolica iz Carigrada v Bruso. Obenem naj bi ostal kalifat v Carigradu, podobno kot papež v Rimu. Po tem predlogu bi sme! torej sultan bivati v Carigradu samo kot verski poglavar-, dočim bi politično oblast imel samo v Brusi. Politična usoda Carigrada, pravi dotično poročilo, je odvisna od vseh zaveznikov; najbrž se bo sklenilo, da pride Carigrad pod mednarodno kontrolo, pri kateri bi imela Anglija, ki Je največja mohamedanska država na svetu, glavno besedo. Ženevski list »Fenille« prinaša glede Carigrada senzacijonelno poročilo, po katerem posnamemo, da nameravajo zavezniki ponuditi mandat nad Carigradom Italijanom v zameno za Reko. Baje hočejo to Zedinjene države. Ž druge Strane pa se zopet sliši, da je Wil$on odločno prod temu, da se Turčiji odvzame Carigrad. Carigrad zahtevajo zase tudi Grki, kar se pa gotovo ne bo izpolnilo Turški plen si bodo razdelili že zavezniške velesile same. Skoro gotovo se bo rešilo vprašanje Carigrada v angleškem zmislu, to se pravi: v angleškem interesu. Da pa pri tem vprašanju Rusija, ki {e gotovo pri zadevi Carigrada najbolj žalnieresirana, nima ničesar govoriti, se zna nekoč bridko maščevati. dinarji, ki se morajo s posebnim natiskom na obeh straneh označiti kot krona in sicer, ker takih novčanic še ni dovolj natisnjenih, naj bi se natisnili kakor po Veljkovičevem načrtu na vsako dinarsko novčanico večkratni iznos v kronah. Poleg kronskih novčanic naj bi izdajala Narodna banka dinarske novčanice. V garancijo novih bankovcev (kronskih in dinarskih) bo dala država Narodni banki državne bone. Na ta način prevzame država jamstvo za izmenjavo nove krone. Ta državna garancjia bo podprta zlasti s tem. da se zastavi del državnih šum, katerih čisti dohodek bo deloma služil v sukcesivno kritje novčanic Narodne banke. Dosedanje kritje Narodne banke bo služilo tudi kot kritje za nove kronske in dinarske novčanice. Razmerje med novo krono in nje zlato podlago (Miinzuss) ostane za sedaj nerešeno. Reši ga šele parlament. Istotako naj parlament določi zlato podlago za dinar. Sedanja zlata podlaga starega dinarja se do tedai suspendira. Tudi nadalje pa ostane v veljavi za razmerje med krono in dinarjem sedaj obstoječa službena relacija 4 :1, Vsakdo sme plačevati pri državnih blagajnah v kronah ali dinarjih po tem kurzu. Državna plačila, zlasti uradnikom se se Izvrše radi zadržanja sedanjih tržnih cen v vsem starem ozemlju krone izključno v novih kronskih novčanicah. Mali kronski bankovci, ki danes več ali mamj vrše vlogo drobiža, se v najkrajšem času pado-meste z novim papirnim novcem. Primorci in dr. Šušteršič. Tržaška »Edinost« piše: Posneli smo po »Slov. Narodu« vest, da je med »Slovensko Ljudsko stranko« in dr. Šušteršičem, tem agentom Habsburžanov ln spletkarjem proti ujedl-njenju naroda In njegovi državi prišlo do pobotanja ter da se temu zlo-duhu naroda ima omogočiti povratek med narod. Mi enostavno ne moremo verjeti tej vesti, kakor smo že povedali. Poizvedovali smo med raznimi tukajšnjimi pristaši SLS, a vsi nam zatrjevali, da istotako izklju-čajo tako poravnavo. Za to morajo biti — so rekli — kvečjemu kaki ostanki šusteršičijanstva v našem narodu, nikakor pa ne stranka kot taka 1 Ne verujemo l AH če bi obstojala res kaka taka namera. Izjavljamo na ves glas: če sl hočejo popolnoma odtujiti ves naš narod na zasedenem ozemlju brez razlike političnega mišljenja. naj le poizkušajo! Tu je sodba splošna; za Šušteršiča ni več mesta v slovenskem narodu! v nagovoru nastopil proti predsedniku Wilsonu radi tega, ker je ta postavil vprašanje zveze narodov za parolo pri prihodnjih volitvah. Zavaroval se Je proti domnevam, da kandidira za predsedniško mesto, in Je izjavil da le nasprotnik Wiisona ln njegove politike glede zveze narodov ter zahteval, naj se demokrat! sporazumejo z večinskimi strankami v senatu glede kompromisa. Jugoslavija. Nov predlog ZA REŠITEV VALUTNEGA VPRAŠANJA. V vodilnih pol. krogih Je v zadnjem trenutku nastal glede rešitve 'valutnega vprašanja kompromisni predlog, ki sprejema Veljkovičev načrt z nekaterimi normalnimi modifikacijami. Bistvene točke tega kompromisnega predloga so sledeče: Reorganizirana Narodna banka naj potegne stare krone iz prometa s tem, da jih zamenja z novo kronsko nov-čartico. Ker takih novčanic še ni natisnjenih, naj se za sedaj uporabijo v to syrho. novo uatisaienl državni. IZRABLJANJE UNIFORME V KUP CIJSKE SVRHE. I.DU Dunaj, 10. V mestu se vedno pogosteje oglašajo pritožbe na italijanske častnike, ki porabljajo svojo uradno navzočnost na Dunaju v kup-čijske namene. Ko so se te pritožbe objavile tudi v časopisih, je italijanska misija smatrala za potrebno, da nanje uradno odgovori. V Časopisih Je objavila nastopno izjavo: »Ugotoviti moramo, da je tukajšnl misiji veljalo vedno kot najvišje načele odgovornost činiteljev, naj se člani te misije pečajo zgolj s svojimi nalogami Če sc se pojavile domneve, da so se častniki proti svoj dolžnosti spuščali v opravila, ki so z njihovim stališčem nezdružljiva, se je takoj uvedla natančna preiskava in so se dotičnl častniki od nadaljnega službovanja pri misiji odstranili. V resnici se je pa le redkokedaj pripetilo, da ie biltak ukrep potreben. Poudariti je treba, da so že pomisleki o ravnanju katerega častnika- zadostni, da se odpošlje z Dunaja. »Nadalje priznava uradna izjava, da prihajajo mnogi