N*jv«5ta oba istega mnenja, da morajo španski fašisti pod vsakim pogojem zavzeti Bilbao in s tem ofenzivo na severu uspešno končati. Ob času Blombergovega obisku je v Na polj dospelo 500 črposrajčn:kov iz Španske in jili je ljudstvo divje pozdravljalo. Uradna poročila jih proslavljajo za junake, ki so svojo kri vel i kodirano prelili za fašistično civilizacijo. Uradne poročilo tudi naznanja, da je pri zavzetju Malage bilo ubitih 27 italijanskih 44prostovoljcev''. NOVI IZGREDI PROTI ZIDOM VARŠAVA, Poljska, 3. junija. — V Kalwayji, predmestju Varšave, so bili židje zopet napadeni, toda policiji se je kmalu posrečilo napraviti red. V /novem Swiecianyju so Poljaki razibili šipe na mnogih židovskih hišah in .na sinagogi. Policija je tudi pregovorila sorodnike nekega Žida, ki je vsled ran, ki jih je dobil pri izgredih v Brest-Litovsku, umrl v bolnišnici, da prelože pogreb za eno uro, ker je policija bila obveščena, da je mogoče pričakovati pri pogrebu »ove izgrede proti zidom. JAPONSKA RAZPECAVA OPIJ ŽENEVA. Švica, •*>. junija. — Načelnik uradsi za omamila v Egiptu T. \V. Russell je s}>o-ročil Liginemu odboru za pobijam je tihotapstva z omamlji-vimi sredstvi, da je na svetovnem trgu 1MJ odstotkov mamil, ki so jajMHi-kega izvora. Največ omaniljivih sredstev prihaja iz Tientsuna, kjer je pri pridelovanju opijal za-po-slenih 1500 japonskih izveden-cev in 10,000 kitajskih delavcev. Mnogo opija pridelujejo tudi v Darienu, Harbinu in drugih mestih v Mančukuo in veko vojno. Diuiitrov je dodal: "Nemčija in Italija boste prisiljene u-makniti svoje čete in bojne ladje iz Španske in s tem bo dosežena zmaga za špansk' narod.'* Dimitrov je brzojavno sporočil španski vladi v Valenci-ji, da ji bodo komunisti, soeijalisti in delavci pomagali z vsemi svojimi močmi. Tretjo internacionalno je vstauovil Nikolaj Ljenin leta 1!)19. Boljševiška skupina se je leta 1914 odcepila od Drugo socijalistiene intemaejona 1 e. Tako Tretja kot Druga internacjonala zahtevate za sebe pravico vodstva Prve interna-cijonale, katero je vstanovil lete ISM Karl Marx. BU1 >1M P K ŠT A, Ma.il7X.VKa, junija. — Staro dvorno so-Uišče jc zglatlilo La/l>sburske-mu nadvojvodi Albrehtu pot. da bo mogel za sebe zahtevati madžarski izpraznjeni prestol, ne da bi pri tem ovirala meščanska žena. Sodišče, katero je oživil regent admiral Hortliv, je dovolilo nadvojvodi ločitev zakona od lepe in bogate Irene Lel-bacli, s katero se je tajno pii-ročil leta 1030 ur Auigliji. Albreht in-njegova žena sta že več let okušala ločiti svoj zakon, toda navadna sodišča ziiradi na« 1 vojvodi o vegiu viso-ga stanu niso mogla i\-si ministrski pred-ednik Kok-i lfirota. Finančno ministrstvo jc tudi prevzel Okinobu Kaja. ••čas »ginsa New York. Saturday, June 5/ 1937 THE LARGEST VWVTBNF VA1LT IW UJSSL "Glas Naroda" — f (A OorpormtlM) 4 U On Mil ud Published fep j ■iOVMO PUBLISHING COMPANY ***** Mwfc, »Tzoaldsnt___L. ffmtilTk, Twa. 1| ^ <* booinees oC the corporation ud ailili—n o€ above officers: *§IA8NARODA" __fTs*s« ti ihs__1 !«■«■ Bwy Dm fizoept Bnodsji aal HoUdajs fQ.OO ■a late |3iX) dsctt lota (jFl Jt Za Naw Xork aa aalo teto «7.00 Za pol Mi..........................96.50 Za inocemstvo aa aalo lato......#7.00 Za pol leta....................X&60 AdTertlManent on t**rts< brea podpise la osebnosti m ne prloMnJeJo. Denar naj aa blagovoli goMlJotl po lfooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne t odi prajtoje blvallMe namusnl, da hitreje najdemo naslovnika. fSnboerlptloa Yearly td.00 *»laa Naroda" Uhaja vspkl dan Isti nedelj la prasntkaa ULA8 NARODA**. 21« W. 184h Street. New T-rk. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 NOVINARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI (Nadaljevanje.) II. Tiskarne, če lastim, njen« zgodovina. Slike primi tivroili tiskani, ko jo urednik sam stavi®, seveda pa tudi sliko la stmih tiskarn. III. K livarna. IV. Kk sped it in uprava. — Naefn razpečevanja, -po->ta, železnica, parnik, aero, avto, vozovi, jezdeci, seli. Kolpor-taža. Prodaja (trafike, kolodvori itd.) V. I rednistvo. — 1. a) Ali inia uredništvo svoje po slop je t Slika poslopja. h) Slike uredništev in posameznih prostorov. a) Prvi Ln ]>oziiejši uredniki po posameznih referat Ji. (»lavni ureonik (datum), odgovorni Ln drugi uredniki ter najvažnejši sot rudniki (datumi). b) ali poklicni novinarji j|n kaj so bili preti tem? — Njihova udejstvovanje olezni, smrti, mrtvaški Isti, je tika, aiorišniea, zapor. g) Priznanja za njih delo. Sprejeta darila, diplome In odlikovanja. Članki o njih v slovenskih Ln tujih listih. h) Ali so rojeni v stari domovini ali v novif Biografije, doživljaji, eksistunčni boji In uspehi. Seveda je treba o-pisati delo in poslati '-like tudi že pokojnih Slovetncov, ki so se udejstvovali pri slovenskih ali tujih listih. i) Koliko veljajo uredniki in sotrudniki, njih plače iu honorarji; koliko tiskarji in kakšne so njih mezde ter zaslužki? j) Nif|K>kIicmi novinarji ln sotrudniki listov. Njih pravi poklici. Odstotki, 'kako se razni poklici udejstvujejo pri listih. .'