Št. 198 (15.642) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel 0481/533382 CB?AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 cnn | in postnma plačana v gotovni I&UU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% COOPERATIVO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-JUlljSKE KRAJINE SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1996 »No se pol« šeni iz mode Vlasta Bernard , Iz naših kronistiCnih lzkuSenj sicer vemo, da je ^Cetek septembra vedno Cas, ko moramo stopiti v sdk s sindikalisti in jih Povprašati, kaj je po dopustu novega v tovarnah iu podjetjih. Novice na-Vadno niso dobre, jeseni Se po pravilu marsikje zatakne, vendar to, kar se dogaja letos, presega vsa Pričakovanja. Vedeli smo, da je tržaško gospodarstvo na kolenih, to ni uobena novost, toda tega, da si bomo namesto iskanja rešitev sami metali polena pod noge, res nismo slutili. Pa je žal tako. Stečaji, Sužnje z odpusti, dopolnilne blagajne in kraj S a ali daljša obdobja brez Plač v podjetjih, ki preživljajo krizo, se te dni kar vrstijo in največk-rat so za težave krivi °bjektivni, pretežno tržni razlogi. Ciklične krize so pravilo tržnega gospodar-stva, prav tako kot je pra-vtl°> da izločene dejavnosti nadomestijo nove investicije v tržno zanimive Panoge. Za nove naložbe Pa so neobhodni pogoji, brez katerih se kapital seti drugam. Glavno vodilo Vsakega kapitalskega vložka je seveda to, da se naložba izplača, kar podani, da se investitor 1?°giba previsokim stroškom in izgubi časa, * je za podjetje tudi strošek, hi prav to je tisto, esar Trst potencialnim 'dagateljem, pa naj bodo etiki ali mali, ni sposo-Den zagotoviti. Primer, o katerem Pišemo na straneh ržaske kronike, je več °t zgovoren. Zgoniska ertna cona s svojim potencialom novih delovati mest je za tržaške .Cinske može očitno Pismena bojna sekira, na-esto da bi jo razumeli °t majhno, a v tem križem času več kot dobro-ošio pobudo v opustoSe-Panorami pokrajinskega gospodarstva. Razpra-v drugi komisiji r^kega občinskega sve-. ne dokazuje samo tega, m.o težko, na trenutke P/av nemogoče je delo II-rjevega odbora, ampak ~aže tudi na kratkovidno-titidi, ki naj bi krojili usodo tega mesta. »Povem odveč je tarnati zara-1 bega podjetnikov in sn-adi krize, če se bojko-ua]o vse pobude, ki bi I ko obrodile nova de-;°vna mesta,« so v skupnem sporočilu zapisale stanovske organizacije tižaškib obrtnikov. Tisti, Je mislil, da je rek »no e pol« dokončno iz mo-Qe’ seje očitno zmotil. Načrt za zgoniško obrtno cono se je ustavil v tržaški občinski hiši TRST - Po vsem sodeč tudi načrtom za izgradnjo zgoniške obrtne cone grozi, da bodo ostali le na papirju. Zataknilo se je namreč pri ceni terena, ki naj bi ga tržaška občina odstopila zgoniški in ki je za nekatere tržaške občinske može (po vrhu se iz vrst Illyje-ve večine) prenizka. Tistih 35 ti- soč kvadratnih metrov srenjske površine, za katero je bila določena najprej cena 10 tisoč lir, nato pa zvišana na 15 tisoč lir na kvadratni meter, je očitno le pretveza za strankarska obračunavanja, kajti sicer si ni mogoče razlagati, zakaj naj bi tržaški obrtniki plačali za kvadratni meter urbanizirane Na 4. strani površine 60 tisoč lir, ko pa v sosednji pokrajini stane v povprečju okrog 20 tisoč lir. Na zadevo so včeraj s skupnim sporočilom za javnost ostro reagirala vsa tri stanovska združenja tržaških obrtnikov, vključno z obrtno sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. ITALIJA / D'ALEMA PRED 15. SEPTEMBROM OB REKI PAD Proti Bossijevi secesiji s politiko federalizma Iz Bruslja še enkrat negativni odgovor Bossijevi zahtevi po vstopu v EU: za Evropo ni Padanje ---------—CJ—--------------- Jutri vNedeljskih temah romarskega dnevnika •ti! D______________________ Poročilo iz pekla »Najbolj pa se odlikuje taborišče na otoku Rabu (Arbe), ki je naravnost svetoven škandal. Tega madeža Italija ne bo mogla nikoli zbrisati. Ljudje poslani na Rab, so neizbežno zapisani smrti. In to je nad 13.000 naSih ljudi. Moških in žensk in otrok in celih družin od vnuka do starega očeta in babice. Taborišče (to se pravi šotori) so postavljeni v močviren kraj, kjer je na eni strani zaliv, na drugi pa hudournik. Kadar je vihar in naliv, prihrumi iz ene strani morje, z druge pa hudournik, tako da so bili ljudje neke noči do kolena v blatu in vodi. Tiste noCi je morje odneslo 20 otrok, drugi dan so plavale po morju le otroške oblekce.« To je odlomek iz dokumenta z naslovom "Obupne razmere v italijanskih taboriščih za vojne in civilne internirance", napisan januarja 1943. Gre za dokument, poslan takratni jugoslovanski vladi v Londonu, sestavljen pa je iz izvirnih poročil iz posameznih taborišč. Dokument ki je shranjen v arhivu Slovenije, doslej se ni bil nikoli objavljen. Nam ga je za objavo pripravil zgodovinar Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani Bojan Godesa, ki je tudi oskrbel uvodno obrazložitev. MODENA - Odgovor tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Aleme liderju Severne Lige Umbertu Boissiju in njegovemu predlogu o secesiji Padanije je bil včeraj jasen, vendar umirjen. D’Alema je na vsedržavnem Festivalu Unita brez večje napadalnosti in polemičnosti kritiziral Bossijevo secesijo, obenem pa je zavrnil frontalno zoperstavljanje in protimanifestacije, ko se bodo prihodnjega 15. septembra Bossijevi pristaši zbrali na bregovih Pada in proglasili »neodvisnost Padanije«. Medtem ko se desnica pripravlja precej živčno na skorajšnji shod - Nacionalno zavezništvo s protimanifestacijo v Milanu, Forza Italia in ostali zavezniki Pola svoboščin pa z ostrimi napadi na Bossija in tudi na predsednika republike Scalfara - je D’Alema in z njim zavezništvo Oljke stopilo na pot konfrontacije, kolikor je pač to mogoče z Bossijem. »Odgo- vor Bossiju mora biti politične narave«, je naglasil D’Alema, sloneti mora na preustroju države v federalistično smer, ne da bi se pri tem odpovedali načelom solidarnosti in civiliziranega sožitja na eni strani, smernicam razvoja Evropske unije pa po drugi strani. V zvezi z Bossijevo zahtevo, naj EU upošteva možnost vključitve Padanije v zvezo, pa je lider lumbardov prejel iz Bruslja še en negativen in tokrat celo norčevalen negativni odgovor: tudi za Evropo Padanije ni. Na 2. strani OMO o obrambnem sporazumu med Slovenijo /n Italijo LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) je na včerajšnji prvi popočit-niški seji podprl pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju med Slovenijo in Italijo. Obrambna ministra Jelko Kacin in Benja-mino Andreatta naj bi sporazum podpisala med uradnim obiskom ministra Kacina v Italiji 8. in 9. septembra. Slovenija je v Italijo že pred časom poslala osnutek sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju, vendar se je podpis iz znanih razlogov zavlekel. Zdaj so po besedah ministra Kacina iz-poljnjeni vsi pogoji za podpis, ki bo v Bologni. Ministra Kračuna na razpravi ni bilo, kar je povzročilo negodovanje med poslanci. Na 3. strani Potres brez žrtev v južni Dalmaciji DUBROVNIK - Potres, ki je v noči na petek prizadel južno Dalmacijo, na srečo ni povzročil človeških žrtev, bilo pa je mnogo škode v mestecih Ston in Slano. Potresni sunki so dosegli jakost 6. stopnje po Richterjevi le s vici in je pravi čudež, da ni bilo žrtev. Sunke so občutili tudi pri nas, omenjajo pa tudi možnost, da gre prav v potresnih sunkih v Dalmaciji iskati vzrok za zrušenje stropa v ljubeljskem predoru. Na 3. strani BAZOVICA / JUTRI OSREDNJA PROSLAVA Ob 66. obletnici usodnih strelov svečanosti v spomin na bazoviške žrtve BAZOVICA - Jutri bo ob 15. uri na bazovski gmajni svečanost v spomin na Miloša, Valenčiča, Bidovca in Marušiča; zbranim bodo spregovorili Diomira Fabjan Bajc, Miroslav Košuta in Giorgio Can-ciani. Včeraj, na dan, ko so pred 66 leti padli bazoviški junaki, so jih na pobudo Odbora za počastitev bazoviških žrtev najprej počastili v Kranju, kjer so jim kmalu po usmrtitvi postavili v Prešernovem parku »prvi spomenik v Evropi žrtvam fašističnega terorja in ga ohranili in čuvali do danes,« kot je povedal zgodovinar Jože Pirjevec. Zvečer je bila v bazovski cerkvi maša zadušnica, na kateri je spregovoril dolinski župan Boris Pangerc. Tako Pirjevec kot Pangerc sta povezala takratnje do-ganjanje s sedanjostjo in z današnjimi težavami v upanju na boljšo prihodnost. V popoldnaskih urah so na pobudo Odbora za počastitev bazoviških žrtev položili venec tudi na grobu na pokopališču pri Sv. Ani Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Razstava o zločinih Wehrmachta V Celovcu so odprli sporno razstavo o zločinih nemškega VVehrmachta. Razstava razdvaja politične tabore in družbo na Koroškem. Stran 3 Zaskrbljenost tržaških sindikatov Tržaške sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil so včeraj izrazile globoko zaskrbljenost za sedanje stanje na gospodarskem in socialnem področju. Stran 4 Več kot 30 novih brezposelnih Zaradi stečaja podjetja Sodevea je ob službo več kot 30 delavcev, ki sicer niso prejeli plače že pol leta. Stran 4 Združena ekipa Bora in Sloge Po nesoglasjih in polemikah sta odbojkarski sredini Bora in Sloge dosegli sporazum za sestavo skupne združene ekipe, ki bo nastopila v ženski B2 ligi. Stran 12 Sampras in Ivaniševič v polfinalu V polfinale teniškega turnirja ZDA sta se me dmoški-mi uvrstila tudi Američan Pete Sampras in Hrvat Goran Ivaniševič Stran 12 P’ALEMA / NA FESTIVALU UMITA' -i CERNOBBIO / VRSTA UGLEDNIH IMEN NA MEDNARODNEM SIMPOZIJU »Ob Padu ne bo invazije barbarov« EU: Padanija kakor Disneyland MODENA - Massimo D’Alema si je včeraj privoščil Umberta Bossija med svojim nastopom na vsedržavnem Festivalu Unita. Voditelja lum-bardov je ocenil kot osebo, ki je tudi simpatična in zelo vitalna, vendar pa »jih zelo rad strelja debele«. Predlog o secesiji Padanije je dramatična napaka, meni tajnik Demokratične stranke levice, zoperstaviti pa se ji je treba civilizirano, s političnimi sredstvi brez vsakega poskusa bolj ali manj nasilnega preprečevanja. Medtem ko Finijeva desnica pripravlja protimanifestacijo v Milanu 15. septembra, ko se bodo pripadniki in simpatizerji Lige zbrali ob bregovih reke Pad in proglasili »neodvisnost Padanije«, je D’Alema zagotovil, da ne bo nobene protima-nifestacije naprednih sil. Napovedanim shodom je treba odgovoriti s političnimi sredstvi, saj se ni treba bati nobene »invazije barbarov«, je dejal D’Alema. Težnjam po secesiji je treba odgovoriti z resnimi predlogi za reformo državnega ustroja in s federalizmom; pri tem procesu reforme bi morala sodelovati tudi Liga, meni D’Alema. Tajnik D SL pa je obsodil kot nesprejemljive vsakršne težnje k secesiji, tudi ker v bistvu Liga predlaga nov centralizem v okviru manjše države in je v bistvu proti federalizmu. D’Alema je posvetil veliko pozornosti utrjevanju italijanskega gospodarstva v okviru Evropske unije in razvoju naCela solidarnosti. Končno je D’Alema izrazil globoko prepričanje, ki ga je množica pozdravila z najtoplejšim odobravanjem, da bo na jutrišnjem zaključnem dnevu vsedržavnega festivala v Modeni veC ljudi, kot pa naslednjo nedeljo ob reki Pad na pobudo Lige. Bossija si je vCeraj privoščil tudi glasnik komisarske Evropske unije Emme Bonino. Filippo di Robiland je ocenil Bossijevo zahtevo, naj EU preuči pridružitev Padanije, »kakor Ce bi Mickey Mouse predlagal pridružitev Disneylanda...« Tielmeyer. V Evropo vsak s svojimi močmi Med gosti tudi Arafat in bivši izraelski premier Peres NOVICE Polovica Italijanov ni nikoli slišala za fojbe RIM - Velika večina Italijanov sploh ne ve, kaj pomeni beseda »fojba«, ne samo, temveč ni nikoli slišala o pobojih, do katerih je prišlo pred 50 leti. Tako izhaja iz raziskave javnega mnenja, ki gjo je izvedla specializirana agenicja Datame-dia na pobudo drugega televiozijskega dnevnika. Mimo netočnosti, saj vprašanja omenjajo »pokole v Istri in v Dalmaciji« (v Dalmaciji, kolikor je nam znano, ni bilo nobenih pokolov), ugotavlja Datamedia, da 70 od sto Italiajnov ne poznajo kraškega pojava, ki je znan z imenom fojba, kljub temu pa mnogo Italianov povezuje fojbe s pokoli. 18 odst. meni, da so v fojbah končali protikomunistični Italijani, 16 odstotkov, da so v fojbah končali Italijani različnih političnih prepričanj, skupni imenovalec pa naj bi ta, da so se borili za Istro in dalmacijo, za 16 odstotkov so bile fojbe reakcija na fašistično nasilje, 42 odstotko Italijanov pa za fojbe ni nikoli slišalo. Med tistimi, ki vedo za fojbe jih 42 odstotkov meni, da so vprašanje spet odprli zaradi sle po pravici, ravno toliko misli, da so za odprtjem vprašanja fojb politični interesi, 6 odstotkov meni, da gre za zgodovinski interes, 11 odstokov pa ne ve, kaj bi odgovorili. 66 odstkov Italijanov je mnenja, da odgovorni za fojbe niso znani, 79 odstotkov pa se strinja, da je okoliščine pokolov treba raziskati. KonCno, 88 odstotkov se strinja, da je za žrtve fojb treba imeti enako spoštovanje kot za žrtve iz Ardeatinskih jam. Medtem je poslanka CCD Maretta Scoca zahtevala odprtje kazenskega postopka, da bi ugotovili odgovornosti tistih sodnikov, ki so se v preteklosti ukvarjali z raziskavami o »pokolih Italijanov v Istri in Dalmaciji« in so raziskave arhivirali. TEDEN NA SVETOVNIH TRGIH De Benedettijev odstop je pogojeval tržišče Finančni teden v Italiji je tokrat potekal v znamenju De Benedettija, ki je moral zapustiti krmilo ene od najpomembnejših italijanskih kotiranih podjetij, Olivetti. Njegov odstop, ki je bil v prvi vrsti rezultat obširnih prodaj predvsem tujih investicijskih skladov in poročanja prav tako tujih sredstev množičnega obveščanja, kaže, da se tudi milanska borza postopoma internacionalizira. Verjetno gre za prvo, ampak zelo jasno znamenje, da tudi na italijanskem tržišču ne bo veC mogoče s slabimi poslovnimi rezultati zahtevati dodatna sredstva in obenem ostajati na krmilu podjetij, kot da se ni nic zgodilo. Upravitelji tujih, predvsem ameriških investicijskih skladov, so namreč pripravljeni zaupati vodstvom samo dokler ustvarjajo dobiček. Zaradi posledic Olivettija, od katerega so delničarji bežali zaradi vesti, da nekaj ni v redu z bilanco, je ta teden trpela celotna italijanska borza. Najprej so seveda to ozračje občutili najveCji italijanski denarni zavodi, ki naj bi financirali Olivetti. Nezaupanje tujcev se je nato v določeni meri preselilo tudi na druga podjetja in to Čeprav so nad- zorne oblasti Consob zelo hitro intervenirale in zamrznile delnice Olivettija. Ponovno so bile v ospredju tudi Združene države Amerike in to ne samo zaradi svaril Iraku v obliki raket, ampak tudi zaradi nevarnosti inflacije. Ameriški monetarni strategi so prav v pričakovanju na novembrske predsedniške volitve spravili v polni tek domaCe gospodarstvo. Število novih delovnih mest je v zadnjem mesecu naraslo nad vsemi pričakovanji. Ameriška lokomotiva je torej v polnem teku, kar navaja nekatere, da bo morala ameriška centralna banka nekoliko pritisniti na zavore, torej dvigniti obrestne mere. Boljše rezultate glede na pričakovanja so zabeležili tudi v Nemčiji, kar je umirilo ozračje na valutarnih tržiščih. To ozračje je še posebej ugodno vplivalo na italijansko liro, ki se je okrepila proti vsem tujim valutam. Vrednost nemške marke je tako padla tudi na manj kot 1.010 lir, ameriškega zelenca pa je bilo mogoče dobiti le za rahlo veC kot 1.500 lir. Karlo Devetak CERNOBBIO - Gospodarski zastoj v Evropi, Maastricht, italijanske privatizacije, lokalistiCne in separatistične težnje, kriza Olivettija in za nameček še težave v miravnem procesu na Bližnjem vzhodu so bile glavne teme včerajšnjega dne mednarodnega simpozija ob jezeru Como, ki poteka letos pod naslovom Današnji in jutrišnji scenarij za podjetniške strategije. Zasedanja sta se vCeraj udeležila tudi nekdanji izraelski premier Simon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat, ki sta imela daljši razgovor. »Nedavni stik rok med Benjaminom Ne- tanjahujem in Arafatom je dober korak, a še ni rešitev za probleme,« je dejal Peres, za katerega pa je pomembno, da je stranka Likud priznala PLO in njenega liderja. Med drugimi politični- mi temami je bilo veliko govora o Severni ligi in njeni manifestaciji na Padu, večina razpravljalcev (med njimi tudi britanski sociolog Dahrendorf in ameriški ekonomist Dom-busch) pa se je strinjala, da je secesija v Italiji neumnost tudi z ekonomskega vidika, medtem ko je decentralizacija pogoj za zdrav gospodarski razvoj. Veliko pozornost je v Cernobbiu zbudil predsednik nemške centralne banke Hans Tietmeyer (desno na posnetku AP) , ki je ocenil, da se bo gospodarski zagon v Nemčiji nadaljeval, vendar ne bo rešil problemov drugih držav. »Podatki o rasti nemškega bruto domačega proizvoda (+1, 5% v drugem trimesečju letošnjega leta) kažejo na nov pozitivni ciklus, vendar jih ne gre precenjevati, ker je bila rast v trimesečju prej izredno nizka,« je dejal predsednik Bun-desbanke. Ce se bo ugodni ciklus nadaljeval, bo to koristilo tudi drugim državam, vendar se bo morala z maastrichtskimi kriteriji spoprijeti vsaka zase. O tem je prepričan tudi Rudiger Dornbusch, ki je sodi, da Italija glede Maastrichta ne ubira prave poti: »Javnofinančni manever Prodijeve vlade ne bo zadostoval za vstop v Evropsko monetarno unijo, računi se bodo v začetku prihodnjega leta poslabšali, lira se bo razvrednotila, obrestne mere bodo zrasle in tako bo konec unije za vašo državo...« Tolažimo se lahko le s tem, da tudi najuglednejši ekonomsisti niso nezmotljivi. 5 6. SEPTEMBER 1996 v LIRAH i valuta nakupni prodajni V URAH § 6. SEPTEMBER 1996 ameriški dolar 1490,00 1529,00 5 nemška marka 1005,00 1029,00 valuta nakupni prodajni I francoski frank 292,00 301,00 ameriški dolar 1496,00 1526,00 || holandski gulden belgijski frank 893,00 48,30 920,00 50,30 nemška marka 1009,00 1027,00 S S funt šterling 2330,00 2401,00 francoski frank 292,00 302,00 S | irski šterling 2415,00 2488,00 holandski gulden 892,00 917,00 tž danska krona 259,00 267,00 belgijski frank 48,51 50,31 grška drahma 6,20 6,60 funt šterling 2327,00 2407,00 §! kanadski dolar 1083,00 1116,00 irski šterling 2412,00 2507,00 japonski jen 13,50 14,10 danska krona 259,00 269,00 9 S švicarski frank 1232,00 1270,00 avstrjski šiling 142,30 146,60 grška drahma 6,18 6,78 2 S norveška krona 232,00 239,00 kanadski dolar 1082,00 1117,00 švedska krona 224,00 231,00 švicarski frank 1237,00 1262,00 !> portugalski escudo 9,70 10,30 avstrijski šiling 141,98 146,48 := španska pezefa 11,80 12,30 slovenski tolar 11,20 11,50 1 avstralski dolar 1180,00 1217,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,10 11,70 s hrvaška kuna 270,00 300,00 ] i -----------m 6. SEPTEMBER 199<; > v LIRAH 6. SEPTEMBER 1996 INDEKS MIB-30:+1,44% valuta povprečni delnica cena var. % delnica cena var. % ameriški dolar 1510,040 Alleanza Ass. \ ~ +5,82 Italcementi 10.077 -0,62 ECU 1918,960 Bca di Roma 1.109 Italgas 5.081 +0,63 nemška marka 1016,800 Benefton 16.673 +2,19 La Fondiaria 5.538 +0,63 francoski frank 297,110 Comit funt šterling 2364,720 2.717 -0,25 Mediobanca 8.089 +1,62 holandski gulden 906,990 Credit 1.645 -0,30 Montedison 941 +1,32 belgijski frank 49,364 Edison 8.103 -0,01 Olivetti 767 španska pezefa 12,031 Eni 6.517 -0,41 Parmalat 2.094 +0,72 danska krona 263,490 Ferruzzi fin. irski funt 2452,460 — — Pirelll Spa 2.516 +0,31 grška drahma 6,367 Fiat 4.494 +1,49 Ras 12.928 +1,84 portugalski escudo 9,925 Gemina 654 +0,67 Rinascente 9.251 ■0,58 kanadski dolar 1101,090 Generali 33.189 +1,91 Sai 12.029 +0,37 japonski jen švicarski frank 13,831 1251,790 Ifi p. . 