^•‘Stjiina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CETIUKK IN SOBOTO. ——im^1—— 1 — "" " nrri--n~——— ~~..... II ><»•'• Comi puBbiiie^ui Številki Din l'5(l. TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek 7. maja 1931. Telefon št. 2552. štev. 52. Pobiranje skupnega davka na poslovni promet. Ministrstvo za finance je poslalo vsem finančnim direkcijam in finančnim inšpektoratom o dospelosti in pobiranju skupnega davka na poslovni promet sle-razpis: Po čl. 18. uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1031 so davčni zavezanci v zvezi s § 8 zakona dolžni, da javijo davčni upravi do dne 15. maja t. 1., ali žele plačevati skupni davek po plačilu v gotovini ali po napravljenih računih ne glede na ito, kdaj prejmejo plačilo. Ta zadnji način plačevanja se more dovoliti onim davčnim zavezancem, ki vodijo redne trgovske knjige. Opustitev te prijave ima posledice iz čl. 138. zakona o neposrednih davkih. Ker se izbrani način plačevanja po navedenih zakonitih določilih tekom leta ne more menjati, bodo davčne uprave Po došlih prijavah sestavile evidenco davkoplačevalcev po izbranem načinu Plačevanja, da bodo mogle paziti na to, Če davčni zavezanec v določenem roku izbranega načina plačevanja davčni upravi ne prijavi, je smatrati za obveznega način plačevanja v prejšnjem letu.c Posledice čl. 118. zakona o neposrednih davkih (kazen 50—500 Din) zadenejo po tem členu samo one davčne zavezance, ki se ne drže izbranega načina plačevanja. Večina davkoplačevalcev še vedno ne ve, po katerih tarifnih postavkah so dolžni odprem1!jati skupni davek za svoje izdelke. Tarifa je bila sicer objavljena, vendar pa je rza povprečnega davkoplačevalca toliko komplicirana, da se ne more v njej orijentirati in to tem manj, ker predpostavlja pravilno izvajanje tarif© gotovo verziranost v carinski tarifi, na katero je tarifa za skupni davek jako tesno naslonjena. Dosledno in strogo izvajanje zakona in k njemu spadajoče tarife, kakršno se odreja, predpostavlja, da so si davkoplačevalci na jasnem, kako naj si razlagajo predpise in tarifo in po kateri tarifni postavki morajo odpreniljati skupni da-✓ek za posamezne blagovne vrste. Ker, kakor rečeno, večina davkoplačevalcev v tem pogledu ni na jasnem, bi bilo za brezhibno izvajanje zakona nujno potrebno, da davčne uprave davčne zavezance, ko jih bodo obveščale g načinu plačevanja, tudi individualno pouče, po katerih tarifnih postavkah so dolžni od-premljati davek. Šele, ko dobijo davkoplačevalci tudi v tem oziru izčrpna navodila, bo umevna in opravičljiva rigoroznost, s katero se hoče postopati. Pravilna vzgoja naše mladine. Dovolite mi, gospod urednik, da kot osivel trgovec spregovorim v Vašemu cenjenem listu o vprašanju na tem mestu morda nevsakdanjem Marsikdo iz trgovskih vrst bo na prvi pogled vprašal: I, kaj pa ima trgovstvo opraviti z vprašanjem pravilne vzgoje naše mladine? Odgovor ni težak. Baš te dni smo praznovali vzpodbudne obletnice slovenskega trgovstva in pri tej priliki so nam mnogi govorniki nanizali obilne zasluge in opisali ogromno delo, ki ga je na vseh poljih poslovnega delovanja opravilo slovensko trgovstvo. Slišali smo tudi o veliki skrbi in ljubezni za trgovski naraščaj. In s to skrbjo in s tem šolskim delom je slovensko trgovstvo poseglo globlje in zoralo globoke brazde, ki bodo v bližnji prihodnjosti obrodile bogate sadove. Zato pač ni res, da bi slovenski trgovec ne umel duhovnih, idealnih stremljenj. Nasprotno pri vsem poslu z realnimi interesi ni pozabil na višje skupnosti. In zato je samoobsebi umevno, da prihaja napreden trgovec tudi do globljega vprašanja, do zadev, ki veljajo vsemu narodu. Gospodarstvo in zlasti trgovina nista osamljena v narodovi skupnosti, marveč sta tesno spojena z mnogimi njegovimi pojavi, ki jih na videz ni prišteti med posle in trgovske zadeve. Prirodno je, da trgovina in gospodarski procvit ne moreta dosegati novih stopenj popolnosti tam, kjer narodu manjka idealizma, borbenosti do okolice, kjer ni poleta k višjemu življenjskemu standardu, kjer se razrašča brezposelnost, kjer cvete bohem-stvo, kjer ni pravega zmisla za življenje, za vsakdanji kruh, za gmotni napredek, kjer ni osebne gmotne, inate-rijalne ambieijoznosti. Tam, kjer v širokih krogih naroda ni posiovnega, poštenega poslovnega duha, tam ni napredka, tani jo vse gospodarstvo v lenem zastoju in življenje se zdi, da je izumiranje. 0 Slovencih ne moremo trditi, da bi v njih ne kljuvala vroča želja po napredku in boljšem in popolnejšem življenju. Koliko sinov z dežele je gnala v šole vroča materinska ljubezen do otrok in koliko prizadevnosti kažejo zlasti otroci iz siromašnejših krogov. Ampak, to kar je v mnogih rodbinah samo posledica prirojenega nago- na, žal pri nas še nima vzgojeslovne eksistenčne upravičenosti. Za naše vzgojeslovce in praktične vzgojitelje so posli, je trgovina nasploh nekaj ne-bednega, skoroda nekaj neinteligentnega, moralno manjvrednega. Iz takega površnega in docela krivičnega pojmovanja trgovine, gos^ darskega, obrtnega, industrijskega pije niistva se kajpak ne more roditi in ne more vzrasti rod, ki bi obetal novo industrijsko kulturo, ki bi narodu oral boljšo in srečnejšo prihodnjost s tem, da ustvarja delo in delovne prilike in možnosti za stotisoče naraščajočega delavstva in inteligence. Naši mladini se zato posreduje večinoma fantastičen svet več ali manj romantičnih zablod. Kriza sedanjega mladinskega življenja je v resnici kriza naše celokupne pedagogike. Mladino vzgajajo v življenju popolnoma tujem duhu. Nad sodobnimi pojavi umetnosti, športa, kima itd. mladina ne vidi bistvenega ekzistenčnega boja, dela za gmotno osiguranje. Nekaj malo književnosti, nekaj malo zgodovine, matematike in malo ve-rnnauka, to je vse. Poleg tega nezavedno im pa zavedno blatenje trgovskega duha (»kramarstva«). Da bi poklic trgovskih in industrijskih pijonirjev bil velik, svetal, idealen v najlepšem pomenu besede, o tem se v naši šoli ne sanja. Industrija, ki edina more lajšati naraščajočo brezposelnost, da ni nekaj idealnega? Vrteči stroji, nove iznajdbe, civilizatorični prevrat