{. Odkod črpate- v glavnem informacije? Koliko lista napolnite z lastnini prispevki; koliko s prispevki agencij iu kores]>ondenc; koliko s prispevki stalnih sotrudnikov in priložnostnih dopisnikov; koliko z gradivom iz listov, ki izhajajo v s tiar i domovini. Ta točka naj javnosti pokaže, da je novinarstvo najtesnejša vez med staro in novo domovino. a) Pripomočki poročoval -ko služIl, zlasti najmodernejši. 4. Razdelitev lista na posamezne rubrike, katere? a) Na katerili .straneh lista so te rubrike in koliko od stotkov obsega lista zavaamojo posamezne rubrike v na vad nili in -povečnih (nedeljskih) številkah. b) Kateremu vprašanju posvečate posebno pozornost? Načela in sistem urejevanja lista, (ameriški način ali evropski) — kje, na kateri nevna (tedenska, mesečna) nakQada lista. / , a) Koliko imate naročnikov? Sedaj in v raznih oasih prej; statističen pregled. b) Kje imate svoje naročnike? Karta, kjer so zaznamovani kraji in števila naročnikov, oziroma prodamih izvodov. Ce je mogoče, ugotovite tutli, (koliko naročnikov ni Slo-vemoefv ali Jugoslovanov, temveč tujcev. Kje to ti? Dnevna naklada, prej in sedaj. Razdelitev naročnikov po .poklicih in odstotkih oziroma razdelitev kupcev po (poklicih in stanovih. 7. Stiki Vašega list«, z domovino in našim tiskom. "J 8. Stiki Vašega lista tamosnjimi ILsti, , Kaj je novega v t Postonjski jami. Onemu, ki se vrne v Postojno po nekaj lotih odsotnosti, se le ta prikaže v povsej novi in prijetnejši obliki: in Postonjska jama, ki slovi po vsem .ni.šče iz kraškega mra morja vodi na ta prostor, kjer se dviga velika stavba, zidana v živo skalo. V tej stavbi so nastanjeni vsi po->*li, tičočj se jamsk«»ga prometa. Postaja j>odzemssega tri četrtino novega poslopja. V pritličju iso nastanjeni: bar, kuhinja, shrambo velika jedilna dvorana in prijazna dvoranica v beneškem slogu; v pr-veni nadstropju pa velika dvorana za prireditve in krita tenisa, ki služi cesto za postrež-bo velikih skupin. Odlična o-prarva jo pripravljena v izobilju; ako navedemo, da se istočasno lahko postreže 1200 osebam, nam že to dokazuje, kako velika važnost se je polagala na ta delikaten posd. Za temi zunanjimi obnovitvami pride nova električna razsvetljava jame, izvršena leta 1931 v nadomestitev stare nezadostne razsvetljave, katero je videl marsikdo še pred tem rokom. Nova razsvetljava jo napeljana v podzemskih kaiblih, dočiin je biila odstranjena zračna napeljava, ki je tolikanj škodovala lepoti jame. Uspeh občutne preuredile v sestavi podzemske razsvetljave je po- pram dragim jamam na svetu. Postojanka jama leži tik mednarodno prometno postaje, skozi katero vozi dnevno na desetine vlakov rz Rima, Milana, Turina Benetk, Ljubljane, Pariza, Zagreba, Beograda, Dunaja, Prage, Bukarešto, Berlina, in Carigrada. Ti vsi se iztekajo v Trst, pomorsko mesto, ki jo odda/Ijeno komaj eno uro od Postojno iu je središče velikih pomorskih zvez z vsemi kontinenti. Kakor da bi ne zadostovala vsa ta prometna sredstva z vsem svetom, ima jama še svojo posebno železnico, ki zelo o-lajšnje obisk krasnih podzemskih prostorov, bogato okrašenih z stalagmiti in stalaktiti in razskošno razsvetljenih, kakor smo že omenili, z najmočnejšo eJektrično napeljarvo na svetu. Nadalje smo omenili, da jo Postojnska jama zaslovela zaradi tega, ker je najlepša na svetu. Ta ugotovitev m- rabi dokazov. Kdor sj jamo le enkrat ogleda, ne more dvomiti o resničnosi to trditve. In če bi kd(o hotel najti v Postojnski jami kakšen motiv iz drugih jam in s toga hotel sklepati, da se jama, čeprav vsebuje vso krasote drugih jam. vsled tega v bistvu ne razlikuje in no nadkiiljuje drugih, če ne radi njene obširnosti in sorazmernega bogastva kapnikov, tedaj se mu pokaže "Rajska jama'' ta najlepši biser, ki vsakogar o-mami in osupne. Nemogočo mu bo 7. onim samim potrledoni objeti to nedosežno in nepopisno krasoto neštetih kapnikov v vseh mogočnih oblikah, ki 50 nedotaknjeni svetlikajo v rožnati barvi ter leskečejo enako l>r< ^številnim bise.rom. Pri pogledu na vse te Čudeže stavanstva navdaja o-hisko-va»lca občutek, da jo tu nekaj svetega, nadnaravnega in ta čut mu sega globoko v dušo in srce. Iz "Rajske jame'* vodi 495 m dolg umeten predor v tako imenovano 2800 m dolgo "(Vno jamo," ki ima svoje ime od o-kolnosti, da so nje stene in kapniki nekoliko počrneli, bodisi od snovi, ki jih je donašal veter od ziunaj. bodisi od tresk in drugih gorljivih pripomočkov, s katerimi si je človek pred več desetletji razsvetljeval ta del podzemskega sveta. Pripoveduje se tudi, da so so v XVI. •stoletju po teh jamskih prostorih skrivali pred Turki prebivalci Postojne in okolice in da je ta počrnolost nastala od ognjev, ki so jih prižgali l>o-gunci. T7. < 'rne jarme vodi kratek Piodor V divio Peter Zgaga NAŠI IJri).IK (Nadaljevani je.) Vsaka stranka vztraja strogo in ueomcijuo na svojem .-tališču. Mežnarjuvi pristaši prisegajo, da je divizija neizmerno več kakor brigada, .nasprotniki, ki jim poveljuje hotelir KleuuMičič v C'heswiekn, si pa tega no dajo dopovedati ti»r -e »iverjajo pri Francu .Jožefu in vseh bivših avstrijskih poglavarjih, da je -pravila stara avstrijska brigada najmuiiij o divizij v žakelj. Mene so poklieali za razsodnika, češ, da bo moja ra/.