bivši italijanski častniki na Dunaj, da tu oblačijo Italijansko uniformo in da v njej opravljajo svoje kupčije, za kar ne prevzame misija nabene odgo-vorostl in odklanja napade< ki tudi v takih slučajih letijo nanjo. — Te zasebne kupčije, kakor tudi vedno sc ponavljajoči izgredi italijanskih vojakov in njih prepiri s prebivalstvom vplivajo znano na razpoloženje Dunaja do Italijanske misije. JADRANSKO VPRAŠANJE Reka svobodno mesto v avtonomni državi? LDU. Berlin, 12. januarja. »Lo-kalanzeiger« poroča iz Berna: Kakor se javlja iz Pariza, so po izmenjavi ratifikacije ministrski predsedniki zopet imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o jadranskem vprašanju. Jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Trumbič je Izjavil, da nameravajo napraviti Reko za svobodno mesto v posebni avtonomni državi. REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA ' — Z ANEKSIJO. Trst, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Dopisniku „Mayl Oazette“ je izjavil Nitti, da Je vprašanje Reke življensko vprašanje Italije, ki se ga more rešiti samo z aneksijo. Nitti goji do Jugoslovanov simpatije, toda v reškem vprašanju je treba tudi simpatije odložiti na stran, ker veleva tako interes domovine. ITALIJANSKE LAZI. Beograd, 12. Jan. (Izvirno poročilo.) Trditve Nittijevega odposlanca, „Epocinega“ urednika Oae-tana o Davidovičevih izjavah glede Zadra so popolnoma izmišljene, vsled česar je Davidovič ukazal našemu poslaniku v Rimu da jih de-mentira. CLEMENCEAU PODPIRA ITALIJANE Trst, 12. Jan. (Izvirno poročilo.) Clemenceau je na pariški konferenci popolnoma složen z Italijanskimi delegati in podpira vse njihove zahteve. DO- REGENTOV POVRATEK V MOVINO ODGODEN. LDU. Beograd, 11. Jan. Iz Pariza poročajo, da bo prestolonaslednik regent Aleksander še nekaj časa ostal na Francoskem. Dan odpo-tovanja še ni določen. Tudi ministra Stojanovič in Draškovič sta svoje odpotovanje odgodila za nekaj dni. ZA KONSTITUANTO. LDU. Beograd, 10. januarja. »Politika« javlja: V tem mesecu se osnuje ustavotvorni odsek, ki bo imel nalogo pripraviti novo ustavo in sploh vse, kar je potrebno za konsti-tuanto. V ta odsek vstopi 11 članov lz vladnih skupin. teto Število se ponudi članom opozicijskega bloka. Razen tega vstopita v odsek dr. Draža Pavlovič bi dr. Josip Smodiaka kot narodna poslanca izven strank. Člani ustavotvomega odseka bodo morali izvoliti Izvedence za javno ln državno upravo. Kakor se glase zadnje vesti, so radikalci pripravljeni vstopiti v ta ustavni odsek. Naloga ministrskega predsednica Davi-dovlča Je sedaj, da se spora; mi z g. Protičem. Lužiškl Srbi za naselitev v Jugoslaviji. LDU. Beograd, 12. Jan. Zastopniki lužiškib Srb v, ki so prišli te dni v Beograd, so Izrazih željo, da bi se skupno s svojimi rodbinami naselili v naši državi. Ministrstvo za agrarno reformo jo vzelo to Žujo v pretres. Naselitev teh naših so-plemenjakov ne bi bila težka, ker so njihove družine bogate ln bi ne bile v državi v breme. Seja o valutnem vprašanju. LDU. Beograd, 11. jan. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo na kateri se je bavil z valutnim vprašanjem. Jutri dopoldne se bo na seji nadaljevala razprava o valutnem vprašanju. Italijanski listi vprizorjafo revolucijo v — Jugoslaviji. Trst, 10. Jan. „Corriere della Sera" priobčuje tendenzijozno vest, da Je revolucija na Hrvatskem prav blizu. Preiskava proti uradnikom, LDU. Zagreb. 11. jan. Preiskava proti aretovanim uradnikom se na-daliuie z vso hitrostjo. Težko se obremenjuje aretirane uradnike, da so se polastili brzolava in telefona sploh za svoje svrhe In z njim razpolagali, kakor da so oni samo vlada. Odsek za prevzemanje blaga v Trstu. LDU Beograd. 12. Ministrstvo za prehrano ie osnovalo vTrstu svoi poseben odsek, katerega naloga bo, prevzemati blago, ki prihaja v Trst za našo državo. Madžari zadržulelo naša živila. LDU Beograd, 10. Madžari so na prevozu skozi njih ozemlje zadržali 6 ladij vlačilk bele kuhinjeske soli. ki je bila nabavljena za našo državo v Nemčiji. Razna poročila. W!LSONOVA BORBA ZA ZVEZO NARODOV. LDU. Lyon, 9. Jan. V poslanici, ki je bila prečitana na banketu narodnih demokratov v Jacksonu, izjavila predsednik Wilson, da ie edino sredstvo, s katerim se da jasno izraziti volia amerlkanskega naroda glede zveze narodov to, da se uredba zveze narodov Izda pri prihodnjih volitvah kot bojno glasilo. Brvan proti WHsonu. LDU. Washlngton. 9. jan. Pri banketu, ki ga je priredil odbor ameriške. damak .strank e, Js.Brx.an Švica zahteva, da se Ji za vedno prizna nevtralnost. LDU Lyon, 10. Ker je v odgovoru, ki ga Je dal vrhovni svet na švicarski memorandum glede zveze narodov, več točk, o katerih treba še razpravljati, ni izključeno, da odide predsednik konfederacije Ador v Pariz, da se tam pogaja za končni zahteva Švica, da se ji za vedno sporazum. Bistveno vprašanje, ki ga Je treba še rešiti, obstoji v tem, da prizna njena nevtralnost. Konferenca med Italijan! In čebo-slovakl. Trst, II. jan. Italijanski generalni civilni komisarijat sporoča, da je 8. t. m. pričela v Trstu čehoslovaško-italijanska konferenca, katere svrha je dosega trgovinskih stikov mad Čehoslovaško in Italijo preko Trsta. Sklicanje Izvršilnega odbora Zveze narodov. LDU. Berlin, 11. Jan. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Curi-ha. da je vrhovni svet sklenil, sklicati v Pariz izvršilni odbor družbe narodov začetkom prihodnjega 'e-dna. Odbor se bo bavil posebno z odredbami, ki so v mirovni pogodbi določene za saarsko kotlino. Ameriška pomoč Pollskl, Nemški Avstriji in Romunki. LDU. Pariz, 11. jan. Iz Washing-tona objavljalo novo izjavo državnega tajnika Glassa pred kongresom Dejal le, da za pomoč Poljski, Nemški Avstriji in Romuniji zadostuje 150 milijonov dolarjev do jeseni. Pristavil je, da je dolžnost Zedinjenih držav, da prispevajo svoj del za olajšavo trpljenja v teh deželah. Madžari teganjajo tujerodce. LDU Dunaj, 11. Kakor se korespondenci »Hercog« poroča iz Dunajskega Novega mesta, se dajo vest} it MUitčjniu ni J&gdtokjaa žisežUi, avstrijskih državljanov, M Jh Ogrski korespondenčni urad dementira, dokazati iz protokolov. Tako je bilo na primer kakih 60 družin iz eisen-burškega komitata pozvanih, nal za-puste madžarsko zemljo, sicer bodo internirani. Za združenie kmetiisko-gospodar-sklh društev. Trst, 11. Jan. 1. februarja t. 1. bo posvetovanje o združenju vseh kmetijskih in gospodarskih društev na zasedenem ozemlju. Vereallleska mir. potodba objavljena. LDU. Pariš, 11. Jan. Agence Havas poroča: Versailleska mirovna pogodba ln dogovor glede zase-denja Borenja sta bila objavljena z dekreti Razbit shod meščanskih In stanovskih svetov. LDU. Dunaj, 12. Jan. Včerajšnji shod meščanskih In stanovskih svetov v Dreherjevih dvoranah je bil razbit od oprajnih delavskih svetov in komunistov. Napadenih je bilo več oseb, med njimi bivši minister Leih. Prod madžarskemu terorja fci tta- ' zadnjaškim stremljenjem. LDU. Dunaj, 12. jan. Vodstvo socialnodemokratske stranke pripravlja za prihodnjo nedeljo veliko ljudsko zborovanje kot demonstracijo proti terorju na Madžarskem In proti nazadnjaškim stremljenjem v Avstriji Spominjajte še »Družbe sv. Cirila In Metoda l Češka republika. ČEŠKO NARODNO PREDSTAV« N1ŠTVO. j LDU Dunaj, 11. Ustavni odsek češkega narodnega shromaždenja }« 9. t. m. v pričo več ministrov sklenil ustanovno Ustimo. Po njej tvori vtt vse državne moči ljudstvo. Narodna shromaždenje češko-slovaške države sestoji iz poslanske zbornice im senata. Poslansko zbornico tvori 309 članov, ki jih volijo na podlagi splošne,, enake in direktne volilne pravic« po načelu proporcijonalnega zastopstva vse osebe brez razlike spola, ki so dosegle 21. leto. Izvoljen mora biti, kdor "je star 30 let; volilna dob« traja pet let. Senat bo sestavljalo 100 izvoljenih članov, ki jih bodo volili vsi 26 let stari državljani brez razlike spola. V senat morejo biti v» Ijeni tisti, ki'so dosegli 45. leto. V<* lilna doba traja osern let izvoljeni člani okrožnih zastopstev ter okrožni in okrajni načelniki ne morejo bid člani narodnega shromaždenja. Predsednik republi e mora sl Icevati narodu" shromaždenje k dvema rednima zasedamjima meseca marca Ln oktobra. Ce zahteva "eč kot polovica članov, da seskilče narodno shromar ždenje, se mora le to sklicati v 14 dneh k izrednemu zasedanju. Predsednik ima pravico, oba parlamenta razpustiti, vendar ne v zadnjih šestih mesecih svoje volilne dobe. Nove volitve se morajo izvesti 60 dni po razpustu ali po poteku volilne dobe. Vladni predlogi se morajo predlagati najprej poslanski zbornici Gibanje. DR. RENNER V PRAOL LDU Praga, 11. Dopoldne ie avstrijski državni kancelar dr. Rennet sprejel pooblaščenca Nemčije Singerja in zastopnika češke manjšine n* Dunaju Vahalo. Popoldne je obiskal praško občinsko hišo. kjer je konferi-ral z županom Baxo. Čestital je mestu Pragi, da si je zopet pridobilo svoje zgodovinsko stališče in svojo mednarodno vlogo. Razpravljala sta tudi o stališču narodnih manjšin v Pragi in na Dunaju. Nato je bila dve-uma konferenca pri predsednik« Masarvku. Po končani konferenci so referenti poročali dr. Rennerju o pogajanjih komisij. Ob sedemnajstih so bili delegati povabljeni na čaj pri ministrskem predsedniku Tušarju. Zvečer so bili v nemškem gledališču. Obmejna komisija je razpravljala obmejno vprašanje bi sklenila, sestaviti komite obeh vlad. ki bo določil kon« čnoveliavno mejo. Trgovinska in carinska komisija se je pečala z odredbami glede olajšav v carinskih obmejnih manipulacijah ter z uvoznim# dovolienji. Za pristop k češki narodni cerkvK LDU Praga, 11. Odbor nove češke narodne cerkve, pozivlje prebivalstvo k Izstopu lz rimske cerkv* in k pristopil k češki. narodni cerkvi Novo čehoslovaško posolilo v Am* rlkl. LDU Praga, 11. Kakor doznavaj® »Narodni Listy«, se je v čehoslpra* ški vladi posrečilo, dobiti v Ameriki novo posojilo 25 milijonov dolarjev* Beležke. Razkralj Nikita, O bolezni bivšega čmogor kralja Nikita prinaša poročila ske vse pariško časopisje. Njegova bo* lezen je po zadnjih vesteh zelo novama, zato se zbira krog njega cel# njegova rodbina. Tudi njegova hči* Italijanska kraljica Jelena ga je p riši# obiskat. Listi se v splošnem ne lz-, ražajo posebno simpatično o Nikltf* »Matin« poroča pod naslovom »Kralj brez krone in naroda« med druglnf tudi sledeče: »Poslednje politično de-': lovanje starege Nikite je bilo sam#( trgovina. Za denar je kupil Skadar| za denar ga Je zopet prodal za denaA je prodal Lovčem in svojo Cmo gonV za denar je hotel zopet kupiti svoj# domovino, pa se mu ni posrečilo, ke^ je narod odprl oči in obračunal t njim. Plačanec turškega sultana ,n#‘ skega cara ln avstrijke monarhije Jf doživel katastrofo, izgnan iz svotfl| domovine, proklet od naroda, kaVAj remu je doprinesel toliko zla, ŽH danes od mllostnlje svojih bivš' zaveznikov. Da se ie to zgodilo koma drugemu, bi-ga vsakdo pomiloval' za starega gospodarja Zete ln Cm# Gore pa ne bo nikdo preliva! sot*£ Pravična usoda je Izrekla nad njlr svojo obsodbo ln ako za nekaj javijo telegrami,- da je Nikita preml-i nil, ne bo se našel nikdo. k! bi intt napisal nekrolog vreden človeka, je napravil vsai nekaj dobrega z;v sa svojega življenja. Dnevne vesti, — Razpravljanje o podporah za ;vIsokošolee. 