vsakdanjega življenja z vedno novimi udobnostmi, ali niso pesem posebne vrste? Nimam umetniškega peresa, da bi o tem pisal tako vzneseno, kakor čuti moje srce. Nanizal sem samo par misli, ki pa po mojem zadevajo prav važno in nadvse aktualno vprašanje našega sedanjega vzgojeslovja. Našo mladino vzgajajo napačno. V mladih ljudeh ni nobenega elana za poslovnimi dogodki, ni nikakega pogona k boljšemu in gmotno uspelej-šemu življenju. Zato pa srečujemo toliko klavernih ekzistenc, toliko brezposelnosti med našo inteligenco, toliko delavcev Ibrez dela. Taka je bilanca, kadar imajo vzgojitelji pred očmi samo fantazije, vse sodobno snovanje v gospodarstvu, trgovini, v obrtih, v industrijah pa gre mimo njih, kakor da vse to ne bi bilo praosnova vsega pravega kulturnega in civilizatoričnega napredka! Zbor gremija za ljubljansko okolico. V torek ob 9. dopoldne se je vršil v ve*Iiki dvorani »Trgovskega doma« letni občni zbor Gremija trgovcev za srez Ljubljana. Zbor, na katerem smo videli prav lepo število naših najzavednejših trgovcev iz ljubljanske okolice, je otvoril preizkušeni glavar okoliškega gremija načelnik Š p o r n Josip, trgovec na Ježici, s prisrčnim pozdravom navzočih, zlasti zastopnika TOI g. dr. I. P1 e s s a in zastopnikov našega časopisja. Za overo-vatelja zapisnika je imenoval gg. J e -1 o č n i k a Viktorja in Kanta Ivana. Spomnil se je nato umrlih tovarišev Drobniča, Petača, Paučiča in Rozman Jurij ter podal nato poročilo načelstva. Iz poročila načelnika g. Sporna posnemamo, da se je gremij prav intenzivno trudil za izboljšanje sedanjega stanja okoliškega trgovca. Številne intervencije, ki jih je gremij izvršil v zadnjem času, so bile deloma upoštevane, mnogo jih je ostalo pa še nerešenih. Ugotovil je, da je naša gospodarska bilanca v zadnjem času neugodna in da živimo v času depresije, ki globoko posega v poslovne razmere našega malega trgovca, ki se težko bori za obstanek. Čakajo nas še težke naloge, je poudaril g. Šporn, delo vztrajnih naporov, in ravno ta zavest in vera, ki nas utrja za boljšo bodočnost, nas krepi na borbenosti do končnih uspehov. Naše organizacije so pokazale v zadnjem času intenzivno delovanje zlasti v davčnih zadevah in drugih prometnih vprašanjih, na drugi strani pa imamo v vseh občinskih zastopih svoje tovariše-trgovce, ki skušajo s svojim vplivom sodelovati piri komunalni politiki. Vztrajno vodimo borbo proti umazani konkurenci in inozemskim trgovskim potnikom, krošnjarjem itd. Zal moram ugotoviti, da se odredbe g. srezkega načelnika, ki jih jo izdal orožniškim stanicam glede krošnjarjev, da je krošnjarenje v ljubljanski okolici ob nedeljah strogo prepovedano, ne upoštevajo. Vidimo, da se krošnjarji nemo-toina sukajo v ljubljanski okolici, zlasti ob nedeljah, ko v vseh trgovskih obratih počiva delo. Nadalje omenja g. šporn tudi stalno borbo našega gremija proti raznim kon-zumom in zadrugam. Greimij je v tem pogledu storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Zadovoljivo smo rešili vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin. Želeti je le, da se dovoli ob nedeljah štiriurno delo. Posebno pozornost polaga gremij na telefonski razvoj ljubljanske okolice in je v stalnem stiku s poštno upravo, kateri izraža posamezne želje naših interesentov. (Zlasti je posvetil gremij posebno pokornost novemu davku na skupni poslovni promet. Tudi za zboljšanje komunikacij smo se trudili. Poleg teh važnih vprašanj je imel gremij tudi na so cijalnem polju mnogo dela, zlasti se je pridružil akciji ljubljanskega gremija pri ustanovitvi trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«. Stojimo pred uveljavljenjem novega obrtnega reda. Po dolgoletnih prizadevanjih se nam je vendar le posrečilo, unesti v nova določila obrtnega reda zahtevo po dokazu usposobljenosti. Napredku našega trgovskega naraščaja posveča gremij prav posebno skrb in nudi vsem šolskim odborom, kjer se nahajajo obrtno-nadaljevalne šole, znatno podporo. iKončno je g. šporn omenil, da je gre- mij znatno pripomogel pri izvedbi načrta in zgraditve »Trgovskega doma«. Pozval je tudi vse navzoče, naj se oklenejo naših organizacij in pazno zasledujejo navodila stanovskega glasila »Trgovski list«, ki je ediini zaščitnik naših interesov: izrekel je tudi uredniku »Tr govskega lista« g. dr. Plessu za njegov trud toplo zahvalo. Toplo zalivalo za naklonjenost je izrekel tudi naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in Zvezi trgovskih gremijev, končno tudi vsem članom načelstva. Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nato je tajnik zbornice g. dr. I. Plese pozdravil zbor v imenu zbornice. Omenil je glavne naloge, ki zahtevajo najintenzivnejše budnosti in strumnega dela naših stanovskih zastopstev. Pozval je članstvo k solidarnosti in vzajemnosti, zagotavljajoč, da bodo našli v zbornici vedno verno zaščitnico svojih interesov. Poročilo tajnika. Iz zelo obširnega tajniškega poročila g. Lojzeta Š m u c a posnemamo, da je štel gremij koncem leta 1928. 727 članov, od teh je bilo 42 protokoliranih trgovcev; 1. 1929. je štel 777 članov, od teh 51 protokoliranih; koncem 'leta 1930. pa je število obrtov naraslo na 838, med temi 51 protokoliranih. V vseh teh obratih se zaposluje 80 vajencev in vajenk ter 86 trgovskih sotruduikov. Glede predizobrazbe trg. naraščaja omenja, da ne obstojajo v vseh krajih ljubljanskega sreza prepotrebne obrtno - nadaljevalne šole in ostajajo vsled tega nekateri vajenci brez strokovne naobrazbe. Glede prirastka trgovin ugotavlja, da pripade največ novih obratov špecerijski oziroma mešani stroki. Odbor je v zadnjih letih pazno zasledoval razvoj in napredek 'ljubljanske okolice, žal povzročajo največ neprilik našemu podeželskemu trgovcu, ki se že itak bori za svoj težak obstoj, razni konzumi in zadruge, o čemer se je mnogo razpravljalo na vseh od borov ih sejah, poleg tega je pa to vprašanje stalno na dnevnem redu naših organizacij. Porast trgovin, občutna konkurenca rtted trgovci samimi, nadalje poslovanje zadrug in konzuinov povzročajo, da rentabilnost trgovine in ž njo tudi podjetnost