-odha moi-il iu nikdar sukal brit ko sablje. Ko -e je približal n-odepol- večana svetloba v jami, ne da hi dra*žila oči obiskovalcev. Podvojeno jo bilo število svetlobnih točk, postavl jenih na na. čin, da proizvajajo iiKlirektno razsvetljenje jame brez vsakega nadležnega odseva in v veliko korist jamske krasote. Ta nova podzemska električna ua-)>eljava je edina svoje vrsto na svetu. In to je lahko razumljivo, če upoštevamo, da je* le malo jam elektrieno razsvetljenih in da je bilo treba za razsvetljavo Postojnske jame 2."> km glavnega podmorskega kabla in skoraj 47,000 m stranskega malega kabla, ki dovaja tok 15 tisoč žarnicam. Glede cest je bila Postonjska jama že zadostno opremljena. Toda na mnogih točkah so bilo ceste preozke in premalo ravno, kar jo zelo oviralo promet alasti ob času velikih posetov. Tekom dela za električno napeljavo so odstranili tudi te nedo. statke v veliko korist prometa v jami. Na mnogih krajih so razširili in zvišali cesto, na drugih krajih pa so bile odstranjen«' steno ali pa so bili zvrtani kratki predori, ki olajšujejo promet v dveh smereh. Veliko je bilo to delo, zelo natančno i>n dolgo, ker jo bilo treba paziti, da se ohrani lepota jame in da se ne pokvarijo krhki apnoni kapniki. Toda glavno delo glede cest je nova zunanja cesta, ki veže vhod postojnsko jame s prepadom Pivke jamo. Zgra *** mm hem YORK, PL ¥. 4'Pivko jamo'*, skozi katero mogočno šuoii i*4'ka Pivka ter se poiHH-e zaganja ob navpične stene globokega prepada. Tudi ti dve jami. ki sta vsaka zase nekaj posebnega in nenavadnega, odsevata v bajni električni luči. Vsi izletniki, ki bodo posetili Postojno, bodo deležni izrednih užitkov, poslušaje koncerte in povMke zbore — toda najvišji užitek, najlepši spomin pa jim bodo vse nepopi-.no. bajne podzemsko lepote, katerim Še celo pesnica-krnl jica tu mlinska Carmen fsvilva ni na-la pravega imena, in zapisala v jamsko spominsko knjigo: ''Tudi peli kupiti Jako)K*evo domačijo v Segovi vasi, št. 4. p. Loški ]M>tok. — Prodani vso za nizko ceno: hišo. skedenj, lilo v, njive, laze in gozd. Za pojasnilo pišite na lastnike: JOHN DEBFXAK BOX oo TRAl'XTK, MU'11. (3x) n i trenutek, se mi je začelo neznansko muditi v Ameriko. Brez ijosebnili ovir sem se za vselej rešil vojaške suknje Ln britke sablje. Iver jim nisem mogel dati o brigadi in diviziji nobenega točnega pojasnila, so v zadregi ostrmeli in vprašali: — Kdo naj torej pove ? Kdo naj razhodi! Kdo naj odgovori na to kočljivo vprašanje, kdo naj razvozi ja to važno za go ne t ko * Po mojem mnenju bi bil kakšen bivši avstrijski oficir naj bolj merodajna iuštanca, toda kje boš dobil v Pittsburgl n bivšega avstrijskega oficirja? Ko takole ugibam in razmišljam, se mi |K>sveti v glavi, da je na Butler St root u nekdo, ki bi mogel dati povoljon odgovor. Lep možak srednjih let. vedno brezhibno in elegantno oblečen, počesan in namaziljeii, ko da jo pravkar stopil Iz beauty parlorja. Njegove kretnje so umerjene, skoro dekliške, njegova govorica jo tiha, uglajena iu salonska — kavalir od nog do glave — prava podoba bivšega avstrijskega oficirja: John Baikovec. ln sem rek Hi Možna rju in Jvlemc-jnčiču: — Balk ovca vprašajte glede brigade in divizije. ('e Balkovec ne ve, ne ve uiličo v Pittsburghn. Po ne vem, če >ta ga vprašala. Nameraval sem obiskati rojaka Pogača rja, ki je bil ne-davno duša slovenskega društvenega življenja v Pitts-burghu, pa so mi povedali, da je težko bohip in tla so zdravniki vse obi-'ke jirepovedali. Ko j prvi oaai som srečal Ribniiiaua Lunčarka, šiiljivea iu igralca po božji volji. Kežiser Oblak mu je vedno odmerjal šaljive vloge, posebno v (jovekarjevili igrali, in so mu rojaka neštetokrat do solz nasmejali. — Ježa 1x>m igral v 4tr^egi-jomirjih", ko jih bomo pozimi v prizori I i, — *ui je -veselo ik>-veilal. Pogledat pridi — ej. to bo smeha. Toda Lunarček »ne bo nikdar igral Ježa in tudi Krjavlja nikdar več. Ko sem se par dni po tistem srečanju poslavljal iz Pitls-burgha, se je raznesla novica: — Lunarček je mrtev. Pljuč- Adv^rtise in ; Glas Narodz:' za Važno potovanje. Kder Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od Je potrebna, da Je poučen v voeh stvareh. Vsled naie dolgoletne skutoje Vam »omarenis dati naJMJte pojaaplla in tadl vse preshrbeti. da Jo potovanje udobno in bi tre. se oforala. V o>emiji-štiridesetih urah jo šel. Majskega popohlne sem se odpravil po strmih stopnicah na »hrib, kjer imajo naši ljudje •vvoje domove. Obiskal sem Trontelja in Tomšiča in se slednje ustavil pri Koroščevili, odkoder je lep razgled po vsej severni strani mesta. Menda ima Pittsburgh toli-_ ko mostov kakor Brooklyn I cerkva. Zdi se mi, da je na v-a-"kih tisoč jarrlov most preko Alleghany reke. Xa nasprotni strap i pa gričevje in hribovje, polno hišic in hiš. kjer so si ljudje poiskali zavetja pred dimom in prahom. Ne v Pitt-^jughu, toda v njega okolici -bi rad živel. Svet je vnlovit, našim slovenskim krajem podoben. Naselbina pri naselbini, in če se le prestopiš, srečaš našega človeka. Iz mi«sli me predrami žefiski g*as: — Aha, zdaj pa že gre. »Saj •sem vedela, da bo prišel. Ob tej uri običajno pride. Po stezi je stopala visoka in si oka moška postava. Mož pri štiridesetih ali petinštiridesetih letih. Naporna hoja ga ni prav nič utrudila. Grem mu naproti, mu podam desnico in mu povem svoje ime. — Ivan Bnkovinski, — se mi nakratko predstavi. DALJE. New York, Saturday, June 5, 1937 TEE LARGEST BWVEBE DAILY W UJ33. Olj KRATKA DNEVNA ZGODBA i® GROB KRALJA ALA-RflCA ODKOPAVAJO W. GSRAXVILLE: ZASLIŠEVANJE >»• mu izmaličile v ozko špranjo njegovi pogledi so mu blodili spet po pisalni ku. (Jrmnbkin j** žalostno zmajal z glavo. 