11.221 +1,78 San Paolo To 9.168 +0,32 avstrijski šiling 144,490 Ml 3.603 +2,44 Sirti 9.306 +0,21 norveška krona 236,310 Imi 11.192 -1,53 Štet 4.762 +1,38 švedska krona ’ 227,600 Ina 2.118 +0,80 Telecom Ita 2.906 +1,60 finska marka 335,420 ["jlJUBLJANA / ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE n CELOVEC / V ZNAMENJU POLEMIK Slovenija in Italija tesnejši zaveznici Sporazum o obrambnem sodelovanju bosta Kaycin in Andreatta podpisala v ponedeljek Odprli sporno razstavo o zločinih VVehimachta Michael Ausserwinler:«čas je zrel tudi za Koroško« LJUBLJANA - Odbor držav- nega zbora za mednarodne odnose (OMO) jo na včerajšnji prvi popoCit-niski seji podprl pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju med Slovenijo in Italijo. Obrambna ministra Jelko Kacin in Beniamino Andreatta naj bi sporazum podpisala med uradnim obiskom ministra Kacina v Italiji 8. in 9. septembra. Slovenija je v Italijo že pred časom poslala osnutek sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju, vendar se je podpis iz znanih razlogov zavlekel. Zdaj so po besedah ministra Kacina izpoljnjeni vsi pogoji za podpis, ki bo v Bologni. Obrambni minister Kacin je povedal, da se sodelovanje z Italijo, ki je edina izmed slovenskih sosed Članica zveze Nato, tudi na obrambnem področju krepi, dokaz zato je nedavna izmenjava vojaških atašejev, v prihodnje pa naj bi organizirali tudi skupne vojaške vaje. Člani OMO so imeli kar nekaj vprašanj in pripomb v zvezi s sporazumom. Zmago Jelinčič (SNS) je, denimo, vprašal, ali je ministrstvo za obrambo upoštevalo nastajanje Pada-nije. Minister Kacin je odgovoril, da se s tem niso ukvarjali, saj Slovenija Padanije ni priznala. Borut Pahor (ZLSD) pa je spomnil na dejstvo, da slovenski politiki zadnje Čase dokaj pogosto obiskujejo Rim, nazadnje pred dnevi zunanji minister Davorin Kračun, medtem ko italijanskih ni v Slovenijo. Po njegovem bi si morala vlada prizadevati za uravnoteženost obiskov. V uvodnem delu včerajšnje seje, ki je bila prav zaradi sporazuma z Italijo sklicana še pred koncem počitnic državnega zbora, so imeli poslanci tudi nekaj pobud in vprašanj. Zlasti jih je motila nenavzočnost zunanjega ministra Davorina Kračuna. Predsednica odbora Mihaela Logar (SLS) je izrazila obžalovanje, ker ni bil dosežen eden od namenov včerajšnje seje, to je slišati poročilo o nedavnem obisku ministra Kračuna v Rimu. CELOVEC - V koroški prestolnici so v Četrtek ob izredno močnem odmevu koroške in avstrijske javnosti odprli potujočo razstavo »Uničevalna vojna -Zločini nemškega Wehr-machta 1941 do 1945«. Razstava, ki je že pred otvoritvijo razdvajala politične tabore in družbo na Koroškem (mdr. sta odklonila prevzem Častnega pokroviteljstva deželni glavar Christof Zernatto in tudi krški škof Egon Kapellari), bo na ogled do 6. oktobra v Kunsthalle Ritter, sestavil pa jo je priznani nemški Inštitut za socialno raziskovanje v Hamburgu. Namen razstave je, tako prireditelji ob otvoritvi, dokončno pospraviti z legendo o »Cisti« nemški VVehrmacht v drugi svetovni vojni, kajti POTRES V DALMACIJI Na srečo samo škoda SPLIT - Močan potres, ki je v noCi na petek prizadel obširno ob-niocje Dalmacije, je povzročil mnogo škode, vendar je na srečo, tako trdi hrvaški radio, samo ena oseba bi-la ranjena. Potres, ki je dosegel 6. stopnjo po Richterjevi lestvici, je bil ^ Četrtek ob 22.44, epicenter pa so določili v južni Dalmaciji med Dubrovnikom in starodavnim meste-Cein Ston, 50 km severneje. »Starodavno mesto Ston se je jjdrsilo kot poslopje iz kart,« je dejal Ldvard Cengija, šef dubrovniške po-lc'je, potem ko se je vrnil z ogleda da kraju samem n dodal, da so motali izseliti dobršen del prebivalst- Njegova verzija dogodkov je nekoliko različna od poročila tiskovnih agencij, katerih novinarji so tudi bili v Stonu. Mnogo hiš je moCno poškodovanih, trdi na primer Reuter, vendar se je samo nekaj poslopij zrušilo. V mestu ni bilo panike, Zenske, starejši ljudje in otroci hodijo po ulicah, ki so polne ruše-vin in razbitega stekla, in mimo tovorijo svojo prtljago na tovornjake, ki Čakajo nanje.Iz radijskega poročila je razvidno, da je v mestecu Slano neka deklica bila dokaj hudo ranjena, vendar pa zdravniki v Du-brvniku pravijo, da doslej v njihovo bolnišnico niso doslej sprejeli nikogar. Območje ni zelo gosto naseljeno, pravi zdravnik doktor Damjan Dju-ricič, polleg tega se turistična sezona izteka, tako da je ljudi se manj. Po podatkih turističnih agencij je na območju, ki ga je prizadel potres bi- lo šeš kakih 5300 turistov, polovica od teh pa je baje tujcev. Kot je normalno se zemlja še vedno trese, sunki pa so manj izraziti, kot se paC dogaja po vsakem potresu. V zagrebškem seizmološkem zavodu menijo, da do drugih moč-nejpših sunkov ne bo prišlo, vendar istočasno opozarjajo, da nadaljnjih sunkjov ni mogoCe izključiti. Potres so občutili tudi na dalmatinskih otokih BraC in Hvar, severno pa tudi v Imotskem in v Sinju, zaznal pa ga je marsikdo tudi v Trstu. Nekaj ranjenih je bilo tudi v bosanskem Ravnem, ki je v neposredni bližini hrvaške meje, tresljaje pa so zaznali do Sarajeva Dubrovnik, biser Jadrana, Čeprav so tamkaj potres moCno občutili, ni trpel nobene škode. vojni zločini »niso bili izjama, temveč pravilo«. Namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Ausservvinkler (na sliki) , ki je kot edini koroški politik pristopil častnemu komiteju, je ob otvoritvi poudaril, da je tudi »Cas zrel« za prikaz te razstave tudi na Koroškem (razstavo so v zadnjem letu prikazali tudi že na Dunaju in v Innsbrucku). »Velika večina koroškega prebivalstva je že zdavnaj pripravljena stvarno razpravljati o tem vprašanju«, je poudaril Aussertvinkler in dejal, da je razstava v Celovcu dobra priložnost za Koroško, da konCno popravi v tujini nastalo sliko o deželi, Ceš da se tu še danes zbirajo samo vojni zločinci, vCerajšniki in neonacisti. Poudaril je tudi, da razstava nikakor ne obsoja kolektivno takratno vojno generacijo in s tem tudi stotisoce avstrijskih vojakov, ki so služili v Hitlerjevi vojski, in s tem odločno zavrnil argumentacijo vseh tistih številnih nasprotnikov razstave, KT so - ne da bi jo prej videli - povzročili pravo gonjo proti njej in njenim organizatorjem. Poleg Ausservvinklerja so na otvoritivi mdr. še spregovorili avstrijski notranji minister Caspar Ei-nem, poslanec avstrijskih Zelenih v parlamentu Evropske unije (EU) Johannes Voggenhuber, državni poslanec Liberalnega foruma Hans-Peter Haselsteiner, predstavnik protestantske Cerkve in -v slovenščini - predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Milka Kokot. Slednja je še pose- JkOROŠKA / GOSPODARSTVO DRAMATIČNI TRENUTKI V PREDORU Mednarodni lesni sejem spet odpri vrata obiskovalcem Največ tujih razstavljalcev je iz Nemčije in Italije - Pričakujejo 10.000 gostov CELOVEC - Koroška Prestolnica je Se do vključno nedelje, 8. septembra, ponovno teednarodno središče na področju lesa. Na razstavni površini 12.000 kvadratnih me- ,v je za obiskovalce Pripravljena ponudba, k1 sega od vseh vrst le-snih proizvodov in polizdelkov prek posebne Porabe lesa in lesa kot vira energije do upora-ne odpadnega lesa, Uporabe računalništva Pri obdelavi lesa do varstva okolja. Sejem je odprl minister za okolje Martin Barten-stein. Na sejmu razstavlja. 220 razstavljalcev iz 16 ir Za v, največ tujih razstavljalcev pa je iz Nemčije in Slovenije. Slovenija je na sejmu prisotna s skupno razstavo sedmih slovenskih podjetij pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije, ki hočejo okrepiti svoje marketinške dejavnosti zdaj tudi v Avstriji. V središču pozornosti so tudi številne posebne razstave kot npr. Mednarodni gozdni in lesni simpozij, organizatorjem sejma pa je za obsežen okvirni program uspelo pritegniti k sodelovanju tudi priznane strokovnjake iz vse Evrope. Na letošnjem mednarodnem sejmu Celovec ’96 pričakujejo okoli 10.000 obiskovalcev iz celotnega prostora Alpe- Jadran. (I.L.) Predor Ljubelj neprevozen Na s ovenski strani se je zrušil del stropa CELOVEC - Cestni predor Ljubelj je od včeraj popoldne zaprt za ves promet. Vzrok zato je nenavan-da nesreCa: na slovenski strani predora se je zrušil del stropa cestnega predora. Po poročilih potnikov, ki jih je posredoval avstrijski radio z avstrijske strani cestnega predora, je prišlo do dramatičnih scen, saj sta turista iz Slovaške z osebnim avtomobilom z visoko hitrostjo čelno trčila v betonske ruševine, ki so le nekaj sekund prej padle iz stropa predora. Se preden sta -hudo poškodovana - mogla zapustiti avto, se je v njihovo vozilo zaletel še drugi - s slovensko registracijo. Turistko iz Slovaške so s teškimi poškodbami rešili iz skorajda popolnoma uničenega avstomobila, njen soprog pa je nesrečo prestal z lažjimi poškodbami. Pri reševanju poškodovanih so pomagali tudi številni potniki, s carinske postaje na avstrijski strani Ljubelja pa so poklicali na pomoč reševalni helikopter iz Celovca. Ta je oba turista odpeljal v celovško bolnišnico. O nesreči v ljubeljskem predoru in prekinitvi glavne cestne povezave med Celovcem in Ljubljano je poslušalce sta In n obvestil tudi avstrijski radio (ORF). Potnike so pozvali, naj si izberejo drugo pot v Slovenijo, konkretno mejna prehoda Karavanke in Korensko sedlo. Po zadnjih informacijah bo ljubeljski predor ostal zaprt nekaj tednov, kot vzrok za nesrečo pa niso izključili možnost, da je nočni potres v Dalmaciji morda zrahlal betonske plate na stropu predora in tako s časovno zamudo povzročil nesrečo. Ivan Lukan bej izpostavila delež slovenskih žena v odporu koroških Slovencev proti nacističnemu zločinskemu režimu. Čestitke sta organizatorjem razstave med drugim poslala avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil in predsednik državnega zbora Heinz Fischer. Oba sta iz- razila upanje, da bo soočenje s tem temnem poglavju polpretekle zgodovine prispevalo k potrebnem diferenciranem znanstvenem dialogu s preteklostjo ter opomin vsem, da se kaj takega nikdar ne sme veC zgoditi. Kot smo že poročali, razstava z obsežnim avtentičnem gradivom - od neštetih fotografij iz vojnih in zasebnih arhivov, zapisnikov vojnih sodnih procesov, pisem vojakov, dnevnikov in drugega arhivskega gradiva -prikazuje na primerih Belorusije, Ukrajine in Srbije, da je nemška VVehrmacht v letih 1941 do 1945 bila moCno udeležena pri vojnih zločinih nad civilnim prebivalstvom. Ivan Lukan NOVICE V nedeljo partizanska svečanost na Vrheh (Sežana) Na Velikem polju na Vrheh (občina Sežana) bo v nedeljo, 8. t.m„ ob 11. uri partizanska svečanost ob obnovitvi spominskega kompleksa padlim borcem NOB, žrtvam nacifašisticnega nasilja in kipa narodne herojke Mihaele Škapin - Drine. Obenem bo svečanost namenjena tudi 85. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slavnostna govornica na proslavi bo poslanka Državnega zbora Republike Slovenije gospa Jadranka Sturm-Kocjan. V kulturnem sporedu bodo sodelovali Godba na pihala z Brega in pevska zbora KD Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu, recitatorji in domačin harmonikar David Žerjal. Območni odbor Zveze združenj borcev in udeleženci NOB sežanskega področja vabijo na svečanost vse, ki so jim vrednost narodnoosvobodilnega boja nezamenljive in vse, ki ljubijo partizansko in slovensko narodno pesem, pa še vse tiste, ki radi občudujejo lepo naravo na partizanskih Vrheh. V sredo se bodo spomnili Izidora Predan-Doriča SPETER - Rezultati političnega dela Izidorja Pre-dana-DoriCa se vidijo v današnji realnosti sloven: ske manjšinske skupnosti v Benečiji, ki je kljub vsem težavam in problemom, prav gotovo bolj zavedna in organizirana, kot je to bilo v povojnem Času, ko je Doric začel z buditeljskim delom. Slovenci pa so in bodo Doricu hvaležni tudi za njegovo bogato kulturno delo, za tekste, ki jih je napisal za gledališče, za poezije in pesmi, med katerimi ima posebno mesto ”S strani Matajurja”, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec. Izidorja Predana - Dorica se bodo na pobudo slovenskih organizacij videmske pokrajine spomnili s kulturno prireditvijo v sredo, 11. septembra v Spetru, to je trideseti dan po njegovi smrti. Najprej bo ob 18.30 v Spetru maša, ob 19.30 pa bo komemoracija, na kateri bodo nastopili recitatorji in pevski zbori. II 61 E 1 Danes v Špetru posvet o šolstvu SPETER - Perspektive šolstva v Nadiških dolinah bodo predmet poglobljene razprave na posvetu, ki bo danes na sedežu špetrskega županstva. Javno srečanje na temo "Sola, teritorij in skupnost” prireja gorska skupnost za Nadiške doline in želi s tem dati viden znak zanimanja, ki ga upravitelji te skupnosti kažejo do problematike šolstva in obenem pomeni nekakšen uvod v letošnje šolsko leto v Nadiških dolinah. Uvodno besedo na posvetu, ki se bo začel ob 9. uri, bo imel predsednik gorske skupnosti za Nadiške doline prof. Firmino Marinič (spregovoril bo na temo "Politični aspekti šolske problematike v Nadiških dolinah”). Sledili bosta predavanji bivše poslanke in univerzitetne docentke Silvane Fachin-Schiavi (Sola in jezikovne skupnosti) ter prof. Paola Citrana (Profesionalnost in obrobna območja). OBRT / ZARADI POLITIČNIH ZDRAH V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU SINDIKATI / GOSPODARSTVO Bo šla tudi zgoniška obrtna cona po vodi? Cena za srenjski teren naj bi bila še vedno prenizka Zastoj vzbuja zaskibljenost Hude krize ne preživlja le železarna Tudi tistih borih 35 tisoč kvadratnih metrov srenjske površine, ki naj bi jih Občina Trst odstopila zgoniški upravi za ureditev obrtne cone, je dobrodošlo sredstvo za politične ribarije. Nič zato, če so na tehtnici nova delovna mesta, razvoj obrtne panoge v vidno usihajočem gospodarstvu te pokrajine, nič hudega, če se bolj podjetniki obrtniki selijo drugam. Da se le iztečejo politični računi, tej ali oni strani, pa sploh ni pomembno na čigav račun. Najnovejši dokaz o takem obnašanju političnih sil v tržaškem občinskem svetu je prav primer terena za zgoniško obrtno cono, saj se je okrog cene, po kateri naj bi ga Občina Trst prodala, vnela prava vojna. Prvotna cena za kv. meter neurbanizirane-ga terena je bila 10 tisoč lir, potem so jo dvignili na 15 tisoč, zdaj, ko bi se morala zadeva končno rešiti, pa je tudi to premalo. Ce vštejemo še stroške za urbanizacijo, bi se končna cena kv. metra gibala okrog 60 tisoč lir, kar je za obmika seveda nesprejemljivo, še posebno, če jo primerjamo s cenami v sosednji goriški pokrajini, ki za kv. meter urbanizirane površine nihajo okrog 20 tisoč lir. Sicer pa absurdnost vse zadeve, ki je spravila ob živce tudi pristojnega tržaškega občinskega odbornika Drossi Fortuno, lepo izhaja iz skupnega sporočila stanovskih združenj obrtnikov, ki ga objavljamo posebej. NOVICE Malalanovo pohištvo na dražbi Družbeno politično društvo Edinost sporoča, da bo v ponedeljek, 9. septembra ob 11.30 v Ul. Ananian 2 dražba pohištva, ki so ga dne 12. junija letos zarubili Lucijanu Malalanu v Trebčah. Nevzdržno življenje ob hitri cesti Ob izhodu predora pod škedenjskim gričem pelje hitra cesta poldrag meter daleč od stanovanjskih blokov in hiš v Ul. S.Lorenzo in Selva. Na robu cestišča so sicer postaviti prozorne panoje zoper hrup, ki so le delno rešiti nevšečnosti za stanovalce v neposredni bližini avtoceste. Pred nekaj dnevi pa so panoje odstraniti, ker na tem odseku opravijo dela, zaradi katerih so se v stanovanjih pojavile številne špranje, včeraj pa so z bagerjem še pretrgali električno napeljavo. Stanovalcem je prekipelo, stopiti so na cesto in protestirati (na stiki: foto KROMA). Do večera so spet priključiti elektriko, zagotoviti pa so jim, da bodo v najkrajšem spet postaviti panoje proti hrupu. Bencinski boni za zamudnike Trgovinska zbornica sporoča, da bodo od 9. do 27. t.m. lahko dvigniti bone za bencin po znižani ceni vsi tisti, ki jih niso dvigniti junija. Bone za 150 litrov bencina bodo deliti upravičencem na elektronskih karticah v Ul. Valdirivo 2/b vsak delovnik od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Treba bo predsataviti veljavni osebni dokument in prometno dovoljenje vozila. Omejen umik na skrbništvu Šolski skrbnik sporoča, da bodo pred začetkom šolskega leta uradi skrbništva odprti za publiko samo ob sredah od 15. do 17. ure ter ob petkih od 12. do 13. ure. Omejeni umik, ki so ga uvedli zaradi zapletenosti postopkov v zvezi z novim šolskim letom, bo veljal od prihodnjega torka. Enosmerni promet po Ul. Mazzini Prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo od prihodnjega ponedeljka dalje uvedli začasno enosmerno vožnjo javnih vozil po Ul. Mazzini, in sicer od Ul. S. Spiridione proti Nabrežju. Zaradi tega bodo avtobusi 9, 24, 30 in A voziti po Ul. Ca-nalpiccolo in po Korzu do Ul. S. Spiridione. Nova mladinska organizacija V torek, 10. t.m. bo ob 11. uri v Novinarskem krožku na Korzu 13 predstavitvena konferenca dijaške in študentske neprofitne organizacije »Fuori delle nuvole« s sedežem v Ul. Ponadres 8. Vabljeni so dijaki, univerzitetni študenti ter mladinski in politični predstavniki. »Naveličani smo praznih obljub« Zaključki, ki so izšli iz razprave v drugi komisiji tržaškega občinskega sveta glede ustreznosti cene in primernosti, da bi Občini Zgonik prepustiti 35 tisoč kv. metrov površine za obrtno cono, so nazorno razgalili slabo poznavanje problemov, ki preprečujejo razvoj obrtništva v Trstu, ugotavljajo stanovska združenja obrtnikov Associazione artigiani, CNA in obrtna sekcija SDGZ v skupnem tiskovnem sporočilu. Te organizacije si namreč že leta prizadevajo, da bi odgovorni končno doumeti, da je razvoj obrtnega sektorja odvisen od skupka povezanih posegov, pri čemer pa je dostop do ustreznih površin po dosegljivi ceni primarni in neobhodni pogoj. Vseh problemov namreč ni mogoče rešiti v okviru industrijske cone, opozarjajo stanovska združenja, kajti tržaško obrtništvo ima zaradi vrste zgodovinskih in logističnih razlogov to posebnost, da je povečini storitvene in ne proizvodne narave, kar pomeni, da mora biti locirano v dosegu odjemalcev. Kadar se v okviru pokrajine govori o novih pobudah, se največkrat pojavita dve vrsti problemov: stroški in birokracija. Zadnja je že sama po sebi zelo trd oreh (skrajen primer je devinsko-na-brežinska obrtna cona), če pa so podjetja prisiljena še k objektivno nesprejemljivo visokim stroškom, potem je katerikoli pobudi usojen mizemi propad. Tržaška združenja obrtnikov želijo s skupnim sporočilom seznaniti javnost z dejstvom, da so drugod po Italiji, začenši s sosednjo goriško pokrajino, na voljo obrtnikom že urbanizirane površine po cenah, ki gredo od 17 tisoč do 22 tisoč lir. V našem primeru pa je bila neurbanizirana površina za zgoniško obrtno cono ponujena po 15 tisoč lir za kv. meter. Glede na stroške za urbanizacijo tipičnega skalnatega kraškega terena je bila že prvotno predlagana cena precej visoka, ugotavljajo združenja obrtnikov, vendar na meji sprejemljivosti pod pogojem, da bi Občina Zgonik pokrila stroške za urbanizacijo s sredstvi iz javnih skladov. V nsprot-nem primeru, je podčrtano v sporočilu, bi biti obrtniki nekonkurenčni še preden bi začeli graditi svoje delavnice. Sporočilo obrtnih združenj se zaključuje z ugotovitvijo, da je povsem brezplodno jokati zaradi bega podjetnikov iz Trsta in zaradi gospodarske krize, če se z dejanji bojkotirajo vse pobude, ki bi lahko prinesle nova delovna mesta. Obrtniki so naveličani praznih in demagoških obljub, zato se mnogi selijo v drage pokrajine, mladi, ki iščejo delo, pa naj se zahvalijo tistim, ki te podjetnike silijo drugam. Sindikalne organizacije so globoko zaskrbljene nad sedanjim gospodarskim in socialnim stanjem v Trstu; njihovi predstavniki - Adele Pino za Uil, Bruno Zvech za Cgil in Paolo Coppa za Cisl - so na včerajšnji tiskovni konferenci spregovoriti o zaskrbljujočem »obdobju stagniranja«, ki ga preživlja mesto. Njihova zaskrbljenost pa je še toliko večja ob dejstvu, da je to področje z gospodarskega vidika šibko. »Dobro je znano, da obstaja velika nevarnost zaprtja škedenjske železarne, znane so tudi težave, ki jih preživlajaj.o druga podjetja v pokrajini - je dejala Adele Pino - zato pa nas zaskrbljujejo nekatere nedavne in optimistično usmerjene izjave.« Za resnični preobrat zaskrbljujočih teženj je po mnenju sindikatov za mesto potrebna predvsem enotnost ciljev, ki se jo »prevečkrat z besedami obeša na veliki zvon, le malokrat pa izvaja.« Potrebna je tudi pospešitev postopkov, ki naj omogočijo lažje umeščenje podjetij na teritoriju, poleg tega pa tudi reforma Ustanove industrijske cone. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na posege za infrastrukture - je dodal Brano Zvech - z resnimi obvezami za to področje, ki bi v prvi vrsti morale priti s strani osrednje vlade. Sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil polagajo veliko važnost predvsem na podpis protokola o soglasju med Državo in Deželo, ki ga ocenjujejo kot odločujoči »ključ preobrata«. Uresničevanje SIDIKAT / NA POBUDO CGIL Protest delavcev smetarske službe Pogoji, da bi se javna služba lahko kosala z zasebnim sektorjem Včeraj dopoldne so se številni usluž- lahko kosati z delom, ki ga opravljajo za-benci tržaške občinske pridružili stavki, ki sebniki, seveda pod pogojem, da bi vodjo je oklical sindikat CGIL zaradi številnih stvo omenjenih občinskih služb ubralo odprtih vprašanj, ki že dolgo otežkočajo pot načrtovanja in podobno kot zasebniki delo občinskih uslužbencev smetarske uvedlo meritorne kriterije; drugače pove-službe ter oddelkov za vzdrževanje cest, dano: pravične poviške za uslužbence na za kanalizacijo in zelene površine. osnovi njihove profesionalnosti in pa do- Sindikalni predstavniki so ostro kriti- datno število novih uslužbencev, ker so zirali pomanjkljivosti občinske uprave, ki sedanji z delom preobremenjeni, po njihovem mnenju ni sposobna, da bi Na sliki (foto KROMA): med omenjene službe holje delovale. CGIL stavko so razobesili transparent na meni, da bi se uslužbenci teh sektorjev občinsko palačo. Od leve: Paolo Coppa, Adele Pino in Bruno Zvech določil dokumenta pa je -kot poudarja Zvech - v veliki zamudi. Potem ko je bil meseca julija naglo pripravljen - ugotavlja - se trenutno ne ve, kje je obtičal. Cas namreč teče, finančni zakon pa je pred vrati. »Ce želimo, da bodo vsaj nekatera določila protokola pozitivno upoštevana v finančnem zakonu, so dnevi šteti. Protokol je treba podpisati pred koncem septembra.« Veliko pa je neznank; obstaja namreč nevarnost - je pristavil Paolo Coppa - da bi obnovitev delovne pogodbe kovinarjev probleme Trsta potisnila v ozadje. Predvolilna razprava (za Miljsko občino in Pokrajino) je namreč že v teku, nad Deželo pa se zgrinjajo krizni oblaki. Novosti pa sindikalne organizacije pričakujejo že pred 23. septembrom, ko se bodo sestala enotna vodstva Cgil, Cisl fe Uil; na zasedanju bodo poleg vprašanj razvoja razpravljati tudi o socialnih vprašanjih, je napovedal Zvech, ki imajo v Trstu zelo težke obrise. Stečaj Sodevea: 30 brezposelnih Vsak dan je kaj novega zaplembo pa so odredi-v zvezi s krizo tržaškega ti, ker vino ne odgovarja gospodarstva in žal vesti italijanski zakonodaji, so vedno slabe. Tokrat je Očitno ni poseg vidnega na vrsti Sodevea, dražba, predstavnika Severne liki se je ukvarjala s skla- ge v korist tega podjetja diščenjem in prodajo pomagal prebroditi kri-alkoholnih pijač: rimsko zo, ki ima vsekakor glo-sodišče je odredilo stečaj bije korenine, podjetja, tako da je vec Po mnenju sindikatov kot 30 uslužbencev na so stečaj zakrivili z cesti. »upravljanjem podjetja Sodevea je imela sk- brez spoštovanja pravil ladisce v Starem prista- in z zasledovanjem mak-nišCu, kjer je bilo med simalnega profita.« CGIL drugim vskadiscenih in CISL ugotavljata, da je 140 tisoC hi vina iz Mal- vec kot 30 uslužbencev te namenjenih v Ukraji- brez plače od marca leno, ki jih je sodišče tos, sedaj pa so še brez pred časom zaplenilo, dela. Sindikat je skušal Med svojim obiskom v na vse načine posredova-tržaškem pristanišču je ti, da bi spoštovali delov-v sredo senator Severne no pogodbo in plačali lige Giancarlo Pagliarini' uslužbence, delodajalec citiral primer te za- pa ni držal sprejetih ob-plembe kot zgled zavi- veznosti. Postavlja se ranja mednarodnega de- vprašanje, ugotavljata delovanja tržaškega prista- lavski organizaciji, kako nisca, Z legalnim zasto- zagotoviti bodočnost za-pnikom Sodevee odv. poslenim v podjetju, ki Quercijem sta naglasila, bi v drugačnih pogojih da je bilo vino v tranzi- lahko nedvomno začelo tu skozi tržaško luko, spet redno delovati. Padle zadnje ovire za center off shore Zakladno ministrstvo namerava pospešiti uresničitev centra za finančne in zavarovalne storitve off shore v Trstu, je vCeraj v Rimu izjavil podtajnik v zakladnem ministrstvu Roberto Pinza, potem ko se je sestal s predstavniki deželne uprave FJK, tržaške občinske uprave in lokalne trgovinske zbornice. Center bo treba uresničiti v skladu s smernicami Evropske unije, je dejal Pinza, kar pa seveda ne izključuje, da bi se v prihodnje lahko sporazumeli za nekatere izboljšave pogojev, ki jih je postavil Bruselj. Podtajnik je tudi zagotovil, da vlada pripisuje uresničitvi projekta o finančnem centru velik pomen, o čemer pričata tudi roka, ki sta bila vCeraj postavljena v Rimu: do 27. septembra bo cas za morebitne tehnične pripombe na osnutek odloka, ki ga je pripravilo ministrstvo, v prvih dneh oktobra pa naj bi bil zaključni sestanek za začetek ustanavljanja centra. Na novice iz Rima se je takoj odzval nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je problemu sledil od vsega začetka: »Usmeritev je zdaj jasna: smo v Evropi, zato gremo v smer, ki nam jo je nakazala Evropska komisija. Ce v prihodnjih tednih ne pride do novih poskusov oviranja, bomo lahko 4. oktobra, s skoraj 6-letno zamudo pozdravili uradni začetek ustanavljanja finančnega centra.