nazaduje. Konkurenčni boj gre včasih predaleč. Težka zadeva, ki tare našega podeželskega trgovca, je vprašanje plačilne zmožnosti odjemalcev, ki v zadnjem času silno pojema in na kateri trpijo vsi trgovci. Rešitev tega vprašanja je v današnjih časih silno težka. Obremenitev malega trgovca s sedanjimi avtonomnimi in državnimi dajatvami je preobčutna. Gremij je pozvan od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da stavi k novemu skupnemu davku na poslovni promet, ki se je pokazal že takoj v praksi jako občutljiv in celo neznosen, primerne protipredloge in zagotavlja, da bo bodoči odbor z vsemi silami delal na tem, da se sedanje trdote novega poslovnega davka omilijo. Z razvojem mesta Ljubljane same opažamo, da se ljubljanska okolica vedno bolj približuje mestu in ni morda daleč oni čas, ko se bodo bližnje občine, ki mejijo na Ljubljano, inkorporirale k mestu in bodo vsi ti kraji pripadali potem pod kompetenco mestnega magistrata v Ljubljani. Poleg vseh teli važnih gospodarskih vprašanj, ki zadevajo ljubljansko okolico, je gremij posvečal tudi drugim vprašanjem posebno pažnjo, zlasti prometnim prilikam, poštnim razmeram itd. Poročilo tajnika g. Smuča je bilo soglasno odobreno. Iz računskega zaključka, ki ga je podal g. Jeločnik, je razvidno, da je imel lani gremij 195.129-31 Din dohodkov in 81.880-29 Din premoženja. Proračun za 'leto 1931. pa izkazuje 11.000 Din dohodkov, za 48.950 Din potrebščin, torej 37.950 Din primanjkljaja. Absolutorij blagajniku in proračun je zbor sprejel soglasno. — Sledila je nato izvolitev novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni: načelnik Spor n Josip, Ježice; 1. podnačelnik Jeločnik Viktor, Rožna dolina; II. podnačelnik Šetinc Davorin, Vrhnika; odborniki: Kregar Dora, Dravlje-Zg. šiška; Rant Ivan, D. M. Polje; Javornik Fran, Vič -Glince; Majaron Joško, Borovnica; Rahne Ivan, Selo-Moste; Hafner Lovro, Preska-Medvode; Belec Anton, Št. Vid pri Ljubljani; Košir Alojzij, Dragomer; Pečnik Stanko, Stožice, in Ogrin Ivan, Laverca; namestniki: Jernejčič Josip, Vrhnika; K a n d a-re Anton, Pijavagorica; Bartl Hinko, Rožna dolina; Novak Anton, štepanja vas; Bernež Ivan, Vrhnika; pregledovalca računov: Završnik Nace, Glince-Vič; S merke Ivan, Stožice. — Delegati za zvezni občni zbor: Šporn J., Majaron Joško, Jeločnik Viktor, Javornik Fran, Ualme Ivan, Ogrin Ivan, Laverca; Jernejčič Josip, Rant Ivan. — Namestniki: Šetinc Davorin, Dora Kregar, Belec Anton, Košir Alojzij, Pečnik Stanko, Pristavec Leopold, Kandare An-tont Bartl Henrik, Smerke Ivan, Završnik Nace. •Ker je bil dnevni red izčrpan in ni bi-'lo samostojnih predlogov, je načelnik g. Šporn zaključil uspeli občni zbor s 'toplo zahvalo vsem navzočim. II. nacijonalni kongres za les in lesno industrijo v Madridu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da se bo vršil v času od 20.—30. maja t. 1. II. nacijonalni kongres za les in lesno industrijo v Madridu; na tem kongresu bosta zastopana potom svojih predstavnikov industrija in trgovina z lesom, strokovnjaki in sploh vsi interesenti, ki prihajajo v poštev. Špansko ministrstvo narodnega gospodarstva je prevzelo pokroviteljstvo nad tem kongresom. Za časa kongresa bo otvorjena razstava lesa vseh vrst in drugih proizvodov, ki so v zvezi z gozdno industrijo, kakor •tudi raznih strojev za obdelovanje lesa, peči za destilacijo, za proizvajanje lesnega oglja itd. Z ozirom na veliko množino gradiva, o katerem bo kongres razpravljal, je program dela razdeljen na sledeče sekcije: 1. Lastništvo in izkoriščanje lesa; 2. transport; 3. gozdna industrija; 4. les za železniško uporabo, drogovi za telegrafske in telefonske linije; 5. kolonijal-ni les; 6. trgovina in uvoz lesa: carinska tarifa in druge davščine; 7. lesni ekstrakti; 8. plutovina in industrija pluto-vine; 9. lesno oglje in proizvodi in destilacije; 10. ostala industrija: celuloza, papir, kartonaža, papir za liste, umetna svila itd. Zlasti velike važnosti je točka 6., tičo-ča se uvozne trgovine, ker se pričakujejo v tem pogledu mnogi prdedlogi, ki bi znali vplivati na carinsko politiko španske vlade. V zvezi s tem je treba pripomniti vprašanje ruskega dumpinga, o katerem vladajo zelo različna mnenja; svoječasno podnete mere so bile diktirane od trgovine, katera je bila, mogoče le začasno, ogrožena od dumpinga. Vendar ni izključeno, da se bo zavzelo v tem pogledu drugo, mogoče celo nasprotno stališče. Prekmursko trgovstvo za skupne zbornice. Na proslavi desetletnice murskosoboškega gremija, ki se je vršila 1. t. m., je podal zbornični elan in načelnik gremija Franc Čeh poročilo o velikem pomenu in važnosti Zbornice za naše celokupno gospodarstvo. Občni zbor je po poročilu soglasno sprejel naslednjo resolucijo: »Prekmursko trgovstvo, zbrano na občnem zboru gremija dne 1. maja 1931, je razpravljajoč o važnosti in pomenu gospodarskih zbornic soglasno zavzelo stališče za skupne zbornice s samostojnimi strokovnimi odseki. Trgovstvo se dobro zaveda, da je uspešna zaščita gospodarskih interesov mogoča le v nedeljeni, zato močni skupni zbornici, in zato odločno obsoja vsak poskus kršitve tega načela. Prekmursko trgovstvo naproša radi tega vse merodajne faktorje, da« se bo v bodočem zakonu o gospodarskih zbornicah v polni meri uvaževala ta, ena izmed najvažnejših gospodarskih teženj slovenskega trgovstva.