Poglejte tia IteviUEe pole« naslova ka dan, ko Vala naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
Lis€ slovenskih• delavcev ^ Ameriki*
Telephone: CHelgea 3-1242
&UUCT Sfpletpbtr Kih. lMf »t tlx Post Office m* New lerk. N. under Act «f Censrees ef M«rcb trd. lffM.
m KOT
VABAH D0B1TAT1
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NAKATNOOT XI IVOJ DOM
:: Citajte, kar Vat


9«
No. 39 — Štev. 39
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 25, 1942—SREDA, 25. FEBRUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
KRVAVA BITKA PRI LENINGRADU
NEMCI SO BILI TEMELJITO PRETEPENI NA DVEH KRAJIH. — PRI ILMEN JEZERU JE BILO 13,000 NEMCEV UBITIH. — NEMCI OBKOLJENI PRI STARAJI RUSI
Kot pravi poročilo iz Moskve, so Ru.«i v bojih, ki so se pričeli v pondeljek na dan 24. obletnice rdeče armade, pri H-men jezeru obkolili 16. nemško armado in zavzeli nove močne postojanke. V tej bitki so Nem-si Imeli 13,000 mrvtih in so izgubili mnogo vojnega mater ja-la. Neko drugo poročilo pa poroča, da se je jugozapdno od Harkova bila velika bitka, v kateri so Nemci imeli 14,0(X) mrtvih. Na tem kraju so Rum napredovali 9 milj in so nasedli neko važno železniško križišče, od koder obvladujejo obse-
pravi, da so Rusi na jugu od Leningrada zavzeli gla v n e nemške ofenzivne utrdbe.
Tudi prodiranje proti Schlucselburgu so Rusi povečali, tako da mesta Nemci nikakor ne bodo mogli držati. Pri vsem tem pa rusko prodiranje proti Schluesselburgu, ki se nahaja severovzhodno od Leningrada, ni tako močno kot v jugozapadni smeri od Leningrada, kjer je ruska kavaleri-ja prišla v stik z branilci Leningrada, ko je bila prebita
POT, KI VODI V INDIJO
nem-ka črta pri Tosni. ino pokrajino. I* ničen i >-o bili I Nemci so včeraj sku'ali z ae-trije polki in dve diviziji. Iz roplani vstaviti rusko prodira-tozadevnih poročil je mogoče nje, toda svojega cilja niso do-sklepati, da je kraj Kolomak,] segli ter so izsifbili 21 aero-nekako sredi pota med Harko- planov, Rusi pa 13. vom in Poltavo.	| Zadnje poročilo iz Moskve
Rusi so tudi dosegli velike pravi, da so Rusi južno od Le-uspehe pri Staraji Rusi, kjer ningrana izvojevali veliko zma-so zavzeli postojanke, s katc- go in da je bila popolnoma razlili morejo s toliko večjo silo bita nemška armada 45.000 pritiskati na nemško desno kri-! mož. Ta armada je bila obko-lo, ki se naslanja na važno ce- ljena pri Staraji Rusi, 140 milj sto, ki pelje v Leningrad. Nem-i južno od Leningrada in 270 ci se bodo morali od Umen je- To je bil največji poraz, ki ga
zera umakniti do Pe4$iu«kega
jezera, ali pa celo iz celega pr-nlela rkoli Leningrada.
Jvot pi ivi poročilo, se boji okoli Leningrada, ki so se pričeli na obletnico rdeče armade, najkrvavejSi v celi vojni. Oas-
je še Hitler doživel na kakem kraja fronte.
Poraz je bil tako odločilen, da so Nemci na bojišču pustili velikanske zaloge vojnega jnaterjala, med katerim je 8000 motornih vozil, celi železniški
nikarvk i agentura "Tasa"'vlaki, tanki in več sto konj.
DVE AMERIŠKI LADJI PONESREČILI
Mornariški department je naznanil, da sta ameriški ru.Šiu lec Traxton in tovorni vojni parnik Pollux v velikem viharju nasedla ob obrežju Nove Fundlandije in da je mnogo mornarjev izgubilo življenje.
Tako velike izgube življenj je bilo krivo skrajno razburkano more, da je bilo reševanje zelo otežkočeno.
Z brega ni bilo mogoče vreči rešilnih vrvi do ladij. Marsikaterega mornarja, ki je pri-
plaval do visokih čeri, je voda odnesla.
Truxton se je razpočil čez sredo skoro tukoj, ko je nasedel, kmalu za njur. pa se je. raz-klai tud; Polhi«
Kolikor mornarjev se je redilo, se imajo zahvaliti samo nadčloveškim naporom nekaterih prebivalcev St. Lawrence na Novi Fundlandiji.
Poznejše poročilo po radio naznanja, da je utonilo 389 častnikov in mornarjev.
Hitlerjev pozdrav s fronte
Hitler je poslal poročilo « fronte, da mu ni mogoče prisostvovati zborovanju v Monakovem. — Pravi, da se pripravljajo Nemci, da porabijo Ruse.
Ko so se stari nn c i ji zbrali v Monakovdm, da obhajajo '2H. obletnico prvega nacijskega sestanka IVI una rja, li>li0, je Adolf Uitlor iz svojega glavnega stana na fronti svojim tovarišem po si a I svojo poslanico in pozdrave ter obžaluje, da prvič pri tem zborovanju ne more biti navzoč.
"Prvič v mnogih letih,'' pravi Hitler, "mi je nemogoče biti navzoč pri obletnici z mojimi najstarejšimi tovariši. Toda svojegn glavnega stana ne morem pustiti v času, ko gre zima, v katero je naš sovražnik stavil vse svoje upanje, proti koncu.
Od junija do oktobra leta 1041 so nen>ške armade korakale več kot tisoč kilometrov v deželo sovražnika, ki je hotel odločno uničiti naš narod
BEG FRANCOSKIH MINISTROV PO PADCU
FRANCIJE
Pierre Mendes-Franee, ki je
bil podtujnik v finančnem ministrstvu za vlade I-<eona Blu-ttia, in ki se sedaj nahaja v Londonu, je izjavil, da je admiral Francois Darlan, sedanji francoski ministrski podpredsednik, sam osebno uredil in preskrlnd, da je ponoči '20. junija, 1940, odplul oboroženi trgovski parnik Massiglia iz Bordeauxa v Casaiblanco v Afriki.
(S tem parnikoin so se vozili francoski ministri, ki so se namenili boriti proti Nemčiji iz Afrike. Med njimi je bilo 40 poslancev, več visokih državnih uradnikov in več sto vojaških častnikov.
Mendes-France pravi, da je
in naše domove. Ta zima, ki je i bilo sklenjeno odpotovati tri
hujša, kot katerakoli zadnjih sto let, nas je za-jela. v prese-
nečenju že praU kauaa*BO_vem- ko Nemei proiajft w-<Kl
Gorenji zemljevid kaže predele, v katerih so v teku najljutej-ši boji. Japonci se skušajo polastiti Burma ceste, ki je označena v gorenjem koncu zemljevida irn po kateri dobivajo Kitajci vojne potrebščine iz Združenih držav in Anglije. Ako se Japonci polaste te ceste in zavzamejo Rangun, ki se nahaja ob izlivu Irrawaddy reke v Bengalski zaliv, tedaj jim bo odprta pot v liogato Indijo, ki ima 400,000,000 prebiv alcev.
Podmornica mogoče potopljena
Mornarji v Caraibskem morju v petek torpediranega tovornega parnika Delplata, ki so dospeli v S an Juan na Porto Rico, pravijo, da so s topovi, ki jih je imel parnik na krovu, mogoče potopili eno ali pa dve podmornici.
Kapitan Roelief Brouper pravi, da je parnik oddal na podmornico 12 strelov, toda mornarji ne morejo povedati, ako so podmornico zadeli. Pozneje, ko so so mornarji vrnili na svoj parnik, da pregledajo škodo, se je prikazala dru
prišel drugi torpedo tako naglo, da ni mogoče, da bi ga izstrelila ista podmornica.
Japonci gos]
III
ar ji v zraku
Japonci še vedno gospodarijo v zraku, četudi
je mornariška premoč padla, pravi Churchill.
Včeraj je ministrski pred- ; —------
sednik Winston Churchill v po-1 zavlekla morebiti celo do leta klanski zbornici odkrito pri-'1944.
znal, da so Japonci gospodarji' Churchill pa popolnoma ve-v zraku, da pa njihova premoč.ruje v popolno zmago, ki na na morju pojema. Napovedal, vsak način mora priti, četudi pa je končno zmago, ki more ne z velikimi zavezniškimi zma
Kralj Boris bo šel v Berlin
Iz Berna prihaja poročilo, ki pravi, da bo bolgarski kralj Boris v nekaj dneh obiskal Berlin, da se dogovori, kako vlogo bo igrala Bolgarska v teniški spomladni ofenzivi.
Isto poročilo tudi pravi, da nemške tovarne izdelujejo nove
Junkerjeve bombnike, ki so ga podmornica in so zopet na1 močnejši kot vsi dosedanji
njo streljali. Oddani so bili trije streli, ne da bi bila podmornica odgovorila, vsled tega mornarji sklepajo, da je bila zadeta in se je potopila.
Parnik Delplata je imel 52 mož posadke in vsi so se reši-li.
nemški bombniki.
Otroci beračijo v Atenah
tudi priti nepričakovano.
Japonci i<majo tudi na kopnem veliko premoč nad 'Zdru-ženimi narodrin sicer imajo 26 divizij — 390,000 vojakov in 100,000 mož pomožnih čet.
Churchill je tudi priznal, da je zavezniške armade v Aziji zelo težko preskrvovati z vojnimi potrebščinami, ker je i-mela Anglija izza leta 1939 in še zlasti zadnja dva meseca velike izgube na ladjah.
Ker je Japonska stopila v vojno, se je po Churchillovem zatrdilu vojna podaljšala in
gami, tedaj pa gotovo v.sled izrabi jen ja osiških armad.
"Stiske, skozi katere, bomo še šli, bodo mučne in dolge," je rekel, "toda vsakdo mora gledati v bodočnost z odločnostjo in se ne smemo utrditi, kajti po nekaj mesecih trpljenja in muk bomo dosegli po -polno zmago."
"Niti ne bo treba potisniti Nemeev nazaj iz krajev, ki so si jih osvojili. Nemčija bo mogoče ibolj odločno poražena v četrtem ali petem letu vojne, kot pa, če bi zavezniki prvo leto vkorakali v Berlin."
Vsled mnogih pritožb atenskih meščanov je grška vlada sklenila, da bo več tisoč otrok, Kapitan Brouwer pravi, da ki z beračenjem nadlegujejo' iz Thorofare, N. J., se je vozil ste ibili pri napadu vdeleženi ljudi v Atenah- preselila na s-svojim avtomobilom skozi najmanj dve podmornici. Ka- kmete. Po površni cenitvi, bojBarnsboro blizu Woodbury,
Avtomobili jo je vrgel iz postelje
Joseph di Lello, star 24 let
bra.
