Naročnina mesečno ^Mfc. fli^BM A. A _ček račun: Ljnb- 2» Din, za inozem- jgSjg^^ ^^F^^b W flSV # "Nfifr I iaua 10 630 is ■ Ivo 40 Uin - ne- KMafch^ BEM JmHB m/U ^ JBEŠŽK. M B&9f 10.34') za inserate; ce- fflBV BaB Jmy M ^BMb m HHA OgSSf loletno % Din. za ™BP>% M IH flH AHf ^ flMf ■ ^Sg^M ABV Kftftf Zagreb inozemstvo 120 Din A. Ml WH MBW HflV ^^ flMf K KSS fBflH Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^uJ^ MMV tisBHlI^^ JKtLmmt0^ ^W Uprava: Kopitar- kopitar jevi ul.6/111 jeva fc, telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna slažba ZON — nočna iNi, m« tn 209« --Izhaja vsak dan mjatraj, raaea ponedeljka in dneva po praznika JVI vse zfafo Mnogo i« dandanes piše in razpravlja o krizi zakona in družine. Od katoliške strani je na ta najbolj pereči problem našega časa avtoritativno opozoril sedanji papež sam s svojo znano okrožnico »Časti connubii«, ki naj v labirintu spolnih zablod, ki ogrožajo nedotakljivost zakona in svetost domačega družinskega življenja, kaže varno in bogohoteno pot krščanskim zakoncem. Ob današnjem materinskem dnevu po se nam ne zdi odveč, ako svojim spoštovanim čitateljem in čita-teljicam predložimo v blagohotno razmišljanje zelo resno vprašanje — o materah našega časa. Marsikatera mati bo naslednje vrstice z glavo maj6 prebrala. Hvala Bogul To *o naše dobre, vrle krščanske mater«, katerim ravno velja današnja materinska proslava, ki so v dobroti in ljubezni ivojega irca prepričan«, da j« povsod vse tako v redu »z materjo«, kakor je pri njih. So pa tudi druge matere, ki jih bo pričujoči članek osupnil in ki se bodo končno vendarle morale vprašati, ali ne odsvita r teh bežnih vrsticah nekaj njihovega lastnega življenja: — ali io res mater«, kakor naj bi bile in tudi morale biti. Pomislimo na matere naše doraščajoče mladine! Tem materam, vsaj kolikor pripadajo meščanskim krogom, mladost poteka navadno brez posebnih katastrof. Vojna furija jih je zajela že v zreli dobi. Večina mater izmed našega meščanstva in takozvanih boljših slojev je imela mladost mnogo bolj obsejano v »olncu ko zasenčeno z oblaki skrbi in pomanjkanja. Pa vendar, kolikrat vidimo njihove otroke otožne in zbegane radi svojih mater! A žal, da ne ostane vselej le pri otroškem nerazpoloženju. Često se zagrenjenost, trma, prezir naseli v mlado »rce kot odpor proti — lastni materi. »Mama se zame sploh ne briga,« pripoveduje med solzami in trmo 12 letni dečko. »Samo pri jedi pridemo skupaj. Če jo kaj vprašam, postane sitna in me pošlje k ateku. Atek pa vedno dela, truden je in me pošlje nazaj k mami. Kam naj le grem?« — Tako otroku ne ostane drugega, kakor da si poišče družbo starejših prijateljev, o katerih moralni kvaliteti ne moreš nikdar nič določnega vedeti. Ubogi dečkol Toda v mnogih slučajih ne dela mati tako z otrokom le iz brezobzirnosti, ki je radi skrbi in težav, ki jih morda ima, še opravičljiva. Često sta moda in lišpanje vzrok, ki odtu-juje mater otrokom. »Mama si ie osivele lase prebarvala v blon-dinko! Mama se je našminkala v gospodično!« Iro-nizirajo, se smehljajo in smejejo doraščajoči otroci, ko stopajo za .popravljeno« materjo, napravljeno v dekuško obleko, k večerni zabavi. »Mama pravi, da jo ženira hoditi z menoj, ker sem že tako velika pri petnajstih letih!« je zadnjič tožilo drugače veselo, ljubko dekle. In 18 letna pripoveduje: »Mama hodi z mano in nastopa kot starejša sestra... Ne veste, kako zna osvajati... papa pa sedi v službi in bo zvečer ves divji...« Pri tem 18 letna komaj, komaj zadržuje solze ... Mati! Ali so res take matere, da nad njimi jokajo in tožijo lastni otroci! Matere, nad katerimi se mladostniki, katerim bi morale biti opora, zavetje, »vetovalka in najgloblja življenska prijateljica, le še ironično posmehujejo. Kaj bi rekli, ko bi doživeli prizor, ksko je 17 letna študentka vstala od popoldanskega čaja, s katerim je postregla njena mati, z besedami: »Ni mogoče gledati, kako i« obnaša mama do inštruktorja!« Žal, so vsi ti primeri resnični! Ni treba, da je človek »moralist«, pa se bo nehote s strahom vprašal: Kje je ostala materinska čast in njeno dostojanstvo? Kje je tisto najslajše in najgloblje, kar naj vse življenje spremlja človeka kot neizbrisno »vet in čist spomin na mater? Kaj naj pričakujemo od teh doraščajočih otrok, ki se v zadregi in sramu obračajo od bitja, ki naj bi mu bilo najljubše in najdražje v življenju. Imamo sploh še pravico, da sodimo in zmajujemo nad razrva-nostjo in zablodami dela sodobne mladine, če smo enkrat temu velikemu vzgojnemu zlu pogledali do dna? Niso redke matere, ki tri- in štirikrat na teden po več ur presede v kinu, pa nimajo niti pojma, kje je v tistem času njihov otrok. Želja po zabavi je pri starejših vsaj tako močna, kakor pri mladih. Ko katoličani nastopamo in se borimo za pravice krščanske družine, je treba, da vsaka žena in vsaka mati tudi od svoje strani izpolni svojo dolžnost in ne stori ničesar, kar bi bilo proti zdravju in moralni obnovi družine. Zunanje manifestacije in prireditve, kakor so koristne, nam nič kaj ne bodo pomagale, dokler se slovenska mati ne bo v celoti zavedla, da je ona duša družine in družinskega življenja in da so s tem njenim zvanjem združene najsvetejše dolžnosti in naloge ter ploh najgloblji smoter njenega življenjskega poklica. AH naj se pomudimo še pri nekaterih mladih materah? »Ubijati se z otrokom, gre na živce,« mi je nedavno potožila 22 letna mati, ki pa se sicer z vnemo posveča najraznovrstnejšemu športu. /Jato pa blagoslovljena otročja zavetišča in otroški vrtci! ln stare mame! Pred nekaj dnevi je iz naše ulice mlada mati pustila 3 mesece staro dete pri stari mami, sama pa za nekaj mesecev odšla na Češko po opravkih, ki bi se brez škode mogli odložiti. Zopet druga mlada mati neprestano loži nad obupnim dolgočasjem, ki jo mori, — njeno dete pa oskrbujejo sorodniki. Preidejo celo dnevi, pa ne vidi ivoje punčke drugač« ko spečo. Ta mlada mati se je namreč iz dolgočasja vpisala v nekake kurze. — Kakor da nekatere matere ne čutijo več ▼ sebi materinstva! Puder in šminka, barvilo in lov za zabavami jim ne bo ustvarilo pri otrocih avtoritete, tudi ne spoštovanja in še manj poirebna ijnheini P Rimski pakt - plod italijansko-madjarskih intrig Angleški lordi posegajo v usodo Evrope Kaj vse se sliši v Malborough in Carlton klubu Lord Londonderry gre po navodila v Rim London, 23. marca. Londonski politični in diplomatični krogi, ki so »prejeli rezultate MacDonaldovih razgovorov z Mussolinijem v Ricnu z jako mešanimi čustvi, so dobili sedaj priliko, da odkrivajo zanimivo ozadje rimskega sestanka. Splošno se v Marlborough in Carlton klubu v Londonu norčujejo iz dejstva, da ie MacDonald osrečil italijansko množico na kolodvoru v Turini s fašističnim pozdravom. To je bil uvod, pravijo, s katerim je MacDonald hotel najbržje simbolično izrabiti, da je zamenjal svoje bivše socialistično navdušenje za Zvezo narodov s fašističnim načrtom, kako naj bi Evropa \ bodoče izgledala. Ta MacDonaldov preobrat, trdijo \ Londonu, ima svoj izvor v intimnem prijateljstvu, ki veže 6ina ribiške rodovine iz Lossy-moutha, kateri se je povzpel do predsednika angleškega kabineta, z ministrom za letalstvo lordom Londonderrvjem, nuritancen iz Ulstra in sorodnikom lorda Rotnermere. Lord I.on-donderry je po rodbinskih zvezah močne /vezan z madjarsko aristokracijo in v londonskem kabinetu dosledno zagovarja interese Madjarske. Lord Londonderry se je letos dolgo mudil v Italiji, kjer je bil od Mussolinija prisrčno sprejet in kjer je iinel intimne_ razgovore^ z Evrope, kateri se bodo inorale male države pokoriti. Zanimivo je, da je prednik lorda Lon-donderryja. znani lord Castlereagh, ki je zastopal Anglijo na dunajski konferenci pred 116 leti, rabil iste besede, katere se širijo zadnji čas (x) londonskih političnih klubih, da se namreč »Evropa ne more urediti drugače, kakor če velesile diktirajo svojo voljo malim.