« Jugoslovansko - poljski odnošaji. V Varšavi se je koncem aprila vršil kongres Jugoslovansko-poljske lige, na katerem je bilo zbranih veliko število zastopnikov obeh narodov. Vrstili so se govori številnih govornikov, med drugimi tudi dr. Moleta iz Ljubljane. Ob lej priliki je imel jugoslovanski inštitut v Varšavi svečano sejo, na kateri so bili izbrani častnim članom predsednik vlade g. Živkovič, minister g. dr. Marinkovič in g. Kumanudi ter številni drugi, razen tega je bilo izbranih še 10 aktivnih članov. Na tem mestu je treba omeniti važno dejstvo, da je ves kongres imel samo dva cilja, t. j. kulturno in gospodarsko zbli/.anje med obema državama, in reči je treba, da je bil s tem storjen velik korak naprej. V tem pogledu se je namreč do sedaj pri nas veliko premalo napravilo. Obe državi sta sicer vedno živeli v čim bolj prijateljskih odnošajih že z ozirom na slovansko vzajemnost, toda gospodarski odnosi niso bili taki, kot bi lahko bili. Sicer je res, da je gospodarska struktura Poljske približno enaka oni Jugoslavije, toda kljub temu so dane čim najboljše možnosti za izmenjavo dobrin. Žalibog pa se te možnosti niso izkoriščale, čemur je iskati predvsem vzrok v premalem medsebojnem poznavanju. Vsi gospodarski odnošaji so se sedaj vršili potoni posrednikov; koristi iz tega pa so imeli predvsem trgovci tujih držav. Gledati bo zato v bodoče na to, ura se ta nedostatek odpravi ter da bodo naši trgovci hodili po poljsko blago na poljska tržišča in obratno. Medsebojno spoznavanje gospodarskih in kulturnih prilik bo gotovo k temu mnogo pripomoglo, kakor je tudi gotovo, da se bo s teni medsebojni promet povečal v čim največji meri. ffinudbejouoiamiiu Italijanski uvozniki krompirja: Catta-neo Vitaliano, Milano, via Vignola 6. Fratelli Ingegnoli, Milano, Co-rso Buenos Ayres 54. Federatione dei Consorzi Agrari, Piacenza. Consorzio Agrario Cooperativo di Lo-di, Milano e Pavia, Lodi Piazza della Vittoria. Sindacato Agrario Cooperativo, Milano, Piazza Fontana 2. Consorzio Agrario Cooperativo, Como. Consorzio Agrario Cooperativo, Parma. Consorzio Agrario Cooperativo, Roma. Consorzio Agrario Cooperativo, Napoti. Rag. Augusto Morendi, Miano, via G. Cantii 2. ZANATSKR BANKA ‘ o PODRUŽNICA LJUBLJANA je 4. maja t. 1. pričela s svojim poslovanjem v lokalih na DUNAJSKI CESTI štev. 31. (hiša Zidarjevih dedičev). Tel. 30-20. Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in Iombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žir > račune in izvršuje vse ostale bančni posle. Mednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1., najlepše dokazuje pregled razstav-ljalcev. — Najraznovrstnejše blago razstavi na prostoru od 40.000 kvadrat. metrov skoraj 800 tovarn, od teh ena tretjina iz inozemstva dn sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, ČSR, Danske, Francije, Fnske Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Sev. Amerike. — Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo 30-— dinarjev in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejm-skega urada. Obtok bankovcev v Jugoslaviji je ponovno padel in je bil izkazan pred tednom dni s 4583 milijoni Din. Kovinskega kritja je bilo za 209 milij. Din. Državna Hipotekarna banka je znižala obrestno mero za redno pilačujoče dolžnike pri obstoječih hipotekarnih amortizacijskih posojilih na 8 odstotkov, od 15. t. m. počenši; za menična hipotekarna posojila je obrestna mera 7‘5 odstotkov itd. — Čisti dobiček bakrenega rjulnika v Boru (Srbija), ki je v francoskih rokah, je padel po pariški »Information« od 49.600.000 frankov v letu 1929 na 19 mil. 500.000 frankov v letu 1930, dividenda za prednostne delnice od 300 na 125, za navadne delnice od 297 na 122 frankov. Trg konoplje se je po poročilih iz Od-žacev (Vojvodina) poživil in so se mogle prodati večje množine cenejšega blaga. Jugoslov. G. Schicht d. d. v Zagrebu zvišuje delniško glavnico od 8 na 20 milijonov Din. Čisti dobiček v preteklem letu je izkazan s 4,400.000 Din. Sarajevo bo dobilo avtomatično telefonsko centralo in sicer še v tekočem letu. Nova centrala bo imela okoli 3000 številk. Italija bo kupila od Ogrske velike množine žita tvodočega pridelka. Svetovna ITapaeiteta industrije dušika (s Chile vred) znaša okoli 3,500.000 ton čistega dušika, poraba pa znaša na leto manj kot 2 milijona ton; kapaciteta je za 40% večja kot konsum. Mednarodna dušikova zveza je regionalno sicer marsikaj uredila, glede nadprodukcije pa doslej ni imela posebnega uspeha. Mednarodna konvencija celuloze je zborovala v Oslo dn so poročali tam o dosedanji produkcijski omejitvi. Te dni se vrši na Dunaju nova konferenca, ki bo določila smernice za nadaljnje skupno delo. Brezposelnost na Dunaju je padla v drugi polovici aprila za 4400 na 95.800 oseb, 'kar je 14.200 oseb več kot lani ob tem času. Deficit v USA znaša na koncu deset-tega meseca tekočega finančnega leta 878 milijonov dolarjev in bo do 30. junija dosegel skoraj gotovo 1000 milijonov dolarjev. Dosedanji deficit je največji v zadnjih desetih letih. — Turška Centralna banka bo imela v par dneh zbran ves potrebni kapital v znesku 15 milijonov funtov. Nemški in belgijski produeenti žice so sklenili dogovor glede cen, ki stopi takoj v veljavo. Španska najdišča kalija v Kataloniji bodo pričeli sedaj sistematično izkoriščati in je zvišala zadevna družba glavnico od 2 na 10 milijonov peset. Ratifikacija mednarodne sladkorno konvencije se izvrši 9. t. m. v Bruslju. Nato se bo takoj konštituiral mednarodni sladkorni svet. Trgovska pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so tik pred zaključkom. Po zaključku se bodo pričela pogajanja med Ogrsko in Nemčijo. — Philipsovo podjetje žarnic predlaga 11 odstotno dividendo proti 22 odstotkom v preteklem letu. Čisti dohodek je izkazan z 29 milijoni hol. goldinarjev. Kolben-Danek d. d. predlaga iz čistega dobička v znesku 32-08 milijonov Kč izplačilo dividende 275 Kč. Steirisclie Magnesit A. G. bo izplačala dividendo šil. 5’40 proti šil. 6 v preteklih dveh letih. Gospodarska kriza tudi njej ni prizanesla. Italija bo najela veliko notranje posojilo v znesku Stirili milijard lir po emisijskem tečaju 95 in 5 odstotnem obrekovanju. Posojilo bo služilo za odplačilo nekega prejšnjega posojila itd. Kon-soredj najpomembnejših ital. denarnih zavodov bo posojilo plasiral. Nemška industrija vagonov se bavi z vprašanjem ustanovitve eksportnega va-gonskega kartela. Trgovska pogajanja med Nemčijo in Ruinunijo, ki bi se bila morala pričeti 5. t. m., so zopet odgodena. Rumunija se noče pogajati. 