« rClAZOVIŠKI JUNAKI / PRVE SVEČANOSTI n Iz preteklosti, za prihodnost Govora J. Pirjevca in B. Pangerca Včeraj je minilo natanko 66 let, od kar so na gmajni pri Bazovici ustrelili Miloša, Valenčiča, Bidovca in Marušiča. Ob včerajšnji obletnici so se odvile prve tri spominske svečanosti, osrednja pa bo v nedeljo, ko bodo ob 15. uri na bazovski gmajni spregovorili Diomira Fabjan Bajc, Miroslav Košuta in Giorgio Cancia-ni. Včeraj popoldne je Predstavništvo Odbora za počastitev bazoviških žrtev položilo venec k spomeniku v Kranju, kjer je spregovoril Jože Pirjevec. Slovenski zgodovinar se je najprej zahvalil mestu, Id je prvo v Evropi postavilo spomenik žrtvam fašističnega terorja in ga ohranil in čuval do danes. Preteklost je Pirjevec Primerjal- z današnjim dogajanjem: »Časi so se na srečo spremenili, raz-meje na meji umirile, z osamosvojitvijo Slovenije m njenim približevanjem Evropi ter vključevanjem v njene intergracijske procese se odpirajo nove možnosti za sodelovanje med sosednjima narodoma. Kakor je potrdil... obisk slovenskega zunanjega ministra v Rimu, je tudi na italijanski strani pripravljenost za pameten in konstruktiven dialog.« Vendar pa smo v zadnjih časih tudi priča, )e pristavil prof. Pirjevec, DREVI V RIŽARNI / 'PESEM ZA SPOMIN* Mladi s pesmijo potrjujejo vrednote miru in ljubezni Drevi ob 20.30 bo v Rižarni pri Sv. Soboti (v primem slabega vremena ob isti uri v gledališču Rossetti) koncert. »Pesem za spomin«, na katerem bodo nastopili solisti in glasbene skupine iz Slovenije, Umske, Madžarske, Avstrije in seveda iz Trsta. Namen koncerta je predvsem opozoriti ih privabiti mlade generacije na vprašanja miru, solidarnosti in boja proti vsem oblikam nasilja do človeka. Deželna odbornica za kulturo Alessendra Guerra je Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 »široki propagandistični hajki na temo fojb, pri Čemer je povsem očitno, da nikomur ne gre za odkrivanje zgodovinske resnice, temveč za ustvarjanje klime napetosti, nezaupanja in strahu med Slovenci in Italijani.« Vence so včeraj popoldne položili tudi na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani, zveCer pa je bila v bazovski cerkvi maša zadušnica, na kateri je spregovoril dolinski župan Boris Pangerc, ki je zaključil z naslednjo mislijo: »MogoCe se ne zavedamo - ker smo siti belega kruha - a živimo v politično zelo trdih Časih in družbene razmere se zaostrujejo. Kraška brezna bruhajo strahove iz preteklosti, zamejstvo pretresajo nevihte, šole usihajo, razkorak z matico onstran meje je Čedalje večji, asimilacija ne spi, delovna mesta se krčijo. Se bo treba žrtve.« V tem okviru je spomenik na bazovski gmajni zgled in kaže pot v prihodnost: »Pripravimo se na junaštva ljubezni, vztrajnosti in žrtvovanja!« je zaključil dolinski župan. Na sliki posnetek M. Magajne iz septembra 1946, ko je angloame-riska policija skušala zatreti proslavo bazoviških žrtev. katerim pomagati mladim, da bi osvojili vrednote miru in solidarnosti med narodi Občinski odbornik za kulturo Damiani pa je izjavil, da »Pesem za spomin«, ki jo bodo izvajali mladi iz držav AA, pošilja iz Rižarne sporočilo miru. Pomenljivo je, da so danes v Trstu prav SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vrednote svobode, demokracije, sožitja, ljubezni in miru, je dodal odbornik Damiani, in z njimi predvsem najvišja vrednota, to je spoštovanje do življenja. Posvet SSk: Slovenija v Evropski zvezi Slovenska skupnost prireja v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Scek javni posvet na temo: Slovenija v Evropski zvezi - nove možnosti sožitja in sodelovanja na krajevni in mednarodni ravni. Posvet bo v ponedeljek, 9. septembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Do-nizetti 3. Sodelovali bodo senatorka Patrizia Toia, podtajnica pri ministrstvu za zunanje zadeve Republike Italije; poslanec Lojze Peterle, načelnik delovne skupine za manjšine Državnega zbora Republike Slovenije; evropski poslanec Michl Ebner, predsednik Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo; Andrej VVakounig, predsed- nik Enotne liste slovenske manjšine v Avstriji; Silvano San, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Sloveniji; Martin Brecelj, tajnik SSk. Posvet bo vodil podtajnik SSk Ivo Jevnikar, pozdravila pa ga bosta predsednik Krožka Virgil Scek Rafko Dolhar in tržaški župan Riccardo Illy. prireja v šolskem letu 1996197 v Trstu naslednje tečaje: • dveletni poklicni tečaj za uradnike v zunanji trgovini -1200 ur letno • dveletni poklicni tečaj za kuharje-1200 ur letno • srbščina oz. hrvaščina za ekonomske operaterje - 80 ur • varnost in higiena na delu (15 tečajev) -10 ur • urejanje izložb -120 ur • vzdrževanje parkov in zelenih površin * 120 ur • gojenje oljk (2 tečaja) - 60 ur • sadjarstvo - 50 ur • windows Office Professional (windows, winword, metel, access) -150 ur • windows Office standard (windows, winword, excel) -100 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Trstu. ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST ^DOLENJI VASI PRI ČATEŽU / PRISOTNOST ZAMEJSKIH GODBENIKOV Izobraževalni tabor godb P, ^rejSnji teden je bil v ■ °;enji vasi pri Čatežu obraževalni tabor pihal-, °jkestrov Slovenije in srnejstva pod pokrovi-Jstvoni Zveze kulturnih ganizacij Slovenije (gla-ena dejavnost) in Zveze ^venskih godb. Tabora ", Je udeležilo tudi 32 anov zamejskih godb, i Slcer osem elanov God-enega društva Nabrežini-’ 4 blani Pihalnega ka ®stra Kras iz Doberdo-p ’ V Godbenega društva i ?sek, 5 Godbe na piha-n lz Ricmanj in 3 Godbe-' ga društva Viktor Par-ma iz Trebe. i .. deleženci tabora so nin raždeljeni v štiri sku-ue, instrumentalne igre, tnmS?nti’ uizka trobila, v, ,a.a' V tem sklopu so Potekale tudi sekcijske aje. Dirigente prihalnih estrov je vodil dirigent Rnklb°rske opere Simon tnlv\nson’ studijo za sk Slasbenik Sloven-IVtit .harmonije Josip ^elcic, studijo za nizka sl 1 ^glasbenik Maribor-Vor, .harmonije ter Slo-tets n S? hiohfhrega kvin-nitaDarko Rošker. Glasbe-jp Pedagog Igor Teršar pa L °dl1 demonstratorski tPi ester’ & je bil delovno Zim Potrehe seminarja. 1UtraJ so potekale sekcij- ske vaje, popoldne pa skupne vaje pihalnega orkestra. Godbeniki so v šestih dneh naštudirali koncert 13 sklad različnih zvrsti, od koračnic, valčkov in uvertur do latinskih ritmov, pop in filmske glasbe. Udeležba na taboru je bila letos rekordna (95 godbenikov). Dirigentov je bilo deset, med katerimi dva iz zamejstva, Marko Stoka, elan Godbenega društva Prosek, ter 16-letna Anna Mattietti, clanica GD Ricmanje. Slednja, ki je bila ena najmlajših v zgodovini ta- borov, je opravila tudi krstni nastop z dirigentsko paličico. V sredo popoldne so organizatorji priredili ob reki Temenici na kmečkem turizmu Obolnar tradicionalni pik-nik, na katerem so se prijateljske vezi med udeleženci še bolj utrdile. Slavnostni zaključek tabora je bil v petek zvečer s celovCer-nim koncertom v Kulturnem domu v Trebnjem. V pozdravnem govoru se je glavni pobudnik tabora, sicer strokovni svetovalec za glasbeno dejavnost pri ZKOS Vladimir Brlek naj- prej zahvalil in nagradil vse štiri pedagoge. Podčrtal je tudi rekordno število udeležencev, obenem pa se je veselil nad visokim odzivom zamejskih godbenikov, ter omenil pomembnost godbe pri ohranjevanju narodne zavesti in zaključil govor z željo, da bi enega od bodočih taborov izvedli v Trstu, kar bi bilo za našo manjšino zelo pomembno. Koncert v nabito polni dvorani trebanjskega kulturnega doma je povsem zadovoljil navzoče, ki so z burnimi aplavzi nagradili nastopajoče ob izvedbi posameznih skladb. Najbolj so vžgale El-garjeva »Pomp and cir-cumstance«, svetovno za-nana Sinatrova uspešnica »My way« ter zaključna samba »La bonita«, katero so glasbeniki tudi koreografsko obogatili. Po koncertu so se udeleženci tabora zbrali v prostorih trebanjske osnovne šole, kjer so si izmenjali naslove in skupinske fotografije. Ob slovesu se je orosilo marsikatero oko, kar priča, da je bilo na taboru res prijetno. Zato so si godbeniki obljubili, da se ponovno srečajo na taboru prihodnje leto. (M.R.) Šolsko leto 1996/97 i Odbor in jih finansirajo: Tečaji, ki jih je odobril De; ■ena Evropska Komisija ■B* Evropski Socialni Sklad MinistrSb za delo in socialno skrbstvo R5] Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Fl F OPERATER V INFORMATIZIRANEM PODJETJU L * • razpoložljivih mest 20 • trajanje 400 ur • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti TURISTIČNI OPERATER iN VEČJEZIČNI ORGANIZATOR SREČANJ IM POTOVANJ • razpoložljivih mest 15 • trajanje 550 ur • namenjen brezposelnim, ki so opravili višjio srednjo šolo ali poklicnt tečaj izpod 25. leta starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH —————————------------------------ •razpoložljivih mest 12 • trajanje 700 ur tečaj daje poklicno kvalifikacijo namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti DODEUENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 15 • trajanje 350 ur • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti - obiskovanje tečajev je brezplačno - za vse tečajnike je predvidena štipendija - v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. Športno rekreacijsko društvo VAŠKA SKUPNOST PRAPROT KRAŠKI FRAJTONER ’96 v Praprotu Danes, ob 15. uri odprtje kioskov in ex-tempo-re za mladino do 14. leta, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet. Med plesom je tekmovanje v merjenju moči. Jutri, ob 9. uri tekma v skrlah, ob 11. uri odprtje kioskov, ob 14. uri nastop harmonikašev, nagrajen bo najstarejši, najmlajši in najštevilnejša skupina, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet NK KRAS priredi "ŠPORTNI PRAZNIK” na Mouzarju v Repna 7. in 8. septembra. Za prijetno vzdušje bosta poskrbela ansambla: danes ”KEYDEA” jutri "ADRIA KVINTET”. Na uoijo bodo dobra kapljica in jedi na žaru VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 7. septembra 1996 REGINA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.31- Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 16.19. Jutri, NEDELJA, 8. septembra 1996 ADRIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,2 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb narašča, veter severozahodnik 5 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessia Bacchelli, Alessandro De La Ossa Kruk, Giorgio Stancich, Francesco Cau-zer, Marta Solazzo, Maria-gloria Miceli. UMRLI SO: 91-letna Maria Gregorin, 66-Ietni Bruno Vecchiet, 82-letni Au-gusto Skočir, 89-letni Josip Bolčic. OKLICI: uradnik Bruno Cattaneo in uradnica Donatella Antonini, univerz.raziskovalec Luigi Bregant in arhitekt Aliče Victor Nollet Gudrun, uradnik VValter Alzetta in uradnica Alessandra Vuch, delavec Paolo Vascotto in prodajalka Roberta Gherse-tich, podjetnik Marco Pe-truz in uradnica Ilaria Uva, elektromehanik Stefano Bozzai in natakarica Con-cetta Zinno, konzulent informatike Flavio Negri in uradnica Angela Riondino, prodajalec Sandro Paoletti in prodajalka Patrizia Cec-chini, trgovski konzulent Franco Ferluga in Solnica Cristina Bonadei, vzgojitelj VValter Friuli in asistentka Eleonora Ruppel, trgovec Mario Fuccaro in gospodinja Angela Lah, fotograf Alessandro Pan-gherz in uradnica Anna Cossino, Solnik Lorenzo Angelelli in Solnica Roberta Pagnotelli, orožniški stažmojster Antonio Cerro-ne in uradnica Sabrina Ba-zec, podčastnik ital.vojske Angelo Umbri in delavka Fulvia Bisacco, uradnik Giovanni Merluzzi ,in trgovka Eriča Malinda Glin-schec, trgovec Elio Sover-chi in prevajalka Diana-Claudia Moga, novinar Alberto Bollis in pravni izvedenec Caterina Massa, trgovec Goran Kocman in uradnica Roberta Škabar. l_2 LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do SOBOTE, 7. septembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka da petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, 0.15 »Striptease« r. Andrew Bergman, i. Demi Moore, Burt Reynolds. EKCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 22.45 »Vesna va veloce«, r. Carlo Mazza-curati. Ob 21.30 srečanje z režiserjem. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »VVaterland - Memorie d’amore«, i. Jeremy Irons. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »The Rock«, i. Sean Con-nery. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Qual-cosa di personale«, i. Robert Redford. NAZIONALE 2-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »II rompiscatole«, i. Jim Carrey, Mathevv Broderick. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »II rompiscatole«, i. Jim Car-rey, Mathevv Broderick. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giova-ni streghe«, r. Andrevv Fleming. MIGNON - 16.00, 22.00 »Analmente tua«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Spia e lascia spiare«, i. Leslie Nielsen. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Poeti dalVinferno« r. Agnieszka Holland, i. Leonardo di Caprio, David Thevvlis. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. PRIREDITVE SLOVENSKE ORGANIZACIJE VIDEMSKE POKRAJINE vabijo na prireditev v spomin na Izidorja PD KOLONKOVEC prireja danes, ob 16. uri, na njivi Cristiana Debellisa v Ulici Ventura 29 TRADICIONALNO TEKMOVANJE V SAJENJU SOLATE Razstava povrtnin in razstava starega kmečkega orodja Danes si bosta obljubila večno zvestobo Nataša in Marino Da bi z roko v roki srečno prehodila skupno življenjsko pot jima iz sra želijo mama, tata in brat Goran Na Repentabru se danes vzameta Nataša in Marino Veliko sreče, radosti in jubezni jima na skupni življenjski poti želijo Vojko, Tatjana, Vitomir, Tina in nona Roza Danes se poročita na Repentabru Nataša in Marino Ob tej priložnosti jima želi obilo sreče na skupni življenjski poti podjetje Activa International S.r.l. Upravni in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu iskreno čestita Dragu Gherlaniju in zaročenki ko stopata danes na skupno življenjsko pot. Predana-Doriča S STRANI MATAJURJA, ki bo v sredo, 11. t.m., v Spetru: ob 18.30 v farni cerkvi masa zaduSnica, ob 19.30 v občinski sejni dvorani ”S strani Matajurja” - beseda in glasba, njegovo sporočilo in naši spomini. POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v Briščikih na Krža-di; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v sodelovanju z župnijsko skupnostjo VEČER CIGANSKE GLASBE. Izvaja duo Alessandro Simo-netto - violina in Roberto Daris - harmonika. Koncert bo na Tabru jutri, 8. septembra, ob 19. uri. V slučaju slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Colu. SKD BARKOVLJE in TPK Sirena vabita v četrtek, 12.t.m., na sedež Sirene na predstavitev nove zbirke pesmi v narečju ”Se druge pagruntane na risalne mize” Atilija Kralja. Poleg avtorja, bodo nastopili tudi mladi barkovljanski recitatorji in mladi gojenci Glasbene matice M.Kogoj iz Trsta. Avtorja bo predstavil Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30. 48. MARIJANSKI SHOD jutri, 8. t.m. na Opčinah: ob 15.30 molitev v cerkvi; ob 16. uri procesija po vasi in maša na prostem. Shod bo vodil msgr. dr. O. Simčič, škofov vikar go-riške nadškofije. Vabljeni pevci in narodne noše. Ob slabem vremenu bo vse v cerkvi. KK GUBA 59 prireja 13., 14. in 15. t.m. v Zgoniku Praznik za Kubo. Vsak večer bo koncert (ples). Zbiranje igrač in šolskih potrebščin za kubanske otroke. V soboto igra glasbena skupina ”Chuke”, v nedeljo pa ansambel ”Posi-tive man”, ki bosta predvajali reggae glasbo. Vabljeni. E ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan mama in nona MERI. Vse najboljše ji želijo vsi Spetičevi. Na Repentabru se bosta danes Marino in Nataša "vzela”, da bi prstana ljubezni in zvestobe si nikdar ne snela. Vse naj naj na skupni življenjski poti jima želijo VValter in Alenka, Stefano in Daniela. Nastja! Ob tvojem 16. rojstnem dnevu ti voščimo in ti želimo vse najbolše mama, oče, Aljaž, Tajda, nonoti, Igor, Darja, Tadjan, Janika in Katja. □ OBVESTILA SPDT sporoča, da odpade izlet na tri tisočak Ante-lao, ki bi moral biti jutri, 8. in v ponedeljek, 9. t. m. zaradi slabih vremenskih reazmer in zasneženosti na vrhovih. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča dijake in starše, da bo odprta v ponedeljek, 9. in v ponedeljek, 16. t.m. z običajnim urnikom 8.30 -13. in 15.30-19.00 POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI - Planinski odsek SZ Sloga vabi jutri, 8. t.m. na tradicionalni pohod. Zbirališče pred vaškim spomenikom, ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v čim večjem številu. JUTRI, 8. t.m., se bomo zbrali na Katinari, pri kapelici Kraljice miru, kjer bo ob 9.30 darovana sv. maša. SZSO - veja volčičev in veveric. Vodstvo obvešča starše in otroke, da bo jutri, 8. t.m., ob 20.55 na slovenskem televizijskem programu RAI oddaja o taboru v Selah na Koroškem. KMEČKA ZVEZA in Zveza neposrednih obdelovalcev prirejata v ponedeljek, 9. septembra, ob 20.00 v prostorih Kraškega muzeja v Repnu srečanje z mag. Miranom Vodopivcem na temo: novosti pri predelavi grozdja in nega mladega vina. Vljudno vabljeni vsi vinogradniki. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu L Kraškega okto-berfešta, ki bo v Praprotu od 10. do 14. oktobra, na organizacijski sestanek v društvene prostore v Sem-polaju v sredo, 11. t.m., ob 20.30. KD I.GRUDEN obvešča, da so se pričele pevske vaje ZPZ in MPZ. Vaje bodo v srednji šoli v Nabrežini. Vabljeni so vsi pevci in pevke. Za pojasnila tel. 200620. SEMINAR marmoriranja papirja kot v antičnih tradicijah Veneta in Toskane prireja kulturni krožek “La Trama” danes popoldan in jutri. Naučili se bomo vseh stopenj rokodelsko-umet-niškega procesa: od dekoracije papirja in kartona do njegovega oblikovanja v škatle, okvirje itd. Informacije od 13. do 14. ure na tel. 040-369024. KROŽEK ”Yoga siddhar-ta - osho meditation center” poroča, da se bo vsako sredo, od 18. do 20. ure vršil v novem sedežu društva v Briščkih 2, tečaj risanja z uporabo raznih materialov in tehnik (keramika, platno, steklo...). V septembru se ostale dejavnosti odvijajo po sledečem urniku: yoga ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21.30; meditacija ob torkih in petkih od 20. do 21.30. Informacije tel. 327488. SPD PRIMOREC - TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in še kaj - lepo bo, če bo enkrat tedensko od septembra dalje v Ljudskem domu v Trebčah čim več otrok iz prvega, drugega in tretjega razreda osnovne Sole. Pridite! Za pojasnila sta vam na razpolaga Nidia Sivitz ( tel. 212688) in Vilma Pa-dovan-Sček (tel.215157). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je od 17. septembra dalje vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. SKLAD M. CUK obvešča, da se bo začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1996/97; infor* macije med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. SKLAD M. CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja; informacije dobite vsak dan v dopoldanskem času, razen ob sobotah. SKLAD M. CUK obvešča, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in v poletnem središču na Opčinah v uradu na Narodni ulici 126. Vse potrebne informacije lahko dobite na tel. št. 212289. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak četrtek in na sedežu v Dolini, tel. št. 228642 in 228333 od 20. ure dalje. IZLETI KD I. GRBEC obvešča svoje prijatelje, da se odpotuje na izlet v dolino Rezije izpred pošte v ul. Son-cini jutri, ob 7.30. Postaja bo tudi pri Upimu (Largo Barriera) in na trgu Oberdan. Prosimo za točnost. MALI OGLASI tel. 040-361888 VODILNO PODJETJE imp-export išče osebo z univerzitetno diplomo iz ekonomije s pisnim in govornim zanajem slovanskih jezikov in po možnosti tudi nemščine in angleščine, za direktorsko mesto tržaške filiale, po krajšem usposabljanju na sedežu v Milanu. Klicati tel. 02-874614, 86453795 ali fax 02-88452993 IŠČEMO mladega vajenca z voljo do dela. Tel. 370360. ZAVAROVALNA DRUŽBA vsedržavnega obsega išče za svojo prodajno mrežo dve osebi, ki se želita uveljaviti v novem delovnem okolju. Pisne ponudbe z izčrpnim življenjepisom pošljite na postni predal št. 4038, 34018 Dolina. GOSTILNA - PIZZERIA Veto sporoča, cenjenim gostom, da bo zaradi dopusta zaprta do 10. septembra. TRI STOTE belega grozdja kupim. Tel. 281920. DAJEMO v najem zemljišče z lepim razgledom v mirnem kraju med Miram arom in Grljanom. Tel. 040-225973 od 6. do 8. ure ali od 20. do 22. ure PO UGODNI CENI pre-važamo/dostavljamo z ape-nosilnost 500kg kjerkoli v tržaški pokrajini. Tel. 040/225973 od 6. do 8. ure ali od 20. do 22. ure PRODAM mali ročni mlin za mletje grozdja. Tel. 0481-882421 ob uri obedov. ”1689”, prodam najbolj? mu ponudniku. Ponud pod šifro "Valvazo pošljite na goriško ure ništvo Primorskega dne nika, Ul. 24 maggio št. 1. TRNOVCA na rol kraškega parka prodam n vo vseljivo samostoji hišo v dvojčku. Pritličj salon, kuhinja in kopah ca; nadstropje: tri sobe kopalnica; podstrešje; po zemni bivalni prostori: d sobi in pralnica, zunan velika klet, dvorišče in v odlična gradnja. Tel. 04 632686 od ponedeljka < petka od 13. do 14. ure. V NAJEM oddam pr stomo hišo z vrtom v Go ci. Tel. 0481-3244 531600. PRODAM hišo v dolinski občini. Tel. 228390. PANDO 750, junij '89, 93.000 km, bele barve, nove gume, avtoradio, edini lastnik v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. št. 040/200834. PRODAM Fiat Tipo 1400 Digit, letnik ’89, v odličnem stanju za 6.500.000 lir. Tel. 213518. ALFA ROMEO 155, letnik ’92, črne barve, full op-tional, edini lastnik, v od-ličem stanju prodam. Tel. 0481-419993 ali urad 0481- 40469. CLIO 1.4 RT, letnik 91, metalno črne barve, lita platišča, alarmna naprava (ali brez) v odličnem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 040-220540 v popoldanskih in večernih urah. FIAT 126 Special s plačamo celoletno takso, v dobrem stanju za 300.000 lir prodam. Tel. 910148. PRODAM mlin drozgal-nik, cena po dogovoru. Tel. 200156 ob uri kosila. PRODAM 10-15 hi cisterne za vino. Tel. št. 0481/78066 ob uri obedov. PRODAM dva kostanjeva plaunika 11 in 13 hi. Telefon 228262. KUPIM knjige za L razred DTTZ Z. Zois. Tel. 413036 (Peter). KUPIM knjige za I. klasični licej. Tel. 275520. KUPIM knjige za l.A in 5.A znanstvenega liceja. Tel. št. 040/572612. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ Z. Zois. Tel. št. 228766. KUPIM knjige za L razred DTTZ Z. Zois. Tel. št. 291516. KUPIM knjige za L razred elektronskega operaterja na šoli J. Stefan. Tel. 040-220680. 16 LETNI FANT z dokončanim kvalifikacijskim tečajem za peka išče zaposlitev. Tel. 229228. RABIM 24 urno pomoč onemogli osebi. Nudim stanovanje in hrano ter skromno dnevnico, po možnosti italijanska državljanka. Ponudbe pisati na Publiest, CP 568 Trst pod šifro “pomoč". PRI SLOVENSKI družini v Trstu iščem delo kot otroška varuška. Tel. 040-51048 23 LETNO slovensko dekle išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 0481-78154. ISCEM DELO v lokalu kot pomočnica v kuhinji, strežni, čistilka ali delo pri družini v gospodinjstvu ali pomoč na kmetiji. Tel. 0038667-65288. MLAJŠA UPOKOJENKA išče kakršnokoli delo v okolici Trsta, Gorice, Kopra in Pirana. Tel. št. 0038666/76464 - Pavla. ISCEM DELO kot kuhinjska pomočnica, otroška varuška ali pomoč starejšim, onemoglim. Tel. 0038665-65938. OSMICO ima odprto Mario Mokor, Lakotišče 398. OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu št 58. Vabljeni. PRISPEVKI * V V spomin na Zvonka Malalana daruje Marta Uhelj vd. Malalan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Zvonka Malalana darujeta Anica in Marcelo Svagelj 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob 11. obletnici tragične smrti Rudija Vremca darujejo žena Draga, hči Mirjam ter sin Drago z družinama 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na g. Zvonka Malalana daruje Attilio Plesničar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Zvonka Malalana darujeta Marisa in Loris Tavčar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivana Jarca daruje Zoran z družino 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Zvonka Malalana darujeta Berto in Bogomila Doljak 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Zvonka Malalana daruje Nora Skerlavaj in družina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Rosetta in Bruno Coselli darujeta 200.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Bruna Ger-doviča in Pepco Piščanc darujeta Marta in Darko Kobal 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na drage prijatelje Gigija Bogatca, Izidorja Predana in Zvonka Malalana darujeta Tatjana in Jože Koren 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 50.000 lir za dvojezično šolo v Spetru in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. Ob prijetnem srečanju potomcev Valentina Cibica s Proseka na 28. Cibicijadi darujemo prisotni 100.000 lir za Godbo s Proseka, 100.000 lir za SD Primorje, 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka in 200.000 lir za Kulturni dom Prosek. V spomin na moža in očeta Zvonka Malalana daruje družina Malalan 500.000 lir za SKD Tabor, 500.000 lir za opensko sekcijo Združenja partizanov, 500.000 lir za cerkev sv. Jerneja, 100.000 lir za SZ Sloga, 100.000 lir za SD Polet, 100.000 lir za Glasbeno matico in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Gigija Bogatca in Cvetka Adamiča darujeta Bogomila in Berto Doljak 50.000 lir za SD Mladina. Ob 6. obletnici smrti drage none Ide Pertot darujeta Damjan in Rita 70.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Zvonka Malalana darujeta družini Cvelbar in Cuk 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Zvonka Malalana daruje Carla 50.000 lir VZS-CEO Mitja Cuk. V zahvalo daruje Zadruga od Banov 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Ivana Husu daruje družina Cvelbar 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Edijevega očeta Viktorja Žerjala daruje družina Cvelbar 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob izgubi drage tašče Olge izrekajo Carmen in družini iskreno sožalje Uprava in uslužbenci firme Cogeco Spa Cerkveni pevski zbor žaluje ob smrti nepozabljene pevke Olge. Ob prerani smrti drage Olge Sedmak vd. Pe-taros izreka prizadeti družini globoko sožalje SKD Slavec Ob boleči izgubi naše dolgoletne pevke Olge Sedmak vd. Petaros izrekata svojcem občuteno sožalje MePZ Slovenec-Slavec in PD Slovenec Družini Meneghetti in Mauro izrekata Vesni in Vladimirju iskreno sožalje ob izgubi drage mame Olge SIMPOZIJ ZGODOVINARJEV OD 21, SEPTEMBRA DO 7. OKTOBRA NOVICE Cerkev in družba ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj Prispevek k poznavanju in razumevanju Sejem mode Mitielmoda Dogajanja se bodo odvijala na razstavišču in v mestu Po dobrih desetih letih od prvega znanstve-nega'simpozija (1985) o 'tiogi Cerkve na Go-fiskem v obdobju pred lri med drugo svetovno v°jno, pripravljata Insti-jjti za mittelevropska kulturna srečanja in Institut za versko in druž-heno zgodovino novo Mednarodno srečanje zgodovinarjev na to te-Matiko. Medtem ko je bil simpozij pred desetimi Jeti ob upoštevanju tedanjih razmer precej okrnjen, tako po udeležiti kakor po obravnavanih temah (šibka je bila namreč prisotnost zgodovinarjev in strokovnjakov iz Slovenije, oziroma Jugosla-vije), si pobudniki srečanja, ki bo od 26. do 28- septembra v Gorici, obetajo tokrat večjo odzivnost. Zaradi aktualnosti teme (Cerkev in družba na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj) in zaradi novih, oziroma drugačnih pogojev za Preučevanje dogodkov, ki so se sicer dogodili Pred petdesetimi ali več eti, ki pa žal še zmeraj Močno pogojujejo in obremenjujejo tudi današnje ochiose. Dovolj je, c® pomislimo na medijsko kampanjo o fojbah. Mcer pa da ne bo pomo-te’ zaradi časovnega naključja namreč. Organizacija simpozija traja Ze kakšno leto, so poja-snili na včerajšnjem srečanju z novinarji. ecplastna in zapletena vPrašanja bodo obravna-j i zgodovinarji (sode-ovalo jih bo neposredno a 1 8 poročili preko dvaj-Set). Osnovni namen simpozija je kar se da objektivno in torej z zgodovinskim pristopom osvetliti dogodke, ki so žal še zmeraj premalo znani in poznani (zlasti kar zadeva italijansko stran), so poudarili na včerajšnjem srečanju. To bo predvsem preučevanje, poglabljanje, tudi na osnovi novih arhivskih virov. Pomen simpozija je tudi v tem, da se preučevanja in poglabljanja težavnega obdobja loteva s posebne perspektive to je z analizo vloge Cerkve, oziroma klera v družbenem življenju. Ob tem je bila posebej poudarjena multikulturnost, kot specifičnost in bogastvo go-riške škofije in dežele. Zasnovo, cilje in potek simpozija so na vče- rajšnjem srečanju pojasnjevali Cesare Scalon, Luciano De Cillia, France Kralj in Luigi Tavano. Nekatera od vprašanj, o katerih bo tekla beseda, so kar se da aktualna tudi danes, zlasti na Slovenskem in bodo nemara spodbudila živahno razpravo. Enp takih vprašanj zadeva vlogo Cerkve na Slovenskem v obdobju nemške in italijanske zasedbe. Malo je tudi znanega o odnosih slovenskih duhovnikov v Italiji s sobrati v Sloveniji in Jugoslaviji v prvem povojnem obdobju. Zgodovinarji pa bodo spregovorili tudi o dveh škofih, o katerih so mnenja bila in so še zmeraj deljena: o Mar-gottiju in Santinu. Kar tri tedne bo letos trajal modni sejem Mit-telmoda, ki se bo odvijal tako na gospodarskem razstavišču kakor tudi po goriških ulicah. Seveda sejem in vse kar se bo dogajalo ob njem, ne bo trajalo cele tri tedne, saj nobena prireditev tega ne zmore. Prireditve se bodo odvijale ob koncu tedna, začenši 21. septembra, zaključile pa se bodo 7. oktobra. Upoštevati je treba namreč tudi datume drugih pomembnih modnih prireditev, ki se bodo tačas odvijale v Italiji in tujini. Tudi zaradi tega, ker bodo v Gorico prišli nekateri modni kreatorji ter novinarji. Prvi dan prireditve, to je 21. septembra, bodo priznani modni kreatorji Na obisk prihaja delegacija borcev iz Škofje Loke Pred dvema mesecema se je v na obisku v Škofji Loki mudila delegacija združenja VZPI/ANPI; v torek pa bo prišla na Goriško delegacija Zveze borcev, predstavnikov Občine, gospodarstva in kulture. V delegaciji bo tudi župan občine Škofja Loka Igor Draksler. Krog obiskov bodo začeli v Sovo dnj ah, nadaljevali v Gorici in šte-verjanu, zaključili v v Ločniku s srečanjem s tamkajšnjo skupnostjo in svojci na območju Blegoša padlih partizanov. Srečanja v Ločniku se bodo predvidoma udeležili tudi župani nekaterih občin iz videmske pokrajine (Čedad, Speter, Manzano) ter predstavniki borčevskih združenj iz te pokrajine. Po obisku v Sovodnjah ob 9. uri - ob tem velja opozoriti na dolgoletne stike med dvema občina- ma - bo ob 10. uri krajša spomisnka slovesnost pred železniškopostajo (obeležje deportirancem v nemških taboriščih), zatem pa sprejem delegacije na Pokrajini in ogled muzeja na gradu. Popoldne bo delegacija na obisku v Steverjanu. Obisk v Ločniku se bo pričel z verskim obredom, ki ga bo opravil župnik Piani v kapelici pokopališča (ob 17. uri), srečanje pa bo v prostorih rajonskega sveta na glavnem trgu ob 18. uri. Iz Ločnika so bili številni borci garibaldinskih enot, ki so se v zadnji vojni zimi zadrževale na območju Blegoša. Mnogi so padli v siloviti nemški ofenzivi. Borčevske organizacije in občina ter krajani vzgledno skrbijo za spominska obeležja, pomnike na težke čase. Tako v Ločniku, kakor v Škofji Loki želijo, da bi se ti odnosi ohranili. ocenili dela 55 mladih modnih ustvarjalcev iz 16 držav, ki so sodelovali v nagradnem natečaju. Prosilcev je bilo nekajkrat več, kar 250, kar je dokaz, da si je gori ška prireditev pridobila ugled v svetu. Najboljši se bodo lahko zastonj izpopolnjevali pri najbolj znanih italijanskih modnih hišah. 21. septembra bo ob podelitvi oziroma razglasitvi ocen tudi defile. Istega dne bodo odprli tudi mednarodno razstavo čipk (na pobudo goriške čipkarske šole) ter priredili mednarodno posvetovanje o čipkarstvu. Teden dni kasneje, 29. septembra bo na vrsti Mitielmoda shopping. Goriške trgovine bodo, tako kakor lani, v nedeljo odprte. Na ulicah in trgih bodo nastopale razne plesne, pevske in gledališke skupine. Dovolj bo priložnosti za zabavo in razvedrilo! Kupci bodo v trgovinah dobili tudi brezplačne vstopnice za razstavišče. In prav na razstavišču v ulici della Barca bo od 4. do 7. oktobra “pravi” sejem mode Mitielmoda Expo. Pomembno prireditev, ki ji v naši deželi ni primere in ki privablja veliko obiskovalcev tudi iz Slovenije, so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Pobudo, oziroma različne vidike, so predstavili predsednik sejemske ustanove Gian-ni Orzan, župan Valenti, podpredsednik goriške-hranilnice Gruden ter pokrajinski odbornik Pe-tiziol. (M.W.) -Danes razstava mask in zadnje predstave Peti festival lutkovnih gledališč je prispel na zadnjo postajo e ti festival lutkovnih gledališč je z današnjim dnem prispel do končne postaje. Ob -30 bodo na županstvu odprli razstavo mask, ki so jih oblikovali v posebni delavnici, j- *0 )e vodil Ugo Sterpini, v popoldanskem in večernem času pa bodo na vrsti štiri raz-^ ne prireditve: ob 16. uri bo v grofovi dvorani srečanje z Remom Mellonijem; ob 18.30 v°|V ^oroninijevem dvorcu predstava Faustino (izvaja Teatro alFimprovviso iz Manto-®J, predstavo Don kihot in Sandro Panza si bomo lahko ogledali ob 19.30 v pokrajin-q eM Muzeju na gradu, ob 20.30 pa na notranjem dvorišču na gradu še predstavo ”Din nn Don Giovanni v izvedbi skupine Claudi o Zucchioli iz Bergama. a stiki - foto Bumbaca - predstava "Rapuccio e il gallo ” v parku županstva. Dežela: možnosti za prispevke V Uradnem vestniku Dežele 22. avgusta je bil objavljen zakon št. 31 z dne 19. avgusta 1996, ki vnaša kar precej novosti kar zadeva finančne prispevke ustanovam, društvom in združenjem ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti. Tako so v poglavju št. 6 člena 25 omenjenega zakona posebej navedeni osebki, ki lahko zaprosijo za finančni prispevek za izvajanje raznih pobud na področju kulture, šolstva, vzgoje in izobraževanja. Ti osebki so občine, konzorciji občin, vzgojne ustanove, združenja staršev, dijaški domovi in zavodi. Posebej pa velja opozoriti na bližnjo zapadlost rokov. Prošnje je treba namreč vložiti do 21. septembra letos. SKR: enaki pogledi o terminalu Na sedežu tržiškega krožka SKP je bilo v četrtek srečanje spred-stavniki krožka SKP za Devin-Npbrežino in Kras. Razpravljali so o pobudah, ki jih nameravajo izvesti v prihodnjih dneh, v okviru priprav na referendum, ki bo v Tržiču 29. septembra glede plinskega terminala. Delegaciji sta poudarili odločno nasprotovanje pobudi, da bi Tržaški in Tržiški zaliv spremenili v nekakšen energetski center ter negativno ocenili dejstvo, da občani v občini Devin-Nabrežina, ne bodo mogli z glasovanjem, izraziti svojega stališča glede načrtovanega objekta. Predstavniki SKP so na srečanju tudi potrdili odločitev, da pristopijo k manifestaciji odbora, ki nasprotuje terminalu in ki bo 21. t.m. Jutri 11. Soška regata Na Soči, od Solkana do Podgore, se bosta jutri dopoldne odvijali dve mednarodni prireditvi. Ob 11. uri bodo startali udeleženci 11. Soške regate, ki bodo v približno dveh urah priveslali do Podgore. Nekaj minut za startom kanuistov, kajakašev in drugih "čolnarjev” se bodo v Sočo spustili udeleženci 4. mednarodnega plavalnega maratona in preplavali razdaljo do pevmskega mosta. Prijave sprejemajo na sedežu ZSSDI v Gorici, udeleženci pa se lahko prijavijo tudi jutri, na startu in sicer do 10. ure. Start bo pri čolnarni KK "Soške elektrarne” v Solkanu. 15. natečaj Rodolfo Lipizer S slovesnostjo, ki bo danes ob 10. uri v veliki dvorani Kulturnega doma se začenja letošnji mednarodni nagradni natečaj "Rodolfo Lipizer”. Prijavilo se je skoraj sto mladih violinistov iz Tridesetih držav. Drevi, ob 20.30 se bodo že pričeli prvi izločilni nastopi. V sredo se bodo tekmovalci preizkusili v drugem nastopu, od petkapa se bodo odvijali finalni nastopi. Začetek šole: trgovine odprte Združenje trgovcev ASCOM sporoča, da bodo knjigarne, papirnice in trgovine s šolskimi potrebščinami v ponedeljek, 9. t.m. v soboto, 14., ponedeljek, 16 in soboto, 21. t.m. lahko odprte cel dan, ne glede na obvezno tedensko zaporo. Pričenja se namreč novo šolsko leto: v sredo, 11. t.m. na višjih srednjih šolah, 16. t.m. na nižjih srednjih šolah in na osnovnih šolah. Pomagali osebi v stiski Policijska obhodnica je v novi od četrka na petek posredovala na pevmskem mostu in moškega srednjih let, ki je skušal narediti samomor, pospremila v bolnišnico. KINO : : LEKARNE GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Qualcosa di per-sonale«. R. Redford in M. Pfeiffer. El ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio EP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon PRISPEVKI Minila so tri leta odkar nas je zapustil naš dragi Marjo Semolič. Z ljubeznijo se ga spominjajo žena A Ima, sin Pepi in hči Marija z družinama, ki v počastitev spomina darujejo 30 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Jamljah. m IZLETI SPD GORICA obvešča udeležence jutrišnjega izleta v Logarsko dolino, da bo avtobus odpeljal ob 6. uri iz Rožne doline (na slovenski strani). Društvo priporoča primemo obutev in opremo. Kosilo iz nahrbtnika. DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 9.15, Ardemia Maria Trevisan, iz bolnišnice Janeza od Boga; 9.30, Flavia Troian vdova Marin, iz splošne bolnišnice; 10.30, Emilia Concion vdova Sacco, iz splošne bolnišnice; 10.30, Angelo Visintin, iz splošne bolnišnice; 11.00, Franc Zin-gerli, iz bolnišnice sv. Justa; 12.30, Ida Bofulin vdova Bralni, iz bolnišnice sv. Justa; 13.15, Ancil-la Montina vdova Canta-rutti iz splošne bolnišnice; 13.15, Giusto Violin iz splošne bolnišnice. t Po kratki bolezni nas je zapustil naš Franc Zingerli Pogreb bo danes ob 11. mri iz bolnišnice sv. Justa v domačo cerkev in nato na pokopališče v Stan-drež. Žalostno vest sporoča sestrična Hilarija z družino in drugi sorodniki. Standrež, Sovodnje, 7. septembra 1996 BENETKE VČERAJ PREDSTAVITEV V NOVI GORICI Festival brez vrhov Slovenija posvetila in sipin je pri koncu znamko Josipu Tomincu Iranski film Resnična zgodba zadnji v konkurenci Znameniti goriški slikar je umrl pred 130 leti zadnjih treh mestih je portretiral veliko premožnih meščanov. Imeti njegovo sliko v bogati družini v Gorici, Ljubljani ter Trstu je takrat bilo zelo v modi. Leta 1855 se je vrnil v Gorico in se za stalno naselil na bratovem posestvu na Gradišču nad Prvačino, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti 22. aprila 1866. Tam je tudi pokopan. V več kot tridesetih letih svojega umetniškega delovanja je mož obogatel. Pod vplivom žene in takratnih razmer v Trstu se je podpisoval z italijansko inačico "Giuseppe To-minz”. Leta 1966, ob stoletnici njegove smrti, so v goriški palači Attems priredili precej bogato razstavo njegovih del. Takrat je izšel tudi prvi katalog o njegovem delovanju. Leto dni kasneje so še večjo razstavo priredili v Narodni galeriji v Ljubljani. Tudi goriškem pokrajinskem muzeju, v palači Attems in v muzeju Revoltella v Trstu. Seveda so njegove slike tudi v drugih muzejih v naših krajih in na Avstrijskem, kar veliko jih je seveda v zasebnih zbirkah, največ pri tistih družinah, katerih prednike je Tominc slikal. Slika, upodobljena na znamki nam prikazuje družino Moscon. Slika je iz leta 1829, to je olje na platnu, 110 x 152 cm, na njej je podpis ”G. Tominz fece 1829”, hranijo jo v Narodni galeriji v Ljubljani. Na sliki so upodobljene tri dame. Starejša je Marija Anna Barbara baronica VVelserheim, stoječa je Barbara baronica Moscon, mlajša je ena od vnukinj te družine. Slika je bila dolga leta last družine Frolich, ki je živela v Trstu. V Gradcu jo je leta 1928 kupila Narodna galerija. Četrtkova nočna projekcija »Bambole«, sicer velik filmski flop, in vse polemike, resnične ali prirejene, ki so ji sledile, so zatemnile ostala filmska dogajanja ob koncu festivala, še celo prihod Brucea VVillisa (na gornji sliki), ki je prišel spremljat film VValterja Hilla »Last Man Standing*. Pridružil se je hollywoodskemu paru Ni-cole Kidman (»The Portrait of Lady«) in Tomu Cruisu, ki je prišel promovirat svoj »Mission Impossible»(zu-naj Mostre). »Bambola« je vsekakor dokaz, da lahko tudi evropski film doseže podobno spektakelsko krono kot ameriška uspešnica. Zadnji film v konkurenci je bil »Resnična zgodba« iranskega režiserja Abol-fazla Jalilija, ki je v zadnjem trenutku zamenjal sonarodnjaka Ab-basa Kiarostamija, njegov film je bil namreč "ustavljen” v domovini. Prvič gledamo delo, ki ni samo sebi in gledalcem namen: režiser išče dečka za svoj novi film, najde ga, a Samad, deček z že dolgo in raznoliko delovno dobo, ima velike zdravstvene probleme zaradi stare opekline in nezaceljene rane na nogi. Nadaljevanje filma je zgodba o (realnem) zdravljenju in oz- dravljenju, obenem pa tudi presek vprašanja bede, blagostanja in volje po družbeni emancipaciji, vzpodbuda in upanje za vse otroke v takih težavah. V Jali-lijevi resnični zgodbi igrajo vsi nastopajoči same sebe, rezultat je iskren in doživet. Veliko bolj prefinjenega vzdušja je filmski roman, ki ga je novozelandska genialna režiserka Jane Campion posnela po Henryju Jamesu in s katerim nadalnjuje svoje raziskovanje ženskih likov. »The Portrait of Lady« izriše figuro pogumne in radožive Američanke Isabel (Nicole Kidman - na spodnji sliki), ki v Evropi naleti na nepoštenega umetnika (John Malkovit-ch), a odkrije potem tudi svojo pravo ljubezen. Mogočna in slogovno razkošna podoba filma ima vendarle nekam hladen učinek manire. Festival je končan. Filmska dela letošnjega festivala so bila v dobrem povprečju, brez vrtoglavih vrhov ali nepričakovanih sipin. Nocoj bo Telepiu ekskluzivno in v nekripti-ranem prenosu prenašala podeljevanje nagrad in zlati levi morajo ostati do konca strogo varovana skrivnost. Bosta Gillo Ponte-corvo in predsednik žirije Roman Polanski uspela preprečiti, da ne bi kdo izmed njih nedovoljeno zarjovel? Aleš Doktorič Pred filatelističnim okencem na glavni pošti v Novi Gorici se je včeraj zjutraj trlo vse polno ljudi. Prodajali so namreč včeraj izšlo znamko, ki jo je slovenska poštna uprava izdala v počastitev goriškega slikarja slovenskega rodu Josipa Tominca ob 130-let-nici njegove smrti. Kot je v Sloveniji običaj, izdajajo žig prvega dne tako v Mariboru, kjer ima poštna uprava svoj glavni sedež, kot v kraju, kjer je nova znamka "doma”. Tokrat je čast seveda doletela Novo Gorico. Na znamki večjega položnega formata v nominalni vrednosti 65 tolarjev je reproducirana Tominčeva slika družine Moscon iz leta 1829. Poleg tega imamo na posebnem ovitku FDC tudi okrogel žig z napisom "Jožef Tominc - Portretist -Prvi Dan - 5101 Nova Gorica - 6.9.1996”. Podoben žig so včeraj uporabljali tudi na pošti z oznako ”2101” v Mariboru. Na posebnem ovitku je tudi v zeleni barvi avtoportret Jožefa Tominca z oznako letnic rojstva in smrti, tj. 1790 in 1866. Josip Tominc se je rodil 6. julija 1790 slovenskim staršem v Gorici. Prve veščine slikarstva je dobil v tem mestu pri slikarju Karlu Kebru. Pokazal je veliko nadarjenost, zato je na priporočilo nadvojvodinje Mariane Avstrijske leta 1809 šel v Rim, kjer se je osem let učil pri slikarju Domenicu Contiju Bazza-niju in tam spoznal tudi svojo kasnejšo ženo Mario Ricci. Leta 1814 je na rimski akademiji San Luca prejel srebrno diplomo. Kasneje je portretiral razne meščane v Neaplju, v Gorici, na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu. Se zlasti v takrat je izšel katalog. Bilo je takrat najbrž prvič, da je prišlo do sodelovanja med goriškimi in ljubljanskimi muzealci, saj je do takrat na meji vladala precejšnja napetost, oziroma dialoga je bilo bolj malo. Tomničeva dela hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani (tam jih je največ), v Znamko lahko uvrstimo v zbirko primorskih znamk, kot tudi, če si jo želimo v zbirko znamk z go-riško oziroma tržaško tematiko saj je bil Jožef Tominc tesno povezan bodisi z goriško kot tržaško umetnostno zgodovino. Ker smo že pri znamkah, omenimo še, da je, prav tako včeraj, izšla tudi znamka za 55 tolarjev, posvečena Škocjanskim jamam. Se ena "primorska” znamka torej. Prav tako včeraj je izšla znamka za 55 tolarjev ob 250-letnici novomeške gimnazije, ter znamka za 12 tolarjev, v počastitev 100-letnice sodobne kardiologije. Se nekaj. 