« Lord Londonderrv, ki ima velik vpliv na MacDonaldu, je slodnjecnu to idejo z vso močjo su- f;eriral, tako da je imel Mussolini v Rimn zelo ahko delo, ko je MacDonaldu predložil svoj načrt MacDonald v zadregi Zastonj se MacDonald trudi, da bi twdaj izbrisal vtis svojih razgovorov v Rimu, kolikor drži prisilile k žrtv Donald izjavlja sedaj, da bi tudi v direktoriju prisilile k žrtvam v korist Germanije. G. Mac- vsemi merodajniini krogi. Mussolini je angleškega lorda kmalu prepričal, da se evropske zadeve ne morejo urediti drugače, kakor, čc se združijo štiri velesile, da prevzamejo diktaturo štirih velesil mogle najti mesta male države, toda on ne more nikogar prepričati, da ne bi bil glavni namen Mussolinijevega načrta, nn katerega je on tako navdušeno pristal, da se male države iz evropskega koncerta izločijo. On govori sedaj, da se bodo male države povabile, da rečejo svojo besedo, kadar bvedal, pod kakšnimi pogoji ga želi. »La Republifjue« piše, da bi bilo nepravično, če bi Hitlerju ne priznali razumnosti in zmernosti. List veruje, da bo Hitler sedaj, ko je na oblasti, opravičil svojo odgovornost. Francija nc nameravn zn vse večne čnse delati razlike med zmagovalci in premaganci, ona ieli iskreno ncmško-frnncosko zbližanje in je pri- pravljena pristati tudi nn nekatere spremembe v mirovnih pogodbah, toda snmo v duhn Zveze narodov. Francija je pripravljena na dalek<»-sežno kontrolo pri rnzoroževanju seveda samo pod pogojem, da se Nemčija ne oboroži »Matin« naglasa, da je Hitler demontiral restavracijo monarhije, česar od njega ni nihče pričakoval. l»ndon, 24. marca 2. Angleški tisk komentira precej rezervirano snočnjo Hitlerjevo izjavo in se ne poglablja v kritiko, razen onega dela, ki se tiče zunanje politike. Glede izjave, ki jo je podal Hitler o zunanji politiki, nagla-ialo listi izredno zmernost. Hitler je odgovoril tako mirno, da bi tepa nihče ne pričakoval niti od njegovih prednikov, posebno če bi dajali izjave jiod razmerami, v katerih se trenutno nahaja narodna vlada v Nemčiji. Po m'®zmčnih dneh delo Dve senzačni aretaciji Berlin, 24. marca tg. O vzrokih, zakaj je bil včeraj zvečer aretiran državni komisar za preskrbo dela Goreke, sc objavlja sledeče: Pri zasliševanju Giirekeja je šlo predvsem za tem, da se dožene, koliko se od 1.2 milijona mark denarja deželnih o!>čin ali drugoga denaria, ki ga jc imel upravljati Goreke, ni porabilo po predpisih, temveč za lastne ali zn politične svrhe. Organizacija nemških r>ocložel«kih oličin jc vrhovna organizacija vseh nemških deiel-skib občin. Politično je Goreke pripadal prej nemškim nacionalcem. Bil je tudi državni poslanec tc stranke. Leta 1929 je prestopil v krščan-sko-nacionalno kmečko stranko. Še včeraj se je udeležil seje v svojem lastnem nradu, kjer pa so gn oblasti prijele. Berlin, 24. marca tc. Bivšega notranjega ministra Sevcringa so dane« zopet izipustili. mora jni še nadalje ostati na razpolago državni policiji. Narodni socialisti mu očitajo, kakor že cneseca julija 1932. jioteni ko je bil ustanovljen komisarijat v Prusiji. da je dva milijona mark državnega denarja zlorabil za strankarsko-jx>- j litične svrhe. ?.e lansko leto pa je podkancler i Papen kot državni komisar podal izjavo, da je I osebna integriteta Severinga nedvomna. ' Nova smrtna kazen Berlin, 24. marca. tg. Danes opoldne je Mh •ejn ministrskega sveta, na kateri so predložili načrt za kaznovanje političnih prestopkov. Novi načrt predvideva zopetno uvedbo kazni za politične zločine z obešanjem, dočim Je bila v Nemčiji do sedaj navada, da so je izvrševala smrtna kazen s sekiro oll giljotino. Na tem ministrskem svetu so govorili tudi o vprašanju strokovnih organizacij. Nova nameravana naredba vlade pa ie ne govori o načelni preosnovi strokovnih organizacij, temveč snmo navaja, da se ima pojem gospodarskih združitev na novo opredeliti tako, da dobijo pravico do zastopstva delojemalcev t Javnopravnih institucijah tudi takozvane rumene organizacije. Brunin% ne odstopi Beri tn, 24. 'marca. AA. V nasprotju t glasovi, ki so se danes razširili, se demantira. da bi bil Briining podal oelavko na svoje mesto v centrumaški frakciji državnega zbora. Glasovi o ostavki so se razširili v zvezi z živahno de bato med Brilningom in prelatom Kaosom ni včerajšnji seji centruma pred glasovanjem « f>or>blastiIih vladi. Kakor znano, je vsa frakcij« vkljub nasprotnemu stališču Briininga sklenil« glasovati za zakon. Skrivnostna aSera v Romuniji Vohunstvo, korupcija ali kaj? BukareSta, 24. marca. AA. Rador poroča; Parlament je na snočnji seji, ki je bila zelo burna in je trajala 8 ur, razpravljal o interpelaciji glede afere zastopnika Škodovih tovarn v Bukarešti. Voditelj kmetske stranke dr. Luppu je izjavil, da so pri preiskavi v pisarni zastopnika omenjene družbe zaradi nekih davčnih nekorektnosti našli več zaupnih vojaških dokumentov. Dr. Luppu je na-glašal, da jc ta zastopnik Škodovih tovarn avstrijski državljan, in je zahteval, da ga oblast aretira in izvede kazensko preiskavo zaradi vohunstva in poskušenega podkupovanja. Voditelji drugih opozicijskih strank, zlasti voditelji liberalov Duca, so se pridružili tej zahtevi, da se točno dožene, kako je Škodov zastopnik prišel do omenjenih vojaških listin, in da se odkrijejo morebitni sokrivci. Predsednik vlade Vajda je odgovoril, da vlada ne bo pustila, da bi se ta afera izrabila v strankarsko politične namene, in da bo pustil pristojnim vojaškim sodiščem popolnoma svobodne ro- ke, da trvrše svojo dolžnost. Vajda je odločno odklonil nekatera sumničenja, ki so jih izrekli neki poslanci brez vsakega čuta odgovornosti in z lahkomiselnostjo, ki utegne škodovati ugledu države in njene vojske. Vlada, je nadaljeval Vajda, je trdno odločena izvršiti najstrožje sankcije, če bi sodna preiskava dognala, da so očitki točni. Nato je povzel besedo vojni minister general Samsonovič. Reke! je, da vrše vojaške sodne oblasti enegično preiskavo. Nato se je seja zaključila in se bo razprava o tej interpelaciji nadaljevala. Bukarešt, 24. marca. tg. Danes so v njegovem stanovanjn oblasti prijele zastopnika Škodovih tovarn za Romunijo Bruna Zelctzkvja na zahtevo vojaških oblasti. Očita se mu, da je vršil vohunstvo in da je imel pri sebi neupravičeno razne vojaške dokumente. Ministrski predsednik Vajda Vojvod jc bil danes popoldne v avdijenci pri kraljn ter mu poročal o dosedanjih rezultatih preiskave. Senat Belgrad, 24. marca. L Na dannSnfl popoldanski sej! sonata bo bile po izvršenih formalnostih prebrane nekatere prošnje in pritožbe, ki bodo dostavljene odboru za prošnje in pritožbe. Nato je dr. Mamčilo Ivkovič poročal o aranžmanu službe v Železnih vratih. Ko je k temu predmetu govoril 5e prometni minister Radivojevič, je senat tozadevno konvencijo sprejol z vsemi glasovi. — Nato je predsednik dr. Pnvelič prekinil današnjo sejo ter napovedal prihodnjo za nedeljo ob 9 dopoldne z dnevnim redom: Pretres proračunskega predloga finančnega zakona za proračunsko leto 1933-34. Mraz v Srbiji Belgrad, 24. marca. L Kar je sneg prenehal padati, so sedaj z večino mest vpostavljene ie tudi vse avtobusne zveze Belgrada z notranjostjo države. Edino cesta Belgrad—Lazarevac je še zametana z velikim snegom, ki je mestoma visok do dva metra. Najhujši mraz so zabeležili danes v nekaterih krajih Sandžaka. Tako je bila v Peči davi temperatura minus B stopinj Celzija, v Plevni pn celo mrnus 7 slopinj Celzija. Velik mraz je tudi v južni Srbiji, čeprav tam ni snežnih žametov. Srebrniki so veljavni Belgrnd, 24. marca. A A. Ker so sc srebrni novci po 50 Din kovali v dveh kovnicah, in sicer v angleški državni kovnici v Londonu in v Kov- nici d. d. v Belgradu. je belgrajska kovnica, da »e takoj vidi, kje je bil kateri srebrnik izdelan, napisala po:l sliko Nj. Vel. kralja z majhnimi črkami »Kovnica a. d.