10. t. m. je bila pri deželni vladi pod predsedstvom dr. Žerjava seja. v kateri se je razpravljalo o podporah za naše visokošolsko dijaštvo.. Kakor znano, je v državnem proračunu za vse dijaštvo iz Slovenije postavljena vsota 150.000 kron. Ta vsota pač v današnjih razmerah ne more zadoščati, niti za majhen del potreb našega dijaštva, katero deloma študira v inozemstvu, kj3r mnogokrat trpi tudi na jako občutnih kurznih izgubah. Pri razpravah sc sodelovali zastopniki raznih podpornih fondov, katere je deželna vlada oiganizirala, da vsaj deloma nadoknadi pomanjkljivo državno podporo. Kazen tega je sodelovalo tudi zastopstvo akaderničnega dijaštva. Danes je bila rešena podporna/stvar praškega diiaštva, kakor tudi nujne prošnie slovenskih medicincev v vseh vstučilišk.h mestih, zlasti v Zagreou. Razprave se bodo še nadaljevale. — Akademsko društvo jugoslov. tehnikov v Ljubljani. Slušateljem ljubljanske tehnične fakultete občutno primanjkuie sta ovnih knjig. A. * D. J. T. se zategadt.. obrača na vse posameznike, posebno pa na g. inženirje in društva, ki razpolagajo s strokovnimi knjigami, s prošnjo, da blagovolijo iste pokloniti gori navedenemu društvu. — A. D. J. T. — Pisec »Odprtega pisma dr. Korošcu In prizadetim« se ie vrnil iz Beograda in preda, kakor čujemo. afero, nastalo vsled nasprotujočih trditev gg. M. Kreka In P. Eikdza v njihovem odgovoru na »Odprto pismo« univerzitetnemu razsodišču — Predavanja na ljubljanski univerzi so se zopet začela včeraj, v pondeljek, 12. t. m. — Promocija. Doktorjem modro-slovia le bil na dunajskem vseuče-lišču promoviran g. Lovro Sušnik iz Breznice pri Škofji Loki. — 6Uletnica »Učitelj. Tovariša«. »Učit. Tovariš«, glasilo jugosloven-skega učiteljstva, ie z letošnjim letom prestopil v svoj 60. tečaj. Zato je Izšla prva številka v letošnjem letu z bogato vsebino v slavnostni izdaji. — Celovčani za Jugoslavijo. Ve-Hkovški »Korošec« priobčuje v svoji zadnji številki tole /est: Pred kratkim je bilo v Celovcu v hotelu Cron- ta;no zborovanje. Zborovalci so sklenili, da bodo pri plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. — Straža na koroških mejah proti Avstriji. Vodja okrajnega glavarstva v Velikovcu dr. Kaki objavlja tale poziv: »Na Koroškem je treba, da v smislu mirovne pogodbe zastražimo meje napram Nemški Avstriji s stražami, sestavljenimi iz domačinov in da skrbimo v pasu A 2 njimi za red In mir. Zato se vabijo mo2ie v starosti med 21 in 45 letom prostovoljno v narodno službo, da do časa plebiscita služiio svoji ožji koroški domovini. Prostovoljci nai se Prijavljajo pri pristojnem občinskem bradu do najkasneje 15. Jan. 1920. Pogoji, pod katerimi morejo tl prostovoljci služiti, so na vpogled pri občinskem uradu« Kranjska hranilnica. Poročalo tram. da v tem zavodu še ni vse tako Čisto kakor bi morale biti. Med urad-ništvom je še vedno nekaj gojencev Iz stare šole v kazini, ki se ne morejo povsem otresti napram nam prisojenega zagrizenega sovraštva. Občevalni jezik v tem zavodu fe »na Skrivnem« še vedno nemški. Skrajni čas ej, da ta »nemška skrivnost« prestane, sicer br treba govoriti glasneje in odločneje. — K!e leži denar? Ljudje, ki Imajo svojce v Ameriki, se v nekem pismu na nas pritožujejo, da še sedal niso prejeli zneskov, ki so Jim bili odposlani avgusta meseca p. 1. Iz Amerike. Ker trpe vsled Izostale gmotne podpore mnoge družine pomanjkanje, bi bilo umestno, da se merodajni faktorll piepiio..,j, če ne zadržujejo tena denarja banke, ki bi morale svote Izplačati. — Sistematično unlčevanle tta-* s^dov. Z visoke Gorenjske se trvt in°s' t' .da tamkaJ razni leso-!nu,antle ” po večini voj- dobičkarji — poljubno izsekavalo gozde, brez ozira na doraslost lesa In na strme lege gozdov: n nogo «e, Izsekava kar na golo. Ako bode tako Izsekavanje naših gozdov trajalo še nekai let, nastale bodejo mesto njih le gollave. Kie so naši gozdni organi, pa ne ščitijo gozdov? Potrebno je, da se za to zavzamejo in preprečijo sistematično uničenje gozdov: baje so še poprejšnl tozadevni zakoni v veljavi. — Povišanje prltojbln v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto ta brzojav ie povišalo v čekovnem Drometu prj kr. pošt. ček, uradu in DU ooštni hranilnici v Sarajevu ma- nipulacijsko prlstoblno na 10 vin. od vsakega uradnega opravila, ki se vrši na računu provizijo od vsake o-bremenitve na dve petini per milit do zneska 5000 K. S skupnim čekom se smejo pozamezni zneski — kakor do sedaj — nakazovati do 20000 K. Zneski, katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami so kakor do seda), prosti provizije. — Razpis. Zdravstveni-odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kranjski gori. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu. — Invalidi pozori Razpisane so nastopne službe: Pri okrajnem sodišču v Tržiču, mesto pisarniškega pomočnika. Prošnje je vložiti do 25. januarja 1920. — Pri okrajnem sodišču v Marenbergu, mesto pisarniškega pomočnika. Piača K 2.65 dnevno in draginjsko doklado. Prošnje je vložiti do 20. januarja 1920. — Pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani, troje mest rečnih mojstrov in sicer erio pri Savi s sedežem na Dolskem, drugo Pri Dravi s sedežem v Borovljah In tretje pri Muri s sedežem v Gorenji Radgoni. PL5a 900—980 K, oziroma 1060 K letno, draginjsko doklado in 30 odstotkov aktivitne doklade, obhodni pavšal K 100 za en mirijameter na leto ter K 160 leti.c za službeno obleko. Prošnje je vložiti do 16. januarja 1920. Natančnejša po-Jasnila se dobe pri predalu za invalide v ljubljanski podružnici »Dr “ v-ne posredovalnice za delo«, kjer se lahko vlagajo tu li prošnje. — Društvo nižjih mestnih uslužbencev. ki je dne 5. t. m. priredilo v dvorani Uniona svojo običajno predpustno veselico, se tem potom vsem darovalcem in obiskovalcem te prireditve najtopleje zahvaljuje. — Telefonisti tržaškega baona prosilo Slovence da bi Jim podarili kakšno knlivo za čitanie. Darovi naj se izvolijo pošiljati na naslov: V. Urbič telefonist trž. Baona, Vetrinje pri Celovcu, Koroško. — Nesreča v Majdlčevem mlinu v Kranju. Ko je hote! včeraj 17letni mlinarski delavec Franc Košniek pretakniti jermen na drugo kolo. ga je po neprevidnosti jermem potegnil k sebi s tako močjo, da ga je vrglo kviško. pri čemur mu je zlomilo levo roko zraven pa ga še poškodovalo po hrbtu In glavi. Zdravi se v ljubljanski bolnici Ljubljana. = Seja Pripravljalnega odbora Narodega sveta za neodrešanb jugoslovansko ozemlje se vrši v petek 16. t. m. ob do! 6. uri v prostorih pisarne. Pražakova ulica št. 3, I. nadstropje. = Za koga veljajo predpisane cene? Poroča se nam, da je pekar Pauer na Sv. Petra cesti zahteval od neke gospe, ki je pri njem kupovala bel kruh, da kupi poleg tega še hlebček črnega. — Štruca belega kruha pa je mesto predpisanih 50 dkg tehtala samo 4 in pol dkg in jc veljala mesto 2 K 50 v, 4 K. Dobro bi bilo, če bi oblasti takim preoblastnim pekom stopile na prste. = Iz nunske šole. Cujemo, da mo-Gorenji Radgoi. Plača 900—980 K, rajo gojenke tukajšne šole plačevati za pouk v telovadbi in srbo-hrvaščinl posebne prispevke. Na vprašanje čemu ta uvedba, odgovarjajo redovnice, da se morajo ti doneski/ plačevati vsted tega. ker njihova šola ni subvencijonirana kakor drugi zavodi. Vsekakor bi bilo umestno, da magistrat to zadevo pojasni. = Naval pri oblačilnicl. Velik ie naval pri oblačilnicl. Stranke se nastavijo že rano v jutro oh 6. pred prodalalno. Sicer je postrežba vrlo hitra in točna, vendar bi bilo umevno. da se otvorl še kle drugje primeren lokal za oblačil ico. tako n. pr. v praznih, lokalih »Filharmonije« na Kongresnem trgu. — GG. hišni gospodaril In upravitelji se opozarjajo na današnjo aprovizačno noFico radi revizije hišnih pol. = Minerva In Venera, Nekie so vsled stanovanjske bede spravil: pod Isto streho resno, svetlooko Minervo In lahko Venero. Minervi so od-kazali podstrešna in druga stanova-nia niž|e vrste: Veneri pa svetle, bliščeče sobe In sobane. Venera le praznovala vse noči v veselju, olesu n zabavah. Minervi na je bilo življenje nadležno, ker v hrušču, hrupu, trušču in vrišču ni zamogla živeti v modrovanju. O usodi Minerve razmišljajo sedaj resni občinski možje, ker Venera jim Je napravila mnogo škandalov. = Tihotapci. Martin Zorman iz Hruševja pri Pristojni je skušal preko demarkacijske črt® odnesti 43 zavoj- čkov tobaka In 35 kosov kranjskih klobas. Vse so mu zaplenili. = Kaj vse kradejo? Neki vojaki so v gostilni pri Lavriču na Sv. Jakoba trgu odnesli 1 rdeč namizni prt, dva kuhinjska noža in nekaj kozarcev v skupni vrednosti 150 K. = Tatvina. Žepni tatovi imajo sedaj na raznih zabavnih prireditvah in veselicah svoj »eldorado«. Tako so nedavno v Narodnem domu na nexi elitni zabavi odnesli gospej dr. C. 2000 K vredno ročno torbico s 400 K denarja. Maribor. Pot gled, ravnatelja Nučiča v Beograd, Ravnatelj našega gledališča g. Nučič je odpotoval v Beograd, kjer bo skušal izposlovati podržavljenje našega gledališča. Premog za mariborsko plinarno |e došel v petek. Na ta način je razsvetljava našega mesta zagotovljena. Prvo zborovanje »Mariborskega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo dne 18. Januarja 1920 ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na občnem zboru »Olepševalnega društva«, ki se ie vršil 4. t. m. je bil izvoljen nov odbor, v katerem se nahaja 6 Slovencev In 3 Nemci. Med drugim se je na občnem zboru ukrepalo tudi glede slovenskih pravil ln uradovanja v našem jeziku. Gledalfšče. Danes, v torek ob 19. zvečer »Revček Andrejček«, Ab. A. 18. — V četrtek zvečer »Nloba«. Celje. Celi e. Zvišanje stanarine. Na zadnji seji mestnega sosveta celjskega se je sklenilo zvišati stanarino v mestnih hišah za 80 odstotkov. Državna posredovalnica za delo, podružnica v Celin je od 12. t. m. dalje radi selitve zaprta. Zopetna otvoritev urada in krai uradnega lokala se pravočasno objavi. Gostovanje osobja mariborskega gledališča. V soboto, 17. t. m. pride gostovat v Celje osobje mariborskega gledališča. Vprlzorilc nam bo *N1-obo«. »Gospoda senatorja« in »Moralo gospe Dulske«. Veliki ljudski koncert mariborske voiaške godbe pod