44Ni prav, da si tako iruui«t. Peter Petro vie. Jaz ti IuhViii samo dobro. Okrožni komisar l»i vse drugače ravnal s teboj, da bi dognal resnico. IVedi pa, prižgi cigareto, če človek kadi, la*že odkrito govori. < 'akaj, dam ti ognja!" Petrovičeva roka ki je držala ciaareto, se je nalahno tresla. Naravnost pohlepno je po-tegnil nekaj dimov, kaJtor človek »rka kako dragoceno vino in ga je počasi spuščal skozi nos. Gmmbkinove oči so se spremenile v dve majhni zarezi in i bil rajši pameten in bi priznal?" jc krat ko pripomnil. 'Saj ni nobenega dvema več. da si re* umoril malo Zofijo. Od davi jo ni več, je izginila. Zadnjikrat so jo videli ob izhodu iz vasi. Opol-dne -o pa tebe tam prijeii O Zofiji iii št- s»luha ne »lulia; ti si pa imel njeno verižic.i s e-ba, s«' je u-liobno usedel na stol, se naslonil nazaj in m pri žira! cigareto. Bil je rejen mož petdesetih let, 'braz so mu pr« preža le modre tri icc, oči so >e mu vlažno svetile kakor navadno svetijo ljudem, ki preveč ljubijo pitje. V-tupil je stražnik Pavel in prinesel pol hlelica kruha i ti :>\"ejega sira. **S m daj!" je zapovedaJ Gfrumbkin in odrinil nekaj popisanih pol in vzel iz omarice steklenico žitanja. 44Tako!" dejal zadovoljen. 'Zdaj pa privedi ptička k zasliševanju. Saj mu ves čas ni-d dal ne j^ti ne piti, odkar so r« priirnali.*" Pa vol -e je zavedal svoje za-lesljivo^ti in je vzbočil prsi in letina ta bradica se mu je kar iajezila, ko je dejal: 44Niti drobtin ni dobil, čeprav .je prosil in stoka) ko stara jaha!" 44 Potem bom fanta kmalu o-nečil. Noter z njim!" Peter Petrovič, postopač, je ves skolač"kan in Šklepetajoči h zob ]e/,*i*I n;i h-seneni pogra«iu. ko je Pavel odprl mrzlo celico in t»a nahnilil. naj srre z njim. Pet< r ePtrcvvič je zarene»l in medtem ko je stopal pred stražnikom | h i temnem hodniku, ki ie vezal jeeostopača. Tzpod povf^š«*-nih vek so mu švigali |v>gledi ko brhke podlasice čez pisalno mir.o in obstali ko začarani na jedači. (»runibkin sc je delal, ko da teera ne vidi. Z nožičem si je r»drezal kos krulia in razkosal sir na majhne kocke. Pmokaje je začel jesti in je zdaj pa zdaj glasno srknil iz kadečega se koza lea s čajem. Videti je bilo, ko da je po-polnoma pozabil na postopača. Tako je minilo skoraj ]*>1 ur«'. Peter Petrovič se je prestopal /. noge na 110^0. Ni bil več tako mlad in jc to jutro že pre-li^lil dolgo pol; razen tega pa je vurav stoja na enem in istem mestu najbolj naporna. K-linp. kar je bilo dobro, je bila toplota. Prodirala mu je •kozi raztrgano obleko in ga napolnila z blaženo utrujenostjo. Nekajkrat se je ž«» zasačil, kako je začel omahovati, ker -o se mu začele oči zapirati. V Peter Petrovič, odk«. I imaš to verižico s srebrnim ki ižcem .*" (iruiiibkiu se je bil iznenada el sem jo — saj sem ž-stokrat povedal, *T j«' za mrmral Petrovič. <«raiiiibkin je pritajeno zavzdihnil. položil verižico 11a mizo in prekrižal roke čez tre-ibuh. "Peter Petrovič" — njegov hotno-t in njejrov ma>tni glas je zvenel vabeče in očetovsko — 4'z;ikaj ho«'eš nama obema Ziiyrreniti življenje s tem. ko ia-jU? Sklenil sem. da zvem resnico in preden ne boš priznal, «»i mi ne boš ziranil z mesta. Kaj ne, ti si dokletce umoril in za iT rebel Zamižal je na eno oko, da bi zbujal vtis, ko da 11111 je v-a zadeva |>o>traiL.ska stvar. "Niče>ar nisem zairrešil," je kljuboval potepuh. 1'stnice 'S3S VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole* na*lovs ]• iUfltlso do fednj liuata plačano uaro^ulno. Pr*« 1 tt^UKM pomeni aeser, druga dan io tretja en .etu. Da nuin prihra-nI.«* ti' ZKJtruhueun dela Id stroškov, Vos prosimo, ila skujte iiarofinl-Du pravočasne poravnati. Pošljite naročnino anravnoft nam aU jo pa plačajte nafcmu zastopniku v VaSeui kraju nil pa kateremu Izmed sastoplkov, kojili Imena su tlakana z debelimi črkami, ker eo upravičeni obiakati tu^i dru^e naaelbine, kjer je kaj na&ib rojakov naseljenih. VKflNA TEB ZASTOPNIKOM LMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN FRATIK5; ČE SE JIH PA ZA VAS NAROBE. — ZATO O&lSCETK ZASTOPNIKA, (E KAJ POTREBUJETE CALIFOUNf 4: 8an Franciaeo, Iml UuHi rOLORADO: Pueblo, Peter Call«, A. SftftM Walnenburg, M. J. Barok INDIANA: Indiaiiapolia. Ft. Zn»—HI. ILLINOIS: Cbicaco. J. Bevčlč, J. Lokaolcb Oicnro. J. FakUm (Chicago. CU In IlUnola) JolleC. llair Bamblcb La SaUe, J. Sp^Ucb Maacootab. Prank AufustU North Chicago. Jee Mm MARYLAND: Kltxmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, L. PlaoMr MINNB6OTA: Chlabolm, Frank Gooflt Ely. Joa. J. Peahel Kveleth, Louia OouAa Gilbert, Looia Veaael Hlbblng. J o Lii Pori« Vlrglna. Frank Hrratlch MONTANA: Roundup. M. M. Panftaa WmNS, L. Champa HRBRASKA: Omaha, P. BroMck