< Tega noipisa pa srebrniki, ki so izdelani v londonski kovnici, nimajo. Zato so srebrniki po 50 Din prnvi, nc Kiedc na io, aii imaio ta napis ali ne. Znižanje delovnega časa v USA Nowyork, 24. marca. AA. Več industrijskih podjetij, kakor n. pr. »USA Steel« namerava zni* žati delovni čas za 10%. Vzrok temu ukrepu je. nelikvidnost bank, ki ne morejo dovoljevati ni-i kakih kreditov. Pojasnilo K včerajšnjemu članku »Pravilnik o kmetskia kreditnih zadrugah« pojasnjujemo, da se omenjeni pravilnik nanaša na takoimenovane zadruge, ustanovljene na podlagi zakona o poljoprivrednem kreditu. Teh zadrug v Sloveniji ni, razen dveh v brežiškem okraju. Vseh drugih zadrug ta pravilnik prav nič ne zadeva. Simaffan&a Ljubljana, 24. marca. SImultanke * Bogoljubovom, ki se vrši nocoj v igralnici »Evropo«, se udeležuje 39 ljubljanskih igralcev s številnimi gledalci. Do 10 zvečer so trije igralci izgubili igro, eden pa jo remiziral. Simul tanka je precej živahna in obeta postati zelo za-nimiva. Jutri ob S popoldne se bo začel brzoturnir, katerega so lahko udeleži 20 igralcev, prav tako v kavarni »Evropa«. Vstopnina znaša 25 Din, za gledalce pa 5 Din. Dijaki plačajo polovico. Mojster Bogoljubov je pripravljen igrati v nedeljo popoldne hkrati dve slepi partiji b komurkoli, ki se prijavi Za to partijo je treba plačati 50 Din. Belgrad. 24. marca. 1. Z odlokom mnistra zi gozdove in rude jc upokojen Vladislav Fasan, viš. gozdarski svetnik pri epozdarskem oddelku kr. bau-tke uprave. Pozdravljena, slovenska mati! in, cfoam/tnc' ZaZcčeucin/iiue ODOL Zobna pasta Fini prašek ODOL Zobne paste varuje Zobno skleni na OD 01 zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj\ vsa barvila in vso nesnaga Sele v preteklem desetletju je zatulila poltena evropska javnost boleti oskrunjenega materinstva in clala izraza svojemu brezskont-nemu spoštovanju do mater z današnjim Marijinim praznikom, ko se v domovih, dvoranah ošto-vanje, zdi se mi, da je drugje vzrok, ker še nimamo spomenika neznani materi, spomenika materam, ki so trpele v svetovni vojni. Dvojne so bile poveod fronte. Na mejah »o trpeli možje iu sinovi in skoraj nihče ni vedel, zakaj ta groza, ki je prišla nad nje. Znotraj og-»njenih meja pa so trpele, se borile in se žrtvovale matere. Bolj ko njihovi možje in sinovi so one vedele, zakaj njih trpljenje in žrtve. Morda je katera med njimi razumela v cerkvi smisel besedi o poslanstvu matere, morda je katera to doumela iz študija filozofije in leposlovja, toda od koti so vedele vse, od kod so črpale moči za svoj brezmejni napor, ki so ga pokazale na tej drugi fronti, še važnejši od fronte na mejah? Vsi ti vrelci ljubezni in tihe vdanosti, ki sta materam dajala moč, so bili že davno, v prvih začetkih, v njihovih srcih. Po pošti so prihajale nekaj časa sive, potem rdeče in potem zopet sive tlopisnice z napisom, ki ga je razumelo le malo slovenskih mater: »K. k. Feld[)ost<. Bile so edina vez med možmi in ženami, meti materami in sinovi. Drhte so prejemale matere te dopisnice in soseda sosedi je zaupala svojo skrito bridkost: »Da bi vsaj vedela, kje je. Nič ne smejo pisati o kraju, da ne bi špioni izvohali, kje je moj funt. Samo številko pošte mi piše!« Ampak avstrijska pošta ni poznala moči materinskih src. Čez teden dni po vsaki .dopisnici je vsaka mati zanesljivo vedela — materinska srca so iznajdljiva — ali je Janez v Galiciji ali v Črni gori ali daleč v Romuniji ali pa prav blizu pri Gorici. Bile so matere med nami, ki nikdar niso videle zemljevida. Tedaj so se zatekle k učitelju, h kaplanu, h komurkoli in gledale na pisan papir, kjer so bila začrtana mesta in dežele. Tam je bila Ljubljana, tam Trst, prav blizu Gorica in tam daleč na desno Galicija in Romunija, daleč spodaj Srbija in Črna gora. Le kakšni kraji so to, so drgetala materinska srca. Ali zebe mojega fanta? So lačni? Imajo duhovnika, če se jim kaj pripeti? Ne, ne, mojemu se ne more pripetiti nič, so se tolažila srca vseh mater. ustnih bi bila solza v očeh. Sredi pota sva se po-; slovila; meni je bilo poldrugo uro nazaj do doma, | tebi toliko do mesta. Stala sva na blatni cesti in sva i se držala za roko. Meni je bilo takrat v mislih, da | bi se tako poslovila od tebe, kakor se poslavljajo j mestni ljudje, da hi te poljubila; pa me je bilo I sram. Samo adijo sva si rekla, še v oči si nisva po-; gledala. Ti si vzel dežnik, jaz pa sem se vsa ogrnila j v listo sivo ruto, ki je bila težka od dežja. Ko sva ■ bila že daleč, sva se okrenila obadva hkrati. Stala ! sva dolgo, nič si nisva zaklicala, nisva se genila ... j Ali veš, kam je držala najina pot, ko sva šla dalje, ! obadva zasolzena, upognjena, trudna? Tja je držala i najina pot, odkoder ni več poti nazaj... Kar sem takrat občutila, občutim vse nocoj; občutim, da je končana ta težka pot, hvala usmiljenemu I« Pokleknil sem pred njeno posteljo, njene roke sem držal v svojih. Mati je mirno spala, njene ustnice so bile nalahko odprte, njena lica so bila čista in bela, vsa deviška. Spala je; zdaj pa se mi zdi, dn je slišala vse moje besede in misli, mojo zadnjo večerno molitev. Deset let je bilo, dn nisem molil; tisto noč sem klečal in sem sklenil roke in sein klical Boga. Trepetajo sem ga klical, vsegamogočnega, klical sem ga do jutra. Ob belem jutru sem naslonil glavo na blazino in sem zaspal ves utolažen in veren. Tri tedne po tistem večeru je mati umrla. Ko sem jo poljubil na mrtve ustnice, ki so bile še mehke in gorke, ni bilo nič žalosti v mojem srcu. Bila je strašna misel, ki mi je ležala v prsih trdo in težko knkor črn kamen: Rog me je ogoljufal za molitev in vero, Rog je prelomil besedo! — Ponoči sem bdel sam ob njeni postelji. Roke je imela sklenjene na prsih, tik ob njenem vzglavju je gorela sveča. Vzel sem papir, da bi Jo risal, kakor s« mi je roka tresla. Ko »em gledal dolgo in mimo na njene ustnice, »o ie odpirala vrata moje duše in izlila se je nanjo svetloba iz nebes. Materine ustnice so se smehljale; v tistem smehljaju je hila moja večerna molitev in plačilo zanjo; Bog jo js sliža! ter js usližal pc svoj: msdrssii v svetovni vojni V eni onih pustih, zanemarjenih ljubljanskih stanovanjskih kasarn, ki jih krasi le smeh delavske mladine, je nekoč v tnaju 1917 utihnila govorica sosed in v strahu so se otroci raz-bežali, ne vedoč, zakaj njihove matere nikakor nočejo na trg, da bi prinesle vsaj nekaj solate, in ne pred pekarne, čakat v dolge vrste. Soeedc so ae strnile v gručo in si šepetaje tolmačile, zakaj ta jok iz enega stanovanj. Plaho, pridušeno je ihtelo, kakor da bi se majhen otrok zagrebel z glavo v blazino in boječe plakal nad krivico, ki se mu je pravkar zgodila in kateri se ne more upreti. Jokala je mati, ki je malo prej prejela pismo o smrti svojega najstarejšega sina na italijanski fronti. Pisal ji je njen mož, oče padlega. Izvedel je to po dolgih ovinkih, ker nista bila pri istem polku. Jok iz malega stanovanja je naenkrat utihnil in ven je stopila močna, velika žena. Obraz si je umila in krčevito napela mišice na obrazu, da ne bi še kdo uganil njene bridkosti. Odpravljala se je v službo — bila jc kondukterka na tramvaju, zakaj skrbeti je morala še za tri manjše otroke, vsa njena vojna podpora pa je bila 3.60 kron na dan. Na Poljanski cesti, tam, kjer je sedaj ponosna mestna hiša, so razdeljevali na velikem dvorišču na jesen 1917 repo, edino živilo, ki ga je mestna aiprovizacija tedaj premogla za prebivalstvo. Tiho in vdano so čakale matere dve, tri ure dolgo Po tO kg sirove repe na nakaznico je dobila vsaka. Niti eni ni pomagala zvijača, niti eni protekcija, vse je moralo iti strogo vojaško po vrsti. Zadnje v vrsti niso vedele, ali bo dovolj repe, da jo dobe še one. Vendar eo čakale. Sredi gruče se je naenkrat zgrudila mlada žena in ometi lela. Vsakdo je vedel: to ni oinetllevica iz salona, ta žena je res omedlela. Prenesli so jo v bližnjo lopo. Med tem, ko so jo druge žene močile, je njena soseda, ki je bila tudi v vrsti, pripovedovala: »Poznam jo! Majhno punčko ima doma, komaj v šolo hodi. Reva nima nobenega znanca v Ljubljani, ne pri apro-vizaciji, ne pri trgovcih in ne nn kmetih. Nikjer ne more nič dobiti, otroka ima pa zelo rada, da ji gotovo daje šc svoj delež kruha. Saj veste, koliko dobi taka majhna tlružinica na dan. Četrt kile tiste koruze in peska, pa nič več, še tega sne vsega otrok. Ona sama pa najbrž pije samo kofetek iz žganega korenja, pa še tega najbrž brez sladkorja. Ali je čudež, če je sedaj omedlela?