Sneg in led sta zaradi tega
začasno vstavila najčudovitejše zmagovalno prodiranje nem škili armad, kar jih še pomni zgodovina. Naši sovražni i k pa so upali, da bodo mogli nemški armadi naložiti usodo Napoleonovega umika. Ta poskus pa se^je žalostno izjalovil."
Dalje pravi Hitler, da. Rusi niso mogli uničiti nemške armade, ker se nemški vojak bori hrabo ravno tako pozimi, kot se je boril v veliki vročini.
"Sedaj, ko je mraz ponehal in se je sneg pričel tajati na Krimu in v južni Rusiji," pravi dalje Hitler, "nikakor ne morem zapustiti svojega mesta, ker se pripravljamo na odločilni obračun z zaroto, ki se je pričela z bankirji plutokrat-skega sveta in se končuje v grobnicah Kremlja in ki zašle, duje isti cilj — izstrebljenj« arijskih plemen in narodov.
Nato pravi Hitler, da bodo boljši časi nastopili šele po sedanji vojni, ko bodo uničeni kapitalisti in židje, nakar bo napočila dolga doba mirn po vsem svetu.
Svojo poslanico skončuje z besedami:
"Sprejmite tedaj moje pozdrave, ki vam jih pošiljam po našem tovarišu Adolfu Wag-nerju, kot bi bil sam v vasi sredi. V svojih mislih sem z vami v tej uri."
dni zatem, ko je maršal Petain prosil Nemce za premirje in
govorili, temveč so dalje prodirali v Francijo in celo bombardirali tedanji sedež francoske vlade v Bordeaux^!. Dru-
gim ministrom in držvanim u-raduikoni pa je bilo naročeno da se odpeljejo iz Vendres.
Mesto tega pa je stopila na pozorišče neka mirovna klika, ki je podpisala premirje, ko je bil Massiglia še na morju. Navzlic temu pa so poveljniki francoske garnizije in vladni uradniki ministre, poslance in častnike sprejeli kot uradne goste, misleč, da bo postavljena bojevita vlada.
Pozneje Šele je vlada v Vichy ju pričela gonjo proti vsem onim. ki so se na parni<ku Massiglia odpeljali v Afriko in so bili pozneje večinoma vrženi v jfčo. V juniju lanskega leta je Menses-France pobegnil iz vojaške bolnišnice v Clermont -Ferrand, kamor je bil poslan, ko ga je vojno sodišče obsodi-
Mendes^Frances je bil najmlajši francoski odvetnik in poslanec in je danes star 35 let.
Poročila z vzhodne fronte
pitan tudi pravi, da je prvi poslanih okoli 400,000 otrok na torpedo šel mimo parnika na kmete, kjer bodo pomagali pri sprednjem koncu, nato pa je poljski^ delih.
N. toda naenkrat je avtomobil skočil z ulice in zavozil naravnost v hišo 65 let stare Mrs. opečena.
Elle Tomlin, katero je avtomobil vrgel iz postelje, nato pa se je še na njo zvrnila s peči posoda vrele vode. Mrs. Tomlin je bila nevarno poškodovana in
Ruske bojne ladje pomagajo Leningradu
Rdeča armada je pričela novo veliko prodiranje proti obleganemu Leningradu in jo pri tem podpirajo topovi bojnih ladij v Finskem zalivu in topovi v trdnjavi Ivronstadtu.
Topovi z bojnih ladij so namerili ogenj na nemške postojanke, ko je pričel general Gu-sijev napadati s svojo infan-terijo.
KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPS
Boji v Aziji in na Pacifiku
Civilno prebivalstvo so odpeljali iz Ranguna in angleška armada, ki bra.ni Burmo, se je umaknila 44v dobre postojanke" na zapadnem bregu Sit-tang reke, ki je zadnja obrambna črta. pred glavnim mestom, ki se nahaja okoli (JO milj od fronte.
Rangun se pripravlja na napad, ki bo najbrže sličen napadu na Singapur.
Kot se poroča iz Čunoinga na Kitajskem, so Japonci že zavzeli Pegu, 48 milj severovzhodno od Ranguna ob železnici, ki pelje v Lašio ter so vdarili zapadno proti Bengalskemu zalivu.
Angleži se že pripravljajo, da uničijo vojaške zaloare, kolikor jih ne 'bodo mogli odnesti; ameriška misija pa naglo pošilja vojni materjal na Kitajsko.
Japonci zopet napadli Avstralijo
Včeraj so japonski aeropla-ni metali bombe na Moresby Papua na južni obali Nove Guineje. Zadetih je bilo nekaj poslopij, pa nobeno kake posebne važnosti. Ena oseba je bilrt ubita, pet pa jib je bilo ranjenih.
Nič aeroplanov za MacArthurja
Predsednik Roosevelt je na včerajšnji časnikarski konferenci povedalj da generaJu MacArthurju, ki brani polotok Bantaan na Luzonu, niso bili poslani aeroplani, ker jih prvič ni bilo mogoče poslati in drugič, ker jih tam ni mogoče držati.
Časnikarski poročevalci so predsedniku stavili več tozadevnih vprašanj, iz predsednikovih odgovorov pa je bilo razvidno, da generala MaoArthur-ja in njegovih vojakov ni mogoče prej rešiti, dokler Japonci niso pregnani iz zasedenih krajev.
Ko je enkrat padel Singapur, na Filipine ni več mogoče poslati nobene pomoči.
Delavci v ladjedelnici zastavkali
Pri Bethlehem Steel Company v San Pedro, Cal., kjer grade rušilce za ameriško vojno mornarico v vrednosti 80 miljonov dolarjev, je zastavka-lo 3500 delavcev, ko so končali 8-urno delo, ker je družba zahtevala, da delajo po 10 ur na. dam
Uradnika CIO. unije Brown in Bruunock'sta povedala, da so vsi delavci prejeli pismeno naiznanilo, da po osmih urah dela zapustijo ladjedelnico, ker so delavci po pogodbi z Betle-hem Steel Co. obvezani delati I t^amo 8 ur na dan, ne pa 10 ur, kot zahteva uprava ladjedelnice. Kompanija je naznanila, da bo plačala za 8 ur dela dogovorjeno plačo, za dve uri nadurno plačo in 10 odstotkov bonusa.
William Green za obrambne bonde
Predsednik ' AFL William Green je sinoči v Washingtonu svečano izjavil, da 'bodo člani ameriške delavske federacije letos kupili za eno miljardo dolarjev obrambnih bondov. Green je rekel, da so clnn: \FL do sedaj že kupili o* linili bondov za $203,000,00; .
^BtArwlEO PA* J- New T«
Wednesday, February 25, 1 942
GLAS NARODA
(Toic» or
ft
Owaod ud PutjDibtd by BhtWt PaMAMag Catt^aay, (A Oorporttloo) Freak Sakeer, President; I. Lopaha, Bee. — Place of hnaliiaei of tha MTtwntloB ISA iMmmi <rf above offlcera: 211 WEST 18th BTKI1T, ---N*W YOBJt, M. X.
49th Year
?«laa Narodi" to
•vwy day except BaLuidaya, Sundays and Bolldaya. BnbaertpUoa Xaarly fl-, Adrertleanent «
Ea aalo leto relja liat aa Aanerlko I« Kanado 9«.—: u poi lata aa Catrt leta 11.80. — Za Ne« York aa celo leto	aa pot lata S8 M
Sa laoaaautvo aa aalo lata ft.— ; aa pol lata $&0Q.
"•Ida Naroda" labaja Taakl dan
cebot. nedelj is praanlkov.
"GLAB NARODA."
ti« WEST IStk STRUT, NEW TORS. M. I. —ms
DELAVCEV BO MANJKALO
l)o prvega pomanjkanja delavcev v moderni Ameriki bo prišlo v dobi od 1. julija, 1942 pa do 1. julija, 1943, ako se bo nadaljevala vojna produkcija po izdelanih načrtih.
V omenjenem obroku se bo, kot upa predsednik Roose-\vit, 50 odstotkov ameriške industrije premenilo v industrijo ža vojno produkcijo, za katero bo izdanih 50 biljonov dolarjev.
Po dosedanjem načrtu bo do konca letošnjega decembra vojna industrija sprejela 10,000,000 novih delavcev in 2.200,000 novih vojakov, kar pomeni 12,200,000 manj delavcev v privatnih industrijah in podjetjih in na farmah.
A' sedanji vojni bo pomanjkanje delavcev mnogo bolj občutljivo kot pa v prvi svetovni vojni, kajti Stric Sam ne oborožuje samo samega sebe, temveč tudi svoje zaveznike.
Mnogim se zdi čudno, da more v deželi, 'ki ima 130 mi-1,ionov prebivalcev in ki ima v svojih najboljših letih dva mi-' Ijona brezposelnih in ki je imela v času velike depresije osem miljonov ljudi 'brez dela, sploh kdaj primanjkovati delavcev.
Malokdo pa more prav razumeti velikansko razpore-obo dela. Obrambni načrt je pričel delovati pred 18 meseci, ko je vojaško suknjo nosilo ne prav 500,000 mož, t tovarnah, ki so izdelovale vojne potrebščine, pa je bilo zaposlenih le nekaj tisoč delavcev. I>o prihodnjega decembra pa bodo imele Združene države 4,200,000 vojakov, vojne potrebščine pa bo delalo 15,000,000 ljudi.
Takoj ko se je Amerika pričela oboroževati, je okoli 20 odstotkov ameriških tovarn pripelo izdelovati razne po .trebšeine za armado, pa pri vsem tem so mogle zadostiti svojim trgovskim obveznostim.	*
Sedaj pa so tovarne, ki izdelujejo vojni materjo 1, nenadoma narastle za 150 odstotkom. Zato je sedaj nenadoma
pričelo primanjkovati izvežbanih delavcev, zlasti za izdelovanje strojev. 1	■ . ,
? iti nov um i* ista
(J0O.) — Odlični poznava- zbirali okrog sebe zlasti ljuda Tec političnih raam*r in ugled-j s strmljivmi značajem ali de-ni književnik Pierre van Paas- narja potrebne, 'ki jih je mo-sen, digar knjiigi "Days of our gel kupiti V-e politične be~.
° 11)0(30 poklicani na delo starejši delavci, ki so se 4o&tev od države. Zaradi teli!
/e umaknili v zasebno življenje in tudi kakih 2,200,000 žensk se bo moralo naučiti kakega posebnega dela, da nadomeste moške. Ze sedaj je zaposlenih mnogo žensk pri izdelovanja aoropinnov, municije,- v smodišnicah in drugih tovarnah.