WDW YORK: (Soppodt, Hiri fltnfkla JMMM fulii V^pk llMlt OHIO: 1 Barber ton. huk Tram Cleveland, Atfiton Bobek, ChM. Karl-Uager. Jacob Ueimik John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Loula Balant, John Krvo** Youngs town, Anton KikeU J REG ON: Oregon city, Ore« J. Koblaf PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnika? Brougbton, Anton I pa vac Conemaugb, J. Bresevee Coverdule in okolica, Mr«. Ivana Bupnik Export, Looia SopaaHi Farrel, Jerry Oko en Forest City. Math Kaarin Greenaburg, Frank Norak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TanielJ Luzerne, Frank BaUooh Midway. John Znat Pittst>urgh in okolica, J. Pogatar lu Philip Progar Steelton. A. Mren Turtle Creek, Kr. itkKm Weat Newton. Joaeph Jevaa WI3CON8IN: Milwaukee, West AlUa, Fr. Stsfc 8heboygn, Jaatpfc Kake« WYOMING: Rock Springs, Unto Taaekar Diamond viUe, Joe Rolieh Mtwt Jo yciM* ftcpla CPRA?A -flUi NOW Pred nekaj dnevi smo poro-eali, da je mlada francoska znanstvenica Crevolin s ponio-ejo svojih instrumentov dt»jrua-la, da jc rob kralja Alarika 7 metrov pod zemljo na mestu, kjer so blizu reke Busento pravkar začeli kopati temelje za novo aipnenico. Njene trditve so imele na sebi precej verjetnosti, ker so m«*d kopanjem temeljev za apnenico, tam kaj re« izkojiali marsikaj zanimivih stvari. Dognala tudi, da je reka Busento nekdaj tekla piav i>o tistem kraju, kjer so' sedaj kopali. Zato je svoje izkopavanje nadaljevala. S»ovi'do-vanje,, da so Alarikovi vojaki ko so dali zakopati tudi tiste sužnje, ki so za kralja kopali jrrob, da ne bi nihče nvkmli ne izvedel, kje je pokopan kralj zahodnih Gotov. Morda so izkopane kosti res kosti tistih sužnjev, zlasti ker so Got je na trupla umorjenih sužnjev zavalili velikanske ečemu otroku. "*A *ie -Te več drugače, zdaj moram sam z glavo >*k<»-zid. Najboljše, da odideš kar jutri za rana. Kovčeg pošljem j»ozueje za teboj. Ali je prav iako Mali je vstala izza mize, stopila k zot'i in po-trladila z roko otroka po laseh. *'Ali bi mi ne dal Ančiee s seboj? Lepo bi skrbela za.11 jo. In >esti-a bi je bila vesela." Odločno je odkimal. "Sestra ima dovolj majli »lih ust. In če bi ne imel svojih otrok, kaj bi mi še ostalo.' Nobenega »ne dam. Za nekaj «111 i mi bo pri-kocila soseda ira pomoč, pozneje -e moram ozreti pač |m» pripravni žeu>ki. Naj ve ha, kar hoče! Rajši garam, da mi bo kri brizgala izza nohtov. Tako! Zdaj lezi spat! Pul ;»oči je že itak spet pri vragu!"' Kljub temu opominu so minile še ure, preden je v Brucknerjevi hiši ugasnila luč. Sledeči dam, nedelja, je spravil pokonci vso vas. Toda ljudje, prihajajoči od glavnega opni vila iz cerkve, ni^o imeli v zobeh morda Bruck-nerjeve Mali, ki je zgodaj zjutraj z majhno <*u-lo in rdeče obrobljenimi očmi odšla iz vasi. T i ool veseli, pol začudeni sunder je povzročil o klic s prižnice: '*V sveti zakon sta naiiienjeein stopiti jM>šteni in čednostni mhulenič Andrej Pointer in pt>št^ aa in če«iiK>sfcna mladenka Kli-zabeta Zauuer, oba o»ltod." To veliko uov"w» je čnl tudi Pascheider, ki ie preil poldnevom stopil ]>re«l Jezerskim dvorom z voza in -i naročil čoln. Pa je samo zrni i-nil z rameni in skočil v ladjico. K«> je izkr-eal pri hudourniku, -e je začel ineutegoma krep ko pi»ganjati vkreber in je pri<])el, kakor je bil svojemu gospodu obljubil, še pravi čas v vilo Tram. Groi Rgire je >tal premo pravkar prinese.. Tudi Frain-e je bil |K>]ioliH»ma nare«l; s.^lel na klopi »pred k»H*<, in je nenito vprašuj«»če pt»-jrledal Pat.^ heiderja. ko -e je ta približal. L«»-vee je prikimal in izirinil v k«w'«». (Jrof Kuge je bil pismo prebral in zdelo se je <1a ga -nekaj razburja 111 -e ne more prav odloČiti. N.iiadoma ~e je obnnil proti Moserju m tu režal nanj: "Pa prav zdajle moraš priti s tem pismom! Zdaj vendar ne utegnem pisati, sieer zamudim zalaz!"' Spet je preudarjal. Ne bd dolgo ne»»dl<>čeii. Vt«iknil je pismo v žep pri jopiču. "Y božjem imenu! Kar z besedo ji povej. Zadovoljen >ein, «la odpotujeta »lami pojutrišnjem." t'griznil je v brke iu i>kal pravih l»cse«l. 44V Monakovem naj ne ostajata dlje ko potrebno. V a pači je vse zaprto in z«iklenjeuo in duh po kafri bi jima utegnil škodovati. Boljše bo. če gresta čez opoldne v hotel in odpotu-.,eat takoj po obedu s poštnim vlakom dalje. Tako se izogneta vsem obiskom." Okoli oči grofa Egre«V.io ,pris|>ela. Potem jim že pišem — ka-«!ar bom utemiil. In moji hčerki lahko poveš, la •»•m vesel, ker je hotela priti jutri k meni v k»>-čo. Preveč bi bilo zanjo. Ti dnevi so meni stopili v noge — koliko bolj -o morali pretresti u-bogega dekleta. Naj si odpočije. Želim ji. »la bi ilobro potovala. Prav «h>bro. I.n da bi srečno prišla na Kggeberg. In dobro prebila zimo. Povej ji t«>! Pre»len od]»otujem. -e oglasim iftorda za kak dan na Eirgeberiru. Moj brat ima sicer j o v, da se B» eg usmili! Toda dekletu 11a ljubo. Povej ji to!" Popravil si je klobuk. 