« Nemo so prikimale žene. Vse so razumele dogodek. Čast ženam, večja čast materam. Mladi možje na frontah, ko jim je bilo najbolj hudo, so pisali domov: materi in ženi. Ženi tople pozdrave in tolnžilno pohvalo: »Dobro mi je!« Da, možje niso hoteli žalost i ti in vznemirjati svojih žena. Svoje stiske in težave so zaupali v pismih materam: Kako je doma? Kako jc z ženo, kako z mojimi otroci? Daj, mati, ti poglej okoli doma. Saj veš, žena je še mlada in neizkušena, piši mi po pravici, kako jim je? Lažje mi bo, če izvem po pravici in resnici. Naše matere eo z okornimi rokami pisale na vse fronte, na vse vojašnice, v vse ujetniške tabore po Evropi in po vsem svetu: »Potolaži se, doma še ni sile, gre še kar dobro, drugim gre še slabše.« Prav na koncu so matere še skromno pristavljale: »Tudi zame nikar ne skrbi, meni je kar dobro!« Koliko takih neresnic jc romalo na fronte in na vse kroje, pisale so jih matere, ki niso s krutimi resnicami hotele šc bolj greniti življenja svojih sinov. Mnogo skrbi, mnogo velikih stisk in trpkih ncprijetntrtti je ostalo tako skritih preti sinovi in možmi. Se danes srečujemo može, ki so bili na frontah vso štiri leta in pol. ki so bili leta in leta v ujetništvu, pn ne vedo, kako je bilo nam hudo »v etapi«, ko so z zahoda zamolklo grmeli topovi, ko so bile šole spremenjene v !>olnišnice, trgovine prazne, želodci prazni, duše na robu obupa in ko je med ljudmi samo nekaj blestelo in žarel«* Mimo nekaj oM6eva.lo. tipalo ia čakalo, pa tihe trpelo: Bfla j« to materinska ljubezen slovenske Ljubljanske vesti t S Kongresnega trga k Ljubljanici Ljubljana, M. marca. Dolga leta je bfl nemogoč prehod po levem obrežju Ljubljanice od Dvornega trga do frančiškanskega mostu. Tod je rastel le plevel, otroci so ie Sli po znani ljubljanski otroški navadi tod najraje >sa vodo«, ker so bili tod najbolj varni pred stražnikom in drugimi radovedneži. Čez vse obrežje eje tekla skoraj meter visoka cev odvodnega nala. Ko so se pričela prva dela pri regulaciji iwt*ktmi ter pen Sinovo milo Tudi kot najkrajša iveza med Martinim, Dvornim Ja Jurčičevim trgom je to nabrežje važno. Prej, dokler je bilo to obrežje v osrčju Ljubljane zapuščeno, ni bilo važno vpraSanje dohodov s Kongresnega trga na obrežje. Saj razen otrok ni imel nihče na tem obrežju ničesar opraviti. Sedaj, ko je obrežje kolikor toliko urejeno, pa je to vprašanje seveda mnogo bolj važno. Pred meseci je mestna občina po načrtih arh. Plečnika uredila Stolbo, ozko ulico ob Filharmoniji, ki je ohranila še svoje staro irae. Stolba ima sedaj lepe ravne stopnice, v sredi ulice pa stoji ličen obelisk. 0 preureditvi Stolbe smo svoj čas že poročali. To bi bil prvi neposreden dohod s Kongresnega trga na obrežje. Za drugi prehod je bilo te davno določeno, da mora biti pri Gerberju. Med Krejčijevo hišo v Wolfovi ulici in Gerberjem na Kongresnem trgu je namreč majhna nezazidana ploščina, na kateri raste oeamelo drevo. V čast ta liliputanski park Kongresnemu trgu ravno ni bil. Na prošnjo mestne občine je mojster Plečnik re&il tudi vprašanje prehoda s Kongresnega trga na obrežje pri tej točki. Načrt je mestni občinski svet odobril na eni svojih zadnjih sej. Z deli za ta prehod so ž© začeli. Danes so napeljali kamenje za stopnišče. S Kongresnega trga bodo namreč vodile k obrežju stopnice, ki bodo precej položne, Čeprav je višinska razlika med Kongresnim trgom in obrežjem skoraj tri metre. Vendar pa bo ostalo na omenjeni malj ploskvi med Krejčijevo hišo in Gerberjem še vedno dovolj prostora za ličen nasad. Ko bo tako olajšan prehod k temu obrežju, je gotovo, da postane obrežje še bolj priljubljeno 'Dame! Najlepšo izbiro pomladanskih plaščev dobite pri Miklošičeva e, m nad. o neregulirani strugi, precej velike vrbe, ki bodo v v kateri rastejo kratkem izginile in tudi konjiči so dobili nekaj novih poma-gačev. Sicer je ta naglica čisto uipravičenn. Saj r. dokončanim izkopom ne bo še konec naloge: treba bo dno še poglobiti in nato zn betoni rati ter tki kovati, kakor hitro bo prilezel dvigale« do srede med zmajskim in frančiškanskim mostom, bodo začeli betonirati oto desnem brogn 'tno. Ker bo betonirano dno precej rfoboko, bodo «meli betonirati ob zidov/u dno le v od-■aIcIIi rui ^ An sa Ka w -k—1 no obzidje. — Mogočni kupi prsti in kamenja, ki so se obdržali zlasti ob de«nem obrežju, bodo kmalu izginili iin za njimi bodo izginile tudi romantične zelenice, ki so se vsako poletje dvigale rned mlakami. Konjska železnica obratuje prav dobro. Na razpolago je več vozičkov, kakor preje, zato 6o tudi zamude manjše. V kratkem pride no pomoč precej novih vozičkov, to pa zato. da ne bo zamude. Dosedaj zvozijo na dan okrog 250 vozičkov, kar je sicer precej, vendar premalo. ker v primeru slabega vremena delo ne gre izpod rok. Obrat se bo toliko jiovečal, da bodo dnevno zvozili 500 vozičkov grušča in blata v Ravnikarjevo jamo. Ko bodo pa prišle na pomoč še tovorne lokomotive, bo šel promet precej hitreje in Ljubljančani bomo kar debelo gledali, kako švigajo po strugi dolgi vlaki. Dosedanje zelene idile v ljubljanski mlaki bo pa konec Bravol To nas veseli, da smo par dni siuibe prostit Danes in pa jutri vsi bomo Slamičevi gosti. Kai bo danes J Drama: >Krog s kredo«. Opera: Ob 15: »Pri belem konjičkut. Izven. Znižane cene. Ob 20: Proslava materinskega dne. Izven. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO JUTRI? Drama: Ob 15: »Pastirček Peter in kraj Bri-Ijantln. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. (Od 4 do 15 Din.) Ob 20: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene. Opera: Erika. Izven. Znižane cene. Rokodelski dom: Calderonove »Skrivnosti sv. raaSe«. Začetek ob pol 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO V PONEDELJEK? »rama: »Predstava arednjeAoL društva »Zan: »Za narodov blagor«. Opera: Zaprla. Nočno službo imata lekarni: dr. Ptccoli, Du-■n- Butara«, Sv. Jakebe trg k spomladi, ko je zopet treba odpraviti nedostatke zimskega pranja. — Zaprano perilo potrebuje spomladanskega solnca in odličnega Hubertus-mila! zrcali evharl6tično Solnce, zdaj v tej, zdaj v oni barvi.« Najbolj znana in najbolj priljubljena med temi igrami je misterij »Skrivnosti sv. maje«. Igro bo uprizorilo jutri — v nedeljo — rokodelsko društvo. Pri igri sodejuje pevski zbor, orkester in igralno oaebje. Obisk znamenite svetovnoznane Calderonove drame prav toplo priporočamo. Vstopnice se dobe v predprodaji danes in jutri dopoldne od 10—12 v RokodeLsk em domu, Komenskega ulica St. 12. Pričetek je jutri točno ob pol 8 zvečer. Vsak damski plašč svoja posebnost Pr« K. PUČNIK Selenburgova ul. nasproti kavarne »Zvezda« Športne in modne obleke, trenskoti, hubertusi itd., za dame in pospode. © Na živilskem trgu je bila včeraj takšna gneča, da že dolgo ne take. Ves prostoren Vodnikov trg je bil do zadnjega prostorčka izkoriščen. Tržnemu nadzorstvu je celo zmanjkalo tržnih mizic ter eo morale ženske svoje blago razpostaviti kar po tleh. Gospodinje so se morale seveda založiti za dva praznika, zato je podvojena živahnost na trgu pač razumljiva. Cene se zaradi tega seveda niso dosti znižale. Jajca so se nekako ustalila v ceni, nudijo jih 16 do 18 za kovača. Perutnine na trpi ni ninofro: piščancev skoraj nič. Kokoši so od 28—32 Din. Kflodi, 4 mesečni zajčki 12—14 Din. Krompir je t Din kilogram, gospodinje pa ga le malo kupujejo. Izmed zelenjave prevladuje radič in motovileč, ki se ga dobi za 1 Din celo naročje. — Na sadnem trgu ni več naprodaj