998 ameriških bank z depoziti 43-2 milijona dol. je postalo v marcu insolvent-nih; v februarju 78. Obrtnozadružni nadzornik Založnik: 10 let Trgovski gremij v Murski Soboti. Ko je po večletnem uničevalnem delu balkanske in sledeče svetovne vojne pred dobrim desetletjem naša nova, duhovno že v davnini zamišljena državna tvorba postala dejstvo in z mirovnimi pogodbami dobila trdne in stalne meje, je za naše pridobitne sloje nastopila vrlo važna doba velike preizkušnje. Za nobeno pokrajino ne velja to v toliki meri kakor za severno polovico Dravske banovine, kjer so po zaslugi neprijazno razpoloženih vodilnih državnikov in vsled Pritiska kapitalno močnejše industrije, obrta in trgovine severnih delov bivše Avstro-Ogrske domačini bili izločeni iz poslovnega vodstva, pa jih je preobrat iznenada postavil pred težko naloga ne le poprave po vojni !n prevratnih bojih prizadjane materialne škode in obnovitve reelnega gospodarstva, marveč tudi vodstva in preobnove strokovnih organizacij, katere so dotedaj z redkimi izjemami bile v rokah nacijonalnih in novim razmeram nedoraslih, deloma celo sovražnih oseb. Dvakrat važna in težka je bila ta naloga v Prekmurju, kjer so naglo se menjajoči tuji režimi in pa nešteti sovražni elementi v prvi povojni dobi povzročili med narodom zbeganost in nezaupanje in kjer je bilo takoj po končanih prevratnih homatijah treba z dobrohotno energijo spraviti do veljave povsem nove zakone in novo upravo. Ugotavljam, da je trgovstvo v Prekmurju bilo med prvimi, ki so se dobro znašli v novih razmerah in posegli z razumevanjem in vnemo po pozitivnem, ustvarjajočem delu. Prvi vspeh tega dela so prekmurski trgovci pokazali takrat, ko so njihovi najboljši predstavniki, med temi v prvi vrsti blagopokojni Brumen Lu-dovik in današnji gremijalni načelnik Ceh Franjo, dne 1. majnika 1921 stopili pred veliki trgovski zbor s predlogom, da se trgovci izločijo iz kolektivnih zadrug mursko-soboške in dol-nje-lendavske, kjer trgovski živelj ni mogel priti do veljave, in si radi bo-ljega varovanja specijelnih trgovskih interesov ustanovijo svojo lastno gre-mijalno organizacijo. V dobrem razumevanju tega ne samo za strokovni napredek trgovstva, ampak posebno tudi za gospodarsko konsolidacijo Prekmurja velepomembnega sklepa s6 nadzorstvena oblastva v pospešenem postopku že po 3 mesecih dne avgusta 1921 dovedla gremijalni P'avilnik do potrditve in podpirala novo organizacijo tudi poslej v njenem poslovanju. Kako pravilno so ravnali ustanovitelji gremija, dokazuje dejstvo, da so v kratkih razdobjih sledile po isti poti tudi oblačilne stroke v Dolnji Len- av*\ gostilničarji v Murski Soboti in ifSlc enc*avi ,dokler se niso leta 1925 osamosvojili tudi trgovci v dolnje! endavskem srezu s svojim lastnim ^remijem. Pogled na 10-letno delo »remija in dosežene vspehe pa priča jndi o veliki požrtvovalnosti, nesebičnosti in dalekovidnosti prvih vodilnih mož tega pokreta in stavlja njihove velike zasluge izven vsakega '™ia; 1 reba je le primerjati obupne prometne razmere v Prekmurju pred 10 leti, ko je Murska Sobota'bila od ostale države m celo od velikega dela Prekmurja samega povsem odrezana, z današnjimi zvezami nele v okviru Murske krajine, ampak vse države, takratno nezanesljivost v tr-o^nSkem Poslovanju z današnjimi vno Ul'ejenimi prilikami, takratno ‘ ',l(? P°ljubno otvarjanje brezpomembnih nesolidnih trgovin po p, ?sebah z današnjo stro- go piakticno m teoretično izobrazbo trgovskega naraščaja, ko sodelujeta s trgovcem posebna gremijaina in preizkuševalna komisija, treba je pravil no _ oceniti neštete vspešne akcije gremija za zboljšanje železniškega avtomobilskega, poštnega, telefonskega prometa, za olajšanje davčnih bremen, popravo socijalne zakonodaje, dalje sodelovanje gremija pri izdela- Ohčni zbev gremip fegjovcev v 2VT r g o v s k i 1 i s t«, i z katerega b odo m ogli posneti vse važne, aktualne zadeve. Gremijalni tajnik g. Papež je podal nato statistični pregled, iz katerega posnemamo, da je štel gremij konec pretekle poslovne dobe 346 članov in 78 vajencev in vajenk. Odbor je imel v zadnjem poslovnem letu 6 odborovih sej. Vršile so se tudi 3 seje gremijalne sekcije lesnih trgovcev. G. Jurij iP i c e k je nato pregledno poročal o premoženjskem stanju gremi- Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec april 1931. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta) • 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 4 (3), v Savski banovini 5 (5), v Vrbaski — (1), v Primorski 2 (2), v Drinski 2 (4), v Zetski 2 (—), v Dunavski 6 (6), v Moravski — (19), v Vardarski 6 (6), Beograd, Zemun, Pančevo — (4). 2. Otvorjene prisilne poravnavo izven konkurza: v Dravski banovini 8, Savski J), Vrbaski —, Primorski 3, Drinski 4, Zetski 2, Dunavski 23, Moravski 1, Var-darski 3, Beograd, Zemun, Pančevo 3. 3. Odpravljeni konkurzi: V Dravski banovini 9 (4), Savski 6 (5), Vrbaski — (—), Primorski 3 (—), Drinski 4 (2), Zetski 1 (—), Dunavski 7 (4), Moravski 2 (4), Vardarski 6 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). 4. Odpravljeno prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini —, Savski 2, Vrbaski —, Primorski —, Drinski 1, Zetski —, Dunavski 4, Morav-ski —, Vardarski —, Beograd, Zemun, Pančevo —. TEČAJ ZA PRŠENJE BARV PRI STENSKEM SLIKANJU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi sporazumno z Zadrugo slikarjev, pleskarjev itd. v Ljubljani tečaj za pršenje barv za sobne slikarje. Tečaj bo trajal od pon-deljka 11. do srede 20. maja t. 1. in sicer se bode vršil med 5. in 7. uro popoldne v razstavnem paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI na ljubljanskem velesejmu. Poučeval bo v tečaju slikarski mojster g. Josip Božič. Program obsega pouk o pršilnih pripravah in pršilnem materijalu, ravnanje in uporaba v praksi, najmodernejši način pršilnega slikanja s tehniškega in umetniškega stališča, praktične vaje v osnutkih in vi novega obratnega in trgovinskega zakona, živahno udeležbo v gospodarstvu občine, sreza, banovine, stanovske gremijalne zveze in zbornice, in razumeli bodemo, da imajo prav oni, ki stavijo današnji komaj 10-letni gremij mursko-soboški med najdelav-nejse in najpomebnejše činitelje našega narodnega gospodarstva, da velja ta gremij kot najuglednejša gospodarska ko rpo racija ob severni meji in sta najvidnejša predstavnika največje prekmurske občine Murske Sobote vzeta iz vodstva