15. junija je izšla ilustrirana barvna dopisnica s podobo Škocjanskih jam. 21. junija pa je izšlo kar 12 znamk, na katerih so prikazane idrijske čipke. Na prvi pogled se zdi, da je teh znamk samo šest (nominalne vrednosti: 1, 2, 5, 12, 13 in 50 tolarjev), vendar pa jih je dejansko dvakrat toliko. Za vsako nominalno vrednostjo sta v isti barvi natisnjeni dve znamki z različnimi čipkami. Kar precej novih slovenskih znamk sodi torej v "primorsko” zbirko. Ce se povrnemo k Josipu Tomincu, so v teh dneh v Novi Gorici številne prireditve v počastitev 130-letnice njegove smrti. Včeraj zvečer so v avli občinske skupščine v Novi Gorici, na pobudo Filatelističnega društva ”dr. France Marušič”, predstavili njegovo znamko, istočasno so prav tam razstavili tudi nekaj Tominčevih slik, za kar je poskrbel Goriški muzej v Kromberku. Na Gradišču nad Prvačino so v četrtek in včeraj zvečer priredili koncerte, danes bo dramska skupina z Grgarja nastopila z delom Peppina de Filippa ”Ni res...a le verjamem”. Jutri ob 16. uri pa bo osrednja slovesnost na Gradišču. Na njej bo govoril priznani poznavalec likovne umetnosti dr. Emilijan Cevc. Marko VValtritsch Iz vile Manin svetovna turneja slovitega Erosa Najpopularnejši italijanski glasbenik v tujini, Eros Ramazzotti, bo v torek, 10. septembra v vili Manin pri Codroipu otvoril letošnjo svetovno turnejo. Organizatorji Azalee Promotion, najuspešnejšim prirediteljem glasbenih dogodkov v naši deželi, je uspel velik podvig. Pričakovanje za ta koncert je zelo veliko, ne samo v naših krajih, temveč tudi v Venetu in v sosednji Sloveniji, kjer je Eros zelo popularen (pred tremi leti je v dvorano Tivoli privabil skoraj 10.000 ljudi). Koncert v vili Manin je eden izmed redkih italijanskih koncertov prvega dela turneje, ki bo obiskala tudi Portugalsko in Španijo in se bo zaključila v ZDA. Dve leti po nastopih z Jovanottijem in Pinom Da-nielejem se bivši fant rimskih predmestij vrača pred občinstvo. Maja meseca je izdal ploščo Dove c’e mušica, ki je do sedaj prodala že 800.000 izvodov samo v Italiji, v torek pa bo štarta-la istoimenska turneja s številnimi koncerti, za katere so vstopnice že razprodane. Ramazzotti je zaslovel pred leti, ko je zmagal na sanremskem festivalu s hitom Terra Promessa. Od takrat je vsaka njegova plošča dosegla izjemne uspehe. Albumi Cuori agi-tati, Nuovi eroi, In certi momenti, Musiča e in Tut- te storie so presegli milijon prodanih plošč doma in več sto tisoč v drugih evropskih in latinsko ameriških državah. Eros je stalno dopolnjeval svojo glasbo. Zapustil je začetno, popularno rimsko popevko in se lotil bolj zahtevnih struktur, ki uporabljajo prvine popa, funkyja in drugih glasbenih zvrsti. Z njim sodelujejo številni znani med- narodni glasbeniki, večkrat je snemal tudi v ZDA, kjer si je izbral najboljše sodelavce. Rezultat tega truda in doslednosti so tehnično brezhibne plošče, pripravljene kot nalašč za uspeh med mladimi in tudi manj starejšimi. V zadnji plošči so funky skladba Stella Gemella, pop hit Piit bella cosa, posvečen najlepšemu ženskemu delu, Yo sin ti, in lepo Lettera al futuro. Album dopolnjuje osem drugih skladb, ki bodo sčasoma postali hiti prihajajoče jeseni in morda tudi zime. Precej teh bomo lahko poslušali tudi v živo. Eros je pripravil dve uri in pol dolg program, kjer bo precej prostora posvečenega rocku in drugim hitrejšim tempom, sicer pa bodo tudi ljubitelji njegovih melodiCnejših skladb prišli na svoj račun, saj program predvideva skoraj vse njegove najbolj znane uspešnice. Aleš Waltritsch VILENICA / DANES OSREDNJA SLOVESNOST j Mh Cr&f gVOl M H: 1 RS S 88 sE S6p 18 BE «.111 I ii i i%fPyifli iiffiwir %F sF Vilenica se vse bolj uveljavlja in jo lahko uvrščamo v sam vrh pesniških prireditev. V okviru letošnje, že 11. Vilenice, srednjeevropskega srečanja pesnikov in pisateljev, se je v hotelu Maestoso v Lipici včeraj popoldne končala razprava na temo Svoboda imaginacije - imaginacija svobode? Razpravo je povezoval pesnik in esejist Aleš Debeljak. Svoje prispevke so predstavili domači avtorjji Ivan Urbančič, Alojz Ihan, Boris Pahor, Rudi Šeligo, Ivo Svetina, Boris A. Novak in Veno Taufer, med gosti iz tujine pa Magda Cameci iz Romunije - države, ki se je letos prvič predstavila na tem tra-dionalnem srečanju književnikov iz Srednje Evrope, kakor tudi Richard Jackson in Richard Seehuus iz ZDA, Comelius Platelis iz Litve, sarajevski pesnik Josip Osti, Uldis Berzins in Martin Zelmenis iz Latvije, Petr Zajac s Slovaške in drugi udeleženci Vilenice '96. Danes dopoldan bo v Štanjelu literarna matineja, nato pa še predstavitev zbirke novel Prstan, lanskoletnega nagrajenca Adolfa Muschga, ki je izšla v slovenskem prevodu. Sledil bo koncert Godalnega kvarteta Čokolada in podelitev priznanja Kristal Vilenice 96. Popoldan bodo imeli udeleženci kosilo v Hruševici, med kosilom bodo imeli delovni pogovor z uredniki in založniki. Zvečer, ob 19.30 se bo začel nastop sedmih pesnikov (Claude Michel Cluny, Menna Elfyn, Ann Jader-lund, Boris A. Novak, James Ragan, Aleš Razanav in Thorgeir Thorgeir-son). Nato pa bo slovesna podelitev Mednarodne literarne nagrade Vilenica 96, ki jo bodo zaključili s koncertom Briškega noneta. Letošnji nagrajenec je poljski pesnik Adam Zagajevvski. Za-gajevvski je klasik sodobne poljske književnosti in velja za enega najpomembnejših sodobnih poljskih pesnikov. Doslej je izdal več pesniških zbirk. Debitiral je z zbirko Komunike leta 1972, pomembnejše so še zbirke Potovati v Lvov, Platno in Ognjena zemlja. Piše tudi romane in eseje. Od leta 1982 živi in dela v Franciji. Na Vilenici 96 pa ga bo predstavil Niko Jež. CHRISTOPHER PRI KOHLU Skrb ra varno Evropo in trdno Rusijo BONN (Reuter, B.Ž.) -0 obisku v Londonu in arizu je ameriški držaji sekretar VVarren ^hristopher včeraj pripotoval Se v Bonn, kjer je srečal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Sogovornika sta razpravljala predv-Sem o nadaljnjih korakih Pd zagotavljanju evrop-ske varnosti v obdobju P° koncu hladne vojne in o vlogi, ki naj bi jo pri tem imela Rusija. Kohl in Christopher sta Se strinjala, da naj Natovi zunanji ministri na decembrskem sestanku ne bi sPrejeli nobene dokončne odločitve, temveč naj bi 2§olj vzpostavili osnovo Za nadaljnje korake v smeri razširitve Severnoatlantske zveze. Prav tako sta se oba sogovornika strinjala, da je treba vzporedno z odlicitvijo o širi-m Nata o tem vprašanje skieniti poseben sporazum z Rusijo. Prav polo-žaJ v Rusiji pa je bil druga, velika tema, o kateri sta govorila Kohl in Christo-Pher, čeprav sta se izo- gnila vprašanju, kako lahko kakršna koli sprememba v kremeljskem vodstvu vpliva na nadaljnje odločitve Nata. Christopher je po pogovorih dejal, da bo VVashingtonov glavni sogovornik v času Jelcinovega okrevanja po operaciji srca ruski premier Viktor Cemomirdin, ki ima podobna stališča kot Jelcin. Po srečanju s Kohlom se je Christopher odpravil še v Stuttgart, kjer je imel govor o ameriškem videnju evropske varnosti. Christopher je govoril nanatnčo petdeset let za tem, ko je ameriški zunanji minister James Bymes na istem mestu zagotovil, da se ZDA ne bodo umaknile iz Evrope in da želi Washington videti združeno Nemčijo, ki bo vnovič vključena v evropske procese. Tudi Christopher je obljubil, da bo Amerika v Evropi nadaljevala politiko dolgoročnega pozitivnega udejstvovanja in vključevanja nekdanjih sovražnikov v novo Evropo. Ameriški državni sekretar in nemški kancler sta mnogo besed namenila Borisu Jelcinu... ... ki mu bodo konec meseca na moskovski kardiologiji skušali vrniti zdravje (AF) OCI KREMLJA SO UPRTE V JELCINA Prerivanje naslednikov Lebed dobil »svojo« stranko MOSKVA (Reuter, STA, B.Ž.) - Potem ko je ruski predsednik v četrtek objavil, da bo moral na operacijo srca, so se v Rusiji še bolj razplamtela ugibanja o boju za njegovo nasledstvo. Za prevzem oblasti naj bi se potegovali premier Viktor Cerno-mirdin, šef Jelcinovega kabineta Anatohj Cubajs in varnostni šef Aleksander Lebed. Komunistični voditelj Ge-nadij Zjuganov je zaradi omenjenih ugibanj predlagal sestanek vseh parlamentarnih frakcij, s čimer bi preprečili politično destabilizacijo države. V Moskvi pa so predstavili tudi novo stranko Resnica in red, katere edina točka programa je Lebedova izvolitev na mesto ruskega predsednika. Čeprav Lebed -ta je včeraj dejal, da bo Jelcin na mesto svojega namestnika imenoval premiera Cerno-mirdina - zaenkrat v stranki nima še nobene formalne funkcije, ustanovitelji zagotavljajo, da je bila stranka zagotovljena prav zaradi njega in da bo Lebed prav kmalu prevzel vodilno mesto. Analitiki po eni strani menijo, da je Lebed tako nekoliko prehi- tro začel s predvolilno kampanjo, saj si Rusi še niso opomogli od julijskih volitev, po drugi strani pa priznavajo, da je le malo verjetnosti, da bo lahko Jelcin na položaju ostal vsa štiri leta. Položaj v Rusiji bo med drugim tudi tema današnjega Jelcinovega pogovora z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Kohl, ki se je za sestanek z ruskim predsednikom odločil zelo na hitro, se bo z Jelcinom pogovarjal še o položaju v Čečeniji in Iraku, precej časa pa nameravata nameniti tudi ruski vlogi v novem evropskem varnostnem okviru. Medtem pa je nekaj tisoč Čečenov v majhni vasici Co-cin Jurt praznovalo peto obletnico razglasitve čečenske neodvisnosti in konec enaindvajset mesecev trajajočega prelivanja krvi. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil čečenski voditelj Zelimkan jandarbijev, ki je poudaril, da je bil včerajšnji dan dan spomina na vse mrtve in ranjene čečenske borce, o Jelcinovi bolezni pa je dejal, da je to »ruska notranja zadeva«. VOLITVE V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI KAŠMIR Demokracija ali novo nasilje? Propakistanske separatistične skupine napovedujejo incidente vj . BBVAGAR (Reuter, B.Ž.) - Danes v indijski zvezni drža-in Kašmir poteka prvi krog lokalnih vohtev, ki jih log -e VeC k01 dvesto tisoč policistov in vojakov, katerih 8a )e skrbeti za varnost kandidatov in volilcev. na- vladavino. Toda ta načrt bo indijski premier zelo težko izvedel. Separatistične skupine, ki se borijo za združitev s Pakistanom, so namreč napovedale, da nameravajo na volitvah povzročati težave. Okoli trideset separatističnih skupin je tako volilce včeraj že pozivalo, naj volitve bojkotirajo. Voditelji teh skupin so poudarjali, da so jih policisti v prejšnjih dneh večkrat zaslišali in jih med tem tudi pretepali. Zaradi nasprotovanja volitvam je prišlo do več množičnih demonstracij, v katerih so se protestniki spopadli tudi z varnostnimi silami. Protiindijsko nastrojeni muslimanski uporniki pa so včeraj za- čeli tudi z dvodnevno stavko, zaradi katere je bila v kašmirski prestolnici zaprta večina trgovin in podjetij. Predstavniki proindij-skih strank, pa so se včeraj pritoževali nad preslabimi varnostnimi ukrepi, saj naj bi skrajneži napadali njihove kandidate, tako, da so se morali ti na predvolilne shode voziti v oklepljenih avtomobilih, obkroženi z množico varnostnikov, nekateri pa so imeli pri sebi celo strojnice. Nekatere od teh strank so prav tako napovedali bojkot volitev, če se separatisti na volitvah ne bodo odpovedali orožju. Amnesty International pa je sporočila, da volitve spremlja zelo malo mednarodnih opazovalcev, zaradi česar bi lahko kršenje človekovih pravic na tem območju doseglo enega od vrhuncev. ZDRUŽENE DRŽAVE SKRBNO SPREMUAJO RAZVOJ DOGODKOV V IRAKU Nevarnost še zdaleč ni minila BAGDAD, WASHINGTON (Reuter, STA, B.Ž.) - Na severu Iraka so včeraj v bližini meje z Iranom vnovič izbruhnili spopadi med pripadniki Demokratične stranke Kurdistana (DPK) in Domoljubne zveze Kurdistana (PUK), v katerih pa naj iraška vojska po poročilih ameriških obveščevalnih služb ne bi sodelovala. John Deutch, direktor Cie, je včeraj sporočil, da se iraška vojska s težko oborožitvijo umika iz severnega Iraka, vendar pa Clintonova administracija in tudi nekateri člani kongresa menijo, da nevarnost še ni minila, zaradi česar vnovičnih napadov ne gre povsem izključiti. Deutch je tudi poudaril, da bo Irak - s Sadamom ali brez njega - ostal velik problem, ki bo nevaren ne le za Kurde, temveč tudi za sosednje z nafto bogate države, kot sta Kuvajt ali Saudova Arabi-ja. Vojaški napad na Irak je včeraj podprl tudi ameriški senat, ki je sprejel posebno resolucijo, v kateri pa niti z besedo ne omenja imena predsednika Billa Clintona. V omenjeni resoluciji, ki so jo usklajevali kar nekaj ur, so namreč senatorji zapisali, da podpirajo vojaške akcije, ki so jih izvedle ameriške oborožene sile pod vodstvom njihovega vrhovnega poveljnika. Ameriška administracija pa je včeraj podprla tudi tursko namero po vzpostavitvi varnostnega območja na turško-ira-ški meji. Iz ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da so se za ta korak odločili, ko so jim v Ankari zagotovili, da bo šlo zgolj za začasen ukrep, ki naj bi kurdskim upornikom, pristašem Kurdske delavske stranke (PKK), preprečil, da bi zaostrene razmere v severnem Iraku izkoristili za vdore na tur- ško ozemlje. Predstavniki KDP pa so medtem včeraj nekaterim ameriškim visokim uradnikom v Cii in zunanjem ministrstvu poslali pismo, v katerem jih obveščajo, da se bodo po pomoč v boju proti PUK, ki jo pod- pira Teheran, znova zatekli k nekdanjemu sovražniku Huseinu, če jim VVashington ne bo pripravljen pomagati. KPD naj bi, kot trdijo njeni predstavniki, Američane o tej nameri obvestili že pred napadom na Arbil. ______________ANALIZA_____________ Kurdi kot orodje v rokah velikih ZAKHO - Ko je kurdski poglavar Masud Barzani predlagal Bagdadu, naj mu pomaga pregnati pripadnike tekmeca Džalala Talabanija in prevzeti nadzor nad Arbilom, je s tem sprožil začetek konca zahodne prevlade nad Kurdistanom. »To je očitno neke vrste prelomnica,« je včeraj dejal dolgoletni britanski član človekoljubne organizacije v Arbilu. »Obstaja občutek, da stvari nikoli več ne bodo takšne, kakršne so bile pred bitko. Ne bo več spopadov med Barzanijem in Talabanijem, toda Kurdistan spet prehaja pod lokalno oblast in polzi iz rok Zahoda.« Medtem ko varnostno območje in območje prepovedi letenja, ki so ju ustvarili leta 1991 za zaščito Kurdov pred maščevalnostjo iraškega predsednika Sadama Huseina zaradi njihovih uporov po Zalivski vojni, se ostajata, pa ta dvojni oklep ni več orodje trdne politike. VVashington očitno nima namena spraviti deljene iraške opozicije, ki vključuje tudi Kurde, v primernejšo obliko in jih podpreti pri uničenju Huseina. Ta scenarij se zdi precej neverjeten predvsem zaradi pomanjkanja soglasja o tem, kdo ali kaj bo napadel Huseina. Možnost velike državljanske vojne v Iraku, bogatem z nafto, plaši cel svet. Celo VVashington se omahujoče strinja, da ima raje vrabca v roki. Samim Kurdom pa je dovolj vloge ščita pred Bagdadom, ki jim jo je naprtil Zahod. Potem ko so pet let uslužno trpeli v negotovosti, čakajoč, da se Zahod znebi Huseina, zdaj Barzani in Talabani sklepata nova zavezništva, ki jima bodo pomagala okrepiti njun položaj znotraj Kurdistana. Barzani, ki je zaradi Sadama izgubil veliko svojih pripadnikov v desetletjih uporov proti njemu, se je kljub temu namenil v Bagdad in nato zavzel Arbil, največje mesto iraških Kurdov. Talabani se je obrnil na vzhod in pri Iranu, velikem tekmecu Iraka, poiskal vojaško in politično podporo. Na severu je Turčija poslala svoje vojake proti meji, da bi pregnala turške Kurde, ki uporabljajo težko dostopne gore znotraj Iraka kot zatočišče za svoje dolgoletno uporništvo. Tako Bagdad, Teheran in Ankara počasi polnijo vakuum oblasti, ki ga je v iraškem Kurdistanu ustvarila zahodna politika. Poskus, da bi obdržali iraško ozemeljsko integriteto in obenem Bagdadu preprečevali vpliv na severu države, se je izjalovil. Vprašanje je, kaj temu sledi. haški Kurdistan bi lahko vključili v sfere vpliva regionalnih oblasti in pustili Barzanija in Talabanija, naj si poiščeta pomoč, kjer jo lahko najdeta. To bi vodilo v v kurdsko državljansko vojno. Turčija, Iran in Sirija, tekmice z lastnimi kurdskimi manjšinami, ščuvajo Kurda proti Kurdu. Ta privilegij pogosto plačujejo z zagotavljanjem orožja in denarja eni od kurdskih skupin. Bagdad vešče igra prav isto igro. Kurt Schork / Reuter MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. septembra 1996 AVTONOMIJA / NOVE NORME Politika zaposlovanja odslej v popolni pristojnosti Dežele Cecoffi: Končano prvo poglavje nove faze izvajanja deželnega statuta TRST - Ministrski svet je odobril norme za izvajanje statuta Furlanije -Julijske krajine, ki bodo deželni upravi omogočile prevzem novih funkcij na področju dela in zaposlovanja. Kot je zapisano v tiskovni noti deželne uprave, se bo nova deželna politika za delo konkretno začela s 1. januarjem prihodnje leto. Ukrep, ki podeljuje Furlaniji - Julijski krajini enake pristojnosti kot jih imajo krajevne avtonomije Trenta in Bočna, je vlada sprejela na včerajšnjem zasedanju, ki mu je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora FJK Sergio Cecotti (na posnetku). V noti deželne vlade je podčrtano, da se je s tem končalo prvo poglavje nove faze izvajanja deželnega statuta, s katerim je vlada v celoti sprejela predloge Dežele v paritetični komisiji. Predsednik Cecotti je podčrtal, da je včerajšnja odločitev pomemben korak, čeprav je treba v širši perspektivi stremeti po bolj izpopolnjeni ure- ditvi, ki bo omogočila stvarno izpolnitev zahtev prebivalstva po avtonomiji. »Deželam je treba omogočiti,« je dodal Cecotti, »da bodo lahko tudi na drugih temeljnih področjih uresničile vsaj tiste vidike federalizma, ki jih statut in zakoni že danes omogočajo.« V zvezi s tem sta premier Prodi in minister Bassanini zagotovila, da bodo še pred koncem meseca odobrena tudi določila o avtonomni disciplini pravilnikov občin in pokrajin v FJK. RAZMIŠLJANJA PAOLA PETRICIGA O SLOVENSKEM ŠOLSTVU V BENEČIJI Prvi sadovi deželnega zakona za jezik in kulturo Med zadnjim šolskim letom smo prisostvovali uresničevanju prvih vzgojnih izkušenj v okviru deželnega zakona za jezik, kulturo in krajevne tradicije v občinah Beneške Slovenije. Dvojezični otroški vrtec in osnovna šola nista tako ostali osamljeni pri važnem delu odkrivanja slovenske kulture in raziskovanja vzgojne poti, ki bi odgovarjala povpraševanju po kulturi s strani naših družin. Te dejavnosti so bile uresničene v otroških vrt-' cih ter osnovnih in srednjih šolah izven šolskega pouka z učnimi osebjem, ki ga je predlagala zadruga Lipa iz Spe-tra. Na tem mestu lahko navedem le v strnjeni obliki opravljene dejavnosti (tudi različne in z različnimi umiki od občine do občine): glasba in ljudsko petje, slikarske dejavnosti, motorične dejavnosti, raziskave o okolju in ekskurzije, katerih namen je bilo proučevanje narave, toponoma- stike, delovnega orodja in instrumentov, itd, ponovne obuditve in dramatizacije v krajevnem slovenskem jeziku o okolju in tradicijah. V Podbonescu se je delo nadaljevalo s spodbudnim 15-dnevnim počitniškim centrom, v katerem je bilo krog 50 otrok. Cilj in ne samo instrument tega dela je bil ponovna uveljavitev ustnega in pisnega izražanja s strani otrok. Vem, da je to mogoče celovito uresničiti samo v tisti šoli, kjer obstaja enakost dveh jezikov, slovenskega in italijanskega, kot je v naši dvojezični šoli; vendar pa ima razširitev integrativ-nega programa, ki vsebuje krajevno kulturo, na dijake državne šole, svoj pomen. Na osnovi tega lahko torej trdimo, da program, ki je bil določen in nato sprejet v načrtih, ki so bili predstavljeni v občinah Srednje, Podbonesec, Speter in Sovodnje, s primernimi posodobitvami (glej načrt občine Tipana) danes lahko ponovno 1947 1996 predložimo. Besedo imajo sedaj ponovno Občine, ki na osnovi potreb družin in šol, lahko nudijo navodila in kritike o tem, kar je bilo storjeno. S tem v zvezi je treba pripomniti, da so uresničene izkušnje požele dober odziv družin in sodelovanje šol; poleg tega ni postransko dejanje, ker je šlo za dejavnosti, ki jih finansira javna ustanova in ker njihovo razvijanje ni zahtevalo, kot sem vedno zatrjeval, specifični normativ. Ce gledam na preteklost, vidim važnost storjenega koraka: obstaja dokazano, da uvedba slovenskega jezika in kulture v šolo, ni nemogoča in ne vznemirja, ampak bogati vzgojo otrok. Priznano je bilo tudi, da so načrti, ki jih je predstavila zadruga Lipa, organski in prožni, zaradi česar so operaterji, ki so vstopili v to spodbudno avanturo (potem ko so zbrali splošna navodila) znali najti pravilno pot. Nekateri so si pomagali z izkušnjami veterana vzgoje, nekateri s svežino novinca, nekateri z organizacijskimi in koordinacijskimi zmožnostmi, vsi pa zavedajoč se važnosti prvega koraka; vsi operaterji so izkoristili lasten dar in znanje, predvsem pa so zastavili svojo ljubezen za našo kulturo in svoje navdušenje pri pre- našanju le-te na otroke. To je moje skromno osebno in javno priznanje. V nekem članku pred letom dni sem iznesel nekaj razmišljanj. Kritiziral sem najprej, da je Dežela pozabila v seznamu razne občine, med katerimi Praprotno, Čedad, Tavorjano in tako naprej do Trbiža in Naborjeta -Ovčje vasi, kjer obstajajo tradicije in slovenska beseda. Nihče si tega ni vzel k srcu in delu našega prebivalstva so absurdno odvzete ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Druga kritika je bila vsebinska: dejstvo, da niso bili sprejeti načrti, katerih namen je bilo pripravljanje učnega osebja in študentov pedagoškega liceja, katerega namen je bilo vodenje programov slovenske kulture in jezika za dopolnitev vrzeli višješolskega izobraževanja. To se mi zdi še vedno v kontradikciji s kriterijem, ki ga je Dežela potrdila, da želi priviligi-rati pobude, katerih namen je poučevanje jezika, kulture in krajevnih tradicij v šoli. Tretja opomba je bila pomanjkljiva dotacija s strani Dežele za vzgojne izkušnje z učenci šol in s samimi šolami. Glavni razlog je, da je samo 5 Občin na 10 svoj čas sprejelo načrte za šole. Prednost je bila dana generičnim in dragim načrtom, ki le šibko odgovarjajo ciljem zakona. Porazdelitev s strani Dežele pa ni bila nato primerna glede na važnost načrtov. Zadnja opomba je zadevala pomanjkanje koordinacije med raznimi Občinami, na primer iz iste Gorske skupnosti, za večjo funkcionalnost in varčnost posegov na področju publikacij. Gre za potrebo, ki izhaja iz omejenega števila možnih uporabnikov. Ob koncu vsega mislim, da bodo morale Občine, ob proučitvi načrtov, nameniti posebno pozornost tistim, ki zadevajo vzgojne dejavn-soti, ki so namenjene otrokom, pozornost bodo morale posvetiti pobudam za animacije ter za podpore in didaktična besedila branja, pripovedovanja in spoznavanja okolja, ki jih bo treba funkcionalno uporabiti v kontekstu učnih ur. Zaradi tega bo morala tudi Dežela upoštevati izbire operaterjev v trenutku porazdelitve 900 milijonov lir, ki so namenjeni za prihodnje dveletje. V perspektivi valorizacije slovenskega jezika in kulture so edine garancije le v vzgojnih dejavnostih, neposrednih in kapilarnih, Z učenci šol. Paolo Petricig fiera di pordenone 7-15 september 1996 urnik: delavniki 15.00 - 22.00; sobota in praznik 10.00 - 22.00 Internet: http://www.struinfo.it/fierapn/welcome.html SPETIČEV INTERVJU NA LIBERAZIONE Časopisna kampanja o fojbah Marsikatera resnica o fojbah je bila doslej zamolčana V razpravo o fojbah je pretekle dni posegel tudi bivši senator KPI in potem SKP Stojan Spetič, ki je v intervjuju za glasilo svoje stranke orisal svoje poglede na najnovejšo časopisno kampanjo o povojnih obračunavanjih v naših krajih. Po Spetičevem mnenju tudi tokratno pogrevanje tistih dogodkov ne prinaša nič novega, kajti »Violante, Fassino govorita o pozabljenih straneh zgodovine. Te strani obstajajo,« pravi Spetič,«vendar to niso strani o fojbah, o katerih se je vedno razpravljalo, čeprav prepogosto žal brez razjasnitve okoliščin in števila žrtev. Ce je kaj pozabljeno, so to zločini italijanskega fašizma v Afriki in na Balkanu.