Izmed 50,350,000 žensk v Ameriki, starih nad 14 let, jih je sedaj 12,850,000 zaposlenih; 1265,528 pa jih je registrira nih za delo, pa še iz tega ali onega razloga čakajo na delo. 1 /med 28,551 ,£80 žensk, ki so zaposlene v gospodinjstvu, jih 1k> mogoče za delo dobiti 8,000,000, v raznih šolah pa 4,455,971.
Skoro povsod, kjer so ženske zaposlene ,zlasti pri lajših delih, so se izkazale kot -zelo dobre delavke in vredne vrstnjce svojih moških tovarišev. Vlada pa opozarja^ da mora biti žensko delo omejeno, ker lahko nastane nevarnost za družinsko življenje.
Ker bo do decembra treba v vojni industrij 57,400,000 delavcev, bo treba sicer gledati, da se zaposli čimveč žensk in šoloobveznih dečkov, toda to število mora biti omejeno in mesto njih bodo zaposleni črnci v nekaterih industrijah, ki so prej dosledno odklanjale črnce.
Oblasti tudi poživljajo industrije, da naj ne odklanjajo tujcev, zlasti ne tedaj, kadar jim je znano, da so naklonjeni novi domovini, samo da so sposobni za delo. Kakor je velika Amerika, vendar naraste število delavcev vseh vrst na ieto komaj za 600,000.
Vlada opozarja, da so se države osišča za to vojno pripravljale 8 let in njihovi podaniki niso imeli nobene osebne svobode. Načelo demokracij pa je ohraniti temeljne svoboščine, obenem pa tudi v produkciji sovražnika prekositi.
Years" in "Time is Now" ste zbudila v ameriški javnosti toliko zanimanja, je nedavno napisal knjigo 'That Day Alone*. V nekem poglavju razpravlja o vzrokih -uimora kralja Ale-keamdra in hkiatu podaja živo sliko "poglavnika" današnje 44neodvisne hrvatske države." Poglavje podajamo:
Zakaj je bil Aleksander ubit.
Ante Pavelič je pravi fašist, neusmiljen k. »k raj no brezvesten. brezmejno nezaupljiv in krut. Prekršil je že vse zakone !<n vendar s?? miu še nikdar ni bilo treba zagovarjati za svoje zločine. H grozovito-*tim ga ni gnala vroča kri, snoval jih je s hladno premišljeno-stjo. Visok, postaven, lep za oko in s pri kupnini vedenjem j? Pavelič živel v mejah tiste mednarodno družbe, ki je imela svoja središča v Berlinu, Parizu, DeasviMe-a in v Monte Carlu, v povojnih lytfh. Pustolovec in slepar s temno preteklostjo je živel iz dneva v dan od sVope iznajdljivosti, prodajal se je brez pomislekov ti* te-mu, ki nra je največ ponujal in bil na zelo slabem glasu.
Poznal sent tega človeka, ko je bil v služb': Juana March a, lastnika španskih paroplovnih dražb, ki je postal podpirale« Francovega uporniškega gibanja. Tedaj, v letih 1924-1926, jo senor March kop&eil svoje prve milijone. Trgoval je z IxLm blagom in Pavelič je bil njegov glavni pošiljalec deklet iz; Francije. Marseille je bilo ^i^dfšče trigovinie z Južno A-meriko. Pokojni Albert Lon dres je vso stvar razkril in Pri mo de H'.vera je gospoda Mar cha vrgel v ječo. Ne pa Pa veliča, kajti ta jo jc popihal.
Evropo, je bil poslanec v jugo-
slovan-ski skmpSčini, vodja majhne skupine hrvatskih na-petežev in narodnih upornikov. C3j te skupine je bila popolna
Jugoslavije v izgnanstvo. Ker po nesrečnem konen Marcho-vega trgovanja ni bilo več zaslužka. se je prodal madžarski
guaice pa, ki so prišli či;z jugO-wlovarosko me.jo, bodi v Mar, džarsiko, aii v Italijio, ali v Ru-nwwjo, so peljali pred Pave-liče. ki jim je najprej vtepe! v glavo, da jih bodo izročili jugoslovanskim oblastim ali pa zaprli in jim nato obljubljal, da se jih ne bodo dotaknili, če se p ridružijo njegovemu gi-ban.ru. Kmalu je imel Pavelič število ljudi, razsejanih po glavnih pre>tolrtioah, na katere se je mio^el zanašati in ki so izpolnjevali njegove ukaze, ker njihova varnost pred zaporom trajala samo dotitj, dokler po ubogali svoiega gospodarja.
Pavelič sam- je ime* dobre zveze s policijanaji Mfadžasnske, Rtnirunilje, Italije in Nemiežje (po Hitlerjevem prihodu) ter z nekaterima visokimi, Italijanom p<rijaljelj«kim»i osebami v FraaieiijFj, kakor Jean Ohiap-pejom. ravnateljem pariške policije m Pierre Lavalom. Švica nra .je prepovedala vstop v državo, v NtbBozempki pa je poizkušal usatanoviti podružnico svojega društva pod imenom .nekake- poroeevalitte družbe.
■•PRIVŠEK in n^coT ' KUPUJTE

Terezhitai Polka Na planlQcali—valflek Št v. M 575 lnDLQUESNB CNIVERStTY T.tMBCIKA - Mr. M 53ft
Za tuz. cenik ln cene plofič se obrnite na: JOHN MABSICH Inc. 4«S ffMt 42nd Street, New York
mi^ciglaAi. Ko .sem se čez teden dni vrnil, je krnela pisarna novo pohištvo in novo okrasje. Nokak pisar in spremljevalec olbi^covalcev je sedel za težko nilzo iz mahagonija. Nad glavo tega človeka je visela slika — pokojnega carja Nikolaja IL v naravni velikosti. Vprašam človeka, ki g« vidim že drugič tea.j piav za prav pomeni slika pokojnega ruskega carja v pisarni', poročevalce droijbe. Odgovori mi smehljaje, da je samo znak. 14 4 Kakšen znak ?'' povprašam 4'Znak slaw," reče človek. 4*M'urijive slave!"' it4Ne, slave, ki je na potu," odvrne človek.
Ko me pusti v sobo- kjer naj bi srečal ravnatelja, mi mimogrede omeni, da se mnogi de naraiki zarilmajo za novo pod jetje. Navede nekoliko imen. Y "svetišču" urada se srečam z oči v oči z Anfc-m Pavel ičem.
*4Kako- naj poročevatna dni-žba" pravim med razgovorom^ ''podpi-e valše načrte o dosegi
PoHoče^ajlno dmžbo je ras n- tovatske neodvisnosti — saj stonovil, bojjše (rečeno, najeli to fflavni er3j v vašem živ-so zanjo prostore. A bila jeifynWi ne?" porocevahm služba brez časni- "Ha," pravi on, "a tukaj je krHrjev.	i naš glavni namen zbirati vesti
Nekega dne, pri s-vojem obLs- ^ flru v Nizazernjski. čitam oglas vi.	^ v Haagu m a
taclo usglednem in starokopit-'lo ****** Rusije!" nem časopieTi 'Het Vaderlajid* 44 Ko pride čas, bombni imeli
na2e dorlVsnUce v Risn."
nent časopisu 4 Bet Vaderland e kateriTm je nefetio iskal primernega človeka dopdani^ko delo pri nekem novo ustanovljenem časnikarskem podjetju.
"In zakaj ravno Rusija!" 44 Priprava," reče Pavelič skrivnostno. 4 4 Priprav a za bo-
DEFENSE *01 STAMPS
Diamanti
Predkratkim ste čitali o aretaciji v Nemčiji rojenega ameriškega državljana, ki je bH ob-dolžen, da je v družbi drugih, skušal prodati v tej deželi diamante, ki so bili del plena, ki so ga Nemci pdbrali v Belgiji in na Nizozemskem.	---
Ni b3o dolgo tega, ko so Nemci hudo občutili pomanjkanje tega prvovrstnega reeil-nega kamna. In zakaj bi Nemci skušali prodati dragoce n e kamne, ki jih tako nujno potrebujejo, ni bilo do zdaj do-gnano.
Vtihotapija»je diamantov v deželo je star pregrežefe. Carinskimi uradnikom pa ni bilo vedno težko zalotiti vtihotap-
Evropo. Kakor že, kmalu so se raznesle ves ki, da zbira svoje upornike in begunce in jih fk&lja v taborijšea. V teh taboriščih, bila so v Madžarski i ,_ .	------
in Italiji, je Pavelič začel u&ti 03?. , hd ponavadi razkn-novince v raabo.ppiacem poktf-t-1 delpzpn !bo^e nagrade.
j Ko cenijo dijamante, govorijo o njih vrednosti v kara-tih. Malokateremu je pa znano, kaj pravzaprav poraeni beseda "karat".
Ko izvoljenka sprejme od zaročenca diamantni prstan.
en,
Med tem tabaii^či jo najbolj znano posestvo Janka f'rtazta, blizu jugoslovanska tmeje. Pavelič jo neprertano potoval med Madžarsko in Italijo. Kadar je bril v Rimu, se
je šopiril v najbolj ia&rani je radovedna, koliko karatov »družbi črnosrajenih veljaSjav.i i™ ^steči kamen. To pa ne Pogosto je obHkoval Palazzo zaradi tega, ker je mogoče ljudi Venezia in nekoč ga je spre- bežen soditi po kara tih, tem-jel pap?ž Pij XI. ki, rcennci za več, ker ve, da marsikatera ljubo, ni nfie vedel o razvpito- prijateljica jo bo vprašala o sti tega človeka.	I tem. Ne ve pa, če je ta cenitev
Da bi skrhal jugoslovansko, J™. ^^ vidni velikosti ali državo, je Pavelič zagovarjal f
Poiskal sem naslov in tam me dočnost. Za novo razdelitev je sprejeta oeeba, ki ni znala petrolejskih vrelcev. Zato se ne holandric neangfeško. Po- za stvar zanimajo holandski vprašal sem človeka, kaidsne'niogocniki in nas podpirajo." vesti hoče aMrati v Nizozem-I 4AKakd tkete pa ruake petro-
Pv,^^ • .3. T-	,	v »tzozem- —ivaso oasce pa roake p
^	V** rLje.jevalt
glavneiga dopr?ni3ca sas»» prv weti ki prihajajo i« vzhodne Evrope. Izvleček T? treba poBlaiti v Ameriko. Če itiM. je meteto po goda. naj se o-^jlflsim prihodni", teden, ko ko
ce
^--i-u	-----pimuuni, ieaen. *k>
Ravno r»i je izrpočal svojo po-setnico, ko npca iz tienarnice uidi^ košček papiiija in pode na tla. Poberem) ga in mu ga

dimpešti postavtifli za 4tpoglav-nika" ali vrho\Tiega voditelji strahovalnega delovanja vsta-?ev. ' ^Po^lavnik'' pomeni isto kar "fuehrer" ali ,4duce" ali "caudillo." S tem uastovom je prijel krmarit Brvaftfco, ko je Hitler, razdejal Jugoskavijo.