tega gremija. Za nujno potrebo te organizacije so govorili ob ustanovitvi poleg strokovnih ^interesov tudi važni državni in nacijonalni oziri, kar je treba še posebej podčrtati kot dejstvo, radi katerega ni danes med trgovci in med prebivalstvom obče dobrega Jugoslovana, ki ne bi bil hvaležen ustanovi- ja. Dohodki so znašali v preteklem letu 29.041-31 Din, izdatki pa 19.201'46 Din Skupno gremijalno premoženje pa je znašalo 52.879‘85 Din. Načelstvu je bil soglasno podeljen absolutorij. Proračun za tekoče leto, ki ga je podal tudi gremijalni blagajnik g. Jurij Pi-cek, predvideva 23.976 Din dohodkov in 20.476 Din izdatkov. Gremijaina doklada je ostala nespremenjena. Tajnik Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiser je poročal nato v obširnem referatu o splošno gospodarskem položaju, vzrokih gospodarske krize in padca kupne moči konzumenta, davkih, novem obrtnem zakonu, osnutku trgovinskega zakona, socialno političnih akcijah Zveze, posebej še o določbah skupnega davka na poslovni promet in končno o važnosti stanovske organizacije. Pri »Slučajnosti« se je razpravljalo o krošnjarstvu in ukrepih, ki naj jih pod-vzame gremij pri »rezkem načelstvu, zlasti z ozirom na nemoteno krošnjarenje v času, ko morajo biti trgovine zaprte, nelojalni konkurenci, škodljivemu vplivu nekaterih kartelov in skupnem davku na poslovni promet. vežbanje na papirju in na steni. Pristojbina znaša za mojstre Din 50-—, za pomočnike pa Din 25'—. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti slikarski mojstri in šele po razpoložljivosti prostora tudi slikarski pomočniki. Potrebno je vsaj nekoliko poznanja in prakse v pršilnem slikanju, ker je tečaj namenjen v glavnem dopolnitvi. Opozarjamo na ta tečaj osobito ljubljanske in okoličanske slikarske mojstre, ker smo čas pouka uredili tako, da jim bo olajšan in omogočen obisk kljub sezoni. Prijave je poslati najkasneje do 5. maja t. 1. neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Brezplačni knjigovodski tečaj, s posebnim ozirom na uvedbo »Sofra«-kar-toteke, otvori Zavod za pospeševanje obrti ljubljanske zbornice za TOI v Mariboru dne 10. maja t. 1. Tečaj bo trajal 4—5 tednov. Predavanja bodo ob nedeljah od 9. do 11., ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih državne trgovske akademije. Predavalo se bo o dvostavnem amerikanskem knjigovodstvu z uvedbo »Sofra«-kartoteke za posamezne dobavitelje in odjemalce, o korespondenci, kalkulaciji ter bistvenih pojmih iz meničnega in čekovnega poslovanja. — Prijave za tečaja sprejema obrtnozadružni nadzornik v Mariboru g. Založnik na okrožnem Inšpektoratu, prvo nadstropje, soba štev. 26, do 8. t. m. ustmeno ali pa pismeno. — Na ugodno priliko, priučiti se praktičnega knjigovodstva, se predvsem opozarjajo oni gg. trgovci in obrtniki, ki želijo uvesti v svojem poslovanju pregledno knjigovodstvo. teljem in 10-letnim vodnikom gremija za njihovo odlično delo. Sklep greinija, da se zgradi v proslavo 10-letnega jubileja v Murski Soboti trgovski dom, je znak brezprimerne vnetosti za trgovski stan in hvalevrednega skrbnega gospodarstva. Iskreno želim, da se ta načrt izvede čimpreje in da bi gremij ob koncu jubilejnega leta mogel zbrati svoje člane že v lastnem domu. 1. maj, simbol probujajoče se pomladi,'je poklical pred 10 leti v življenje to organizacijo. Naj bi ji ta simbol j bil zvezda vodnica kakor doslej tudi v vsem poznejšem delovanju, naj ji ohrani pomladansko svežost in podjetnost in prepričan sem, da bo trajno vladalo prvomajniško razpoloženje ter pribori trgovcem in celemu narodu še mnogih velikih koristi. Nazadovanje mednarodne transportne trgovine. Za najodličnejšega evropskega strokovnjaka v vprašanjih trgov, mornarice se smatra Paul (le Rousiers, drugi predsednik družbe Arniateurs de France. O gornjem predmetu je nekemu dopisniku povedal sledeče: Trgovska mornarica ni samostojna obrt sama na sebi, ki bi sama producirala, ona transportira samo produkte industrijo in obrti, vsled česar se more njen procvit in njeno blagostanje misliti le v okviru in v procvitu industrije. Tako postane trgovska mornarica najobčutljivejši sejzmograf vsega gospodarskega življenja, in to tembolj, ker se ne ipeča izključno le s transportom domačih produktov, temveč ker v isti izmeri v inozemstvo izvaža kot iz inozemstva uvaža. Zato trgovska mornarica ne čuti samo takoj in stalno Manja nacionalnih industrij, temveč čuti tudi vedno zboljšanje ali poslabšanje razmer v mednarodnem gospodarskem položaju na vsem svetovnem trgu. Kot zgled mednarodne spoje-nosti trgovske mornarice naj navedem samo dejstvo, da je transportiralo angleško trgovsko brodovje v letu 1914. nič manj kot 200 milijonov ton blaga, čeprav promet angleške zunanje trgovine v onem letu ni znašal več kot 150 milijonov ton, od česar so transportirale angleške trgovske ladje saino 100 milijonov ton. Isto velja za trgovsko mornarico drugih držav; njih bolečine so zmeraj iste in njih veselje Hudi. Od leta 1320. dalje so transportne voznine od leta do leta manjše. Pravzrok tega tiči v dejstvu, da so se dale vse dežele pod vplivom izkustev v svetovni vojni zapeljati do pomnožitve v izgradbi njih trgovskega brodovja v močnejši meri kot je bilo potrebno. V letili 1917. do 1922. se je v vseh deželah gradilo veliko preveč, ne glede na to, da je bila v isti dobi množina za transport pripravljenega blaga po vsem svetu manjša kot v zadnjih letih pred vojsko. Ravnovesje se je doseglo le polagoma, a voznina je danes, v letu 1931., še zmeraj nižja kot je bila v letu 1910. Vzrok za trajanje nizke voznine je iskaiti v dejstvu, da se v približno zadnjih treh letih uvažajo v Evropo dosti manjše množine žita iz prekomorskih dežel kot prej, posebno še, odkar so letine v Evropi dobro -izpadle. En sam začasen dogodek v evropskem gospodarstvu je zadostil, da je prevrnil polagoma se uveljavljajoče ravnovesje. Francosko trgovsko brodovje, ki je s svojimi 3,390.813 tonami med svetovnimi trgovskimi brodovji na petem mestu, si je moglo kljub splošni krizi zagotoviti relativno ugoden položaj. Vzrok je ta, da Francija svojega