vodstvom g. kapelnika Herzoga se vrši v sredo, 14. t. m. Po koncertu bo ples. Celjsko pevsko društvo naznanja, da se redne pevske vaie ob pnmdeli-kih in petkih za mešan zbor. ob sredah za moški zbor. Novi pevd se sprejemalo do 15. t. m. Sol za Celje ln okolico. Vse stranke iz mesta in občine celjska okolica dobijo za ianuar 1920 1 kg morske soli na osebo in sicer tam. kjer so dobile sladkor decembra meseca. Ce na soli fe 3 K 00 vin. za kg. 7 ozirom na dopis o neki gospodični na cel iškem kolodvoru smo prejeli sledeče pojasnilo: Gospoda Permeta t? denunclral ?eleznlškl uradnik Ooldnerkreuz. ne pa dotična gopodična. G. Perme sam se bo najbolje speminial. da ga je ravno Izpoved te gospodične, kot priče rešila iz zapora. Aprovizacita. Posestnikom in upraviteljem hiš. Kakor je razvidno h predloženih vprašalnih pol za cenejšo prehrano, so podpisi hišnega gospodarja oziroma upravitelja na polah ene In iste hiše tako različni, da ni mogoče ugotoviti, kateri je pravi podpis hišnega gospodarja oziroma upravitelja. Domneva se torej, da je precej strank ponaredilo podpis hišnega gospodarja oziroma upravitelja le Iz tega razloga. ker niso navedbe v polah pravilne. Ker pa ne grte, da bi se v ce-neišo prehrano neopravičeno vtihotapile stranke, ki ne spadajo v to akcijo, bo izdal mestni magistrat v kratkem razglas, da se zglase v gotovem roku vsi hišni gospodarji na magistratu, da pregledalo te pole ln potrdijo ali so podpisi na i>olah pristni ali ne. Pole strank, k| nespadajo v ubožno akcijo. Pa so se v njo utibo-tapile vsled napačnih navedb v poli, ali vsled ponarejenega podpisa hišnega gospodarja ,se bodo odstopile kazenski oblasti. Istočasno se bodo izdale tudi pole za popis vseh oseb. ki stanuteo v hiši, ker bodo dobile stranke, ki ne pripadajo b ubožni akciji posebne Izkaznice za nakup živil po tržnih cenah. Stranke, katerih se to tiče, naj pravočasno vrnefo Izkaznice za cenejšo prebrano, ker bodo sicer imele opravka s kazensko oblastjo. Te kazenske razsodbe se bodo tud! objavile v listih. Sfrake. ki že Imalo Izkaztilce za cenelša živila, se vabijo, da lib za-resiiivo tako! nredlože -aprovizaclH. fcler so včlanjene. da se prepečatijc s štamnilio. ker sicer ne morejo dobiti cenejših živil. Stranke, ki niso nJkler včlanjene, morajo predloži« svoje Izkaznice magistratu, Galeto-va hiša. pritličie. levo. Zaupniki političnih strank, ki so bili določeni za pregledovanje vprašalnih pol za cenejšo prehrano, se vabijo, da pridejo zanesljivo v sredo, dne 14. t. m., ob 6 uri v mestno posvetovalnico radi pregleda dodatno vloženih vprašalnih pol in pritožb. Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo prodajal za mesec januar letos v mestni prodajalni v Gosposki ulici od torka 13. t. m. naprej in sicer dobi: štev. 1 do 400 dne 13. t. m., od 401 do 800 dne 14. t. m., od 801 do 1200 dne 16. t. m., od 1201 do 1600 dne 16. t. rn.. od 1601 do 200 dne 17. t. m., od 2001 do 2400 dne 19. t. m., od 2401 do konca dne 20. t. m. Kilogram zdroba stane 6 K. Prodaja premoga za peči. Na vsak drugi odrezek belih premogovnih izkaznic za peči se dobi po 200 kg premoga, ki stane 45 K. Vsaka stranka dobi lahko premog pri tistem spodaj navedenem prodajalcu premoga, ki si ga sama izlert. Kdor želi dobiti premog Iz aorovl-začnega skladišča na Poljanski cesti 15 ga mora plačati preje na magistratu. Galetova hiša. II. nad. Premog orodaialo: 1. Anrovizaciia na Poljanski cesti, 2. Treo, Cest« na državno železnico. 3. Tavčar. Dunajska cesta (Bežigrad). 4. Uher, Slomškova ulica, 5. Strupi. Radec-kega cesta. 6. Požlep. Komenskega cesta. 7. Unger. Na Vrtači. Premca dobe stranke po sledečem redu na Izkaznice: št. 1 dne 14. Januarja: št. 2 15.. št. 3. 16., št. 4 17.. št. 5 19.. št. 6 20.. št. 7 21.. št. 8 22.. št. 9 23.. št. 10 24., št 11 do 16 dne 26. jan. 1920. Društvena In uradna obvestila. Tečaj za poljščino ima pouk oB ob torkih in petkih od 6.-7. ure zvečer na realni gimnaziji na Poljanah. Prihodnjo uro (v torek, dne 13. jan.) se bodo sprejemali še novi člani Za dijake je učnina znatno znižana. »Sokol Polje« ima svoj redni občni zbor dpe 18. januarja 1920 ob 14. (2,) uri na "Vevčah pri bratu Avg, Kuharju. »Zveza invalidnih častnikov Id častniških aspirantov ima v četrtek 15. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v restavraciji »Pri Mraku« na R!msk{ cesti. Zelo važno! Odbor. Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« priredi 31. t m. v »Unionu« svoj zabavi večer. Dijaštvo. Napredno akad. društvo »Slovenija« poživlja vse do sedal priglašene tov. pevce in godbenike na zera važen sestanek, ki se vrši v torek 13. tm. ob 8 uri zv. v društvemh prostorih. (Narodni dom). — Glasbeni odsek. »Društvo tehnikov ▼ Ljubljani« ima v sredo 14. t. m. ob 8. uri zveče« odborovo sejo. Pridite zanesljivo 1 Akad. društvo jugoslov. tehnikov v Ljubljani Odborova seja s® vrši v sredo, dne 14. jan. v obrtni šoli soba št. 17. Prisotnost vseh odbornikov nuino potrebna. Dijaški transport na Dunaj odld« 16. t. m. ob 14. uri 15 min. (osebni vlak). Udeležniki se zberejo dve urf pred odhodom na postaji. Vodstvo transporta sl pridržuje pravico revidirati dokumente in vso prtljago. Pokrajinske vesti. Potrebno vprašanje. PtnJ. Celje in Maribor so bila že od nekdaj vroča tla. Tudi po prevratu se to ni spremnllo. V Ptuju imamo okrajno bolniško