Tajna družba vstašev je delovala za uničenje temeljev Ju-gt^Javije. Ma(ižanska vlada je plačevala stroške, vendar je delala po naroeiln Italije, piemočjo Kvatennika in O-issta-va Pereeea je Pavelič začel netiti oboroženo vsitajo v Hrvatski. S kupi denarja so njegovi delavci širili vznemirljive vesti po vseh delih države, ter
LtoS^ * bn «*»' «m r^T^TpS; Ti sa Bo mu-rta nafer^eH
To> bUo v jffiu 1934.	vojašk, m poKof^fe
mean
šna Makedonca Bevoioeio-narna Organizacija" meč in sv.
iv'sron.
Shf^be nisem hotel, uač pa sen* hotel izvedeti, kakšna je ta pomeevalna družba, ki svo--je dopisnike f5ee s časopisni-
ISCE SE —
izve&Htne SlVALKE za otro-r »ke klobuke, dolga sezona, vir soka plača. Oglasite se takoj. IRAO. KATZ 395 — 4th AVENUE na vogalu 28. ceste NEW YORK
2—23.,24.,25.
jih pa boljševiki drže?"
"Oh, saj jih ne bodo dolgo, me je pitipričeval Pavelič. "Kjnkalu bo vojna in potem bo rdeče strahovlade konec. Končno imramo vsaj enega borca za poštenost v Evropi . . ." "Kdo pa je fo?" "AJoif Hitler." fPo+em sem šel. Čez dva me-*=eea. ko sem spet hodil tod mi
ubijanje in vojaKKke upore. V svojih številnih sip^sih in poročilih. kakor Ustaša in Grič., ki so jih njegovi delavci skrivaj (razdeljevali ob madižarsk o-ju -igoelovanski meji, je Ščuval hrvatsko prohivatstvo, nai ubio? kralja Aleksandra in člane njegove vlade, češ, da si bodo sa-ino s tem .mogli priboriti neodvisnost.
t^biti Aleksandra je re- po-stafo glavni namen vxe te razbojniške drhali. Ante Pav?lič je držal vise niti v rokah. Ho-tee i»rr«lepiti svet. da bfl ufcoj kralja pomenil samo izraz narodove ^eze in obupa, v katerega ga ie pognalo zatiran<ie. je najprei poslal v Hrvatsko ma.^me sknoin? razbojnikov.
Zid i se, da se je iz Nizozem «ke ParvcKč vrnil v vzhodno
Nadaljevani* na 4. *<ranf.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otroke
KRAKJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^^ J E D N 0 T A
. DVOBOJ V ARGENTINI
Včeraj v zgodnjilli jutranjih urah so v Buenos Aires v Argentini zažvenketale sablje, ko sta se dvoboje vala predsednik preiskovalnega senatnega odbora senator Raul Damonte Taborda in polkovnik Enrique Rottjer.
Taborda je Rottjerja zelo o-stro obsodil zaradi njegovega političnega »Jelovnnja in refeel, da je za argentinsko armado sramota, da ima takega častni
ka.	- . s-
Rofctjer je Taborda pozval na dvdboj. Zahteval je pb svojih sekundantih, da sam ocuo-či orožje, ker je civiliat in je
predlagal revolverje. Rottjer pa je rekel, da je bil on razžaljen in da ima zato samo on pravico Zbrati orožje ter je določil sablje.
Tabora je bil dvakrat ranjen v desno roko, Rottjer pa je bil enkrat ranjen v prsi, dvakrat pa v desno roko.
Oba sta bila zelo utrujena in njhovi prijatelji so ju odpeljali a "častnega polja", da. jim obvežejo rane.
IH-oboj je v Argentini prepovedan, zato pa se je vršil na nekem, samotnem posestvu -izven Buenos Airesa.	1
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Alll Nations S
(V angleškem jeziku) I v RECEPTI VSEH NARODOV jj|
Stane samo 00
mkm	i
' J | ^Knjiga je krdo vezana in ima B21 stranica !
I	^napisani v angleškem j«afcn; poaakod pan!
^ tudi v jexiku naroda, ld rim je kaka jed posebno v navadi!
je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaJJ -^p^nitf ^	' nj6m žlmbo^ izveibati in W
pri "^X^Z^^^Zt^ix 11 KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO
216 West 18th Street .	juw York, N. ¥
i'i w
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 4& leto Članstso ST.M0	Premoženje $4,935,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 125.19%
Ce bo** d^m mM in	teete, uvaraj m prt oaJMK 9*-
8tenl In Minirnlul |ii|ll|ii opohatiji, EHIUSEf SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer a» Ulu» tmamM u rm*ne poSkodbe, opetadje. proti bolrati 1
K. S. K. JEDNOTA sprejema wifcti In temin oš I«, do ft. Ma: «*roke pa takoj po rojstvu In <k> 16. leta pMI	oftxilje.
danje
S. KL JRRWTA
od mdo Sar.0M.00.
'' H® ccHMnte m«
K. & K. JBDSOCA S prava mati vdov ln sirat. fe njtf to dtflMina^hi^ katoliške podporne orjaniradje, pe-
Joliet, ZlUnoia
teži karana.
Beseda "karj4t" je arabskega izvora, in tako se imenuje seme kuara dre veza, ki raste v A/besiniji. Cvet tega drevesa je oranžno-rdeee barve-. Seme je v obliki malega fižola, rdefe barve in kna samo eno črno piv ko na sebi. To seme pa ima to čudno lastnost, da vedno dozori v isti obliki in isti teži.
Domačini so to hitro zapazili in so rabili semena za vag&-nje zlata. Sčasoma se je raznesla ta mera t odi v Azijo. V Indiji niso imeli trgovci z zlatom nobene stalne mere in so hitro sprejeli merilo karata.
Uporabili so to merilo ne samo za zlato, pae pa tudi pri diamantih. In tako je obstala ta mera, ki je sedaj v splošni rabi.
Ea karat tehta. 200 miligra-mov. Za en funt bi potrebovali 2,267.96 karatov.
Največji diamant, ki so ga kdaj našli, je znaa pod imenom Culliman. Tehtal je 3,025 karatov predno so ga razrezali. — Razdelili so ga v 9 delov*, največji od katerih tehta 516Vi karata.
Calliman diamant so našli v Premier rovu v Transvaaliji, Afriki, leta 1905.
Transvaalska vlada ga jo podarila angleškemu kralju Edvardu. Težak jc bil ta diamant preko funt in tretjino.
Drugi svetovnoznan diamant je znan pod imenom Or-loff. Ta diamant je bil ukraden iz očesa malika v templu Seringham in Mysore v Indiji. Nekaj let je bil v prestolu Nadir Shaha in po umoru, sha-ha ga je kupil neki armenski trgovec v letu 1772 za ceno 450 tisoč rnblov. Ruski princ Or~ , loff ga je kupil in, ga nato po-da,ril cesarici Katarini IL 1 »Najlepši diamant na svetu ni največji, temveč je samo 53 karatov. Imenuje se Saaov. Je v najfinejši obliki in čist kot studenec. Zgodovina tega kamna je bila preiskana nazaj do leta 1477, ko ga je angleški princ Kari Junaški zgubil v bitki pri Nancy-g u. Privatni zbiralec kamnov je piaeal za njega pred leti $70,000. , Drugi svetovnoznani kamni so: Victoria* 457 karatov; ko so ga izforusili pa samo 180 karatov. Kohinoor, 186 karatov; .iahrose^ 106. Regent, 137 karatov,. Jubilee pa 245 karatov.
"PL AS N A K O D A" ~ New ¥«gfc
Wednesday, February 25, I 942
fafANOV
MM
II
Poročila is Banih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
SfomtteL v JtanadL
Boj za pravico v Kirkland Lake
9Canadsfra postava dovoljuje orgnnziranje delavcev v nnijo, katero si sami »berejo. Postava dovoljuje posredovanje, postava je dovolila delovanje i je-v. CIO uniji lokal 240, po njej je priznana nnija rudarskih delavcev v našem me«4u, ogromno večino .je imela unija za seboj. Vse to ni bilo nikoli po volji lavnateljem tukajšnjih rudnikov. Večkratne unijske zahteve za priznanje unije je Ex>cal 240, za plačane počitnice in že več točk, so bile prosto odbite z odgovorom ravnateljev "No
naše Vizajenrae Podporne Zveze "Blid" v Kinkland Lake.
V temf, da se je IHrank pridružil našim organizacijami in •deioval pod njenian okriljem, je dokaz, da je Fraoak živel za. jideale, za plemenitejše in pozi- polnejše naloge človeštva. £Bodi rau blag aptetmn!
Louis Zdravje.
KJirkland Lake, Ont. Can.
Praznicaii izgled meeta, vahnost v oaijjskem. Looaiu "He&lo Brother/r po ulicah je poveličevalo složno i«t stavkar-Prihod in okupacija našega mesta od provineijalniih policajev ni razburita naših .«tavkarjev, v»i vhodi pri vseh. rudnikih so bili zastraženi od .stavtkanev in policajev.
Težko je najti pravo resnico rounino nara. priljubljenega li-o starki v lktiih rudniških ba-,*** "Glas Naroda** čigar mno-ronv v. I Vodnikov i članki, pre- (gol«<ni naročnik je moj o£?. . brieano najdeni dopisi in pisma

» t. t
Kanadska obramba ob Pacifiku
f- C t' »S	• s i^jfe^	-	v J
Xa prvi tajni seji v vojnem Kanadska vlada bo Zdrože-času je kanadski parhuneol niu: državam — dasi je neka vifceraj razpravljal o obrambi radio postaja poročala ravno zapadne obali, zlasti enega d*- nasprotno — dovolila, da tjjoae-la, ki med Združenima dr-1 jo anteriBtik aeropiarii leteti žavanri ia Alasfco. Bo tega ko-j eee kanadsko oaentfje v Alas-traka se je Kanada odločila ko. To tetanje je v teku že doi-vsted hudih udarcev, ki so ji&'f?o časa in je bB načrt za to fc-Sfctnraeni narodi do *e<taj ob-ldfeton na konferenci Canada— Stttili v Aziji.	j tfoited States Permanent Jfcmt
tPrvf« odgovor na nevarnost IWense Board že leta 1940. ki preti Kanadi z zaspada. bo Med Bchnontonom v Alberti in produkcija vsega vojnega roa- Aiasfco je bilo zgrajenih več fe-teriala. V poslanski zbora kri tališč, tako da je mogoče Jz bocfc-poslancem predloženo vse j Združenih držav poslati VojasJ-podrobnosti o razporedbi Tt> Ve aeroplane v Ala^ko v ntrj-jo^kih eil na morin in na suhemj krajSrm času.
iQilll^'
MO KAStEtkKJS MUZI-
PBTfa JKBEB; Pejlp tu*: fAfl-UJ illRJfc • Podokol^ .......Jk
FBBLOV1C.