trgovskega brodovja ni izgradila v tako veliki izmeri kot druge dežele. Ko so morale druge dežele velik del svojega nezaposlenega in neporab-nega brodovja vzeti iz prometa, ko je bilo od svetovnega brodovja v višini 65 milijonov ton vzetih v/ prometa že 4 milijone 779.000 ton, ni bilo francoskemu brodovju treba vzeti iz prometa več kot 160.951 ton iz brodovja, ki je vsebovalo tedaj 3,406.895 ton. To izredno ugodno razmerje je imelo med drugim tudi to dobro posledico, da je brezposelnost v francoski trgovski mornarici mnogo manjša kot v drugih deželah. PLAČILO DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA I. ČETRTLETJE 1931. Davek na poslovni promet za I. četrtletje t. 1. morajo vsi oni, ki so bili dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, plačati po prejšnjih predpisih. Večina teh davkoplačevalcev še ni izpolnila te svoje dolžnosti. Da se ognejo posledicam prepozne odpreme, opozarjamo vse zamudnike, naj davek na poslovni promet za navedeno četrtletje 1931. v lastnem interesu čimpreje odpremijo. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča cenjene gg. člane, da je izdal Jugoslovanski narodni ženski savez posebne kolke, ki se bodo prodajali kot prispevek k »Materinskemu fondu«. Z ozirom na humanitarno akcijo ženskega saveza, priporoča gremij vsem cenjenim gg. članom nakup kolkov, ki jih bodo ponujale članice ženskih društev. boru Tečaj (5. maja 1931. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. • 22-845 Berlin IM 135225 13-5525 Bruselj 1 belga 7-906 Budimpešta 1 pengo —•— 9-9136 Curib 100 fr 1093-50 1096 50 Dunaj 1 Šiling 7-984 8-014 London 1 funt 276-04 276-84 Newyork 1 dolar ... 56-63 56-83 Pariz 100 fr —•_ 222-21 Praga 100 kron —•— 168-33 Trst ion lir 297-48 297-63 ROMUNIJA JE ZNIŽALA UVOZNE CARINE NA HMELJ. Kakor poročajo, je Romunija znižala uvozne carine na hmelj, a to samo za uvoz iz Češkoslovaške, Poljske, in Romunije in isicer znaša znižanje od 2500 na 1500 Lejev za 100 kg. BRAZILSKA KAVNA KONVENCIJA. Konvencija o kavni carini med 'brazilskima državami o zvišanju kavne izvozne carine na 15 sh pri vreči po 60 kg je postala pravomočna. Nova carina velja za štiri leta. Iz nje dotekajoči dohodki se upravljajo izključno le od avtonomnega odbora držav, ki kavo producirajo, in je namenjena za uničenje odvišne produkcije razen 100.000 vreč, ki naj bodo na razpolago za propagandne namene kavnega zavoda. SPOJITEV GUNAM) LINE IN WHITE LINE? 'V Londonu so razširjene govorice, da se v bližnjem času spojita imenovani dve veliki angleški plovbni družbi. Pravijo, da je postala spojitev neogibno potrebna, in sicer zato, da se more z uspehom pričeti konkurenčni boj z nemškimi družbami. Nemške potniške ladje družb Severonemški Lloyd in Hapag pritegujejo mednarodni potniški promet zmeraj bolj nase in se mora zato angleško potniško brodovje zdramiti v proti-obrambo. Koliko je na teh vesteh resnice, se bo seveda kmalu izvedeflo. FRANCOSKI AVTOMOBILNI ZAVAROVALNI SISTEM. Avtom obilno zavarovalništvo v Franciji je trpelo v zadnjih letih vsled nevzdržnih konkurenčnih razmer, ki so se posebno poostrile vsled konkurence inozemskih podjetij. Po mesece trajajočih pogajanjih se je dosegel sedaj med zavarovalnimi družbami sporazum in je bil ustanovljen avtomobilni zavarovalni kartel. Prva odredba je bilo veliko zvišanje premij za tovorne in trgovske avtomobile, dočim so bile premije za osebne avtomobile znižane. Dobave. Direkcija državne železarno Vareš sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg mila. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1010 kg ječmenove sladne kave, 27.000 kg pšenične moke, 3000 kg riža, 1000 kg koruznih otrobov, 1000 kg surove kave »Santos«, 500 kg Frančkov© cikorije in 200 kg kolmske cikorije, 2000 kilogramov bučnega olja, 5000 kg koruze in 100 kub. imetrov plohov. — Dne 19. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi ■pomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licitacija glede dobave raznih barv, lakov, iirneža in čopičev. — (Predmet ni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede dobave 520 komadov vardval in 3000 komadov hrastovih jamskih pragov; do 20. maja t. 1. pa glede dobave kemikalij. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih obročev. — Dne 27. maja t. 1. se bo vršila pri komandantu III. pomorske obalske komande v Kumbaru — Boka Kotorska licitacija glede dobave raznega materi-jala (metle, ščetke, sidol, smirkovo platno, mast za iparkete, motvoz, naftalin, milo, soda, kokosove preproge itd.). — Dne 29. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznih usnjenih jermenov; dne 30. maja t. 1. pa glede dobave 378.000 kg papirja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podaitki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 22. maja t. 1. se bo vršila pni Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 500 kub. metrov drv. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi). Oddaja, kanalizacije od vojašnice do roko Soro v Škofji Loki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. inaja t. 1. pri inženjerskem oddel. Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — (Oglas je na vpgled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Prodaja odpadkov od bombaža, sukna in usnja se bo vršila potom licitacije dne 9. maja t. 1. pri Zetskem žandarane-rijskem polku na Cetinju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja rekonstrukcije ležišč na mostu preko Donavo pri Novem Sadu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 19. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri isti direkciji — gradbeni oddelek). poročita Trg jajec. Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob južni žel. poroča: Produkcija je zelo močna, konsum trajno slab. Nemčija krije svojo porabo večinoma z domačim blagom, ki je mnogo cenejše kot inozemsko blago. Cene v inozemstvu padajo, počasi sicer, a stalno. > Deruta na trgu platine. Leto za letom se je držala platina na višini, ki je znašala sedem- do osemkratno višino cene zlata. Sedaj je pa cena padla na ceno zlata in deloma tudi že pod njo. Se pred par leti so plačali za 1 unco platine 30 funtov in več; sedaj je padla unca na 4 funte 5 šil., kar odgovarja ceni zlata. Od leta 1900 dalje ni imela platina take cene. Prej platine vrhtega še niso uporabljali v gizdni industriji in tudi ne v kemiji in sicer v industriji. Vzrok derute v ceni je kanadska konkurenca Rusiji. Sicer je Rusija, ki je dvignila svojo produkcijo na 120.000 unc, še zmeraj največji svetovni producent platine, a med tem je Kanada dvignila svojo produkcijo od 12.000 na 40.000 unc. Tako za Rusijo kot za Kanado je cena platine postranska stvar. Rusi prodajajo platino kot vse svoje eksportne produkte brez ozira na produkcijske stroške, samo da dobijo devize; za Kanadce zopet je platina samo stranski produkt pri produkciji niklja in bakra. Pri tem je tudi v Kanadi združena produkcija v eni roki, namreč v Melchettovem nikljevem trustu. Če bo šla borba za ceno naprej, bodo morali tudi južnoafriški in kolumbijski producenti svojo produkcijo ustaviti. Možno je pa pač tudi, da pride med obema glavnima producentoma do sporazuma, in sicer prav iz vzroka, ker je produkcija tako koncentrirana. A mogoč je tudi nadaljnji boj za cene in se zna zgoditi, da doživi platina podoben padec kot ga je doživelo srebro. Surovo kovine so zopet močno padle; 'londonski tečaj od 28. aprila kaže 39 odstotni padec bakra napram letu 1913, 47 odstotkov pri cinu, 47 odstotkov pa-i svincu in 54 odstotkov pri cinku. Ceno elektrolitnega bakra je Mednarodni bakreni kartel znižal na doslej najglobljo točko 9-80 cents. TRŽNE CENE V CELJU dne 1. maja 1931. Govedina: 1 kg volovskega imesa I. vrste Din 18, II. 16 III. 14, kravjega mesa 12 do 14, vampov 8, pljuč 14, jeter 12, ledvic 16, loja 8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 20, II. 18, jeter 20, p'juč 18. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste Din 24, II. 18, III. 12, pljuč 14, jeter 12, glave 12, slanine L 17, II. 16, na debelo 15, suhe slanine 20, masti 18, šunke 23, prekajenega mesa I. 23, II. 22, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 24 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 7, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih Din 30, de-brecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 80, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, braunšviških 15, salami 70—90. Perutnina: Piščanec, majhen Din 15, večji 18, kokoš 30—35, petelin 30—35, raca 40, gos 60, domači -zajec, manjši 15, večji 24. Ribo: 1 kg krapa Din 20. Mleko maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, kisle smetane 14, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 48, ■masla -32, bohinjskega sira 25—28, tra-piistovskega sira 24, ementalskega sira 28, sirčka 21, eno jajce 0-75. Pijača: 1 liter starega vina Din 20, novega vina 12—16, piva 10, žganja 35! Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, črnega kruha 3-50, mala žemlja 0\50, velika žemlja 1 Din. Sadje: 1 kg jabolk II. Din 18, orehov 8, luščenih orehov 30, suhih češpelj 7 d<> 10, 1 limona 0-75. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portori-o Din 76, Santos 52, Rio 40, pražene iaV?J\92, H- 78, III. 48—64, čaja 68 <10 140, iknstal belega sladkorja 13, slad-korja v kockah 15, medu 16—20, kavne primesi 20, riža I. 12, II. io, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 16—30, bučnega olja 14, vinskega kisa 5-50, navadnega kisa 3, petroleja 7‘50, špirita denat 10, 1 kg soli 2'50, celega popra 44, mletega popra 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 14, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30. Mlovski izdelki: Na debelo. 1 kg moke št. 00 Din 3-20, 0 3-20, 2 2-90, 4 2-60, 5 2-30, 6 2, ržene enotne moke 2-65, pšeničnega zdToba 3-70, koruznega zdroba 2'30, pšeničnih otrobov 1 '25, koruzne moke 1-75, ajdove moke 3-70, kaše 3'40, ješprenja 3'60, ovsenega riža 7. Žito: q pšenice Din 180, rži 140, ječmena 150, ovsa 195, prosa 250, koruze 145, ajde 250, fižola 300—350, graha 1400, leče 1200. Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 47, zabukovški 49, rjavi 25, 1 kub. meter trdih drv 130, 100 kg trdih drv 34, 1 kub. meter mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28. Krma: <1 sladkega sena 75, polsladkega 70, kislega 60, slame 50, prešana stane 8 Din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 12—14, 1 krožnik regreta 1-50, motovilca 1-50, zgodne drobne solate 2, 1 kg radiča 12, poznega zelja 10, kislega zelja 5, karifijola 8—10, 1 krožnik špinače 2, graha v stročju 12, čebule 4-50—5, tesna 10, krompirja 1—1-25, kisle repe 3 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. maja 1931. je bilo pripeljanih 351 svinj in 4 koze; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad Din 60—100, 7—9 tednov ■stari 150—180, 3—4 mesece stari 250 do 350, 5—7 mesecev stari 400—500, 8—10 mesecev stari 550—600, 1 leto stari 700 do 850, 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 9—10 Din; koze komad 200 Din. Prodanih je bilo 180 svinj in 1 koza. ^ Veletrgovina jCfeiffjana prlporoia ipeceriisko blago raznovrstno igsnj«, moko in dožolna pridatka • Raznovrstno rudninsko vodo Uitna praSarna sa kavo in mlin za dlSa« v« s oloktr. obratom Ceniki na razpolago I Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s pol)ubnim številom lisfov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah TISKARNA MERKUR IJilBM-fAlA, Gregorčičeva ulica 23 Telel. 2552. Za vež ja narolila zahtevajte proračune! KLIŠE) E vseh vrši- pv fotografijah^ ali risbah. f * v#* if M/e n ajs (yl id n ej£e kB H €9 ST-D EU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Advokat Dr. IVO LUIIK je preselil svojo pisarno iz Miklošičeve ceste št. 20 na Miklošičevo cesto St. 30, I. nadstr. (vhod Praiakova ulica St. 8). Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno priznano odlična! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO IGN. VOK Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trg«vako- industrijsko d. d. >MERKTJR< bot ixda]atel]a in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.