blagajno. V miru \o je vodil en sam nemški uradnik, kolemu le pomagala reševati uradne nos!e ena pisarniška moč. Danes sedi peleg vodje v pisarni bol blagaine še pet ali šest pisarniških moči. To pa omo-gočuie vodji, da le lahko kar po 14 dni in še več odsoten iz urada. Njegova naravna pot Je v Nemško Avstrijo. Radi bi vedeli, ali oblasti vedo za vse te dopuste, če vlaJa ve. da se mož sestaja z Jožefom Ornikom, bivšim županom ptuiskim v Sieier-hofu v Gradcu? Radovedni smo tudi, če oblasti vedo. da se mož. ki je hotel s svojim jezikom strahovati ves Ptuj, razven Nemcev, shaja z mladim Ornikom, ki še biva v Ptuju, v Pfeiferjev! gostilni? Iz Postojne: Iz Postojne je v slovenskih listih tako malo poročil, kakor da ne bi bila več del našega naroda. Po dnevih vojaške vlade, ko je vojna uprava posegala z teško roko v vse panoge narodovega življenja. ter se je pričela v Julijski Benečiji zopet civilna uprava, smo se nekoliko oddahnili, ter pričeli oživljati naša društva. Pričelo se je s telovadbo, ustanovila se Je dramatična šola. ter pričeli smo zopet neustrašeno braniti — z pridnim in organiziranim dopisovanjem v »Edinost« — naše narodne pravice. Začetkom decembra so nenadoma ln brez vsakega vzroka internirali trgovca g. Mirka Pikla. Laški civilni komisar Cavalll se je celo pobahal: »Zdaj ko smo Pikla spravili navar no, so prenehala z-delovanjem vsa društva ln izostali so tudi napadi v »Edinosti«. Res prvi trenotek smo prenehali z dramatično šolo, to pa le. ker ie bil g. Pikel duša te šole. V narodnem oziru se Postojnčani držimo vzorno — razen par izjem s katerimi pa bomo 5e obračunali, če ne bodo prej odnesli peti. Upamo, da bomo Vel. praznike obhajali že združeni z majko Jugoslavijo. Bratski pozdrav celokupnemu troimene-mis narodu. —■ Postojne!. Iz IJlrske Bistrice. Vsa reška dolina komaj čaka dneva odrešitve Izpod laškega jarma. Tatvine, ropi. požigi so na dnevnem red. Človek Je brezpravna igrača v rokah kraljevih karabinjerjev, ki razšiiajo laško kulturo s tem, da nedolžne ljudi ukle-njene protepajo, za varnost pa skrbi vsak za sel Ko se stemni, človek na cesti ni gotov življenja. Na božični večer so župniki odpovedal! polnočnico radi javne varnosti pod kulturno Italijo. Upamo, da ni več daleč oni trenotek, ko zasije tudi nam sobice svobode in nas reši nalhufše-ga robstva, kar smo ga doživeli. Tudi naši »narodnjaki« slutijo prihod odrešitve bi se pripravljajo. Veleto-varnar Jože Samsa, starosta, in Viktor Tomšič, načelnik »Sokola« sta pred kratkim plačala za »Sokolski dom« po par ato lir. Ne vemo pa, čet je s tem že vse popravljena Šmarje ort Jelšah. Šmarčani H zelo radi vedeli, ali in kedal se bo po« pravila krivica, ki jo le naredilo 5« nančno ravnateljstvo s tem, da ifl šmarško trafiko podelila bogataša ta veletrgovcu g. Pusteku, čeprav j® bilo v razpisu Izrecno obljubljeno, da bodo imeli prednost pri podelitv? volni invalidi ln njih svoid. Kljub *e-mu so bile vse invalidske prošnje za« vrnjene, češ. da se je podelila trafika cenejšemu ponudniku. Bil pa bi vendar tudi vsak invalid zadovoljen s odstotki, ki Jih dobi g. Pustek. — Pritožba na ministrstvo dosedaj še nf bila rešena, v Ljubila«! pa so obljubili, da trafiko še enkrat razpišejo. Ostalo pa Je dosedaj samo pri obliu-bl Poživljamo merodalne oblasti, vendar upoštevajo bedo Invalidov* g. Pusteka samega pa tudi. naj od« stopi trafiko, saj ima itak dovolj bogato trgovino. Iz Kočevja. Z novim letom le pre« meščen davčni nadupravltelj gospod Starin, vodja tukajšnjega davčnegf oddelka, iz Kočevja v Ljubljano. Kako je bil mož pri Nemcih priljublje« je razvidno iz »Gottscheer Zeitung« št 1, ki na vse pretege hvali njegovo mojstersko delovanje in nepristra-nost v njegovem uradovanju v Kočevju. Radovedni smo če se bo tudi v Ribniški dolini In Velikih LaščaH kdo znašel, ki bo tako žaloval prl dni na prostem, išče meblirano , J , . . , sobo. Soliden, miren, privatni uradnik. ; Spodarskl poslovalnici Kupi se 9 pr Izjava. ! Obžalujem, da sem razžalil j dne 3. jan. 1920 pristava g. go- drž. ,Vi ste sle- parni stroj ! 80 do 40 konjskih sil. Opekarna ŠARC I drugovi, Radomlje, 42 Kamnik. Ia E SLIVE v zabojih po 15 kg. Kava Caj Čokolada Kakao Kavici pridatek Konjak Rum Li«erie Šampanjec Namizna vlu M ndelni Rozine Diša< e Paradižnike razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prostol JOS. FABIANI Ljubl jana, Prešernova ul. 54 SAMO 4 DNI traja zdravljenje srbečica in garjav z novim, od vseh ------------------------- po sestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom dosedanlih mazil 2385 SARKO" 9« znamka »ITO*. Vsaka Skatlja vsebuje »SARKO* mazilo št. 1. .SARKO* mazila št. 2. »SARKO* prah za posipanje in natančni opis bolezni in načina uporabe, katerega mora vsak natančno prečita!!, kdor hoče hitro in gotovo ozdraviti. Cena 1 škatlji »SARKO* IB K, po pošti 18. — izdeluje in razpošilja: Lekarna pri srebrnem sokolu, Brežice. Rabljene industrijske tračnice (Industriegeleise) 1200—1600 m dolgosti in 2000 zraven pripadajočih žrebljov kupi VLADIMIR RADAN, ZAGREB, Vlaika ulica St sv. 25. žel. z besedami. ____________._____, F Ppnudbe na upravo »Jugoslavije*. Restavracija ali boljša gostilna se 1 parili" in izjavljam, da prevzame v najem najraje na Dolenjskem hpeprip kot tipali Sp. Štajerskem. Cenjene ponudbe Klicem te Deseae KOI ne pod »Dober gospodar* na upravništvo resnične m neOSnOVaiie. Ob »Jugoslavije*. ** “ - — i*- rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja resnične m neosnovaiie. ud-j f ene n«* _______________________________ _________ žalujem tudi ves moj surov & ..j Clf C K Večja trgovina * meSaAlm blagom nastop napram Omenjenemu . * , UJ,,.