«0 «0 text* proti TMI m.o.M im iolat b •••••»•<*«••• m.joA
rb, VoUfitO:
m PAVCf<5; Potr**9 p)m
STARI NAROČNIK
V prijgibu pošljam money or-|der za $3.00 tot pol-letno na
miimnA wnm mmI-L.L.1*^._____ i*
IMenda je moj oče eden
to so bile limance za neke^
1Z-
naročnikov.
.e mladič . za neke ne^obne ^ ^inile od lal^ se j starce, neslovan*ke narodnosti. *
ter v zraikn, toda vsak poslanec je obvezan, da o tem strogo molffi in nikomur ue izda ničesar. Poslanska zbornica bo glede tega sprejela posebrto postavo, ki bo vključena- v vojno postavo in po kateri zadene vsakogar občutna kazen, ki bi rzdal kako tajnoet.
Na opozoritev Howard Oree-na. poslanca iz Vancouverja. da je predsednik Roovelt rekel, dti je kaj lahko mogoče, da Jantmci napadejo A-lasko,
pregovarjamo m? z vami, vašelstarce. neslo vanske narodnosti, §,n JlL^	. .	y
CTO unije nočemo nikHi pri-[katere j, po^H za^fi M rab v ^L^ tL?^?	-
znati"	P |"krog rudniških posei^	Mackenzie King rekel, da Ka-
V^i li=ti, vse radijske posta-,^01™ stavka, da se ne prizna * jc^ so oznanile stavko radarjev rudarska unija..
v našem mestu, fttiri tisoč ra-doijVv. organiziranih v CIO unijo, Loeal 240. je dne 10.. no vrmbra 1941 odločno in složno zapustilo rudniške rove in pulilo «voje deTo. .
7, državnim fiovoljenjini, z pnznanjem na^otibene^ra odbo ra, se je začela nova doba, se jpf- začel boj za pravico organiziranih rudarjev v severnem delu Ontarijske province v Kanadi.
•Simpatije nve^tneigJ prebivalstva, uagodbe-nega odbora tleli Članov, jk> eden od dužave gospfdarjev in unije, v št- to je / podkrepilo, navdušilo in po-nHMfcKilo veste unijsiciU članov. Unijske parage, ujiijeiri plaka ti, ninijski zni»ki vsoipors^d po mestu. Ženski oddelek CTO linije Lrtcal 77, vo;"ni Vrterani, fio delali vel ičanstveni pogled l^aradam in unijski moči v našem nKestu za prehod 3—4 ti-^oč ud«Sežencev pci paradah. Kanadska zastava, napisi, kakor "V" for Victory! — Pri-»mik) Local 240i — Deset trtčk s zaiitevaaai v ro4rnh uni.^kifii elanov na paradi so
poupostoiMa vrstili.
Verajoč v pravico delavcev.
ie ministrski pred-dnik \V. L ;po starosti je ove nftda z 7>1nr^nkuI državami
eden najstarejšili naročnikov — ima 87» in pol let. Moj oče "sedaj leži od 2,
brez	l340 Z ^ « ga je z.dela «
th	^ft P?, HtTU~ a ^ nrm-ornl n in se lal,-
kn	v	govori
vnat^ba do mm^rov. do naj-(PWitao in bhko 5p ^
v«iWi imnKtra v Kanadi- -	■ ■ ■
Shranjena pravica delavcev v
pro-
zelo tesno obravnava bUme 'rlf<le Alr^ke..
Zc- več let «0 bili v teku raz-
Obrambni minister J. L. Ralston je v poslanski zbornici poved al* da se nahajajo cd) pacifiški obali na s tra tobačnih krajih močne ga mizi je in da se poleg tega vezba 90.000 kanadskih vojakov.
4'Mislim, da je vsak Kanad-•**an in tudi vsak prebivalec ob pscifični olliali prepričan, da ni mogoče, pa če so n.-.še proti-zračite utrdb še tako močne, preprečiti, da ne bi sovražnik sem pa tam vpadel v dežrlo,M je rekel Ralston. 1 M>anes se cl> pacTični obali nahaja na mnogih krajih tako pfasebno o-i kot se po drugih krajih Kanada ne nahaja. Sicer to še ni vse. kar želimo imeti, pa ven-
BmU A
XARDDNW PBSSO tf
NARODNIH PBSIP
tki tbor
ftESI NAUODMH PESMI i« mtr bnl xbor ....................
Franc Vifiturlul—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
fprdo Jiivnnfr—It, MI.ADSH UST. moški zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m»-Uu <a mešani)..............
VWX* i«i«kt» v Ktoadi/fc pri Kanadf, zaprt« v (*Uwi, p«- ^	aU ,<H,n; SWi
Note
za
PIANO-HARMONIKO m 1 i KLAVIR
BREEZES OF SPRlNti TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) SLOVENSKI FAXTJE	~
var. bom prodala: SLOVENIAN DANCE
VAXPA POLKA _
1*0 jezekc
KOLO_
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ_
spa vaj milka moja
orphan waltz _
DEKLE NA vrtu
oj, marlfka. pbouaj
Zidana marela rpei%*>
VESJCLI BRATCI (ausorkal
tte
Želim vanr dobro^tanje v vsem m vas lepo pozdravljava 7, o<V4om.
S spo^tovanj<«n.
Mary Moravec. Vancouver. B. O. Can.
stolnioi Kanade, to je bilo zadnje upanje nudi h J wrnegev.
^rhiha n^esa, h* praanih ob-Kitrb .je znwin.%alo pri onih. ki ustvarjajo pravioe in postave samo za vfee in sebi enakim v Ottawi. Ministri — <i«^niAar.ja rudnikov — mdniški baroni, ravnatelji rudnikov pa prifpra
^h eas&r, namesto elovo%^ fl"aviee za delavce.
Boj a«. delm>i«L pr2tvi<K> ira domr« fronti je za dobrobit
državnega jedinstva začasno odložen. Vo.tni «wi zahtevajo napornega dela, vojno posojilo, poanoe IWewnia križa, tem manj kJad^oi-jc, t>rm manj ga-solina, nk* novih »kole* tn avto, pri nas pa tudi, da ostane ,po-morja. Predsednik zbornice je «tava na gn(fipod«rfe\i strarti. aavimil Pauliotovi predlogo in
TVkanje
na vTata pravic je v je ni d^il na glasovanje, tej klavemi sedanjosti proti-1 !Nkto pa j< Ligouri I^ackmil^ p»frtavco, za nas pa se brez iki j« pred kraJkim itastopil iz najnwnvsega n«peha..	i liberalne stranke in je vstano-
Vsa eafet večini članov dO ^ s<raTtko' staJvil unije Local 340 za požrtvoval- V katorem	obžo-
no delo pri stavki. Cast slo-, ^' ^ vlada zavra:lfl svoi°
govori m d Zdi uženiiui <feža-jdar Vi<'- kot pričakovali in vami "in Kanado glede ceete, ki ]K}TUO ^ tlKli dob'li.^ naj bi v-zala Zdnižene drž.vo T.eto^bo v Kanadi izvedba-z Ala^ko . Mnogi so se fjotego- nih okoli 190.000 vojakov in bo vali za	ki naj bi t okla a<n>a<l:i štela 450,000 vojakov,
ob zapadn«n vznožju Skalna ) mornarica pa 615.000 mornar tega pogorja (Rocky Mioun-iiov..
tain^) slednjič pa je zmagala j \7, Bntske Colqanbie so od-voja-ka stranka z dokazova-1pol.ial v notran.iost dežele en, njem, da bi bilo niOROee cesto W J >poncev, mno^o pa jii je z: sju^ai kakt ira \-pada fflnn- na ooti na raane ža^ dalje src lažje braniti na \-zhodni pr^it \-ahodo. Vsi =if>vražni toj-
Moški zbori i
• -1* *r " . y	i*
OSKAR DEA' i -- liarflru; OJ« .moj iooel io* : »: Kam ml, £acfjet dret v. vu poj-deuo'*	f.- J
OSKAR DEV:
^reCno, ljube* moja; Ko ptH3-ea na tuje ere; Bofi; Mol o&» mi konjUka dva; DoWt sem pi-
Slofo; Je Tptbnlla Inč 41
MALO KANADČANOV NASPROTUJE
V poslanski zbornici je- ia-med 64 rtbeailnih poslancev iz proviruoe (Quebec samo 11 poslancev glasovalo proti obvezni vojaški službi v Kanadi. Poslanec PVancL«; Pauliot je izrazil obžalovanje, da. je vlada premeiinjA svoje staXus&e g-kde vojaškega službovanja, onstran
str a dm- Rocky Mouiuains kot pa na zapdnl strani. Sedaj je bilo sklenjene, da bo ta. cesta jzjjfrajena na vsJtodni strani in ho iz Združenih držav prešla v prerije Saškatebevana ter bo ^pelfaaia po valovitih pofcfaji-nah, Alberte, če« Sifton prelaz In četz i cko Liarti, nato par ^e
c. <0 morajo preseliti zapadpo rnl Oa-t^ade gorovja do 1. apnr-
Kot r^eno, je bila ta seja poslan#=ke zbornice tajna, toda vlada bo na>bi»tž^ aajšla. kak« not da bo nroarla sai n«fcto|?ko iavnos« povodcu kaj je 1»io členjeno na ta.jni se^i. Zlasti bo zavila proti	in^eve-l^i v.vnost rada vedela, vko-
rozftpcdn ob reki PeJlv ateorijrv: meri Kanada sodelai* z Ynkoo proti Dararaa in. 7xirDiemmi ih^avamr v Motko..	i.	1	obrmtb*.
'- -...	• t <h m 1 - — «	1..	1 1 .
BMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belrkr*nj*k»..-Zt Vmo noč prt potocl	JPi
JvJtvft •«•*•...-.■*■*.JN Hodi M teka dooo; JU] drvft-m kale«; Zdivica
VASILIJ MI H K ta A, OKD3MINO:
nws? tk
FEE DO JtrVA^nCC:
Zjotm.— .

• «» M JV
12 ST&BE ZA tOOB pt Mini« Se aa.dedBja pe*mifc kftUxbot Btno zmlali cene:
8lwrt*J AkaNt,
TrU® nctooi Uea)
t pepclalikil mI In
irssii?^ m
Mladini, pesmi za mladino * klavte-jem (t. Adamič) ___________-
Dve pesmi, (fretow) s
zbor in sol«_________________—.
Nasi himni, dvogfasao____________
Gorski odaierl, (Labaraar), II. zrezek, moški zbori __________—
ZA TAMBURICB:
NA GORENJSKEM ,1E FLKT^O, podpouri slo-
fl	r- « -.
vtfnskih narodnih pesmi . za tambarice, zložH Mar ko«Bajok .....«
M
•C'
Slovenske narodne
ra£ld zbor (Bajnk) ............
dom Sel na p^vdIm«, (BaMi).