« Pri tem navaja intervjuvanec primer dokumentarca britanske BBC o fašističnih zločinih v naših krajih, katerega predvajanje je Italija preprečila. »Tako samo malo ljudi ve za koncentracijska taborišča, ki so bila raztresena po vsej Italiji, poleg tistega na Rabu: v Gonarsu, Cairu Montenot-te, Alatriju in Renicciju. V tistih taboriščih je umrlo na tisoče žensk, otrok, starih ljudi, ki so bili krivi tega, da so bili Jugoslovani ali Židje. Tisti, ki so preživeli, so bili 8. septembra predani Nemcem in so izginili v Nemčiji. Le malokdo ve, da se italijanska armada “ponaša" v Ljubljani s podobnim, kot so Ardeatinske jame (slovensko ime pomeni isto stvar), z Gramozno jamo, kjer je bilo usmrčeno na stotine talcev. Zaradi hladne vojne je bila na vse te zločine spuščena “zavesa molka". Do danes ni bil še nihče sojen.« Epizode s fojbami so torej nastale v takem ozračju, potrjuje Spetič, ki opo- zarja, da je prišlo spomladi leta 1945 po vsej Evropi do obračuna, v katerem so bili pobiti fašisti, kolaboracionisti in tudi nedolžni. »Za ta pretiravanja, toda tudi o tem se ne govori, je maja 1945 sama jugoslovanska partizanska vojska obsodila na smrt in ustrelila nekatere svoje pripadnike in člane narodne straže, katerih trupla je zmetala v bazoviško fojbo. Drugi procesi, ki so se končali s približno 80 obsodbami, so bili izvedeni v času zavezniške uprave. Tudi iz tega razloga bi bilo zaželeno, da bi odprli fojbe in potegnili trupla iz njih, bodisi zato, da bi jih pokopali (med drugim to že leta zahteva tudi nemška vlada za 600 vojakov VVermachta, ki so bili pometani v opensko fojbo) kot za ugotovitev resničnega števila žrtev.« Spetič se potem ustavlja pri vzrokih, zakaj to do danes ni bilo storjeno in pravi, da so bile fojbe, tako kot pokol v Porčinju »nosilni elementi za protikomunistično oblast Krščanske demokracije in desnice«. Intervju se zaključuje z oceno stališča DSL, ki ga Spetič uokvirja v politično linijo »nacionalne enotnosti v nasprotovanju Severni ligi in z odpiranjem proti desnici«. »Po Violanteju in fantih Salojske republike, so fojbe logična posledica,« meni Spetič, ki v zvezi s kampanjo proti italijanskim pokojninam za državljane Slovenije in Hrvaške dodaja, da vsak sodnik ve, da gre za obveznosti iz mednarodne konvencije. »Pititto bi storil bolje, ko bi se ukvarjal z umorom Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina, namesto da se podi za metulji,« je zaključil Stojan Spetič. Kam se bo Mitja Meršol zatekel po pomoč...? Peter Božic Alarmne sirene na Qvtomobilih bi naj pognale strah v kosti tatovom avtomobilov in vlomilcem. Ta stvar je Precej časa tudi vzbujala spoštovanje in strah, vse dokler ni nastopil človeški faktor, nanarec, da veliko preveč lastnikov upravlja s temi avtomati tako, da se sprožijo za vsako figo. Greš nič hudega sluteč doma Cez dvorišče, kjer je pred blokom Parkiranih skoraj dva ducata avtomobilov, pa ti ob tvojem mimohodu začne vsaj pet avtov tuliti na vse pretege. In to se dogaja popoldan, se dogaja zveCer, ponoči kar naprej in nazadnje se nepogrešljivo zgodi tudi to, da se nihče fen, tudi lastniki ne, ne zmenijo za te alarme in sirene. Natančno tako je tudi z aferami, pri katerih sploh ni vec pomembno niti to, ali gre za nekaj milijonov ali za nekaj milijard, ali pa za desetice kraj ali za eno samo, ali za zasebno, državno ali pa drugačno lastnino, ni veC važno, ali to počne državni sekretar ali šef kabineta, ali Poslanec, ali nekdanji minister, ali direktor ali Zdruzba, bistveno pri tem je to, da niti ena od teh afer ni bila kakorkoli zaključena. Bistveno Pri tem je to, da so se z njimi ukvarjali tožilci in komisije, sodniki in porotniki, toda niti enemu od množice obtoženih in javno razgaljenih in diskvalificiranih ni bilo nic dokazano, ne na sodišču in ne v javnih občilih. In to je tisto, kar ima enak učinek kot sirene na avtomobilih, ki jih nihče ne sliši veC. Kako pa bi slišal, če ga mediji leto in dan obmetavajo s številkami denarjev, ki segajo od nekaj milijonov mark, nekaj desetin milijonov dolarjev (orožarska afera Maribor), 30 milijonov dolarjev (Brnik), milijoni mark pri Celulozi Krško, milijarde, in to kar 15 Pri Tamu, cez sto milijard pri privatizaciji, tako imenovana Črna luknja pri lastninjenju, do na ufsetine milijonov mark pri izgubah in steča-Ph. Te številke in imena institucij ter odgovornih ljudi so v obtoku vsak dan, ne da bi lahko iz tega medijskega obtoka informacij enkrat sarnkrat prebral, da je ta ali on dokazano ukra-uul en sam tolar, razen Sandija GrubeliCa, ki Pa sodi k drugemu vicu. Kako bo potem odmev kakršnekoli afere, tu-m te z Mojco Osolnik, nekaj, kar bi se v volilni uzi sploh še slišalo. Postali smo gluhi, toda kako ne bi, ko ni dolgo tega, ko je Malenšek zfišal številko, ki bi naj šla v obtok kot pri lote-r,P, kar na milijardo mark. Ali morda kdo ve Za kaj je šlo? NihCe vec. Pri tej zgodbi je seveda hudo to, da se je pov-sum zgubila javna občutljivost za kakršnokoli kfrminalno dejanje, ki je obelodanjeno v časni-m ali na TV. Toda prav pri zadnji zgodbi je nujhuje nekaj drugega. Preiskavo pri Osolnikovi s° naredili visoki državni uradniki v času, ko je na s predsednikom vlade na službenem poto-vanju v Parizu, torej brez njene prisotnosti. Zanesljivo pa ne pride v poštev tisti člen, ki pravi, n je to izjema, ki jo je mogoče uporabiti, če ob-l0Ja upravičen sum, da bi preiskovanec utegnil narisati dokaze in sledi. Ta sum v tem primeru ‘mn nobene podlage. In zakaj je to tako nesprejemljivo? Zaradi tega, ker je to tako hud ko- . nazaj v metodah opravljanja svojih dolžno-s ! fePresivnih služb države, kot je tisti znamenji Janšev člen, ko lahko vojaška policija aretira civilne osebe in druge. ■j el sem tri domače preiskave, ki jih je opra-d aydba, in sicer leta 1957, dve leta 1964, pri , . sem bil pri drugih po naključju prisoten, n sicer pri Tomažu Šalamunu leta 1964, ko Sem §a obiskal, in pri Tarasu Kermaunerju, ko Sem bil pri njem zaradi istega vzroka, saj smo se Pogovarjali, kaj storiti z gradivom za zadnjo šte-!? . Prespektiv. V vseh teh primerih je šlo za najhujši člen delovanja proti varnosti drža-e m vseh treh primerih sem moral biti priso-en, pa tudi priči sta morali biti. Udba je delala absolutno po pravilih in v ro-nvicah. Policija danes dela v slogu latinskoameriških fašističnih režimov. Kdo je pred njo še Qrfn {n kdo ima in kje je pred njo še zaščita? 0 ie temeljno vprašanje, ne pa skonstrui-nna afera. Kam se bo zatekel Mitja Meršol P° pomoč, če ga bomo sredi noči slekli do n ln °a napeljali na zaslišanje, od koder se ne bo vec vrnil? NOVINARSKA KONFERENCA PREDSEDNIKA VLADE Slovenija v Vcmslnem svetu? Janez Drnovšek je zadovoljen z datumom, ki go je za volitve izbral Kučan LJUBLJANA - Slovenska vlada je na svoji četrtkovi seji sklenila, da bo zaprosila za članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, je včeraj na novinarski konferenci povedal predsednik vlade Janez DmovSek. Ce bi slovenski napori obrodili sadove, bi tako Slovenija svoje mesto ob petih stalnih članicah zasedla jeseni leta 1997, ko se bo sestala Generalna skupščina OZN. Po Drnovškovih besedah je to zunanje-pohtični projekt, ki bi državi lahko v veliki meri pomagal pri utrjevanju njene pozicije v mednarodni skupnosti, ocenjuje pa, da so slovenske možnosti za uspeh precejšnje. Sicer sta se iz skupine držav, kamor sodi Slovenija, za kandidaturo odločili še Makedonija in Belorusija. Janez Drnovšek je med zunanjepolitičnimi in gospodarskimi temami omenil tudi obisk delegacije Svetovne banke, ko je delegacija Slovenijo proglasila za najuspešnejši primer tranzicijske države na svetu. Drnovšek je prepričan, da se je že začela druga faza odnosov med Slovenijo in Svetovno banko, prva pa je trajala od osamosvojitve doslej. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker so svetovni finančni trgi z naklonjenostjo sprejeli prvo izdajo slovenskih finančnih papirjev. Slovenija je namreč za izdajo papirjev zbrala 325 milijonov dolarjev, povpraševanje pa je to številko preseglo za več kot enkrat, saj bi lahko prodali za okrog 800 milijonov dolarjev papirjev. »Lepo je slišati pohvale iz ust predstavnikov mednarodnih organizacij, še lepše pa je, ko se pohvale dokazujejo na svetovnih finančnih trgih,« je dejal Drnov- šek. Glede prihodnjega sodelovanja med Slovenijo in Svetovno banko pa je Drnovšek povedal, da so se na sestanku dogovorili za nekatere nove oblike. Tako bi Svetovna banka Sloveniji pomagala predvsem pri reformi pokojninskega sistema, pri pripravah na polnopravno članstvo v Evropski uniji ter pri dokončnem prestrukturiranju nekaterih delovno intenzivnih panog kot so tekstilna, usnjarska in elektroindustrija. O v četrtek razpisanih volitvah je Drnovšek dejal, da ga veseh Kučanova izbira datuma, saj pomeni, da bo konstitutivna seja novega sklica državnega zbora še pred koncem leta, obstaja pa možnost, da bo pred novim letom imenovana tudi vlada. To je pomembno predvsem zato, ker na ta način delo na nekaterih pomembnih področjih, kot je na primer sprejem neka- terih ključnih aktov ekonomske politike ter proračuna za leto 1997, ne bodo zastala. Kot predsednik vlade pa se za čimprejšnji datum ni zavzemi, ker bi se bal kasnejših datumov in slabega gospodarskega položaja, kot nekateri namigu- jejo, saj gospodarski kazalci kažejo, da se dinamika gospodarske rasti veča, inflacijo bo vladi uspelo zadržati pod desetimi odstotki, pričakovano rast bmtodru-žbenega proizvoda pa naj bi celo presegli. An tisa Korljan EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI / 50 OBLETNICA »Zrela visokošolska institucija« Pripravljajo mednarodno konferenco o ekonomskih vidikih prehoda LJUBLJANA (STA) - Ljubljanska Ekonomska fakulteta je v 50 letih svojega delovanja postala zrela visokošolska institucija in upoštevanja vreden dejavnik v slovenski državi, je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili dogodke ob obletnici, poudaril njen dekan Danijel Pucko. Vrhunec praznovanja bo osrednja slovesnost 13. septembra v Cankarjevem domu, ki se je bo predvidoma udeležilo 1500 diplomantov, študentov, profesorjev in gostov, 18. in 19. septembra pa bodo pripravili tudi veliko mednarodno znanstveno konferenco na temo Ekonomski in poslovni vidiki prehoda. Na kon- ferenci, ki bo po besedah dekana Pučka največja strokovna in znanstvena konferenca s področja ekonomije in poslovnih ved v Sloveniji doslej, bodo s 126 referati sodelovali strokovnjaki iz več kot desetih držav. Ob obletnici so pripravili tudi almanah, ki na skoraj 500 straneh prinaša zanimivo dokumentacijsko gradivo ter druge podatke iz zgodovine fakultete. V petdesetletni zgodovini je fakulteta izšolala 6600 diplomiranih ekonomistov, 706 magistrov in specialistov ter 107 doktorjev znanosti, k temu pa je treba prišteti še diplomante na višješolskem študiju. Danes mladi poleg rednega študija pridobivajo znanje še v petih magistrskih in treh specialističnih podiplomskih programih, izobraževalno središče fakultete CISEF pa izvaja tudi kratke izobraževalne programe. STRANKARSKA KRONIKA Slovenski krščanski demokrati Z razpisom državnozborskih volitev za 10. november je po oceni Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) zagotavljano dovolj časa, da se stranke lahko pripravijo na dostojno volilno kampanijo. To pa je bila, ob siceršnjem prizadevanju za čimprejšnje volitve, osnovna zahteva SKD, ki smo jo izrazili tudi na posvetovanjih o razpisu volitev s predsenikom Kučanom, je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila glavna tajnica SKD Hilda Tovšak. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc je v zvezi z analizo gibanj v slovenskem kmetijstvu v prvi polovici letošnjega'leta dejal, da so se napovedi o manjšem pridelku pšenice zaradi neugodnih vremenskih razmer uresničile, saj je skupen pridelek za 10 do 15 odstokov manjši kot lani. Podobne rezultate kot lani pričakujejo tudi na področju pridelave koruze in sladkorna pese, več pa je zlasti vrtnin. Na področju sadjarstva se ocenjuje, da bo letošnji pridelek jabolk za 10 do 15 odstotkov večji od lanskega, kar pomeni, da bo precej sadja potrebno izvoziti. To pa po besedah Osterca ne bo lahko, saj imajo večji pridelek tudi konkurenti in bo odločala predvsem kakovost. Slovenska ljudska stranka V zvezi z odločitvijo predsednika RS Milana Kučana, da razpiše volitve 10. novembra, je predse-nik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je SLS pričakovala volitve približno v tem roku, upali pa so, da bo predsednik vendarle upošteval priporočila, da bi z razpisom počakal do torkove seje ustavnega sodišča, .na kateri bodo presojali odlok o razpisu volilnih referendumov. SLS pričakuje, da se bo kljub temu spoštovalo prihodnje odločitve ustavnega sodišča. O morebitnih povo-lilnih koalicijskih povezavah je Podobnik izrazil pričakovanje, da bo SLS nosilna stranka prihodnje vladne koalicije, ki se bo morala soočiti s težkimi gospodarskimi in socialnimi problemi. S temi problemi se je po oceni SLS sposobna uspešno spopasti le koalicija, v kateri bodo tako imenovane Stranke slovenske pomladi. Socialdemokratska stranka Slovenije Predsednik Socialdemokratov Slovenije (SDS) Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil stališče stranke do razpisanega datuma letošnjih parlamentarnih volitev ter spregovoril o 20. kongresu Socialistične internacionale, ki bo prihodnji teden v New Yorku. Janša je opozoril, da bodo na kongresu volili novo vodstvo, sprejemali vrsto strateških resolucij, odločali pa naj bi tudi o nekaterih spremembah članstva. Po neuradnih informacijah naj bi za članstvo v internacionali kandidirala tudi Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), ki pa ne izpolnjuje kriterijev za članstvo, predvsem kar se tiče zahteve po prekinitvi nasledsva s strankami, ki so imele kakršnokoli vlogo v prejšnjem sistemu. Ce bo ZLSD dobila kakršnikoli status v Internacionali, bo SDS svoje članstvo zamrznila oziroma ga zavrnila. . ZLSD na kongresu Sl Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič se bo v začetku prihodnjega tedna udeležil 20. kongresa Socialistične internacionale, ki bo v palači ZN v New Yorku. ZLSD pričakuje, da bo na tem kongresu sprejeta v polnopravno članstvo te organizacije.Udeležence kongresa bo med drugimi nagovoril generalni sekretar ZN Butros Gali, zadnji dan, to je v sredo, pa bodo izvolili tudi novega predsednika Socialistične internacionale. Volitve v ZL Volilni štab Združene liste socialnih demokratov je v skladu z odločitvijo o znotrajstran-karskih volitvah članov in članic za kandidate po posameznih volilnih okrajih za letošnje državnozborske volitve včeraj razpisal članske vohtve, ki bodo v četrtek, 19. septembra. Na zborih članov po vsej Sloveniji se že predstavlja 260 morebitnih kandidatov in kandidatk, pri ZL pa so prepričani, da je to način, ki sicer ni najlažji, »a so gotovo edinstvena odločitev, ki potrjuje demokratično usmeritev Združene tiste«. SF o svoji promociji Slovenski forum se bo promovirala tako, da bo denar, sicer namenjen za promocijo stranke, vračala ljudem z organiziranjem različnih akcij. V svoji prvi akciji namenjajo pozornost in denar mladim voznikom, saj jih vabijo v šolo vame vožnje, kjer naj bi se naučiti reagirati v kriznih situacijah. Tečaj opravlja voznik Brane Kuzmič z inštruktorji, stroške tečaja pa bosta pokrila SF in Sola vame vožnje. Stranka pa poziva tudi vlado in pristojne institucije, da preprečijo samomore in alkoholizem v Sloveniji. V zvezi z dogodki, povezanimi z Depalo vasjo, SF vladi predlaga, naj se odzove, sicer bo stranka sama predlagala spremembo zakonodaje. ŠPORT Sobota, 7. septembra 1996 NOVICE TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA KOLESARSTVO ODBOJKA / V ZENSKI B2 LIGI Danes štiri tekme, v Vidmu igra Inter VEJEM - Štiri tekme prvega kola italijanske nogometne A lige bodo odigrali že danes zaradi nastopov v evropskih pokalih prihodnjo sredo. V Vidmu, kjer v teh dneh potekajo praznovanja ob 100. obletnici Udineseja, bo domači prvoligaš gostil Inter in za tekmo (pričetek ob 20. uri) vlada veliko zanimanje v vsej dežeh. Se prej, ob 16. uri, bosta prvenstvo urad- fl no odprla Bologna in Lazio, ob 20.30 pa bosta na sporedu tekmi med Parmo in Napolijem (tele +2) in Romo in Piacenzo. Strelec prvega gola bo v dar dobil dva tisoč steklenic vina in sto kilogramov medu. Massimo Giacomini ni več trener Pro Gorizie GORICA - Massimo Giacomini je odstopil s položaja trenerja nogometne Pro Gorizie. Sedeminpetdesetletni strokovnjak, kijev svoji bogati karieri že vodil Milan, Torino, Napoli in Udinese, je v izjavi za tisk dejal, da ni več dovolj motiviran, da bi vodil moštvo. V Gorici vsekakor prevladuje mnenje, da je Giacomini odstopil zaradi nesoglasij s predsednikom Robertom Cavicchiolom, ki so se še poglobila po porazih v uvodnem prvenstvenem kolu proti Rovigu in pokalni tekmi proti Palmanovi. V sredo v Gorici Sisley - Alpitour GORICA - Čeprav je Gorica, zlasti po zaslugi OK Val in ostalih slovenskih društev, že vzljubila odbojko, ni doslej še nikoli bila gostitelj vrhunske odbojkarske predstave. Pred obljubo, da bi prihodnje leto v mestu ob Soči odigrah eno od tekem svetovne serije 1997, bo v sredo v športni palači (pričetek ob 20.30 uri.) na vrsti dvoboj med prvoligašema Si-sleyjem iz Trevisa in Alpitourom iz Cunea, ki se bosta med sabo pomerila v okviru troboja za trofejo Asics, na kateri sodeluje še prvak Daytona Mode-na. Vstopnice (30 tisoč lir za parter in 17 tisoč za stopnišča) je v predprodaji mogoče dobiti na se- J dežih odbojkarske zveze in Conija ter v podružnici čedajske ljudske banke v Gorici. Istega dne ob 16. uri v telovadnici UGG bo imel trener Alpitoura Silvano Prandi predavanje za trenerje iz naše dežele. Schumacher najhHrejši MONZA - Na prostem treningu pred jutrišnjo 67. veliko nagrado Italije v formuli ena je na dirkališču v Monzi najboljši čas dosegel fefrarijevec Michael Schumacher, ki optimističnmo pričakuje današnji uradni trening. Najboljši časi: Schumacher (Ferrari) 1:24.399, HaManen (McLaren-Mercedes) 1:24.667, Berger (Benetton) 1:24.829, Irvine (Ferrari) 1:24.988, Villeneuve (VVilliams) 1:25.055, Aleši (Benetton) 1:25.335, Hill (VVilliams) 1:25.620, Frentzen (Sauber) 1:25.973. Danes štartVuelte MADRID - Pet tednov pred svetovnim kolesarskim prvenstvom v švicarskem Luganu se bo v Valenciji začela še zadnja izmed treh največjih dirk na svetu, 51. dirka po Španiji. Kolesarji bodo morah v 22 etapah prevoziti 3.900 kilometrov, cilj pa bo 29. septembra v Madridu. Prvi favorit dirke je Spanec Mi-guel hidurain, ki je demantiral vesti, da se namerava po letošnji sezoni upokojiti. To bo po štirih letih njegov prvi nastop, zanimivo pa je, da eden najboljših kolesarjev vseh časov na domači dirki še ni zmagal. Največja nasprotnika Indurainu bosta prav gotovo Švicarja Tony Rominger in Alex Zuelle. Nastopil bo tudi kranjski profesionalec Martin Hvastija. Darren Henrie pri Smelt Olimpiji LJUBLJANA - Američan Darren Henrie je 13. član »evropske« Smelt Olimpije. Belopolti krilni igralec, ki prihaja iz ameriške države Tennesse, je zadovoljil želje uprave kluba in si z uspešnimi predstavami na turneji po Franciji izboril mesto med »zeleno-belimi«. Popov dobro okreva MOSKVA - Štirikratni olimpijski