*.!!.!..« J,,w,kn itnlinn v kakem prometnem kt^ujie jzame V trosnodll 44 dfUltVO I61BIB lDOllillljSlltV Qf3VIr(2 IlOilHE Maribor, Tegetthofova cesta 45. v najem ali se pa pod ugodnimi pogoji oventuelno z posestvom kupi v Tast, Ponudbe pod .Večja trgovina 1920* na Upravo tega lista. 81 gOSpČdu. 44 Ivan Osvald, uslužb. drž. žel. Zavod »Rodna Gruda* v Celju kupi večjo gostilno z zemljiščem (Ein-kehrgasthaus) v večjem kraju, trgu ali mestu na Štajerskem. (1) Proda posestvo, opremljeno vilo, gospodarsko poslopje z orodjem in živino, deset oralov njiv, travnikov, pridelek 1919, ne-1 kaj gozda, deset min. od žel. postaje' neposredno pri Celju. (2) Proda kmeti-1 jo, z gosposkim domom, skoro novo | gospodarsko poslopje, 22 oralov njiv. m travnikov, 9 gozdov za sekati, pri; Celju. (8) Proda vilo z vrtom v prijaz-1 nem kraju blizu Celi«. (3) Proda enonadstropno hišo v Celju na prometnem kraju, za mešano trg. pripravno. (4) Proda za trgovino ali mesarijo pripravno hišo, nekaj polja in vrta pri Celju. Slike za legitimacije v 1 url do-! bite lahko v novo urejenem fotograf' Razglas. m i i ii Dobri orodni kovači za izdelovanje poljedelskega orodja (plužnih delov, lopat, sekir itd.) se sprejmejo v delo ob ugodnih pogojih v jeklarni na Ravnah (GuStanj - Ravne, Koroško, Jugoslavija). Vpoštevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelsko orodje na vodnih kladivih. Zglasiti se je pismeno, prilože naj se prepisi izpričeval. 40 Občinski lov, krajevne občine Loče ob Baškem jezeru, se odda na javni dražbi v najem, za dobo pet let, to je za čas od 25. jan. 19 J) do vštetega dne 24. jan. 1926. Javna dražba bo dne 25. jan. 1920 ob 10 url v šolskih prostorih v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem. Izklicna cena ie 5000 kron. 46 skem ateljeju Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (nasproti Krlžanske cerkve). Izdeljuje se vsa v to stroko spadajoča dela do najfiuejše izvršitve. Slika so v toplo zakurjenem ateljeju. Zmerne cene. j Kupujem po najvišjih cenah, rezan in teta n jelov, kakor trd les, vsakovrstna drva za kurjavo. VIKTOR GLA8ER, lesni trgovce, Ruše pri Mariboru. Zanesljive, poltene In pridne kolporterje (invalide ali ženske) sprejme naša podružnica v Celju 87 Kralja Petra cesta Štev. 31. NARODNA IR NKA P. P U ZAGREBU. ==B= GRSPRRI & FRMIMGER, Maribor, Tegetthofova ulica štev. 48. Samo na debelo. Llzsa vrvice Mohalr ščetke vseh barvah Mohalr Irak Lamaluztre Stenj Sukanec beli In trni Svila za šivati Bombaž za vezati Bombaž za šivati Žlmnata vezala za ževlj« .ultach enske In moške rokavice Zimske ženske nogavice Otročje patent nogavice Moške nogavice Krstne garniture vse drugo blago v drobnlnl in galanteriji. I i I Zagreb, mjeseca januara 1920. Po visenje glavnice od K 20,000.000 na K 30,000.000. 'Poziv na subskrtpcUu 25.000 komade dSonice, glasečih na donosioca po K 400 nasiovne vrljednosfi u ukupnom Iznosu od K 10,000.000 36 boljšo mož, ki je vešča slovenske in nemško stenografije in je hitra strojepiska 6e sprejme v službo. Kje pove uprava »Jugoslavije*. Tapetnih in dekorater M. ZOR Kolodvorska ulica 89. »o priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeoiranja sob, katera dela izvršujo priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki »Svetla,“ Ljubljana Mestni trg štev. 25. Medica v priporoča svojo veliko zalogo manufaktur, blaga na debela LJUBLJANA, SODNA ULICA ŠT. 7. ls!.otam se dobi večja množina praznih zabojev. 2448 Radlum vsebujoča vinovica (francosko žganje) je ,Ef€wat©r‘ edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo: F. ŠIBENIK, Ljubljena, Gosposka ulica 46. P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja Izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo ■ Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dlonica pod BlijeaeCim uvji ttmiy Dionjgka g|avnjca 0(j 20,000 000*— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po K 400— nom., dakle za K 10 000.000 - na K 80 000.000— 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 21 stare . ig20 . cijenu od K 445— po komadu nove dTonice, zajedno aa 5*/. kamata od l.alječnja 1920 do dana uP‘at|* nrimaju takodjer opise novih dioničara uz tečaj od K 475*— po dionici sa 5% kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodijeht^komade^ prema jUSSg, a svriava 81. januara 1920, a za aubakrlpclje u AiaergdNt(ljJiee - ^ 1 ja ni: Ljnbljanska kreditna banka d. d.. Kranjska dezelna banka, Kmečka hranilnica Osijeku: Banka J. Kraus i drug; sve filijale n« Sprale v u: Hrvatska centralna centralna banka d. d.; na Ruml: Zadružna banka d. d., na x,AiL(,:„n r>oh unlšte motru banka; nn Spijetu: Zadnižni savez; naZ e m u n u: Ze°iun.8ek® ihfn al'a U Sjedinjenim uslijediti takodjer kod svih zagrebaekih zavoda te njenin iiujaia._ ji r državama: U New-Yorku: Garanty Trust Co., Emil Kise, banker; u Pittsburghu F ; Union Savings Bank; u Akron O.: D«P08i*0”!n?;Bank\Schbste^PaiAliNationsBank. Jo«. » eLta toke 2. oPUr.-i nove dionice, volja da --5 stea boieva s,arih