toliko različnih jabolk, zato pa se cena jaliolkam polagoma dviga. Najfinejša jabolka prodajajo po 6 Din kg. drobn« in za vsakdanjo porabo po 2.50 do 3.50 Din kg. — Zelo živahno je na Krekovem trgu, kjer se je razvila prava borza za sadno drevje. Jablane in hruške prodajajo po 6—7 Din. pritlično drevje 4—6 Din, vrtnice-divjake po 3 Din. cepljene vrtnice 5 Din, orehi 8—14 Din. ribezen 1 — 1.50 Din. Vam postreže nalbolle s prvovrstnim vinom, priložnostnimi tortam1, krofi, sendviči in drugimi spe-claHleiami BAR - BUFFET BfO$/tM SLAŠČIČARNA Prešernov« ulica Ekspres kava O Gospodinje, kuharice, služkinje! Danes ali jutri na kuharsko razstavo v Dom služkinj, Križev-niška ulica 2. © Razburjenje mod vrtiljakarji. Med ljudstve-cem, ki živi ali ž'volani v Lnttermamiovem drevoredu ter se preživlja z vrtiljaki, raznimi kalejdo-skopi, strelišči in drugimi pri prostim I zabavišči, je zavladalo predvčerajšnjim precejšnje razburjenje, zakaj z magistrata je prišel strog ukaz, da se morajo vsi vrtiljaki in vse drugo, kratko ves ta ljubljanski »Prater«, preseliti daleč ven na periferijo, na veliki, še nezazidani prostor ob Suvoborski in Staničevi ulici za Bežigradom. To je bil hud odlok, zakaj s tem bi ti ljudje izgubili skoraj vos zaslužek. Nekaj teh ljudii se je s svojimi stvarmi že preselilo tja. Včeraj dopoldne pa se je oglasila na magistratu deputacija teh ljudi in prosila župana, naj se ta ukaz razveljavi. Na magistratu so po kratkem posvetovanju to res storili in nadaljnje preseljevanje >Pratra« iz Tivolija za Bežigrad je bilo ustavljeno. Tudi tisti, ki so' se že preselili, se bodo mogli povrniti. O Tudi kavo so našli. Včeraj smo poročali o aretaciji Ln zasliševanju treh vlomilcev in napadalcev Ferčnika, Živca iu Jančarja. Poročali smo, da Dr. ImUf^Pompc specijalist za bolezni ušes, nosu in grla je začel or iinirati redno od pol 14 do pol 16. Ulica Stare pravde 7 (nasproti otroške bolnišnice) policija Se ni naSla vreče, v kateri je bilo okrog 30 kg kave, ki je bila ukradena pri trgovcu Detel! v Dobu pri Domžalah. Policija se je na pXgi Jančarjeve izpovedi napotila v bližino Zupančičeve jame na ljubljanskem polju. Ferčnik in Živec ki sta morala e policijo, sta morala pokazati, kam' sta skrila ukradeno kavo. Skrila sta jo v kozolec po-leg jame in res je policija nato ruiSla večjo vreča v kalen pa je bilo nekaj manj kave kakor 80 k? Najbrže so jo \ lomilci nekaj stresli, ko so hiteli po vlomu iz Doba, ali pa so jo morda že kaj prodali. Kava je zelo fine in najdražje vrste, spravljena pa lOm nin^-r ?aVi'dl" Treči iute ter i« vredna nad iSilake trojice.'6 ^ ^ ^ te © Obsežen, skrbno obdelan vrt s toplimi Kredami, ležeč v središču mesta, se ugodno odda v najem. Naslov pove uprava pod štev 3353 O Mlad razbojnik. Neki mladoletnih je bil vče-raj obsojen radi razbojništva na 15 mesecev strogega zapora, ker se je s svojim tovarišem udeležil roparskega napada na neko gospo, ki se je lani poleti sprehajala po Golovcu. Oba malopridneža sta gospo napadla, jo podrla na tla in ji šiloma strgala iz roke torbico s 150 Din gotovina Razprava je jasno pokazala, kam privedejo eenzacijonalni, slovite roparje proslavljajoči filmi. RIO avtomatični bufet Selenburgova ulica štev. 4 čez ulico točimo naša izburna vina; Kuč-vino zdravilna črn na, i Din 10 —, rizling, cviček' jeru/alemran 1 a Din 9'—. VSAK DAN POPOLDNE CBVAPCiCi rn 7- — - " u wvk! čas do aprila. Bratje, bodite stanovitni in neomahljivi v delu Gospodovem! Zahvala g. knezoškofa dr, Gregorja Rozmana Ljubljana, 24. marca. Zadnji »Ljubljanski Škofijski list« prinaša to-le zahvalo g. knezoškofa dr. Gregorija R o i m a n a VERNIKOM LJUBLJANSKE ŠKOFIJE: V Gospodu ljubljeni vernikil Za mojo petdesetletnico ste povsod po škofiji toliko molili, darovali sveta obhajila in najrazličnejša dobra dela za me, Vašega škofa in za moje namene, ki so vsi le Vam v zveličanje, da ne najdem v človeškem jeziku izrazov, s katerimi bi se Vam mogel za vso to ljubezen, vdanost in zvestobo primerno zahvaliti. Vso svojo zahvalo sem položil v presveto Srce Jezusovo, naj se Ono Vam zahvali s svojo neskončno ljubeznijo in vsemogočno milostjo. — Moje molitve in daritve pa bodo kakor doslej tudi zanaprej za Vas, za Vaše duše in Vaše zveličanje. Saj ničesar drugega nočem med Vami kakor to, da bi Vas na-Ičil Jezusa zvesto ljubiti, v sveti veri trdno stati in tako se gotovo večno zveličati. To je edini namen, ki ga imam pri vsem delu in vseh skrbeh, za ta namen moram delati in, če treba, tudi življenje dati. Mnogo ste molili za me vsi, otroci in odrasli, a glejte, molitev ima čudno moč. Ne pomaga samo tistemu, za katerega molite, ampak je v blagoslov in milost prav posebno tistemu, ki moli.< Tako niste samo škofu in škofiji božje pomoči sprosili, marveč tudi sebi ste pridobili obilo milosti in blagoslova za življenje in za smrt. Ne nehajmo moliti drug za drugega! Vsak dan naj nas molitev združuje pred prestolom božjim in v ljubezni Jezusovi, da bo nadnaravna duhovna vez iz molitve vezala naše duše v neločljivo edinost z Bogom, z Jezusom, našim Odrešenikom in bodočim Sodnikom. Ostanite vedno zvesti svoji veri in sveti katoliški Cerkvi. Ona nam je nezmotljiva učiteljica in najvarnejša voditeljica. Dokler živite po naukih svete Cerkve, ste gotovo na pravi poti k večni sreči. Oklenili ste se z vneto ljubeznijo Cerkve, papeža in škofa svojega, le držite se jih vztrajno in neupogljivo, da Vas in Vaših otrok nihče ne bo mogel odtrgati od neporušljive skale edino zveličavne katoliške Cerkve. Ljubezen do Cerkve in do Kristusa, ki v Cerkvi živi in deluje, ostani Vam sveta dediščina v vseh razmerah življenja, da boste mogli govoriti s sv. Pavlom: »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč?« — »Prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ... ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem« (Rim 8, «5—39). V živi veri in zvesti ljubezni leži zmaga zoper vse grešno, hudo in bridko, kar je sovražnik božji vsejal na njivo človeških src. S svetim Pavlom Vas prosim: »Bodite torej, ljubi bratje moji, stanovitni, neomahljivi in vedno odlični v delu Gospodovem, ker veste, da Vaš trud ni prazen v Gospodu (1 Kor 15, 58). Trajen dokaz moje hvaležnosti pa bodi škofovski blagoslov, katerega vsak večer podelim vsem družinam in vsem posameznim vernikom škofije — in ta blagoslov troedinega Boga naj varuje, iuva in ohranja Vas vse v milosti Sv. Duha. V Ljubljani, dne 15. marca 1933. t Gregorij, škof. Od ljubljanske škofije odcepljene župnije Sv. konzistorialna kongregacija je z reskriptom i dne 14. marca 1933 št. 193-29 sporočila ljubljanskemu ordinariju, da so v smislu apostolske bule z dne 10. februarja 1933 končnoveljavno odcepljene od ljubljanske škofije župnije, katerih ozemlja so po mirovnih pogodbah pripadla Italiji, in so bile doslej v administraciji goriškega nadškofa, oziroma apostolskega administratorja. Prideljene pa so te župnije sledeče: Župnija Bela peč nadškofiji v Vidmu. Župnije dekanije Idrija, namreč: Črni vrh, Go-dovič, Gore, Idrija, Ledine, Spodnja Idrija, Vojsko in Zavratec nadškofiji v Gorici. Župnije dekanije Vipava, namreč: Budanje, Col, Goče, Lozice, Planina, Podkraj, Podragn, Slap, Šturije, Št. Vid, Ustje, Vipava, Vrabce, Vrhpolje in kuracija Erzelj nadškofiji v Gorici. Župnije dekanije Postojna, namreč: Hrenovice (z ekspoziturami Orehek, Razdrto in Ubeljsko), Ko-iana (z ekspozituro Suhorija), Postojna, Senožeče, Huda zima v Bosni i Iz Banjaluke poročajo 23. marca: V vsej Bosni je včeraj divjal orkanski vihar. i*upotniki, ki so danes prišli v Banjaluko, pripovedujejo neverjetne stvari. Po nekaterih vaseh je strašen vihar onemogočil prebivalstvu vsako hojo zunaj hiš ter je ljudi metal ob tla. Včeraj je bilo v Banjaluki silno mrzlo. Oster sever je vlekel s tako silo, da na ulicah ni bilo žive duše. Nato se je vreme še poslabšalo. V vsej Bosni Je ponoči do jutra snežilo ter nato po