ZA CITRE:
Poduk za dim. — «	—
(KoieUakl)
ZA KlAHki
FAMJK NA
M	" ^

Naročam

barvica
mladi kapetanb
ko pt1cica ta MALA zvedkt, skm NEKAJ rojdi z menoj dol S planpub
oremo na fltajnw»«0
.^tajeria_
happy polka
če na tujem
35 centov komad 3 za $>.
MOJA DEKLB m #n " Po »e komad :
KNJTr.AUNI «Lovwvir rniMBHDio ca.
»i W«t 1Mb St. New York
venskemu narodu.! Enajst tedenska stavka je tibnicana, potom prisilnih okolnoeti, imjpor-tacija Btavtkc^omov iz Sosedne prtnirtce, okupacija mesta od policajev, nezavednost delavcev dTu#th narodaosti. nnj«aka podfpo ra - noftoir^Vnim, breapo-fie-Taost industrij:" v	in pa
pretnje naAih minietUstev v sl^t-simipaiiij rtwvke V dra^iŽi intJttstrijai, da bodo vsi delavski voditelji stavk takoj v zaporu. — vse to je zlomilo stavko.
Stavka je končana, ča»t organiziranih radarjev je ohranjena, boj za zmago, boj za delavske pravice se nadaljuje.
Ob obktnici Oankast^ve smrti je nas "hlapec Jernej'* trkal in iisfral pravice povsod brez uispeiia, ne bo sledil starim'potom, amlpak <ielal bo na-va pota, kjer ne bo ireprijaz-nih be«ed in praznih oblju-b.
Vrnitev časov v«naše me«to, proti katerim se j« unija aajr ve« borila, dela brifee in skrW našian radarjem. To so posledice trdofflavoetu Bamoljnblja in nesočotja rndni^ikih ravnatelje^, osmih radwlkw v land I^atke. t. i ■. s. .
Ooijaki ^lan Frank Poto^ar, rojen v Oor. Stara vaa^ občina Oreihovice pri St. JTerne^n na OolertjiskaHL, je nas za vete) zaposta, PofeoMFtaekjerbil med prvimi žrtvami stavke pred nekaj leti pri Tecfe Hughes Mine v našem mesta. Bil j© tnetji flnn nstftnovitm
obljubo, da ne bo pošiljala vo-jafcoK* «« morje. NadaJje je Lacoirtbe predlagal, da so vb-jaške ?lužbe opro^ni vsi nuei'ji in farmerskfl dflavci. ribi^ in vtei delavci^ zaposleni v ribiški inidtistriji ,»n vsi delavci v Vojnih T^dustrijch. Ta predion je dobš 11 glasov in vsi So hili z provinfo Quebec. Proti predlogu je bilo oddanih 164 klasov.
ADVERTISE m MGLAS NARODA"
MESTO SBDIOH TIHTEE CERKVA.
Xa južnem Ir^kj^n, v hrjbaii WKckfov je iVh&sto >edmA certcva. Že zdavnaj so utihnile prktige službe bo^je v njih. Zapafecen,- od dohovni-kJov in vernikov, 11a milost n? nemilost rokam tujih okvoJc-valcen*, so ta svetišča postala naBvaJane. Toda v njih pobožno okrožje ni vrnilo no-tteno posvetno poslopje.
lOifidi je sv. Kevin, (okn?£ 1. $00) vse&al v jamo v skalo 5e-trverokotnik, da bi afcužil Bogu v popolni oeaffuelos tU. Ta vdol-lftna. ^Postelja .sr. Kevina" meni kcanaj 1 in pol m, v kvadratu in ni zadosti viisoka, da bi mopel elovek pekenci stati v wjej. it'a noter miorai prič! lo tako. da «e p ripilješ s čolnom od severne obale in se. drž«" se vrvi, vzpenjaš po str-
ut W*8T llfr
širili vestH o nJem, in mnogo ja p iri^o, proseč ga pou&a
nos*i. To je najstarejša od teftx
mik flCopoicah po pečmi. na Sedem let je sv. Kevin bivat ond-i in živel samo v £eat. bo^jo. ^Oiihce ni nn»g«l nikd^ zvedoti, odkod je dobil živea.
Br. K(»rin je> bdi plemačflre radffnne. Njegovi pradwije 90 bili tudi kralji. Lepota in po-božnost sta diičili to plemenito družino en sta odlikovali tu-<11 Kevina. Pri nje^^ovem roj-strvu, pripoveduje legenda — se ja pcikJazaloi 12 angelov z zlatimi svetilkami, ki so miate-prordkovali: "Kevin, to je svetlo rojstvo, naj bo všeč Bogu in ljudem." Kot de5ek je Kevin pasel Črede svojega očeta in je bil že zgoda j ponor n o krščanskih resnicah, dokler 1 se ni odločil, kot mladenič, da ^*«be Gospe" ob spodnjem je-?e popolnoma -posveti Bogu in 1?L>rU- Polna umetmv^i in za-
tn tolažbe. Sezidali so ob vzno- carjeva oerkev" s seeJosl&ncjm. ž ju škafe hišo, za svoee poboz- IV) Jepo dertcev »cr pOfltenrili
&o nastali Se dve <^kev "v. Trčtf^e^ in H
kasneje okrc& 1 HOa
eedmih cerkva. Iz neobdelanih	^^^
kamnov zgrajena, se ta cerkvica naslanja tile na strmo po-bot*je. Le okno proti vzhodu 5e. umetniško izlkleeano.
Majhna kapela ob skali pa je bila kmalu premajhna za atno-žico vernikov, zatorej so. na vzhodnem jezere&eni bregu se-rfxlali '4lepo cerkev". Ta naj bi svetnica izvabila nizdol, da bi se stalno nafielil med verniki. (Po Begiandi je angel sv„ Kevinu ukazal, naj gre iz samote zmeraj bolj proti vzhodu. Tako je nastala cerkev "^Oase
odšel ie nedaleč v dolino diveh jezer. Toda pastirji in lovci ki so izsledili svetnika, so raz-
POŽAR UNIČIL NAPOL ZGRAJEN HOTEL
V hotelu Statler v TVashingtoan, D. C.t ki j« bil koma j do žar, ki je napravil nad miljon dolarjev šk&de.
dograjen, je nastal po-so pomagali tudi vojakL
nimivosti so njena zahodna vrata. Prag in veža sta vsak zase iz enega ?amega, lepo ob-delanec^. snraoiitnega sklada.
Dasi je svetnika zmeraj vleklo, da lii se vrnil v svojo skalnato gnezdo- je vendar ostal pokoren dkazn angela in svojih vernikov. Svojsko zgrajeno poslopje 'Kuhinja sv. Kovina' miu je bilo do njegove smrti ža bivališče.
Nedaleč od tu so še komaj znani ostanki kapele sv. Kevina. Blizu reke Grlendiasan pa je nastala največja in najlepša teh oerfeva "katedrala." Bilo .ie sredah svetega mesta, ko je postal Gcleaidaloch v 13. stoletju Sofijska stolica. Tudi tu so tik z& katedralo seeidali ve-liikanski "okrogli »tolp", ta žadm cnaJk vaaknšne oerkrww
na Itdsam. Krog tega so zgradil
«la bi bilo zavarovano. _ ______
'ia Wtrata vidno oeawjcb*. it^SSN *** dandanes jo vide«, kaaržnit^n koddr je dohod v to cerkveno mesto. Zunaj ob-«:
tU "3Wa zaho^." vanje pgiK>žnosti in svetih eana. Strm«- gore, ki 3tot t & scit» stoge krog dotiuifr. jfr-g«bilB g<c50dov<e. Le rwsa.iai poganjaita umd ^mmi skalovja. Samo voda, ki izpod pečin, se le oglaša. dar se	soinee, »e uifcppa
svetloiba v pestri b-ar\-ah i dolino.- Razsvetljeni jezeri sla videti, kot da bi ju luc ko da sfti se v svetlobi ra^iv-jili da napoljaitiujeta
V(?čklvat je na vec^ive. ko- je krog in krog samo kamenja ia mahov je. ta samota neskoo&oa. Sova, ki edino še hoče tu biva-vati. vzleti v n'oe, in lisiea, se boji človeka, prihuTjelte plazi vzdolž stmivh pobočji
"SPANISH in 30 LESSONS"—ŠffanMi-na v 30-tih nalogah. — Španeko*d-gleSba slovnica. Spisal K. D. LTotint.
Ta knjiga Je i»opolna in prav nlff prikrajšana. OU prve do zadnje s^rkai je popolnoma ista, kot jo je pLsaigtf uaiusal in kot je bila prvotno ladftikt za viSjo ceno. Cena je zato nizka, le* so ne porabile prvotne tiskarske, forme, in ker je pisatelj sprejel i4fcj<V <*-no.	,. i
Po tej priprosti stopnjevaM todr ram Cortina pom«ff«> da ge-Mb,-ko naučite ^nui^ine..
To prakfUhio nčuoje lixm kMt znanj nezanioUvtb In aaptetenlfi niCnih praril ter vas "uči brati, rlti in r&snoMH Zpeitsto.
uifttva to te*pertta*	(o
«*«tu. Jm imUttlCao, prt&Mto to o-
Mlo fc _ kajlg.
SLOVENJC
West 1BQ1
Je aMBo.Vi-r
t '.
,4. . *< ift^eaMXciB

"G L A B N A I O D A" - New T«V
Wednesday, February 25, 1942
MiiiiM	Važnost zelenjave v ljudski
Kakor plaz...
prehrani
ZGODOVINSKI ROMAN.
40
Z svojim ieles-om in tiuiso mi jo <v*laaia in vendar je loči i--v jneje ali kasneje- neizogibna. Gmotno bom seveda aanjo -i rb.«l, bojim pa se, da bc cvetje njenega srca, njeine duše, ki
10	dela sedaj takfo vabljivo, ovenelo in se posušilo, eilno bo
11	jh'Iu in se morda zopett po^reanila v močvirje iz katerega sem jo dvignil.
Xa CeVmju, 9. sept. 1889. — Vromie je prekrasno. Po ov toči s]xwnladi v Rimu ta divja jeseni v Orni gori. Sprejel .-tm knezovo povabilo, da prisostvujem ribjemu lovu na Skader-bkem jezeru. Laikko si mislim, kaj hoče, nadejam se, da sem I': a v tako pretkan, kaktor on. Naročil mi je naj vsetkaikor \ zameni s seboj svojo "ženo. .
Xa krovu grofa " Wurnbranda,' 15. sept. 1889. — Zdi se mi, da je knez Nikola pametnejši kot jaz. Mod vožnjo po jezeru >o ni ntnogo brigal zame, neniioteno sem lahko vžival prekrasno sliko velrkeera ribjega lova. Potem pa se mi je približal. Reikel mi je: "Ljubi gTof! V Skadru se zasidramo in tu l>o.-to z gospo :frofico pod turško zaščito. Za vašo varnost bi ne mogel ve", jamčiti."