4iHorneg-ger! " G cof Bgge je krenil na -tezo. Ko ga je France dohitel, je vprašal: "Kje, meniš, stoji kozel .'" Tri ure poauejc, po«l večer, jc prine-el Fran-ce v vilo Tram ganiza, ki ga ustrelil njegov -ropelem lovu. Pri zalazu je komaj čakal, »la bo smel ustreliti. Ko mu jo pa ležal plen pred nogami, je brez vsakega ve-elja irlclal n^ovj«-. I11 na poti proti •lolllU ni govoril kakor drngekrati na »lolgo in široko zalazu, temveč bil čemerno molčeč. pO večerji je <»I|m>\-edal Pat>eheider svojo dužbo. L:i tedaj je za^rmeb». <5rof Kgge je kričal. da >0 roii v.rljni ne moral čuti, kaj -ta govorila onadva v izbi. Trajalo je -koraj »'»-1»» uro. preden je 'bilo -pet mirno v koči. K«> -»• je France vrnil v ku-iiinjo, je Patseheider - tre-očimi se rokami pospravljal -\»»j»* -tvari v nahrbtnik, dočim so v gospo-ki -<»bi | m »le eitre. DALJE I'HI DE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati *4 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN PO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 kojice, ■ slikami, 9X1 tirani Vsebina: 8mrt Mohamed £mina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cana ___________1-M PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige. • šiframi 677 strani Vsebina: Brata Aladfija; KoCa ▼ soteski; Mirldlt; Ob Vardarjn Gena-------1M SATAN IN idKABIOT 12 knjig, s slikami, 1M4 strani Vsebina: Izseljenci; Turns Setsr; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Atraaden: V treh delih sveta; Isdsjslec; Na lorn; Spet v divjem sapada; Refienl milijoni; Dediči Cos_____ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Simen; Zaroka z zaprekami: S go!*H>-njaku; MohamedaDSltl svetnik Cena________LM WINET0V 12 knjig, s slikami, 17» strani Vsebin s. Prvikrat na divjem sapadn; Za fivljenje; N&o-Cl. lepa Indljanka; Proklestvo slata; Za detektiva; Med Komančl in ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomsDČlb; Wlnnetovs smrt; Win* netova oporoka Cmm___IM 2 O T I 4 knjige, s slikami, 691 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih, In njegova poslednja pot Ctmm---LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 16th Street New York, N. Y. 92VI VI1BR1 New York, Saturday, June 5, 1937 m m&wBT wwvwwb wxiur m m m oga mala Veša ROMAR IZ 2IVUEUA O^O U "SUSUMOM" PRIREDIL: I. H. 2>E ■3241 KC S tihim zadovoljstvom je občutila, kako so ji bile mlad«' dame potitrežljive, ker je bila sestra tega lepega gos|M>da. Posebno n«*ka Olga Binder, lepo, zdravo, plavolaso dekle, ji je kazala |»osebno ginljivo naklonjenost. Jn k« je gospa Oti-'ija natančnejše izvedela za njene razmere, ji j<- dajala pred-nost pred vsemi drugimi, kajti Olga Binder je bila mogoče edina, ki je prišla za Horsta resno v jioštev. Bila je liči zelo bogatega trgovca, ki je izšel iz ozkih razmer, ki pa je z marljivostjo ffiš^ do dobro idoče delikatesno trgovine v nekem * red nje velikem mestu na Saškem. Želja gospe Bin-derjevo je bila svojo hčer on roži ti v kako odlično družino. Trgovino ho )x>dedovul sin, ki je «scduj še otrok. Gospa Otilija si sama pravi, da dame iz njenih krogov, ki so ljuhimkovale s Hor^tom, ne mi>lijo na to, da bi so ž njim poročale, ker ni bil v položaju jim dati kaj drugega kot svoje ime, svojo prikupljivo zunanjost in svoj dar za zabavanje. Smatrale so ga samo za prijetnega kavalirja — pa nič več. HurM je moral stopiti za stopnico nižje. Poglavitna stvar je bila. da gospa Otilija svojega brata, ki ji jo postajal vedno bolj nadležen, na kak način kam spravi in ž njim tudi mater. Samo treba mu je po-tavki pred oči, kak dobiček bi Line! 7. zvezo z Olgo. Nobene pravice nima mnogo zahtevati: moral j«* biti vesel, ako ga Olga Binder sploh hoče poročiti. In tako ga mora dovesti, no da bi opazil, da bo bolj resno mislil na Olgo. Ko se tako nekega dne ž njim razgovarja o mladih damah in mu navaja njihove prednosti in napake, mu pravi: 41 Med vsemi mi najlKilj ugaja goapica Bindorjeva, ki je navzlic svojemu liogtistvn tako skromna, navzlie temu, kakor sem opazila in slišala. da mnogo zna. Ta >;»j možu jamči stalno srečo, medtem ko druge samo mnogo zahtevajo in so neizmerno razvajene in nimajo niti pojma o kakem gospodinjstvu. Kako more kdo poročiti taka razkošje ljubeča bitja: morali bi hiti Krez. Ko bi jaz bila mož, bi iskala svojo srečo pri Olgi iBnderjevi. Xa njej v resnici ni mogoče opaziti, da prha ju iz nizkih krogov. Xa sebi ima nekaj posebno ženskega in dostojanstvenega. Meni je d«&le v resnici zelo všeč." Baron Horst Frohberg mora sestri dati prav. Kakor je i.il zvit najglobljih nagibov njenih lwsed vendar le ni slutil. In na tihem premišl ja, ako se no hi Olgi Binderjevi približal kot resen snubee. Njegov razum mu tudi pravi, da na ženo iz >vojih krogov ne more računati. Pa tudi mu je že presedalo živeti z rok v usta in biti odvisen im! milosti drugih. Delati p;l tu ni maral. Olga Bindorjeva bi bila tedaj mogoče najboljša zanj. in ko bi se priženil k trgovini z delikatesaini, • »i tudi bilo kratkočasilo. \ -led tak«*** razmi-1 jevan.ja je v ImmI.hV posvečal vso svojo po/.orno>t Olgi Binderjtvi. ki je bila zelo srečna. Z zadoščenjem vitli jf»a Otilija. da -e bo tu spletlo nekaj resnega. Tako Im» njeno bivanje v Kitzbu.-ch.ku >aj imelo kak u*peh. Bratova iiavz.«n<.-t pa ji je podrla eno upanje: računala je na to. da bo Vilko Oilman kako utvdil. da b«. priš.1. pa če bi bilo tudi samo za en dan. Po 11 or «>t o vem nepričakovanem prihodu mu je o tem pi->ala, da bi ga obvarovala pred vsako nupiv vidnost jo; na čuden način pa j.