malem še ves dan. V Banjaluki, ki je menda najtoplejše mesto v Bosni, je snežilo kakor pozimi. Vsi sosedni hribi so pokriti z belim plaščem. Kakor poročajo tudi iz drugih krajev, so povBod prave januarske snežne vihre. Celi kraji so zasuti s snegom do 60 cm na debelo. Posebno hudi zameti so na Kordunu, na bosan-sko-liški meji, v Bosanskem Grahovu, Petrovcu, Ključu, Drvaru do Knina. Potniški avtobusi- in drugi avtomobili, ki so davi odšli iz Banjaluke v te kraje, so se čez eno uro že morali vrniti. Po cestah je en meter na debelo snega. Kmetje skušajo vzdržati promet s sankami. Železniški promet med Prijedoroin in Kninom je v nevarnosti. Bati se je tudi, da bo sneg uničil posetev in da bo živina ostala brez krme. Povprečna temperatura v zahodni Bosni je bila 23. marca 11 stopinj pod ničlo. Obsojen delavski zaupnih Ljubljana, 24. marca. Pred sodnikom-poedincem g. Jakobom Jermanom se je končal dolg proces proti bivšemu graverju Alfonzu Stropniku, zaposlenemu v tovarni pločevinastih izdelkov »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani. Graver Stropnik, ki je od leta 1929 do januarja 1932 vršil funkcije glavnega zaupnika tovarniškega delavstva, je bil obtožen, da je izvršil 48 prevar in 36 poneverb na škodo delavstva in tovarne same. Manipuliral je s premogom, nabavljenim za delavstvo, dalje je vodil delavsko kuhinjo, kjer so delavci dobivali cenena okrepčila: klobase, kruh in malinovec, za delavce pa je nabavljal tudi obleko pri neki ljubljanski tvrdki, a bi moral provizijo nameniti v dobro bolnim delavcem, naposled si je pridržal novoletne nagrade, ki io bile od tovarne določene 47 delavcem, oziroma delavkam. Po obtožbi si je obtoženec z nečednimi in nepoštenimi manipulacijami prisvojil nad 60.000 Din. Denar je porabil zase in »e celo vozil iz Zagreba v Ljubljano z orient-ekspresom, kar je na razpravi lam priznal. Obtožnica označuje Stropnika kot zelo agilnega človeka, ki je vanj delavstvo imelo veliko zaupanje. Stropnik je bil glavni steber marksistične smeri v tovarni. Pri razpravi je obtoženec nastopil c vso sebi lastno retoriko, pa mu ni dosti pomagalo. Zatrjeval je sodniku: »Bil je nehvaležen posel zaupnika. Podpiral sem delavce. Nisem vodil knjigovodstva. Še danes mi ne gre v glavo, kako je do tega prišlo. Noben pa me ni imel pravico vprašati za račune. Malomaren sem bil, to je gotovo. Kar sem škode Slavina (z ekspozituro v Matenji vasi), Studeno, Vreme ter vikariati: Šmihel, Št. Peter na Krasu in Trnje škofiji v Trstu. Zanimiva^ je zgodovina pripadnosti teh župnij. Župnije idrijske dekanije so pripadale goriški nadškofiji do leta 1787, razen župnij Idrija, Sp. Idrija, Vojsko in Sv. Magdalena na Gorah, ki so pripadle ljubljanski škofiji pet let pozneje, leta 1792. Sedaj se zopet vračajo k svoji matici. Župnija Bela peč je pripadala ljubljanski škofiji do francoske dobe (1811 do 1814). Takrat je pripadla videmski nadškofiji. Leta 1814 je bila vrnjena ljubljanski škofiji. Sedaj je zopet prideljena Vidmu. Župnije vipavske dekanije so pripadle ljubljanski škofiji leta 1831. Po dobrih sto letih se zopet vračajo pod Gorico, kamor so prej spadale. Prav tako je z župnijami postojnske dekanije. Po sto letih se vračajo pod Trst, kamor so spadale pred letom 1831. Odobreno o* Mlnislerelvo soeijolne politik« tn narodnega idrovUa " 1....... S. ita* 2VB «1 19. II. 1032. napravil iz malomarnosti, bom plačal, četudi v obrokih.« V nadaljni razpravi je prišlo na dan, da je trem delavcem, ki so vodili kontrolo, pokazal vlož- no knjižico za 24.000 Din in so mu zato delavci verjeli, da je vse v redu. Obtoženec pa je sedaj priznal, da je vlogo ponaredil in da je pozneje knjižico sežgal. Po peturni razpravi je sodnik obsodil Alfonza Stropnika na deset mesecev strogega zapora. Razpravi je prisostvovalo mnogo delavcev in delavk t_______ c.i..—..... i.j ... uji:____i , .. lu.ftllic .un.uiuu«., &t O" UU, pivoil, ttil 1.1H lilo. j mnogi člani kovinarska orjtanimcu«. t Voiteh Hybašek - 60 letnih Kdor se je »rečal z njim le enkrat, ti ga je zapomnil, zakaj g. Vojteh je tako markantna postava, njegov nastop tako prikupen in odličen, da si osvoji uu ?fijr! Z8t0 °b niefiovem 60. jubileju mirno lahko trdimo, da ima le malokdo toliko prijateljev in častivcev kakor on. Ustvaril si jih je med svojimi duhovnimi sobrati, med svojimi verniki v dušnopa- KmnJ .... Povečanje tovarne. Tekstilna tovarna »Teks-tilindus« na Gašteju, last g. Arturja Hellerja, bo letos znatno povečana. Na zahodnem koncu tovarne bodo prizidali precej obsežno stavbo, ki bo v prvi vrsti služila za skladišča. Z delom so pričeli ta teden. Jasno je da se za stavbna dela zanimajo v prvi vrsti brezposelni, ki iščejo zaposlenja. Kakšen obseg bo dobila letos stavbna sezona v Kranju, se zaenkrat še ne more prerokovati. Senzacija: Novi Kranj. V ospredju vsega zanimanja in govorjenja stoji med Kranjčani ugibanje o novo nastalem Kranju, ki se bo gradil na Hujah, za kar pa je prvi predpogoj most čez sotesko Kokre. Ni čuda, da je ta gigantski in intere-santni načrt gradnje novega dela gorenjske metropole razgibal duhove v tako potencirani meri, da ljudstvo splošno pripoveduje in ugiba vse mogoče stvari. Da ta načrt ni brez osnove, nam pričajo fotografije, ki so posnete po nekem načrtu. Te .»like so v resnici začele ta teden krožiti med ljudmi. Dejstvo, da privatna iniciativa namerava zgraditi velik most čez Kokro in na nasprotni strani ustvariti kar celo novo mesto, brezdvomno spada med redke dogodke starodavnega Kranja. Novo -nesto na Hujah bo lice Kranja prav tako preobrazilo, kot ga je preoblikovala v povojnih letih industrializacija, in bo v zgodovini Kranja otvorilo novo dobo njegovega razvoja. K članku »Obrtniški zbor v Kranju« v »Slovencu« z dne 23. marca pripominjamo, da smo pomotoma navedli g. Joža Bitenca kot načelnika obrtnega združenja. Res je, da je bil g. Joža Bitenc na zboru izvoljen le kot član uprave, toda brez funkcije načelnika, prav tako kot vsi ostali imenovani člani uprave. Po novih pravilih se namreč novi načelnik voli šele na prvi prihodnji seji iz vrst članov uprave. Ta seja se bo vršila v ponedeljek in tedaj se bo šele pokazalo, kdo bo novi načelnik obrtnega združenja v Kranju. Jesenice Materinski dan z jako pestrim sporedom priredi danes ob pol štirih popoldne v Krekovem domu Marijin vrtec na Jesenicah. Vstopnina samo po '. * ? 9in Mamice, družine, očetje in vsi dru- j gi, pridite in posetite v obilnem številu to lepo pri- ! reditev v počastitev svojih materi Vsi vojni obvezniki, stanujoči v mestni občini ! Jesenice, od 18. do 55. leta, se imajo te dni zgla-siti v občinskem uradu. Tudi vsi obrtniki in drugi ' se opozarjajo, da sprejemajo v delo le take pomočnike ali delavce, ki so «e tozadevno it zglasili na županstvu. Vrtnarsko predavanje. Danes ob 10 dopoldne bo v risalnici osnovne šole predaval vrtnarski nadzornik g. Josip Štrekelj o pomladanskem delu na vrtu. Vstopnine k predavanju ni nobene. Vihar zadnjih treh dni je napravil mnogo škode, polomil je plotove, odnašal razne predmete z vrtov in veliko število oken je bilo razbitih, kajti vihar je bil tako silen, da je ponekod okna naravnost odpiral in zdelo se je da se je kraška burja preselila k nam na Gorenjsko. Plakaterskemu podjetju g. Krašovca je poiomiio vse ugasne deske m uu* radi Ud« občulau škoda. stirski službi, prav posebno pa še kot učitelj petja in glasbe na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Vojteh Hybašek je po rodu Čeh (dne 27. marca bo 60 let, kar se je rodil v Ruženi na Moravskem). Že doma se je sprijaznil z glasbo in jo gojil poslej sam zase in v šoli, saj so v gimnaziji imeli že tedaj svoje glasbene instrumente in svoj orkester, pri katerem je vneto sodeloval. Tako je g. Vojteh že v letih razvoja zrastel z glasbo, ki mu je bila poslej vse življenje resnična nujnost. Ko je po maturi odslužil enoletno prostovoljstvo, je prišel k nam tudi on z mnogimi