L h ko si je pogladil livelirane brke in me zvito pogledal •»d strani. ISil sem nekoliko konsterniran.
Visokost, oprostite, nimam namena, da bi jxrtoval v t ur«*ijo."
44Jutri vam j>o.;ijem slujgio s prtljago y Skadcr. Ako fc hočrte ravnati }>o mojem nasvo-tu peljite se v Sv. Ivan Me-1 ai tiski, ml tam pa lahlko porabite parniik v Kot ar, kjer najdete zvt že v vseli smereh "
l>:> j bi: knezov nasvet resen, sem opazil na gla>u in kret-	.„_
,iii Vkl;ub temu pa >e mi je zdel njegov nastop tako	ameriška tankerja
Mei.sib so mislili ljudje, da je sadje in zelenjava samo razkošje, sedaj ipa je to maienje za-vadi gospodarskih razmer in zdravniških ugotovitev precej dUiigačno. Odkar vemo, da so vitamini važen del hrane in neobhodno potrebni za na-še zdravje, uživamo več sadja in zelenjave. ker dobi le v teh živilih nase telo potrebna uiteumi-na B in C. Kakor sta vsakdanja lirana kruh in m:so, naj postaneta tudi sadje in zelenjava.
Švicarski zdravnik dr. Franklin Bircher pravi: "Še dan:? »e daje zelenjava samo kk it prikulra na mizo v hotelih in gostilnah, vendar pa so že daiv-no spoznale različni praktični zdravniki, da večfld at najboljša hrana, ki je vsebovala dnevno čez 5000 kalorij, ni poma-arala. Ko so predpisali zelenjavo in sadje, se je opazilo iz-bol.;išanje že v par tednih. Večkrat se opszi kar čuden pr<V>-brat, ki ozdravi! zaprtje, pomiri živce, poživi tok nove, zdra-f.-e krvi, koža se zopet, napne 'n dobi pravo barvo. CVlo na-
FOR VICTORY
de*«, dn sem mu precej rezko odvrnil:
"Ako naj to pom ni izgon iz države, bi bil vasi visfc&osti zelo hvaležen, : ko bi mi povedali, kaj sem zakrivil!"
" Prav rad bi vas imel kot gosta, gospod grof, samo ne morem jamčiti za va^o varnost. Zelo mtačno bi mi bilo, ako bi mi na Dunaju pripisovali krivdo, ako bi se vam dogodila kakšna nezgoila. Za naju oba je lx>]je. ako se ravnate |h) ubojem nasvetu."
Nisem mogel ugovar jati. Piiklonil s m se ob slovesu in dal z Loro izkrcati v Skader. Dtruigi dan je prišel Toni > prtljago, na kar smo odpotovali v smeri, kakor je predlagal knez. V Krtom sipo dosegli Lloydov pamik "gi-of \V -unibrandd.T'
Toni, ki sem ga vprašal, kako so <ra za mano poslali, mi je pripovedoval:
"Kamen se mi je odva'il od srca, ko sta p .iišla k meni dva
tuji obrazi, ki niso bili posebno zaupanja vredni."
Torijeve besede so u»e osupni!lc. D aje videl Cokttija. o tem nisem dvomil. Pred mojim odpotovanjem iz Kima mi je rekel, da se bova še v'dela. ko sem silil van> naj mi izroči obljubljene tajne sp;se. V^dno je izogibal mojim, zahtevam. da izpolni svojo obljubo. Pri tem je opetovuno nazna-roval, da čaka samo na ugodno priliko, da mi razkri.]e vse tajnosti. Pri tem sem imel vedno čustvo, da preži name in na
'.(O. Nisem- mogel do sr. a t i, vendar pa ni izključeno, da je bilo rudno postopanj k m za Nikite v zvezi z delovanjem Co-lettija. Čutil som, da ma obdaja mreža spletk, v katero sem se vsak dan globlje zapletal. tKdo j in kaj hoče Čokati?
V Beogradu. 30. espt. 1889. — Iz Trsta serii se peljal v Beograd. Da obstajajo m d Rimictm, Beogradom iai Petro--raelom zvrze, ki so usmerjene v to, da se spremeni karta Evrope, sem že zdavnaj dognal. Oudno je samo, da so se našle v skupnosti razne politične s meri, ki zasledujejo nasprotne <'itje. Panslayizem Rusije je v silnem nasprotju z italijanskim nacionalizmom, ki P^njari o <ne»,cimicjenem gospodstni na 'fndrami. Samo v eni točki so vse te stiiu je edine, v točki namreč, da je treba uničiti Avstrijo. ČWo me objema neo-■loljiv strah, da neke podz«mel>kc- struje izpodkoplj.*jo temelje na katerih počiva veličina avstrijske države. Vidim, kako se u j cd in ju jejo v tem cilju vse sicer si nasprotujoče sile. Ta irroz či vihar zajeziti, v to sean preslab, rad pa bi našel njegov /vor, da bi g'a zamašil. Tt-j nalog-i se hočem posvetiti. Temu hočem posvetiti sebe, svoje sile in sposobnosti. Bog daj uspeli temu delu!
A* Beogradu, 2. oktobra 3889. — Si.p-nor Oolefcti je lopov. Z\fed mano in njim je započ: la boitha na življenje in smrrt. Prevalil me jo v vsakem oziru Ogroža moje življenje, mojo čast. A seli dejstev Ae ne morem pregledati. T^ora se je vrnila iz
l.aJjive bolezni potekajo laž^e, da jih probolimo bree posledic in še celo majagioiči zobje zo
pet o t rde."
\rsaka malica naj se prične s svežim sadjean, par orehovi daje maščobo in beljakovine. Vsak dan naj bo na miai par-krat solata. Ulživajmo kolikor mogoče nmogo nekuhane zetomjave. Saj so vse prosto živeče živali <v naravi hranijo z naravno hrano, sama precivi-liziran človek pretirava, a se počasi vraČa k surovi hrani.
ČVtvek srednje starosti pri 160 funtih teže, ki ne opravlja teefoepn dela, rabi na dan 2506 kaloiij, ki jih dobi v 2530 gr. hrane na dan. To hrano naj tvori 1100 gr. sadja in zelenjave. Seveda rabi ročni delavec precej več kalori j in hrane na dan. Iz te era je razvidno, da naj bi naša hrana vsebovala več zelenjave, ki jo z malim trudom in stroški lahko pride-doma. Z večjo upora^ 1m> zelenjave se bo pocenila prehrana družine, ki ji s tem nudimo večjo izbiro v jedilniku irr prepoti ebne vitwmane.
Aeroplarti zasledujejo podmornico
Vojni department naznanja, da vojaški in mornariški aero-plani in bojne ladje iščejo japonsko podmornico, ki je sinoči obstreljevala Bankline petrolejke naprave blizu Ell-vroo«ia,'('al.
Vojni department pravi, da -io streli podmornice napravile le malenkostno škodo in da nikdo ni bil ubit. Kot je bilo pozneje določeno, je podmor-Mornari-ški department j)o-' niči oJala 25 5-palčnili izstrel-roča, da so nemške podmorni- j k »v. ce od 14. januarja potopile 19 parnikov s skupi.o 138,67S tonami, poškodovale pa tri par j Ni pozabil psa
nike z 25,169 tonami.	„ .__. . . , .• . » .
V četrtek zjutraj je sel 10
Pršel, vstrelil, odšel
V neko gostilno v Brooklvnu je sinoči prišel nek lepo oblečen črnec, šel naravnost v zadnjo sobo, kjer je stal in govo-
potopljena
Mornariški department naznanja, da sta bila zopet ob atlantski obali torpedirana in potop.1 jena dva ameriška tankerja. V nedeljo so trije torpedi zadcii tanker ('ities Service Km pire, v soboto pa sta dva torpeda zadela tanker Republic.
Z obema pamikoma se je potopilo iti mornarjev, 57 pa se rešilo.
ZNAK ZMAGE
V zavitku je bila lirana za domačo psico Mitzie.
"Prosim, pazite, da se Mitzie kaj ne pripeti," je pisal sin. "In kadar poje, kupite ji novo hrano."
KDO JE PAVELIČ.
(Nadaljevanje z 2. str.)
T8f ANOTLJIN It. lili
Barthou pa je izdihnil v rešilnem vozu na potu v policijsko načelstvo. Povelgnik francoskega generalnega zbora, je bil nevanno ranjen.
Po zločinu je Pavelič pobegnil v Italijo, kjer ga. je zgolj slučajno poliorija v Torinu prijela in priprla. Ko je grof Grateazzo Ciamo zanj zvedel, so ga takoj izpustil''. Poklicali so ga brzojavno v Rim. Tu je Pavelič živel v razkdšno urejeni viili, ki mu jo je dal italijau-ski zunanji ninister, vse do časa, ko je nemška <vo;«ka vkorakala v Hrvatsko. Francija je zaman zahtevala njegovo izročitev.
Jugoslovanska kralj i ca-vdova je vložila tožbo proti Pavel iču in Kvatc rmku in izroči la stvar svojemru pravdnemu zastopniku Pan! Boncourju, bivwcniu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru v Frandiji. Paul Boncour je pri pravosodnem ministrstvu v Rirrtu zahteval izročitev. Oe bi ne bilo Pierre Lavala, bi Rini moral ubijalca izroditi. Ta gospod pa je Paula Bon-courja, ko je postal francoski ministrski predsednik, pregovoril. ali ura ukazal, naj stvar pusti, zaradi "raison d'etat." Lavalova poT.tika je imela na-| men spravi tiv f ranco«k o-it al i -.ianslce odnosa je na "realistične podlago."
Leta 1941 je postal Pavelič
let stari Ralph Schwatrz v Ne-warku, N. J., v šolo, pa se ni več vrnil.
V ponedeljek pa je prišel v hišo njegovih starišev poštni sel in je prinesel zavitek in ril s svojim prijateljem črnec. Ralpliovo pismo, v katerem Frank Gray. Neznanec je iz- • sporoča starišem, da ga je nje-vlekel revolver in Graya vstre- j gov učitelj zadnje ča^e pogo-lil; nato pa je, ne da bi izre-(sto grajal in ozmerjal in da jc kel kako besedo, zopet mirno zato zapustil šolo, da pa sedaj j odšel iz gostilne.	dela na neki farmi.
= VA2NO ZA NAROČNIKE
mu to zahteval -njeno ljni^zcn. Ogorčenemu njenemu odporu se Sj brutalno smejal. Rokel je. da jo ljubi, da jo je vzljubil, ko jo je ptvič videl. Kaj hoče z menoj, spodenim oficirjem, ki op avl j h vohunsko službo? Ima me v rokah in me hoče uničiti, ako ,«e ona ne loči od mene in ne posttane njegova.