zmagovalec ruski plavalec Aleksander Popov po atentatu dobro okreva. Kot je izjavil vodja zdravnikov v moskovski bolnišnici Aleksander Fjodorov, bodo Popova kmalu odpustih in bo čez dva meseca lahko že treniral. Popova so 24. avgusta z nožem zabodli prodajalci lubenic. Plavalec je imel poškodovan trebuh in ledvico, ob tem pa je izgubil veliko krvi. Ledvica sedaj že normalno deluje. Zdravniki še ne morejo natančno povedati, če bo lahko Popov po poškodbi znova prišel v nekdanjo vrhunsko formo. Atleti ZDA nočejo rti v Sarajevo SARAJEVO - Vsepovsod čaščeni ameriški atletski zvezdniki so poskrbeli za'mednarodni škandal. Večina šampionov ZDA je namreč zavrnila vabilo za sodelovanje na Mitingu solidarnosti v Sarajevu 9. tega meseca. Kljub zagotovilom Mednarodne atletske zveze in ameriškega veleposlaništva v BiH trdijo, da bi se v Sarajevu ne počutili vame. »Atletika je moje življenje, a nočem dati svojega življenja za atletiko«, je izjavil šprinter Dennis Mitchell. Njemu in njegovim rojakom očitno še niso povedati, da je v prestolnici BiH zavladal mir... Sampras s težavo Ivaniševič ugnal Edberga NEW YORK - V četrtfinalu moškega dela teniškega prvenstva ZDA sta zmagala prvi nosilec American Pete Sampras po dramatičnem boju s Spancem Alexom Corretjo, ter četrti postavljeni igralec Hrvat Goran Ivaniševič. Prvi igralec sveta American Pete Sampras je imel veliko dela, da je ugnal Spanca Alexa Corretjo. Ta je napravil dvojno napako, šele tretjo v maratonskem dvoboju (4 ure in 9 minut), pri zadnjem servisu v podaljšani igri petega niza. S tem je American slavil s 7:6 (7:5), 5:7,5:7,6:4, 7:6 (9:7). Dvaindvajsetletni Corretja se je izčrpan zgrudil na kolena, potem pa je odšel do mreže in se pozdravil z zmagovalcem. Nato se je izčrpan privlekel do svojega stola ob igrišču in na njem obsedel. Čeprav si je glavo ovil z brisačo, pa je bilo videti, da je Čustveno povsem strt. "Nisem se mogel niti premakniti. Kar sedel sem, brez vsakih mish, prevevalo me je le razočaranje zaradi izgubljene priložnosti, " je povedal na novinarski konferenci. Pred dvobojem ni bilo pričakovati, da bo Corretja nudil tak odpor in da bi se lahko v polfinale uvrstil kot prvi Spanec po letu 1975, ko je v Flushing Meadovvu tak uspeh uspel Manuelu Oran-tesu. "Za mano je najboljša tekma v karieri in obenem zaradi zapravljenega polfinala tudi najslabša," je povedal 31. na svetovni teniški lestvi- Domiu turnir »Naši fantje« Domio je zmagovalec nogometnega memoriala »Naši fentje«, ki ga je priedilo SD Breg. V finalu je sinoči s 3:0 premagal Chiarbolo. ci. Corretja je dobro opravil svoje delo, le zmagal ni. Samprasu je prepustil le dva svoja servisa, skupno je osvojil točko več od tekmeca (188:187), imel je 64% uspešnost prvega servisa (Sampras 63%), dve dvojni napaki manj, le 30 neposrednih napak (Sampras kar 68), oba igralca pa sta bila izenačena v asih. Dosegla sta jih po 25. Sampras bo v polfinalu igral s Hrvatom Goranom Ivaniševijem, ki je premagal Šveda Stefana Edberga v njegovem zadnjem nastopu na turnirjih za grand slam s 6:3, 6:4 in 7:6 (11:9). Tridesetletni Edberg je odigral 225 tekem na štirih najmočnejših turnirjih na svetu, nekdanji prvi igralec sveta pa se bo po koncu letošnjega leta umaknil iz pok-licnega tenisa. Anglež Boardmcm prevozil 56,3 km! Nov rekord v enourni vožnji MANCHESTER - Angleški kolesar Chris Boardman je sinoči na dirkališču v Manchestru izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji. V tem času je pokril fantastično razdaljo 56, 375 kilometra in prejšnji rekord, ki ga je Švicar Tony Rominger postavil oktobra leta 1994 v Bordeauxu, izboljšal kar za en kilometer. »Ce bo šlo vse po načrtih, bom postavil taksen rezultat, da še nekaj časa nihče ne bo niti pomislil, da bi ga poskušal izboljšati,« je pred nastopom dejal Boardman. Očitno se ni zmotil. Pred dvanajstimi leti je Francesco Moser v eni uri prvič prevozil več kot 50 kilometrov. Po nevihti, zatišje in končno tudi razjasnitev. Naši vodilni odbojkarski društvi na Tržaškem, Bor in Sloga, sta po polemikah ob koncu lanske sezone naposled našli skupni jezik in dosegli pomemben sporazum o sodelovanju na žensk-me področju. Dogovor predvideva sestavo skupne ekipe, ki bo pod imenom sponzorja in z oznako združene ekipe nastopila v ženski B2 ligi. Ekipo bodo sestavljale igralke Bora in Sloge, ki so do lani zastopale barve matičnih društev v članski Gl ligi. Trener novoustanovljene združene ekipe bo dosedanji Slogin trener Branko Sain, domače tekme pa bo ekipa letos igrala na stadionu 1. maja v Trstu, ’ kjer bo tudi trenirala. Kot sta nam potrdila predsednik Športnega združenja Sloga Vojko Mijot in športni vodja Odbojkarskega društva Bor Igor Može bo ekipa dejansko »skupni dom« obeh društev. Za federacijo bo nosilec lige uradno Sloga, po dogovoru pa si društvi delita lastništvo lige, kar je tudi razlog, da se bo Bor odpovedal igranju v državni Cl ligi, v kateri bo tako slovenske barve branila edinole 01ympia, pri kateri je vlogo trenerja prevzel dosedanji Borov trener Marko Kalc. TRADICIONALNI PRIREDITVI ŠZ SLOGA OB PROSLAVI BAZOVIŠKIH ŽRTEV Danes moška odbojka, jutri pohod Na turnirju nastopajo Koimpex, Dob in Fužinar - Start pohoda bo ob 10.15 Planinski odsek Športnega združenja Sloga bo jutri priredil tradicionalni pohod "Bazoviški junaki 1996”, ki bo tokrat na sporedu že šestnajstič zapored in spada v okvir vsakoletne komemoracije štirih bazoviških junakov. Zbirališče bo tudi tokrat pred spomenikom padlih v NOB v Bazovici ob 9.45. Udeleženci pohoda se bodo prijavili organizatorju, ki bo njihova imena vpisal v knjigo prijavljenih, ob 10.15 pa bodo krenili na pot. Ta jih bo najprej vodila proti Jezeru, nato bodo ob robu doline Glinščice prišli do vasi Draga in se od tod preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) povzpeli na 672 metrov visok hrib Kokoš, od koder je tudi videti kraj ustrelitve štirih bazoviških junakov. Po krajšem odmoru se bodo vsi pohodniki spu- stili do strelišča, kjer bodo položili svoj venec k spomeniku Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, nato pa se bodo seveda udeležili osrednje spominske svečanosti. Pohod traja približno tri ure in pol in se bo odvijal ob vsakem vremenu, primeren pa je čisto za vse, od najmanjših od najstarejših, le da so jim pri srcu hoja in naš Kras. Pohod je kajpak netekmoval-nega značaja, kljub temu pa organizator podeljuje simbolična priznanja najzvestejšim: kdor bo na pohodu drugič, bo dobil bronasto značko, za štiri pohode je predvidena srebrna, za šest pa zlata značka. Kdor pa je pohod opravil desetič prejme posebno priznanje - majhno umetnino iz kraškega kamna, ki jo je posebej za ta pohod izdelal umetnik Pavel Hrovatin. S tem pa športnih proslav v spomin na bazoviške junake, ki jih prireja SZ Sloga, še ni konec. Ze danes bo v telovadnici na Opčinah moški mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov, ženski del turnirja pa bo v soboto, 14. in nedeljo 15. septembra. Pokrovitelj turnirja je slovensko podjetje Eu-rosava. Na moškem turnirju bosta poleg domače Sloge Koimpex nastopila še avstrijski prvoligaš Dob in novi slovenski prvoligaš Fužinar z Raven na Koroškem, v vrstah katerega bo tokrat prvič nastopil reprezentant Matjaž Ur-naut. Umik tekmovanja: 15.00 Sloga Koimpex - Fužinar; sledi Fužinar - Dob; sledi Dob - Sloga Koim-pex. (INKA) Obvestilo NAMIZNI TENIS / 20. T.M. V ZGONIKU SPOT sporoča, da odpade izlet na tritisocak Antelao, Id bi moral biti jutri, 8. in v ponedeljek, 9. t m. zaradi slabih vremenskih razmer in za-sneženosti na vrhovih. TPK Sirena - jadralna Sola obveSCa tečajnike, da je v teku izpopolnjevalni tečaj optimistov vsak dan (razen nedelje) od 13.30 do 17.30. Tečaj bo trajal do 13. septembra. JADRALNI KLUB CUPA vabi dane na društveno regato za kajutne jadrnice, Id bo jutri, 8. septembra, s Startom ob 10. uri pred Sesljanskim zalivom. SZ SLOGA Planinski odsek vabi jutri, 8. t.m., na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovid ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. SK DEVIN vabi jutri svoje člane in prijatelje na pohod Bazoviških junakov. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 1996/97 Solo plavanja in rekreadjo v bazenu pri Alturi v Trstu. Vpisovanje do 13. t.m. vsak delavnik od 19. do 20.30, tel. 51377. SKBRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi vsak torek in Četrtek z zbirališčem ob 18. uri na trgu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. 212859 ali 226271. ODBOR sporoča, da se začenjajo treningi s sledečim umikom: ob 16.30 skupina ’85-’86 (minivolley Nadja), ob 17.00 skupina ’83-’84 deklice (Sandra). ZaCetniki/ce se lahko vpišejo na treningih. Informarije na tel. 814212 ali 569785 v popoldanskih urah. Vpisovanje minivollev za otroke letnikov ’86-’89, informadje na St. 814212. Kras v pokalu Nancy Evans proti Čehinjam Nasprotnik namiznoteniških igralk Krasa v evropskem pokalu je znan: to je češka ekipa TJ Banka Hodonin, ki je na svojem igrišču s 4:0 v predkolu premagala postavo namiznoteniškega kluba Borac Travnik iz Bosne. Prva ženska Krasova postava se bo s Čehinjami srečala v prvem krogu pokala Nancy Evans v petek, 20. septembra v domači telovadnici v Zgoniku. Rezervirajte si čas za ogled te prestižne mednarodne tekme! Kot ekipni državni prvak bi zgoniško društvo moralo biti postavljeno v razpredelnico v drugem krogu na sporedu 6. decembra, kjer pa iz nam nerazumljivih vzrokov stoji postava Coccaglia' Slednja ekipa je bila poražena od naših vrlih deklet (Wang, Bersan, V. Milič, K. Milič) v polfinalnih tekmah za državni naslov. Naša dekleta pa so si naslov podprvaka pošteno in častno zaslužila z nepremagljivim Ca-stelgoffredom. Kakorkoli že, dekleta se na srečanje v evropskem pokalu in na novo sezono pripravljajo že od 7. avgusta. Dva dni p° mednarodni tekmi, to je v nedeljo, 22. septembra, bodo dekleta že na Siciliji igrala prvo prvenstveno tekmo A-l lige 6 tamkajšnjo ekipo Fiamrna Gesso, ki je stopila v lig0 po odstopu Angerre. (JJ-) Drevi v Briščkih Jadran TKB proti Ježici in Servolani V drugem dnevu košarkarskega turnirja Tržaške kreditne banke bo na igrišče telpvadnicne Doma pristaniških delavcev v Briščkih stopila tudi slovenska združena ekipa Jadran. Cehovinovi igralci se bodo ub 19. uri pomerili s Servolano, ob 21. pa z ljubljansko Jezico, vmes pa bo tekma med Ježico in Servolano. Sinoči so bile na sporedu tekme med Kraškim Zidarjem, Gestecom in Don Bo-scom, finalna srečanja pa bodo jutri. gledališča Ifurlanija-julijska krajina ledalisce Verdi - Dvorana Tripcovich genska simfonična sezona: v teku je vpiso-^nje novih in potrditev starih abonmajev. Pozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi “P«a zaradi počitnic do 10. t. m. £ edalisce Rossetti ptedaliska sezona 1996/97 ^‘blagajni gledališča ali v Pasaži Protti loui 0 P°dpiSete abonma, stare abonmaje pa Potrdite do 20. t. m. Pri kfliSCR.Cristall° 'La Contrada ^Magajni gledališča ali v Pasaži Protti pri AT lahko podpišete abonma, stare abon-i.!1!® Pa lahko potrdite do 28. t. m. puntarski park edstava »Luci in zvoki« j??®8’ 7-1. m., ob 20.30 »II sogno imperiale Miratnare« in ob 21.45 »Una favola vien-j1®8^ a Miramare«. a 8' t.m., ob 20.30 »Una favola viennese jjjj^amare* in ob 21.45 »II sogno imperiale SALEŽ Poletni veCeri v zgoniski občini V četrtek, 19. t. m. bo v Briscikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4. V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. BOUUNEC Rosandra Crossing 96 V organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Tibera) se, ob gledališču France Prešeren, vrši vrsta prireditev. Danes, 7. t.m., »Fratelli di So-ledad» in predvajanje filma »Panther - M. Van Peebles». GOBICA Alpe Adria Puppet Festival: ob 19.30 v Konferenčna dvorana pokrajinskega muzeja »Don Chisciotte e Sancio Panza» skupine Teatro Ferramosca (Lecce); ob 20.30 na dvorišču grada »Din dan don Giovanni« skipina Claudio Zucchinali(Bergamo). [koroška ]^ČILQ niat* Posojilnico - SPD DobraC: danes, 7. t. pA’ ?b 19.30 premiera mladinske igre ^Cka Rudolfa »Kužek laja mijau mijau«. ffNTJANŽ V BOŽU pr * c®nfer: jutri, 8. t. m., ob 10. uri vaški p oznik m zabava z »Duo Peugeot«; ob 10.30 LiitLVna Predstava »Leteči žabon« v izvedbi berk °Vne s^uPine iz Šmihela nad Pli- Adamu - SPD KoCna:danes, 7. t. m., ob 19.30 lUCna prireditev 16. slikarskega tedna. BOBOVUE Na glavnem trgu bo danes, 7. t. m., ob 10. uri Kmečki trg. OBIBSKO Pri Jerebu - Alpski klub Obir: jutri, 8. t. m., ob 14. uri kegljanje. ŽELEZNA KAPL Pri Lobniku pri Belfanu bo jutri, 8. t. m., ob 7. uri spominski pohod po poteh Johana, Gašperja in Lenarta. Zaključek ob 14. uri pri Persmanu. Razne prireditve furlanija-julijska krajina ^iUi4ICAJ56 Štanjel Oaims, 7. t.m., ob 11.00 - Literarna matineja: Ad 1 aViteV knPSe nagrajenca Vilenice 95 v Muschanga Prstan v slovenskem pre-0 u’ koncert - nastopa Godalni kvartet Čokolada; mednarodna žirija podeli priznanje Kristal Vilenice 96. HruSevica Danes, 7. t.m., ob 14.00 - Kosilo, med katerim bo delovni pogovor urednikov in založnikov. glasba ^ditorij Muzeja Revoltella kevoltella Estate: anes, 7. t. m.,ob 20.30, koncert violinista q 0Irilra SiskoviCa. anes, 7. t.m., ob 22.00 - Paolo Zippo in Ro-smno vodita »Pura Vida». s a8ko koncertno društvo pLj0r°.Ca' da se bo koncertna sezona 1996/97 li.ii.ge in se zaključila 21.4.1997. °*Viča*ržaSki 8lasbeni sePtember - Capella temni-8’t- m-’ ub 19- uri bo v Anglikanskem tistk it Michele lla) koncert sopra- Cons®M°nice Trevisan in pianista Federica d^deljek, 9. t. m., ob 20.30 bosta v kate-torol' ^usta nastopila Roberto De Nicold ^i2arn*n Cavallo (oboa). 7’ b m-’ °b 20.30 koncert »Pesem za p katerem bo nastopil mladinski *u zbor iz Mauthausna, ciganski ansam- bel Kanizsai Csillagok, ansambel baročne glasbe z Reke Collegium Musicum Flomi-nense, violinistka Maja Repse, harmonikar Corrado Rojac in ansambel Original klezmer ensemble. TRŽIČ V soboto, 14. t. m. bo nastopil priljubljeni kantavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. t. m. - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. t. m., ob 21. uri koncert kantav-torja Claudia Baglionija. 7.1.! tla ^ Park: V konjušnici je do 2g -.I ®d razstava »Praški zaklad«. Umik: Muze" c in od 271°- do 7.1.97 9-18. W Sartorio (Largo Papa Giovam slikaJ' .° 13.10. je na ogled razstava ris Muzti n217' stoletja Tiepola. nin j./. Kevoltella: Na ogled je razstava ume Na oBln^eriziia (1935-1993). ricana r ,e tudi razstava pop slikarja Am in 15 bma Dine. Umik ob delavnikih: 10-1 Galerj- h Praznikih 10-13 in 18-24. Alij™ p3 “assanese: na ogled je razstar RomamaVa“ereia z naslovom »Pian Cordov Gawf.aaTno Sesia 28078». razstav? . Paniepuntin (Ul. Diaz 4): do 22. no Rnh• ° Carl° Bach, Elio Caredda, Silv senh Q,1Il°;/anies Brown' Juan Leal-Ruiz, Ji scadoj. abd‘to’ Pulvio Giannini in Lucia P- l0.9ViSCarska ustanova (Ul. S. Nicold): d P°ned ??Jdavlja Nadja Moncheri. Urnik: o • Galerij do Petka 9-19, ob sobotah 9-13. 7. t. m a Gartesius (Ul. Marconi 16): dane binija J?? 18-30 otvoritev razstave Fabia Zi Art n’j? bo trajala do 20. septembra, ob -j j llery (Ul. S. Servolo 6): jutri, 8. t. m razstn,' Uri otvoritev mednarodne slikarsl ave »Svet brez meja«. mura«: na ogled je razstava chlo 1 lz krušne sredice Emanuele Min- |IŽANa r^a: D?. 20-9- bo na ogled razstava sa», v; ;J otografij natečaja »Skrivnost Kra- Motrans in ZK^D S* Zalo2l:,a 2brinca- podjetje ŠTANJEL " V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na ogled razstava slik Sandra PeCenka. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse):do 10. oktobra je na ogled razstava Vernich-tungskrig. Verbrechen der Wermacht 1941. bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): do 4.9. razstavlja Jože Tisnikar. ŠENTJANŽ V BOŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Ljubljana Danes, 7. septembra, ob 19.30 uri: A. P. Cehov: GALEB Obnovljena uprizoritev za selektorje tujih festivalov. V torek, 10. septembra, ob 19.30: Tone Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA. Predpremiera - za izven in konto. V sredo, 11. septembra, ob 15.30: POLITIKA, BOLEZEN MOJA. Predpremiera - za abonma sreda popoldanski in izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2 Ljubljana Predstava TA VESELI DAN ALI MA- TIČEK SE ŽENI, komedija, bo zaradi velikega zanimanja odigrana Se: 10., 12. in 14. septembra ob 20. uri. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. Šentjakobsko gledališče objavlja vpis abonmaja za sezono 1996/97. Vpis bo od ponedeljka 9. septembra do 13. septembra 1996, od 10. do 12. ure dopoldan in od 17. do 19. ure popoldne. Informacije na telefon: 312-860. LUTKOVNO GLEDALIŠČE UIIBUA-M Krekov trg 2 Ljubljana Program lutkovnega gledališča Ljubljana za sezono 1996/97: PREMIERE: Milan Jesih: Zvezda in srce Barbara Hieng Samobor: Mala Lili Svetlana Makarovič: Kokoška Emilija Leonid Andrejev: Črne maske Matjaž Loboda: Sedem na maj. Prva izven predstava v novi sezoni bo 14. septembra, ob 11. in 17. uri -S. Makarovič: SAPRAMISKA. Prva premiera pa bo krstna uprizoritev Jesihove igre ZVEZDA IN SRCE, 29. septembra, ob 19,30 uri. Ansambel LGL je odpotoval v Iran, kjer se bo v glavnem mestu Teheranu v Času od 5. do 11. septembra odvijal 6, mednarodni lutkovni festival. LGL bo sodelovalo z uprizoritvijo Velikanski Dobrodušni Velikan, v režiji Matije Milčinskega. CANKARJEV DOM RAZSTAVE Sreda, 11. septembra, ob 20. uri: Otvoritev razstave Zorana Vogrinčiča: 20 let. Do 6. oktobra (Mala galerija) GLASBA Letonja in solisti. Program: recitacija svetopisemskih besedil; L. Bernstein, F. Men-delssohn-Bartholdy. PLES Sreda, 18. septembra, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob mednarodnem simpoziju o isma. ior RTV Slovenija, Mešani pevski zbor Obala Koper, Mladinski pevski zbor Maribor in Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Marko Munih in solisti. Program: J. Gallus, J. S. Bach, J. Brahms, P. Merku, F. Mendelssohn-Bartholdy, M. M. Ippolitov -Ivanov, M. Head, P. Kostia-ninen, A. Bruckner. V petek, 20. septembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, slovenski komorni zbor in Zbor Consortium Musicum. Dirigent: Marko Nedelja, 15. septembra, ob 21. uri, premiera; ponedeljek, 16. septembra in torek, 17. ob 21. uri ponovitvi: FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodobni ples. Produkcija FGL in Art agencija, d.0.0., koprodukcija Cankarjev dom. »To je biološki balet. Ni le ples najbolj primitivnega človeka, je ples iz Časa pred človekom.« (Jac-ques Riviere) FILM Od sobote, 14. septembra, do srede, 25., ob 20. uri: Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dre-am), 1992. Režija: Emir Kusturica. Igrajo: Johnny Deep, Jerry Levvis, Faye Dunaway. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. mre in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA ZELSKA CERKVICA Zelže pri Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelški cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. TABORSKI KULTURNI DNEVI Žalec V sredo, 11. septembra, ob 20. uri: Koncert romske etno glasbe; nastopila bo skupina SUKAR, ki jo sestavljajo Igor MTisdaris , Stefan Uranjek, Nenad Ljuboti-na Miha Svent in Nenad Kokovič. Prireditev bo potekala v Dvorani Doma E. slovenskega tabora Žalec. TARTINIJEV TRG PIRAN Danes, 7. septembra, ob 19. uri: Dobrodošlica - Moški komorni zbor ljudske glasbe. Hrušiški fanti. Program: J. S. Bach, L. v. Beethoven, A. Srebotnjak, J. Brahms, S. Prokofjev. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14 Liubliana V ponedeljek, 9. septembra, ob 21. uri: JAMES CHANCE & THE CONTORTIONS. Koncert praočeta acid-jazza in punk-funka. BLED V soboto, 7. septembra, ob 21. uri: Večer Jazz -rocka s skupino Golob & Stop band. Nastopili bodo v Cafe Belveder. Istega dne ob 22. uri, v plesni dvorani Kazina: Večer z gostom. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Preprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošč Rec - Rec, Vom, Vinil-manija, Aligator v Kranju, Sračje Gnezdo v Novem mestu. Organizacijski odbor XXVI. DNEVOV NARODNIH NOS je v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravil brezplačne vožnje z muzejskim vlakom za obiskovalce, ki si bodo ogledali dogajanje in povorko narodnih noš. Jutri, 8. septembra, bo prvi vlak odpeljal iz Ljubljane proti Kamniku ob 11. uri in se 11 minut kasneje ustavil na Črnučah, ob 11.22 pa v Domžalah. Ustavil se bo Se na postaji Jarše - Mengeš ob 11.28 in prispel v Kamnik ob 11.40. Drugi muzejski vlak bo odpeljal iz Ljubljane ob 14. uri in se bo prav tako ustavil na Črnučah, v Domžalah (ob 14.22), na postaji JarSe - Mengeš in prispel v Kamnik ob 14.40. Muzejski vlak bo obiskovalce prireditve XXVI. Dnevi narodnih noš odpeljal iz Kamnika ob 16. in 19. uri. RAZSTAVE Simon Kajina, »Lapidarij« GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40 Liubliana Od 4. septembra do 2. oktobra je na ogled razstava slik VIL slikarske kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana: Simona Kajtne, Mojce Lampe, Kristine Lazetič-Kiki in Saša Vrabiča. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Liubliana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušič in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Liubliana VOJKO HERNAUS, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMEP-CE Einspilerieva 6 Ljubljana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. NUK Turjaška 2 Liubliana Od 26. avgusta je na ogled je razstava fotografa Dejana Habichta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Tra francoske revolucije 7 Ljubljana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Ljubljana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Ljubljana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duše«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenle Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava je na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Skofia Loka Razstava slikarke Sare Nataše Šušteršič Plotajs. GALERIJA FARA Skofia Loka Samostojna razstava fotografij, Mojce in Tine Balant, bo na ogled od 31. avgusta do 12. septembra. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sobota, 7. septembra 1996 f ■ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Vaša pozornost do bližnjih bo cbcutno upadla, zato boste deležni številnih prikritih in odkritih očitkov. No igrajte naklonjenosti, kajti v prvi vrsti potrebujejo vačo iskrenost. If BIK 21.4.-20.5.: Izpovedali se boste nekomu, ki ste ga doslej imeli za nevrednega vaSih intimnosti Presenetil vas bo; prisluhnil vam bo s tolikšnim posluhom, da se mu boste izpeli do konca. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Partnerja boste vzpodbudili k spremembi, Id naj bi v vajino gnezdece vnesla nekoliko več razgibanosti. Upoštevajte njegov tempo, pa vam bo zagotovo uspelo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Velikodušno boste tolerirali slabosti sotrpinov, kajti zavedali se boste, da tudi rti v prvi vrsti potrebujete razumevanje, ne pamenda kritiko lastnosti, ki so vaša koža. IEV 23.7, - 23.8.: Zmanjšali boste težo svojih nerazumnih pričakovanj, zato si lahko obetajte prijetno spremembo. Ce se bo pokazala potreba, jo podkrepite s primernim opravičilom. DEVICA 24,8, - 22.9.: Simpatija vas bo napeljala k čustveni igri. Ne izmikajte se ji, sicer se bo oMadila, vi pa se boste morali posluzM jokave in odbijajoče sentimentalnosti. m. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Z malim prstom vam bo uspelo zgladiti spor, ti ste ga zakuhali zaradi svoje ^ nepremišljenosti. Bližnji vam bodo oprostili za nazaj ^ " in za naprej, zato se nikar več ne prenaglite. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Z nenavadno lahkoto se boste prebili skozi zanke današnjega dne, zato si boste zvečer privoščili sladko nagrado, Použijte jo v tivote, pa bose slajsa. T:' . £E «2 k£~. X P^evr vas zaenkrat se ne bodo sprejeli. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Partnerju boste do pustih vso svobodo, zato boste ves ljubi dan na trnih. Ne bojte se; premočno je navezan na vas, da bi s trgal Mače na tujih plotovih. VODNAR 21.1. -19.2.: Z močjo čarovnika boste vplivali na bližnje ter brez velikih besed dosegli spremembo. M je še niti'sati niste upali predvideti. Ne prevzemite se prezgodaj. RIBI 20.2. - 20,3.: Namesto da bi sodelovali, se boste izogibali vsaki komunikaciji, ti bo načenjala vašo samostojno držo - vse dotlej, dokler ne boste sami potrebovali njihove pomoti. Placido Domingo in Franco Zeffirelii pripravila predstavo LOS ANGELES (Reuter) - Placido Domingo in Franco Zeffirelii sta se nastavila fotografom na za bavi po premieri Zeffirellijeve postavitve Pagliaccija Ruggera Leoncavalla. Domingo je v omenjeni postavitvi tudi nastopil. Losangeleška opera je obenem proslavila svojo 11. sezono v Dorothy Chandler Pavillionu. Soraya praznovala 64. rojstni dan PARIZ - Nekdanja iranska cesarica, princesa Soraya, je praznovala 64. rojstni dan. V francoski prestolnici je priredila veliko zabavo. Ivana Trump, njena najstniška hei Ivanka (z možem Pierom Senesem) in iva-nin drugi mož Riccardo Mazzuchelli so bili na bleščečem seznamu povabljenih gostov, na katerem so bila še številna znana imena iz sveta razvedrila in plemstva. Zabave so se udeležili tudi člani princesine družine. Soraya je bila oblečena v polnočno modro večerno obleko in je nosila nakit v isti barvi. Na dvo-nastropni torti čokoladno - sadnega okusa je upihnila vseh 64 svečk - eno belo, eno rožnato. SKANDINAVSKA KRI ANKA 11 SHS rS Tri sopranistke nastopile na dobrodelnem koncertu CENTURV CIIY (Reuter) - Tri sopranistke - Kathleen Cassello, Kallen Esperian in Cynthia Lavvrence - so pod dirigentsko ta ktirko Italijana Marca Armiliata nastopile na dobrodelnem koncertu, poimenovanem Trije soprani. Madžarska Miss Cyberspace BUDIMPEŠTA (STA/Tanjug) - Sprehod pred občinstvom v kopalkah ali večerni obleki je odveč, ce si želite priboriti naslov Madžarska Miss Cyberspace. Za zmago zadostuje že, da prek Interneta pošljete tri fotografije in uporabniki te svetovne informacijske mreže vas izberejo za najlepšo mladenko Madžarske v navidezni resničnosti. "Ve; čina izborov za miss na Madžarskem je propadla zaradi škandalov. Izvolitev za Miss Cyberspace pa bo potekala v navidezni resničnosti, " je povedal Laszlo Bodor, ki se je domislil izbora lepotic na Internetu. Škandali, prevare, pritiski - vsega tega na Internetu ni. Rešitev včerajšnje križanke: HVNV ‘DOS ‘H3TL -Ha ‘NLIVfi ‘VSV1 ‘NH3 'VNMVi ‘VN330 ‘fiWl ‘VAOHIVMVN ‘UOIMII ‘OOISVf 'IVI ‘VN>1 ‘SNV ‘VIS ‘01V1H1 ONAIX)iVafi ‘ON ‘Dfi3HlM ‘hvnvis ‘VNafi ‘aveo ‘soi ‘itianoi ‘vn -raa ‘vsiho ‘oi ‘sin ‘oaAoasoooa ‘avaoi ‘aiia -mv ‘voiNHOdn ‘vtiods ‘isohcha ‘oaNvnoo .ds ■p / UPRAVITELJ GUBERNIJE V CARSKI RUSIJI ZENSKA, KIOPREKA DRUŽBEN. SISTEMU KDOR LOGIČNO RAZMIŠLJA VOTLA IGLA ZA PUNKTI-RANJE ITALIJAN POROCEVAL. AGENCIJA NAJDALJŠA REKA NA SVETU ITALIJAN. . PISATEU (UMBERTO) KRAJ JV. OD DUBROVNIKA / CESKI PREDSEDNIK HAVEL ERBIJ AMERIŠKI NOVEC ZA !0CENTOV GLAS OB PRELOMU LESA OLIVER TWIST KRŠČANSKI ASKET, KI JE ŽIVEL NA STEBRU TEZEVA / 100 IZRAŽANJE NEGATIVNEGA MNENJA JADRANSKI OTOK PLEME, ROD MESTO NA Z. ROMUNIJE SPREDNJI DEL VRATU VESELO RAZOPLO- 2ENJE ~ TROS PUNTARKA MALA ARUA VEČNOST SLOVENSKA DENARNA ENOTA TEOLOG - MURSKA SOBOTA KRAJ POD KRIMOM INDIJSKA DRŽAVA RASTLINSKA BODICA PREBIVALCI SELA NEKDANJA SMUČARKA HESS " REKA NA POLJSKEM NEKO. MEH. INDIJANEC SEVERNI JELEN • VELIKA MUHA DELO TKALK AM. IGRALEC (ORSON) NEKD.KUB. POLITIK HRVAŠKO PRISTANIŠČE Pl ANŠAR IV ZASLON SVEDSKA SMUČARKA FR. FILM SKIADATFI .1 PLAT REKA V FRANCIJI. LOIRE NEMŠKO IME ZA ZAGREB RAZLIČNI ČRKI REAKTIVEC ♦ POŽELENJE RIM. DRŽAV. DROBEC NESNAGE (LUCU KORNELIJ) KRAJ PRI LIEGEJU V BELGIJI ORIENTAL. BARVILO ZA LASE OS. ZAIMEK GERMANSKI OREL ZEMUISCE OB HIŠI ODZGAN KONEC DEBLA PLIT1K SASTRI GLASBENIK PESTNER MORSKI RAK ,. DALMATIN. ZIME DEL UUBUANE INOONEZU. OTOK NEKDANJA AM. TENISKA IGRALKA (MARTINA! FINO- MEHANIK KRITIKA CEZCER PENEČA SE VODA OGUIKO VODIK UUBEZEN DR. ZIVAGA VOLNENA TKANINA, RATINE AVSTRU. PISATEU (BRUNO) ČRNOMOR- SKO LETOVIŠČE POKRAJINA V VIETNAMU TV SPORED Sobota, 7. septembra 1996 RAI 3 slovenski program S RAI 1 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke Dok.: Crescere selvaggi Film: II forestiero (kom., VB ’53, i. Gregory Pečk, J. Griffith, R. Squire) Mednarodni baletni maraton Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Izžrebanje lota Dnevnik Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Corona in D. Bianchi) Nan.: Ricomincio da sei Variete: Disney Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan TV film: La Piovra 6 - L’ ultimo segreto (dram., Iti ’92,r. Luigi Perelli, i. P. Millardet, Vittorio Mez-zogiorno, 1. del) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Miss Italia 1996 Finale (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik Variete: Miss Italia Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Filmske novosti Film: Giustizia p er tutti a metš prezzo (kom.) Variete: Studio Uno (’66, Teli o Luttazzi, Mina, P. Panelli, L. Sake, 1. odd.) Glasba: Miritorni in men-te - Replay - Jovanotti RAI 2 7.10 7.45 8.10 10.00 10.05 11.40 11.55 12.00 13.00 14.10 15.55 16.00 17.00 18.00 18.30 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 1.10 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave Film: Meglio liberi o selvaggi? (pust., ZDA ’80) Dnevnik Film: Febbre bionda (kom., VB ’55) Aktualno: Potrebujem te Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, 13.20 Drib-bling, 14.05 aktualna odd. Dalle parole ai fatti - Od besed k dejanju Film: Fuori i vecchi... i figli ballano (kom., ’83) Izžrebanje lota Aktualno: Cercando cer-cando Šport: atletika Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso p er due Športne vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Film: Tra le braccia di un killer (krim., ZDA ’94, i. J. Smith, J. Spencer) Opera: Manon Lescaut, vmes (23.15) dnevnik Film: C’6 pošto p er tutti (dram., It. ’91) RAI 3 6.30 8.55 10.35 12.00 12.15 12.45 14.00 15.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.55 2.15 Pregled tiska, Drobci Šport: veslanje Film: Dedee d' Anvers (dram., Fr. ’48) Dnevnik Aktualno: II tavolo delle autonomie Film: La schiava degli Apaches (vestren, ZDA ’57, i. B. Stanwyck) Deželne vesti, dnevnik Šport: kolesarstvo Šport: Quelli che il cal-cio... (vodi F. Fazio) Šport: atletika Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Viva il cine-ma, nagrajevanje na filmskem festivalu v Benetkah, vmes (20.15) Edicola Ippoliti Nogomet: Udinese-Inter Dnevnik, deželne vesti Film: Gli occhi della not-te (krim., ZDA ’67) Dnevnik Nočni šport: Košarka, 1.35 kolesarstvo, 1.55 kotalkanje Variete: Fuori orario g? RETE 4 # ITALIA 1 Nan.: Love Boat, 8.10 A tm Otroški variete, vmes ri- cuore aperto, 9.00 Un - - sanke, Ciao ciao mattina- volto, due donne, 10.00 mare, itd. Zingara, 10.30 II dono Esi Variete: Ai limiti della della vita, 11.45 Cuore ■i realtš selvaggio, vmes (11.30) iliTia Aktualno: Secondo noi, dnevnik I i 10.15 rally Nan.: Hiša v preriji iiiga Nan.: McGyver, 11.45 Dnevnik BS Adam 12 Rubrika o medicini ESa Odprti studio, 12.45 Variete: Bellezze al ba- Šport studio gno (vodi H. Parisi) lEBiil Avtomobilizem Fl: VN Aktualno: Agencija 1 Italije, poskusne vožnje Variete: Gosi come siamo IE1M Variete za najmlajše, (vodi Paola Saluzzi) 4 vmes Ciao Ciao Parade Dnevnik in vreme Variete: benny Hill Variete: Game Boat Film: Domani mi sposos Film: Lo študente (kom.. g : (kom., It. ’84, i. Jerry It. ’83, i. Nino D’ Angelo, 1 Gala, Isabella Ferrari) Jenny Tamburi) Nan.: Tarzan Film: Narcos (dram., It,- Odprti studio, vreme, Sp. ’92, i. A. Gracia, J.J. i 18.50 Secondo noi Pinero, C. Gornes), vmes ICTiiil Nan.: Acapulco HEAT - (23.30) dnevnik i Talec, 20.00 Gli amici di Pregled tiska papb - Očetovi prijatelji - Nan.: Kojak Štorklja pri Tannerjevih n 1 (i. B. Saget) EtilEfil Film: grosso guaio a Chi- Hj CANALE5 1 i natown (pust., ZDA ’82, i. K. Russell, K. Catrall) wm Film: Oltre la giustizia m E (pust. ZDA '93, i. C. Na prvi strani Rothrock) Aktualno: Arca di Noe Italija 1 šport Film: I due deputati Nan.: Petek, 13. (kom., It. ’69, i. Franchi-Ingrassia, L. Banfi) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice - Sra- # TELE 4 mota! (i. G. Bramieri), 12.30 Časa Vianello H Dnevnik TG 5 22.10, 23.30 Dogodki in m Aktualno: Lezioni priva- odmevi te (V. Sgarbi) Rj Nad.: Amore gitano Nad.: Beautiful JR Znameniti koncerti Nan.: Sisters (i. Svvoozie ra Nan.: Great Detective Kurtz, Sela Ward) m Personaggi e opinioni Otroški variete Bim Bum RT Nan.: Great Detective Bam in risanke Rj Športna oddaja Risanke: Otok male Flo gg Nad.: Amore gitano Nan.: Pappa e ciccia (i. Roseanne Barr) Variete: Vinca 0 migliore (vodi Gerry Scotti) ® MONTECARLO Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima m SSi sprint (vodita Gabibbo, lEfflil 19.30, 0.15 Dnevnik, Miriana Trevisan) m m 19.50 TMC Šport Variete: Sotto a chi tocca Dober dan, Zap Zap (vodijo Pamela Prati, Ga- Nan.: Matlock špare in Zuzzurro) Film: Asterbc (ris.) Večerni dnevnik Tg5 Nan.: Ellery Queen, Film: Il tifoso, 1’ arbitro e m m 17.30 A. Hitchcock il calciatore (kom., It. ’82, Variete: Zap Zap i. Pippo Franco, A. Vita- Nan.: Gospa in prikazen li), vmes (0.30) dnevnik Film: La collera del ven- Lezioni private m m to (dram., ’70, L T. Hill) Estatissima sprint Film: Due ragazze in pe- Pregled tiska m m ricolo (pust., ZDA ’92) IT Slovenija 1 ® Koper Radovedni Tacek Jakec in čarobna lučka Živalske pravljice O. J.: Neznana leteča luč Juri Muri v Afriki Učimo se tujih jezikov: Angleščina Iz recitala Irene Grafenauer in Marie Graf Solisti Veneti in Uto Ughi Svet divjih živali u89 Analitična mehanika m Poročila H Hugo, ponovitev Triglavski župnik, portret Franceta Urbanije Reka upanja, 9, del francoske nadaljevanke Kinoteka - Ciklus filmov A. Hitchcocka: Uročen, ameriški film TV dnevnik 1 Mesta sveta, zadnji del Na vrtu Ozare Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Utrip Teater paradižnik Za TV kamero National geographic, amer. dokumentarna oddaja TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Nevarne obline, 17. del Večni sanjač, 11. del THX 1138, ameriški film fr" Slovenija 2 10.00 11.25 11.55 16.10 16.40 19.30 20.00 Tedenski izbor: Trdnjavske igre, Mostovi Euronevvs Skrivnostni svet A. Clarka, Milano: Grand prix v atletiki, finale, prenos V območju somraka, 6. del Mačka in miš, nemški film 21.35 1.05 Režija: Hajo Gies. Igrajo: M. Adorf, B. Jun-ner, D. Mann in drugi. Sobotna noč Tenis - US open, polfinale moški, posnetek iz New Yorka Euronevvs 16.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.20 19.30 Euronevvs Slovenski program TV Poper, kabaretno-satirična oddaja Primorska kronika Nikar TV dnevnik Vsedanes Jutri je nedelja, verska oddaja Tenis, Flushing Meadovv, Odprtvo prvenstvo ZDA, prenos, polfinale moški TV dnevnik Vsedanes, vmes OtO Hrvaška 1 n TV koledar mi Poročila B™ Kje je Jura, 8. del serije O življenju čisto resno D Panna a netvor, češki film Dnevnik Briljantina Goli otok, dokumentarna oddaja Mladi Indiana Jones, 10. del am, nanizanke Vsi poročevalci sveta Marijin praznik Poročila Beverly Hills, 90210 Melrose Plače, 29. del Na začetku je bila beseda Dnevnik Se en krog, ameriški film, • 1991 Vohtve v BIH Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Polnočna premiera: Moški svet, 2., zadnji del angleške nadaljevanke A Slovenija 1 ^30- 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, UT00' 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; '00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Tkanja kronika; 8,05 Sobotna roglja; 9.30 Jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S JiZnega trga; 12.05 Na današnji dan; Ivi? '3osluSalci čestitajo; 13.00 Danes do "'h; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15,00 Ra-'° danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in od-evi; 17,05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni ,. 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Ptuj- festival; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Infor-2Vin na oc^-; 23.05 Literarni nokturno; 40 Kratka igra; Srečanje (J. Cherver). Slovenija 2 Sn6'00,6-3a 7'30' 8'30- 9.30,10.30,11.30, ‘■40, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 hnfVnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 So-Dev?- VQ'; Koledar prireditev; 9.35 Po-Shn l; 9-45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Glnt; 13,40 0bvestila; 14.00, 17.00, 18.00 sbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.30 vrem 'n VaSe mel°dije; 22.00 Zrcalo dneva, e' informacije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 'unn8'00, 9,0°' 1ao°' 11'00' 12'0a 13'00' mnf ' l3,00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena \ um "t6.0, 10'°5 Jazz, blues...; 11.05 Naši niki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.05 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 Ciklus G. Mahler; 20.00 Opera: Kačji pastir; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, ,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Napoved terena; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 do 11.20Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13,45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Svežih 20 modrih;-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12,30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.15 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Dorothy in Aliče; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14,50 Sigla singel; 16.00-18.30 E., state freschi; 18.45 Fish eye; 19.24 Šport; 19.30 Večerni dnevnik. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Požganica (P. Varane, prip. Š. Drolc); 11.40 Glasba za vse okuse; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Valčki th polke; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Duh časa in čar odra; 14.40 Z naših prireditev; 15.55 Iz studia z vami; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Komedijska. nad.: Mario, Karmen, Sofija in Klementina (a.-r. M. Sosič, 2.); 18.25 Vabilo na ples; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Fo^er; 13.00 Glasba po željah;! 7.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL 'Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDIŠČE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 M 6^) c VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo in Balkanom ter juZno Italijo je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje s severnimi vetrovi hladen suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.30 in zašlo ob 19.28. Dan bo dolg 13 ur in 01 minut m* Luna bo zašla ob 01.16 in vzšla ob 16.17. PLIMOVANJE Danes: ob 1.28 najnižje -28, ob 8.46 najvisje 18 cm, ob 14.06 najnižje -1 cm, ob 19.14 najvišje 18 cm. lutri: ob 2.09 najnižje -35, ob 9.01 najvisje 25 cm, ob 14.39 najnižje -9 cm, ob 20.04 najvišje 23 cm. BIOPROGNOZA Večjih težav s počutjem ne bo, le vremensko zelo občutljivi ljudje bodo bolj nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali, ponoči pa bodo slabo spali. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 13,4 Sava Radovljica 12,0 Sava Šentjakob Sava Hrastnik 13,9 Sora Suha 12,2 Ljubljanica Moste 15,4 POSTAJA Gradascica Dvor Savinja Veliko Širje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 10,8 15,4 14,1 12,7 11,3 J TEMPERATURE MORJA Portorož PoreC Crikvenica Zadar Komiza Hvar °C 20,0 20,0 19.0 21.0 23.0 24.0 s# 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 12 8 4 0 -4 -6 DANES TRBIŽ CELOVEC o 5/14 O KRANJSKA GORA A 2/13 O TRŽIČ 5/15 GRADEC 7/15 O S. GRADEC 5/14 M. SOBOTA O 6/15 <5 ČEDAD^*^^ OVIDEM 9,19 —»N. GORICA GORICA o 8/,a 8/18 O O KRANJ MARIBOR O 6/15 o P™-* a- CEUE . O 7/16 (--- N. MESTO O 8/15^ ZAGREB 8/15 O KOČEVJE O CRNOMEU uoii|c tomiAuaiuio uuuu v— - _____ okli 12, najvisje dnevne od 14 do 19, na Primorskem okoli 21 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah oo večinoma sončno, le na območju Alp spremenljivo oblačno. Ta® bodo popoldne krajevne plohe.. j JUTRI TRBIŽ CELOVEC S o KRANJSKA GORA 4/12 O 8/13 z-N S. GRADEC (_yv2> 8/13 O (J ČEDAI OVIDEM 11/18 TRŽIČ 7/14 O KRANJ ■^N. GORICA GORICA 0 n/is O LJUBLJANA 10/15 POSTOJNA o 8/14 TRST 12/19; UMA« KOČEVJE <25-—^----------- OPATIJA /,y o/~9' CRNOMEU PAZIN O Slovenija: V noči na nedeljo se bo pooblačilo, v notranjosti Slovenije bodo manjše padavine-Meja sneženja bo na višini okli 1600 metrov. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in hladno. Pihal bo severni veter, suho in hladno vreme se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, veter pa bo oslabel. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RESJE Hitler je denar spravil v Švico LONDON - Adolf Hitler je ogromne vsote denarja, ki jih je prejel kot avtorske pravice za knjigo Mein Kampi, skril na tajne račune v švicarskih bankah. Tako piše angleški Časopis Britain’s Jevvish Croni-cle. Iz raznih ameriških arhivskih dokumentov so namreč ugotovili, da je Hitler odprl veC reetmov pri zvezi švicarskih bank UBS s sedežem v Bernu. Baje naj bi se v iste banke na posebne račune tudi stekal denar nacistične stranke. Sicer pa židovski svetovni kongres domneva, da je Hitler skril v šbvicarskih b ankah tudi zlato in drugo bogastvo, ki ga je pokradel Zidom. Vodstvo UBS teh novic ni komentiralo. Včeraj Stalin, danes Jackson VCeraj Stalin, danes Jackson: 12 metrov visoki kip Michaela Jacksona, ki bo danes nastopil v Pragi, so za reklamo namestili na podstavek, kjer je nekoč stal Stalinov kip (AP) Zaporniki ne marajo pedofilov BEOGRAD - Grozljivi zločini nad mladoletnimi dekleti, ki so ga pred približno tremi tedni odkrili v Belgiji, je šokiral tudi srbsko javnost in jo soočil s krutim dejstvom, da nobena sredina, pa naj bo še tako razvita, ni imuna na temne strani človeškega obnašanja. Ljudje večinoma mislijo, da se take stvari, kot na primer spolno zlorabljanje otrok, dogajajo le »nekje drugje«, po vsej verjetnosti pa na svetu ne obstaja država, kjer v policijskih dosjejih ne bi bili primeri. ko so otroci žrtve nasilja ali spolnega zlorabljanja. Na območju Zvezne republike Jugoslavije so zločini nad otroci sicer redkost, vendar pa je prav nedavno tak gnusen dogodek šokiral prebivalce Srbije. Štiriindvajsetletni Sebastjan Alimovič iz Zemuna se je neko noc grobo znesel nad desetletno punčko ter jo prisilil v spolni odnos. Nasilni mladenič je dekletce huje ranil in v bolnišnici so jo morali operirati. Fanta, ki je svojo žrtev poznal od prej, živela je v sosescini in je večkrat prihajala k njegovi ženi na klepet, so kmalu aretitrab, pri tem pa je na dan prišlo, da ima v pobcij-skem arhivu že svoj dosje zaradi podobnih dejanj. Proti njemu je na sodišCu tudi že potekal postopek zaradi posilstva mladoletnice, ki ga je storil v začetku letošnjega leta. Preiskovalni sodnik se je takrat odločil, da bo Alimovič do sojenja lahko na prostosti, kjer pa se očitno ni mogel vzdržati, in je storil novo grozodejstvo. Tudi beograjski časopis Pobtika je pred nedavnim spomnil na enega od najhujsih zločinov nad otokom, ki se je zgodil na ozemlju Srbije. Pred leti je v srbskem glavnem mestu neki Rom, v divjem naselju Mali Leskovac na Karaburmi, delu Beograda, ki je naseljeno z večinoma romskim prebivalstvom, posilil triletno punčko. Mož se je, jezen, ker je otrokova mati zavrnila njegovo dvorjenje, znesel nad njeno nie krivo hčerjo. Neke noči je skrivaj prišel skozi okno v njeno sobo in jo ugrabb iz. postelje kjer je spala, nato pa jo posihl ter pustil pred vhodom v eno od stolpnic v bližnjem naselju. Nesrečno punčko so našli nezavestno in s hudimi krvavitvami, tako da so ji v bolnišnici z operacijo komaj rešili življenje. Zločinca pa je za njegovo grozljivo dejanje doletela dvojna kazen. Kmalu so ga namreč izsledili, aretirab in obsodbi na daljšo zaporno kazen. V zapom pa so ga za njegov gnusen zločin kaznovali tudi sojetniki: celo kriminalci namreč ne marajo posUjevalcev otrok. Zaporniki so ga kaznovab z enakim zločinom, kot ga je storil majhni deklici. Zaporniki z njim niso bili prav nie nežni, tako da so za posiljevalca morah poskrbeti v bolnišnici. Srečen konec požara na tovornem letalu