češkimi tovariši, ki so v 90ih letih prihajali v naše semenišče, ker so bila na Češkem prepolna. Prinesel je 8 seboj ves svoj mladostni idealizem, vso svojo veselo, živahno, družabno naravo, kakor mu jo je oblikovala glasbena umetnost. Vzdržal je med nami kljub lepim vabilom v lastni domovini, češ, kjer sem jedel kruh vzgoje, tam moram tudi delati; da je mogel dati tak odgovor na laskavo vabilo kesnejšega kardinala Bauera, je bilo pač potrebno, da je imel že tedaj izrazito razvit čut za nesebično žrtev in hvaležnost. Kot duhovnik je ostal zvest svoji službi, ki jo je povsod vršil vestno, natančno in nesebično, a ostal zvest tudi svoji ljubi muziki. Prišel je v Zagorje ob Savi; kar brž je spravil skupaj delavski orkester in pevski zbor. Kaj čuda, če je Zagorja-nom prirasel v srce, da se ga še danes z veseljem in hvaležnostjo spominjajo. V Smledniku je med kmetskimi fanti osnoval zbor, zakaj tla še niso bila godna za glasbo. Nič manj skrbi ni posvečal glasbi v Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Ko se je začel pouk na škofijski gimnaziji v Št. Vidu, ga je ljubljanski vladika naprosil, naj prevzame glasbeni pouk. Vozil se je iz Kranja in kesneje še iz Ljubljane poučevat v zavod petje in glasbo, dokler ni ostal (1908) stalno v zavodu kot učitelj glasbe. Stopil je med tiste naše prvake, ki so polagali temelje prvemu popolnoma slovenskemu srednješolskemu zavodu, ki je tudi prvi na slovenskem ozemlju začel gojiti glasbeno izobrazbo preko neobveznega petja. Petje je bilo v prvi in drugi šoli obvezno že tedaj, začel je gojiti najprej violinski pouk, poiskal sredstev (v tej umetnosti je bil g. Vojteh vedno veliki), da si je nabavil zavod več klavirjev, glasbila za orkester in kmalu se je razlegala po prostornih hodnikih in dvoranah zavodska godba. Po njegovi zaslugi je bila prva slovenska gimnazija hkrati prvi srednješolski zavod z lastnim orkestrom in lastno sistematično godbeno vzgojo. Lahko si mislimo, kakšno delo je opravljal poslej g. Vojteh, ko je moral učiti vse instrumente in kar je še huje, strniti mlado in razposajeno kri v disciplinirano celoto. Pa ni imel le enkrat začetnih težav. Te je imel več ali manj vsako leto, komaj se je eden dobro izučil kakega instrumenta, že je z maturo prestopil zavodski prag in g. Vojteh je moral vedno in vedno vzgajati naraščaj. Moral je skrbeti poleg tega še za repertoir, oskrbovati kor in orkester z notami. Kdor bi videl danes bogato in vzorno urejeno zbirko not, instrumentov in učil, bi se čudil, da je ustvaril vse en sam človek. Pri svoji glasbeni šoli je g. Vojteh čudovito strnil dve skoraj nasprotujoči si potezi: železno vojaško disciplino, pred katero je moralo kloniti vse, in nenavadno srčno dobroto, skoraj intimno prijaznost, ki je čutila z vsakim posameznim. Isti Vojteh, ki te je tako neizprosno ozmerjal še pred par minutami, se ti je prav kmalu tako sladko nasmehnil, kakor da se nikoli ni zablisnilo med vama. Iz te resne in stroge šole je izšla cela vrsta pevovodij, ki delujejo po društvih in cerkvah. Saj V t,- JUGE«" k. 0. Zatireh Gal»w K. Oglas 1« 'tolsti doc S bt io70 oo 15. II 1933. je le malokak dijak zapustil zavod, ne da bi se bil izučil kakršnegakoli instrumenta in sesprijaznil i petjem. V dolgih 30 ietih je na ta način vzgojil narodu odlične glasbenike, ki so pri njem prejeli prve temelje glasbene kulture (dr. Dolinar, Mav, Ukmar, Tome, Puš, Gašperšič, Snoj i. dr.), vzgojil pa še mnogo več tihih in javnosti nepoznanih širiteljev lepe glasbene umetnosti. Da je zmogel tako delo, se je žrtvoval prav vsega brez pridržka, vse noči je posvetil glasbeni vzgoji dijakov, čeprav bi bil svoje talente mogel uporabiti za delo, ki bi mu javnost zanje vedela večjo hvaležnost. Če po vsem tem poskusimo oceniti zasluge g. Hybaška v naši glasbeni zgodovini, bi se glasila sodba takole: Vojteh Kybašek je storil zelo veliko za popularizacijo glasbene umetnosti najprej med duhovščino, preprostim ijudstvom, zlasti pa v šoli med dijaštvom; med glasbenimi vzgojitelji zavzema med nami brez dvoma odlično mesto, čeprav se tako delo ne da tako določno pokazati kakor pri komponistu ali pisatelju. Prav gotovo pa je tako delo nehvaležnejše in zahteva veliko nesebične žrtve, potrpežljivosti in ljubezni. S tem pa delo g. Vojteha med nami nikakor ni izčrpano. Dasi Čeh po rodu, se je vendar tako dobro priučil slovenščini, da je pomagal našim časnikom tudi s peresom. Uveljavljal se je zlasti s prevajanjem iz češkega slovstva in s tem mnogo prispeval k vzajemnosti med obema bratskima narodoma. Prirejal je krajše novele za Koblarjevega »Gorenjca«; kesneje so izšle zbrane v samostojnih knjižicah. Med večjimi prevedenimi deli pa omenjamo zlasti dva Baarova romana: »Zadnja pravda, in »Po križevem potu«. Prepričan pa sem, da bi g. Vojteh z veseljem rad pozabil ua vsa svoja javna dela tudi le za eno tistih tihih dobrih del, ki jih največ pozna on sam ali kvečjemu le prav majhna družba njegovih prijateljev. Kdor je kdaj občudoval slike v Velesovem, Pač ni sanjal, da je za njih lepoto skrit tudi g! Vojteh. Kdo ve, kolikerim družinam, dijakom, akademikom in podjetjem je tih in velikodušen dobrotnik? Da, likor bolj se ga loteva starost — pa mu kljub šestdesetim še kar nič ne more blizu — toliko bolj se posveča tej službi, ki ni za ta svet. Kako vzorno .n vestno vodi zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu, lahko ved_ premnogi, ki dobivajo njegove prošnje in zahvale. Tudi v tej službi je glasbena šola rodila svoje sadove: vojaška disciplina in red morata biti povsod, najbolj pa pri denarju in gospodarstvu. Pri vsej zabavi in veseli družbi ne bo nikdar zanemaril najmanjše dolžnosti, dopustil najmanjšega nereda. V plemeniti nesebičnosti nam je prav gotovo lahko vzvišen zgled. Iz preteklosti in sedanjosti imamo torej vzroka dovolj, da g. Vojtehu želimo še dolgo trdnega zdravja, veliko dušnih in telesnih moči, da bi nam še veliko dobrega naredil. Njegovih let smo bolj žalostni ko veseli, a del, ki jih je ustvaril v tem času, ne moremo in nočemo pozabiti, zato smo veseli njegovega jubileja Naj mu naše iskrene čestitke pred vso javnostjo dokazujejo, da vendarle znamo vsaj skromno ceniti njegov trud in smo mu iz srca hvaležni. Hvaležni smo v prvi vrsti njemu osebno, ki je največ žrtvoval, hvaležni Bogu za milosti, ki mu jih je dal, hvaležni pa tudi bratom Čehom, ki so nam dali takega plemenitega delavca in moža. w Žrtve oderuhov m pijavk Kako so mali varčevalci prišli ob svoje prihranke Ljubljana, 24. marca. Dva tabora sta se kar čez noč ustvarila. Prvi zagovarja, da so špekulacije s hranilnimi knjižicami po zakonu dovoljene, drugi pa odločno in z ogorčenjem obsoja vse brezvestne špekulante, njihove agente, podagente in priganjače. Prvi se sklicuje na paragrafe obrtnega zakona in trgovske navade. Drugi pa ima močno moralno orožje, ker s takimi špekulacijami se res rušijo temelji varčevanja. Modri juristi že tuhtajo, kakšne kazni čakajo špekulante. Gotovo je, da bodo ponarejevalci hranilnih knjižic prišli pred stroge sodnike, drugače bodo pa agentje kaznovani zaradi prestopkov obrtnega zakona. Brezvestnost nekaterih agentov, ki sploh niso bili koncesijonirani za take posle, tiči pač v tem, da so jemali od ubogih revežev knjižice v zastavo. Sami niso imeli nikake gotovine. Ljudje, ki so bili v hudih stiskah za gotovino, ki jim je pretila kaka gospodarska nevarnost, so se raje zatekali k tem agentom kakor pa k solidnim posredovalcem. Agentje v Ljubljani, ki so poprej živeli v hudih denarnih škripcih, so postali čez noč imoviti, da so lahko poplačali svoje tekoče dolgove. Ti so od strank jemali knjižice in jim obljubo-vali, da jim preskrbe gotovo posojilo na knjižico. Vlagatelji so od njih prejeli potrdila o izročitvi knjižice. Ta potrdila pa so bila tako zvito sestavljena, da se vlagatelji namreč odpovedujejo pravici do lastne vložne knjižice in da se po vrnitvi posojila