Ijopm* najde v meni nevarnega sovražnika.
Žrtev ljubezni.
Grof AVolkenhtem je bel ike iz svojega dnevnika potisnil od >elre. Spomini, ki so se kopičili pred i »m. so mu obnavljali stare* bolečino, da je znova občutil grozote onih doživlja-j v. Zavedal «e je, da so v teh beležkah praznine, ker pač ni bil v stanu, da bi orisal strašne doživljaje onih dni tako, kakor bi bilo potreba. Z žalostjo s0 navdajali njegovo dušo in mu ostali v neizbrisnem spominu. ' Ne da bi bili tekom let v svojih potezah Obledele, do stale ostro pred njegovimi očmi slike groznih prizorov, ki jih je doživel.
Mimo njegovega duševnega očesa se je pomikala slika za ihko in njegovo uho je zop*t slišalo že zdavnaj izvenele besede hoigi alcev. V Beogradu je bilo, ko se je Lora Stadlerjeva mahoma vrnila stanovanje :n mu pripovedovala, da jo je Cole tti prevaril in jo nadlegoval z nesramnimi ponudbami. Wol-kenstein je bil ogorčen. Marsikaj je vzbujalo njegovo pozornost na navideznem zarotniku, s katerim ga je spravil v zvezo neki rimski duhov&;k.
(Nadaljevanje.)
Pules naslov* Je razvidno do kdaj Imate i4a2*no naročnino. Prva Številka iiouisoi mesec, druga dan In tretja pa le'o. Da nam prihranite nepotrvmif«* dela la erro&kov, Vrs prosimo, da skušale oaroCul-no pravočasno i-uravaatl. Pošljite naročnino navavnoa: nam all Jo pa plačujte ua^enio aaatopniac t VaSeic krajo ali pa kateremu lamed aaotupnlkov, kojlb luiena ao tiskana z debelimi črkami, ker so opravi-Ceni obisku ti tudi drujce naselbine, kjer je kaj taSIb rojakov naaa-IjeDlb. Zastopu.k bo Vam IsročU potrdilo sa plsCano naroteloo
* AL1FOHNIA:
San Francisco, Jacob Lauabln
.-OlAiRADO: Pueblo, Peter Cul I k. Waiaenburg, M. J. Kayak
indiana:
Indiuuapolls: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. ISevCl* Clcero, J. Kablu (Cblcago, (Amk
ln IlllnoJa) Jollet, Jennie Bamblcb La SaUe, i. Spellcb
Mascoutah, Martin Dolenc
North Chicago In Wankejcan. ITarM MAKILAND:
Kitamiller, Jr. Vodoplvss If ICHIQ AN:
Detroit L. Plaakar MINNESOTA: Cblsbolm. J. Lnkanlcb Ely, Jos. J. Peahel Eveleib, Lotil« Oonks ..Gilbert, Louis Vessel Hlbblng. John Ports MONTANA: Roundup, M. M. Panlas Washoe, L. Champs . NEBRASKA:
Omaba. P. Brodsrtck *»W YORK: Brooklyn, Antbsny Brc« Gowanda. "Kart BM alzba Llffle rails. Prank Marts Worcester. Peter Bede
omo: Barberton.
i
Cleveland. Anton Bobek.	__
linger. Jscob Uesulk, Job- šlspnl« Glrard, Anton Nagode Lorain, Louia Balsnt, John Knmis Toungstown. Anton KlkaLJ
• »hegon: Oregon City, J. Koblar
i'ENNsJXLVANIa: Bessemer, John Jevntkar rktnemaugb. J. Brrzovee Coverdale iu okolica. Jos. Pnlernel Kiport, Louis Suj»an€M FarreU, Jerry Okorn Forest City, Matb Kaaata Ft. Blodnlkar Greensbnrg, Frank Norsk Homer City. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich
Jobnstnwn, John Pel mats Krayo. Ant TanCelJ Loterne. Frank Balloeb Midway. J<MlU 2nat Pittsburgh ln okolica, Philip Prsgar Steelton. A. Hren Turtle Ciwk, Fr. Sehtfrsr West Newton.	J oran
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla. Pr. Sheboygan,
WYOMING: Bock Spring«, Leala Taacbar Dlamondviile, Joe Bollufi
Vaak zastopnik Izda potrdile u ase t, katere Je prejeL
«rUTi '0LU UIOOA'
KRAVE PROTI OVCAM.
IPo izlkiisnjah Italije, ki že delj ča>a izdeluje volno iz mjle-ka, so odkrili strokovnjaki poljedelskega departnrenta v Wa-sWai^touu. izj>oln,jen nae-in ka-seinove volne. Ta naj bi pomagala amerršiki živinoreji, obenem se pa obeta velik prevrat v tekstilni industriji". Ke-nrika Gauld in Whittler trdita, da po njunem odkrit ju ovca ne bo več igrala v pridelovanju volne take vlogeT kakor jo je igrala doklej. Ameriški; patentni urad je že zagotovil obem'a kemikoma izključne pravice.
'Za izdelavo sukna za ?no obleko iz nove ameriške \"olue iz mleka bi bilo ti eba okrog 19 litrov mleka, kot temeljno siro-vino. Ta volna bi bila potem takem con; jna od ovčje volne., čeprav računamo *še vse druge si roške. V Ameriki izdelajo namreč letno okrog 17 milijonov kg kaseina, ki se porabi v prvi vrsti z\ 1'zdelavo papirja in ga lat i la. Omenjena kemika pa pravita, da so proizvajalne možnosti mUčnega gospodarstva v Ameriki skoraj neon* jene in da bi se lahko dala povečati letina priz\-odnje kaseiira na pol milijona ton in bi bila dana mwrartcst večjega konzuma. . j Za izdelavo volne se razkroji vz mleka pridobljeni kascin v Wslinch, dokler ne nastane gosta slussasta .gmota, ki se ji primešajo raznih kemitkalije, potem se pa temeljito predela. Komično se precedi skozi tanike kanalčke in vlakno pride' v kemično kopel, kjer igra glavnic vlogo formaldehid. Ta umetna volna je pa v pn'mhri z naravno dokaj pooeni. saj stane kilogram samo en dolar. Sirovo vbikno je < rumenkasto, podobno pn-ani in česani Volni, kakršna prihaja na trg v prvotni barvi, navadno je pa mjtthkejKa od volne in zato ne aorime tok o kakor naravna ovčja volna. Sicer je na od-vl*5?no od kemične kopeli, kakšno umt-tno volno dobimo, mehkejšo ali tršo. TMwa krava da okrog 2000 kvartov mleka na leto in fz tega lahko vdelamo en s^ot kaseinovih vlaken. T« bi zaK^ostofvalo približno za 35 mio^kih oblek.
Banovina za eno obleko stane Tvriblizno .poldrugi dolar, kar io mnosro man5, snetgo stane ma-terfal iz orvčje volne. .
ADVERTLSR iN "GLAS NARODA"
i traže in dvigati v zrdk moeto*-ve in predore. Ko pa je iz- ganster in razbojnik, poglavar vedel za nameravani obisk hrvatske zem<ljc, ki jo je ono-AleOcsandra v Parizu, je Pave- instil s svoiim umazar/m in lič s pomočjo Budoiipe^te in zločinskim >r. vi jen jem. Due- in Kima (kjer jo dob'.l ponareje- fuehrer nista mogla najti bolj ne potne liste) poslal dve sku- pripravne osebe kot njega, ki T-Jini posebej izučronih ubijal-'jim je napravil tako veliko cev. Prva je odšla v Pariz, (u-luiro. .
kjer naj bi napravila svoje, če j Kaj je Anton Paveli č- napra-bi se poTjskus v Marseille« po-.vil tisti odločilni trenutek, ko ne«re<Yl.	Jso odjeknili streli v Cannebiere
Trije morilci, namenjeni v,v Ma sseillu? Ubil je Aleksan-Maiseille, so jx>tovali skcei(dra, ji^goslovanskega kralja, Švico in kot popotniki p ! sli j najbolj zanesljivega francoske-d<^ nedce francoske v asi, kjer [ga zaveznika v vzhodn<j Evropi,
so jiin. najprej naročili- sobe. Odtod so vsak posebej riVMi v
iManseille. V hotelu "Victo-blizu CaniKibiere so se sestali s skri\-nostno plavolasko,
templjni kamen v loku francoske politike zavezništva z vzhodom Samo Aleksander bi mogel obdržati Jugoslavijo celo. Po njegovi smtrti je J narod a-
ki je b'la po kasnejših ugoto-'vija zaradi neslog?-n razdorov
vi t vab siklepajoč, Paveličeva priležnica. Ta je vsakemu dala po en samokres. Vodj". te tro;iee. Kvatemik. ki .so mu po Hitlerjevi': osvojitvi Jugoslavijo p lačali z imenovanjem za velikega upra^-nika Hrvatske, si jo ogledal spore<l pomikanja kmliovskoga sp:evoda in izbral kra.i kier naj bi napadli.
Ko se jo Aleksander pripeljal iz V!ieux-Port, kie-r se je izlcr-e»l. ga jo spremljal Txwis Bar-
prenehala biti velika vojaška sila na Balkanu in opešala. Aleksandrova srrtrt je Italiji odstranila m varnost, da se u-tegne nekega dne znajti v fran-cosko-jugoelov. kleščah. Pavc-lrč je sjr avil k pota twl'i Bar-thou-a drža\-nika, ki si je pni-Z°.de\*al združiti Franci to' in Rusijo v obrambni zv:zi. Oe bi se to zgodilo, bi bil mir v Evro-t>i zavarovian za dolgo dobo. Kajti tedaj bi gospoda Hitlerja
thou, francoskii zunanji mini-!stisnil jeklerf; obroč, franoosko-«tr-r. Klralj je umrl takoj, I rus^kega zavezništva.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitvenild:
KVIŠKU SKCE—štv. 415
2 Vi x	inčer — 224 strani
Cena 75 center
RAJSKI GLASOVI — (M. 408) ■ • x 4 i nCer — strtil rsterši Sr. Krliev Pet
Cen J 1.5«
RAJSKI GLASOVI — (M. 416) 2Vi x 4 inCer — 255 strani rstevši Sr. Kriier Pot .
SKRBI 8x4
Cena $1.50
DUŠO »t 416) InCer — 512 strani
Cena <1.75
NEBESA NAS DOM — (St. 415)
2% x 4 Vi inčev — 384 infer
Cena 75c
(Ker ae nam je posrečilo dobiti te molltrenike po sel o nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-tnaCeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato Jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-strečl.
Angleški molitvenild:
(ZA MLADINO)
Ker Hearea
fino vesano ..........
r nanje rezano ......
CATHOLIC POCKKT MANUAL
r fino usnje vezano......1.—
M
M
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STBEET
NEW YORK, N. T.