- ««igo\or na njeno pismo izostal; tako «la slednjič misli, da iz prevelike previdnosti. Toda. ko bi v«tlela! Preklela bi brata, ki ji je napravil tako nesramno f»oui-zanjt--|h,nižanje, da -i je Vilkota Oilmana izposodil denar. Kmalu |h» ujelieni o.lln*.lu je -ku^al svojega svaka vprašati za \ečji zn—ek. toda ni zadel na pravega, kakor je ž-prej mi*lil. Zato pa tudi njegovo vprašanje ni bih. izrečeno Tako resno - -amo v-ak -lučaj — _ Nje g« »v načrt je bil že .lavno narejen. Denar j, ml,il na vsak način. Iu ve«M je. kje ga more dobit,. Svakov T o vari-. «lr. Oilman, )*o prav gotovo »M.lj naklonjen. Na-letlnjega dne -e jtfchisi v njegovi pisarni ob času. ko; je V, del. da Imi lai.lvrfc A^rlienlmcli Vsot en. S primerih, |«-ijaz!»..st jo g« sprejme ,|r. Oilman, ki je bil bratu go.,*. Ot.hje malo naklonjen in se j,, nekoliko čudil njegovemu obisku. Kaj h«*V mladi mož od njega! P. nekaterih manj važnih l*»s.-duh pravi Horst. "Prinašam vam ptadrave svoje s^tn*." S tem IM je |N»ve«lal veliko laž. katero j,, dr. Oilman tutli takoj s, Muz na I. Hladno in uljudno se mu zahvali iti pripomni: "Vaša gospa sestra mi je že po svojem možu poslala svo > poz«krave. Veseli me, da se me spominja in prosim va< kadar ji pišete, da jo tudi pozdravite." "Vaše pozdrave bi Otiliji tudi nesel osebno, gospod doktor." "O. tudi vi nameravate iti v Kitzbuecholga vpraša Oilman nekoliko začuden. 44Da, gospod doktor! Moji sestri se tudi tam zdi dolgočasno in je nesrečna, kot mi je pisala. Žadost po Hani gre vedno ž njo, pa naj bo kjerkoli. Moja mati me je prosila, da naj bi (Miliji delal druščino, ker sama ne more iti." 4'To je popolnoma prav in vam želim srečno pot, gospod baron!" To zveni kot poslovitev; toda tako se Horst ne da odpraviti. <4To je lahko reči, gospod doktor! Toda--" 44--toda--" V veliki zadregi gleda Hortst odvetnika. "--toda — kratko poveotomec slov-nega mezopotanskega učenjaka in mladi Muhamed Sakič. kij nosi stni|M»iie kače za srajco t« r po žepih in tudi z njimi spi. Sa-kiča so že nekajkrat pičile strumne kače jh» golem naključju.1 Ona zadnja ga je pičila zaradi' tega. ker jo je tned spanjem | prev.-č -tisjiil. Sakič s«, zdravil tudi sam. < V ga. recimo, piči' gad. vlovi m«»drasa. da ga piči j tja. kamor ga je popp-j pičil j gad. Prepričan je. da je strup! one kače proti strup za strup, druge kače. Gospodarstvo nad, kačami je -tara skrivn.rst Ša-j kičeve rinlbiti.'. Vsi i»ot«»iii«-i t** i rodbin«- vabijo struj»one kače s piščalkami. Ko je Mujagič izlet"i 1 mladega Šakiča. sta so ol»a v spremstvu novinarjev dala v muzej k profesorju Zaplati. ki je že mnogokrat pol«--mhriral - kačjim človekom o kačah in o -»trupih. Prof. Za-, fJata je tudi tokrat izrazil svoje jH.nii-leke, Menil je, s -ne da ugotoviti, koliko -trar«*! je imel in^ra«, ki j*- |»ičil S.-« 1 kiča. v -vojem zobu. Mnrjagič je njeg. »ve (»oiiiisleko potolkel s predlogom, .la prav rati pred znanstveniki in zdravniki priredi nov zagovor kačjega strn-I»a. če h«m"t*jo biti pri tem njegovi "paeijenti" prof. Ziiy.la-: ta, kustoz muzeja in nekateri' novinarji. Ni videti, da bi prišlo kdaj do ta demonstracije. Pol jske miši v ogromnem številu so se pojavile v Bosni. Ooratega dela Bosne niso do-■iegl»» hutle poplave, pač pa ima la del zdaj drugo nadlogo, kij i »o revnim kmetom j«.vzročila' več škode kakor jKiplava.1 Ker zima ni bila huda. so so [»oljske miši razmnožile v o-rromneni številu. Miši zdaj po i ji vab uniou.iejo vse. Mnogi' \ met je so morali vnovič p»-eko-| iati svoje njive in se enkrat| ;aditi in sejati. Ker revno ciinčko ljudstvo nima .lena rja i ia sredstva proti mišji nadlogi.1 »odo morala priskočiti na }>o-; noč obla^tva. ______ MOŽ IN 2ENA STA SE ; KREGALA. Strašna tragedija se j.....1- grala v atigh-škem mestu F.*lt-lanm. Mla'.la zakonea Percy in Lilian Mary Davidovi, sta se spr-a zavoljo sk.nl.-le čaja. Pre-►ir je (K^tal tako o<|t*r. da sta la zadnje - pr«»s]*-dkom neko- iko minut -tekla iz -tar.o\a-ija. IVrev Davi- je o»IIa »klenrla vsak z;i-e. da -»• ne Ih> »ta več vrnila domov. Tako se j«* zgtnlilo. da sta o-»tala njuna otr*»ka. .'Met ni Ro lami i?i 1-letna Keneth. sima loma. Nihčt- -e ni brigal zanju, rlvanajst dni ni bilo niti inoi-i niti žene domov. Ko ha zakonca pred porotniki, in jih skušala prepričati, da je u-sodna pomota zakrivila to tragedijo. Iz pisfin. ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da m i« precej w nrjaxno»li glrdr potovanja. Vrtina onih, ki se botrjo pridružiti trm J ali onrmu «zlrlu. mi*li. da m morajo z isto grapo tudi vruiti. To ni pravilno. Iilrtf «r pripravi samo za tja in sircr zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo • trm zabave. Za nazaj »i pa vsak um ur rdi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve* ta za dve Uti. pa ie vrt. te je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti tafta /a ostali v domovini. Dalje ni potrrbno. da bi »e vrnil z istim pa mikom, ampak »i sam izbere parnik, « kalrrim se bate vrniti. Če je pa -1 ura j no razlika v rent, pa seveda dobi povrnjeno ali. abratoti. dop!ara. re izbere parnik. na katerem stane vožnja vet. Zahteva se samo. da izln-re parnik od iste pa rob rod ne družbe kot Je bil parnik. » katerim je potoval tja. Ameriški državljani dol* potne liste za dve Uti, nedržavljani pa dol»e potni list samo za eno leto, torej se morajo t tem tasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje. Id se izila tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imb priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo *a to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v >lari kraj. naj »I takoj /ajamtijo prostore, da ne Im> prepozno. Za mesee junij In julij so ie skoro vsi pro»iori oddani Na parnikili. ki so drlie!o tiskani, se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalea. KRETA N'J K PART* I KOV _ SHIP NEWS Vot'e-or dr. Otto Kehiiiidt. voditelj ek-pedieij.. tla sever ni tečaj. ZASLIŠEVANJE t Nadaljevanje z -"J. strani.) -ir.i. ko da bi se bal, da um bo kdo zabranil. timmhkin je bil preveč san S e bo j zapo-len. ko da bi se bil dal premotiti od svoje običajne skt»|Hr«iti. Na.! se til človeška podrtija »'likrjit jM.ŠTeno nažre! S»j bo dobil za ta iztlatek Im»1 Vi.žrio stvar: (M.hvalo okrožn-ga komisarja, kar je za te ča-» neprec nljivo. In zdaj je imel zlo«"-iiu»a v mreži — zdaj ga j. lakota docela /anšila. 1'nni je nadaljeval, boječ s«* da oni ne hi. ko bo nasičen, za <"•»•1 T tako t run »glavo tajiti "Kaj, to ti je "ir. da se člo veku kar -n-e z.ism»-j.-— Kj» •s.'in bil že «r»tal Aiia! Tt»re. — takle otrok začne v -v.»ji ne sparneti s4»%*etla — kričati, če g.i tlr/.i^. Tn kaj »"-lov» k v-*- n»- sto ri v strahu, ko se lw»ji ti- till firlefane! Zgi*abi^ ga z;i vrat in nemara v razbnrjenjE pr»'n»4N-no stisneš. N»». — a ne sreča s«. z g. ».lila in lam n.'kj. km j goz !a izkopi jei majle-r gro>». No, kaj por»-«V>!" "Kajpa, kaj|Ki. prav tak. je."* j.- polnih t»s? pritrjeva Petrovič (irumbkina je vendarle s|*'k lo. k«» je videl, kako si p^»t«*|»nli rože sir; a ta hipni občutek j« brž zatrl, zavedajoč se zmago slavja uspešnega zasliševanja Slišiš, Peter Petrovič/' je ve likodušno povzpel, 44ti si ]>a re< taka požrešna zverina! A kei si priznal, ti bom dal še en ko zarec čaja, saj je mogoče po slednji v tvojem življenju in t< [me zares gane. A zdaj mi mo raš šo natančno povedati, kan , si zakopal malo Zofijo, da s |bomo mogli jutri ogledati trup lo. Le dobro premisli, jaz bon pa ta čas vse napisal, kar si priznal in ti se boš podkrižal Saj vse skupaj ni tako liudo kot. je videti in sam Bog ve da sem ti vse zares lepo olaj šal. Pavel je menil, da mi boj delal hude preglavice, a jaz sen ,koj rekel: kar brž bom zvedel resnico, ke.r imam za zasliševanje svoj način, ki me nikoJi nt pusti na cedilu. Nič nagajke in takih surovosti. Ali pa — ali se moreš pritožiti, da sem grdo ravnal s teboj "Ne!" je vzkliknil Petrovi; z globokim prepričanjem ir njegova drhteča roka je božala kozarec s čajem. | junija: (jiirt-u Alary v I bcrliourg •O. junija : Brnut-u v Itreun-n 12. junija : Cliam|ilitin v Havre t"«>ute ruiari«]ie v Havre Junija: Kuroj>a v Bremen '<>. junija : I le de Franee v II h vre BKKKN«;AKI.l v t IIKKBOI'IC. Saturnla » 'Irst SI. junija : Queen Mary v Cl'erlHjiirg JlJ. junija : Kex v . ien.>m lterenifaria v ('Ufrlxxirg Ckami'laln v Havre i. julija : Kur<>pa t Bremen T. julija : Queen M;»r>' t IVrfNHiri !». lie »te Frau<-e t Havre iC. julija : Vukania v Trst 14. julija: Normai»»tie v Havre A»iuiranra v «*herfw>urjc M.-inharrnn v Havre !7. Kes r i;enT»ria » f*herb»»nrK Zi. Julija: KI ROPA v BKf.MF.N -•4. julija: Satnrnla v Tr«t 4tiamr>lain v Havre .'8. Julija: Waaluugton v Havre Queen Mary t Cherbourg 'J.K julija: lie ile Fran«* v Havre M. julija: funte <11 S*vola v Genoa rs. avjniora: Bremen v Bremen 4. avgusta ; A.iuilania v i 'lierlx»tir^ NornuiiMlie v Havre I h- «Ira—>• v Havre 7. avguMa : B»*.\ v Oenoa H». avgu-ta: Hnr<»[>:i v Hr.-inen 11. avgii>fa : t^oeen Mary v Clierl»>urg 11. av^ustta: Vuleania v Tr«^t 4'liamplain v ltarre is. avgusta: N.»rman.|ie v Havre Aiiuitania v 4'lierlxnirg Ift. arpiHta; Hn-men r Bremen "_'l. av^u^ta ; 1'aiis v Havre »'.•life ili Sav.da v Cenoa Haren^nria v i'lierln^iri; .'4. av^u-ra : B"Uia v 4 >en< avjnota: Qne«-n Mary v 4 her»».nr^ avgn^fa : II*' »le Fran v Havre i:ur..rtfi v Bremen '_"•*. avgn^ta : I^ifayetfe v Havre Sat urn i.n v Tr*t Za t*a pajaMiila dede petnih !i-M*v. ren in drugih padnhmli ebm.tr na POTMSKI OI>I>FI.FK "litis NARODA" W. ISlh SI, New Terh rmmrhmm naj hKe aai. hi nam-vaje petevali aimna JanriJa ali julija, kajti za t* dva aimi %• »m twh parn lih them i* vse IZLETA V SLOVENIJO . 1'KI.Ko * IIKICI^'t l£..A» BERENGARIA — 19. junija AQUTTANIA — 30. junija om:bno vimina izlkta I*.«zivani«> v -e .'lane in ii"Hanr [m Z*lruiet>ih tlrucalt in Kanadi. «la «»- i^am pridružijo. Sl«»ven«*i. njilH>ve ieiie in n.-*l«rfetni •»tr»>.,i. ki N»1>> u«..-!ežiH l«-li izletov, ImhIo |«»to\ali |iu |n>s4*I>iio znižani .-eni. __Z VI.VN.t ITK SI PROSTORE ZGOD.U V,.racajte i>ri: LEO ZAKRAjSEK 302 E. .2nd STREET General Travel Sen ire j^EW YORK CITY CUNARD WHITE STAR Tedajci je bilo slišati zunaj kraguljčke in pre