zadovolje kar s kako drugo vložno knjižico. Vložna knjižica ie romala nato v Zagreb, odkoder sa a£entjg prejemali potojilne zneske lu pro- vizije. Zanimivo je, da je agent dal na knjižico posojilo do 20—35%, dočim jo je potem sam prodal dalje za 50—60%. Imeli so dvojen in masten dobiček. Agentje se zagovarjajo, da so bili to pošteni poslil Zadnje dneve so se odigravali tudi ginljivi prizori po ulicah in raznih gostilnah, kamor so se za tekali podeželski vlagatelji in kjer so že nanje čakali priganjači. Neki vlagatelj, ko je č(il, kako je potem špekulant dobro zaslužil, je zaplakal in stiskajoč pesti tarnal: »Leta in leta sem garal tam v Ameriki. Po tovarnah in rudnikih, po ameriških gozdovih in far- ........., t— ------—..... d««adrujme v Viž-marjah. SIVE LASE si ni treba staviti v glavo, dokler lahko za mnl denar renovirate svoio hišo ali stanovanje. Vse potrebne barve, lake. iirnež, čopiče i. dr. kakor tu li strokovne nasvete dobite v res solidni trgovini barv »S.USTKA" V. LAŽNIH LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča) _Telefon 2753 — Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino je imelo dne 19. t. m. v Ljubljani svoj redui letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen odbor in sicer: predsednik: dr. Logar Anton; podpredsednik: dr. Baesin Egon; tajnik: dr. Logar Francč; blagajnik: dr. Kambič Mirko; knjižničar-dr. Hlavaty Robert; odborniki: dr. Kallay Jurij, dr. Kristan Boris, dr. Vrhovec Stane. — Preglednika računov: dr. Brenči č Lojze, dr. Tavčar Stane; razsodišče: dr. Grebene Anton, dr. Kraigher Lojze, dr. Puher Srečko. — Na izredni seji ribnrskegn društva v Ljubljani se je dne 7. marca 1933 ustanovil ribarsko športni odsek, ki ima namen voditi v riba rskeni društvu včlanjene ribiče športnike ter zastopati njih interese. Vabimo v.se šc ne-včlanjene ribiče športnike, da prijavijo svoj pristop v to sekcijo ribniškega društva. Načelnik. . _ — Lastniki oje. zakupniki ribolovov, ki bi bili pripravljeni dati članom ribarskega društva v Ljubljani ribolovna dovoljenja, se naprošajo, da to javijo društvu z navedbo pogojev, revirja in vrste rib. ^ — Dnbrovniški tramvaj bo zopet vozil. Pred več meseci je prišlo tramvajsko podjetje v Dubrovniku v konknrz in ie bil zato ves tramvajski promet ustavljen. Vršila so se dolgotrajna pogajanja med upniki dubrovniške občine in med upraviteljem konkurzne mase. Končno je bil dosežen sporazum, da začne tramvaj zopet obratovati pod upravo upniškega odbora in konknrz nega upravitelja. Te dni so začeli na nekaterih mestih izmenjavati tračnice in upajo, A. iu, ~ V—1:1.j —xi k------• i . .,. — MW « IMUU uuui uaiuvaj uipui Zttcei VOZ1U- — Jernej Vombergar, sobosiikar in pleskar, aedaj v Sremski Mitrovici — naznanjam, da rodi aoboslikarska dela pod mojo tirmo dalje moj poslovodja mojster Herman Va.šclj. Izvršuje vsa aoboslikarska in pleskarska dela, slikanje cerkev, kapel itd. Delo solidno, cene zmerne. Moderni vzorci na razpolago. Vsa pojasnila pri: Jernej Vombergar, soboslikarstvo, Cerklje pri Kranju. — Žalostno svntovnnje. V Nehojanih pri Sisku so svatovali. Pa se je zgodilo, da se je ženin,Ivan Sertič spri z bratom svoje mlade žene Nikolo Kotaraninom zaradi litra vina. Nikola je udaril Sertič« z neko posodo po glavi. Sertič je bil neka j časa kakor omamljen, pa je kmalu spet prišel k sebi in svatovanje se je nadaljevalo, kakor da bi se ničesar ne zgodilo. Ko so se nasvatovali, eo jo odrinili proti domu v Topolovac. Med potjo se je Sertič onesvestil, prenesli so ga v neko hišo, kjer je kmalu izdihnil v naročju 6voje mlade zene. Ko so orožniki iskali Koiaranina, so ga našli, ko je gnal kravo, ki jo je njegova sestra dobila za doto, nazaj na svoj dom. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josel« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Iz Rusije se oglašajo. Te dni je prišlo v vas Veliki Komor pri Zlatarju pismo Štefana Petanjka. ki je leta 1916 izginil na severnem bojišču. Vsi so mislili, da je mrtev. Petanjko piše, tla se je v Rusiji oženil in ima dva otroka. Godi se mu zelo slabo. Prosi, da bi mu domači izposlovnli potni list, da bi se mogel vrniti domov. Pravi, da jc v Rusiji šc mnogo naših ljudi, ki so met! svetovno vojno prišli v rusko vjet-ništvo. — Novorojenček pred cerkvijo. Ko je šel tuz.lanski župnik v cerkev, je našel na pragu cerkve novorojenčka. Župnik je tlele nesel v cerkev in ga krstil, nato pa obvestil mestno občino, ki jc dete, staro okrog dva meseca, poslala v banovinsko bolnišnico. Zglasili so se nekateri ljudje, ki so videli zgodaj zjutraj pred župno cerkvijo nekega tujca. Gotovo je ta tujec pustil dete na cerkvenem pragu, da se ga znebi, obenem pa. da mu reši življenje, ker je bil prepričali, da bo šel župnik v cerkev in se bo zavzel za dete. Oblasti so uvedle vsestransko poizvedo vanje. *Damski plošči zadnje novosti Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modetov po najnižjih cenah pri Spomladanske obleke ■a gospode, površniki in velika izbera sukna modernih vsorcev še vedno najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana akromui, navadni meščanski prehrani Za današnje &we je to najprimernejša kuharaka knjižica. — Letuu intlusUija. Žage za gatre, vodne, krožne v vaeii dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Čokolado uu>tonj dobijo gostje v gostilni Petafi, Viiinarje, dne 26. marca. — Nagrobne spomenike prodamo tudi za hranilne knjižice Kmetske posojilnice za ljublj, okolico. Franjo Kunovar, kamnoseško podjetje, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. — Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, LJubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko, *AOBLESE" Aleksandrova cesta štev. 4. — 19 letni sin ubil očeta. Iz Sremsk« Mitro- vice poročajo: V noči od preteklega ponedeljka na torek je v sremski vasi Jarak pri Mitrovici ubil 19 letni Marko Do/nastovič svojega 60 letnega očeta Štefana. Stari Domastovič se je zadnji čas vdat pijači, gospodarstvo je propadalo in v hiši je zaradi tega zavladal prepir. Marko je prigovarjal očetu, naj neha pijančevati, toda zaman. Zato je sin storil strašen sklep, da bo očeta ubil. Ko je v hiši vse spalo, je Marko vzel sekiro in z njo razbil glavo svojemu očetu. Nesrečni oče je bil takoj mrtev. Morilca so aretirali in izročili sodišču v Mitrovici. Qd?Uapza6erl^& Seč/Ms — Brezposelni natakar okradel svojega gostitelja. Pred nekaj dnevi se je brezposelni natakar Ahmed Zildžič sestal v neki zagrebški gostilni s hišnim posestnikom Ivanom Peltom, s katerim sta skupaj pila, seveda na račun posestnika. Ko je bil posestnik Pel t popolnoma pijan, mu jc Zildžič vzel iz žepa 50C0 Din in odšel iz Gostilne. Srečal je nekega godca, katerega je povabil v bar. Tam jc zapravil 1700 Din, medtem ko je prej izročil svoji ženi 3000 Din. Ko se je drugi dan hišni posestnik streznil, je zapazil, da je bil okraden. Šel je na policijo, kjer je osumil ZiLdžiča, da mu je ukradel 5000 Din, Zaman so bila Ahmedova izbegavanja. Da je bila njegova smola še večja, se je zglasil tudi godec, s katerim je lumpal. Ta je pričal proti Alimedu, da je kritičnega večera naravnost razmetaval denar. Videl je tudi, kako je Zildžič dal svoji ženi 3000 Din. Ahmed je končno priznal, da je vzel 2500 Din, ni jih pa ukradel, marveč jih je našel na tleh v gostilni. Seveda mu »policija tega na hotela verjeti in ga je izročila sodišču. -- Če zavarujete sebe in svoje domače pri »Karitas«: 1. denar varno naložite; 2. točno veste, koliko bodete plačevali in koliko bo »Karitas« izplačala, 3. veste, da jamči največja slovenska zavarovalnica v Ljubljani — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani za vsa izplačila. Špekulacija z bolniki je seveda izključena. »Karitas« je pošteno zavarovanje za poštene zavarovance. Čim mlajši pristopite, tem večje ugodnosti imate. »Karitas«: Ljubljana, palača Vzajemno zavarovalnice. —• Dr. Josip Debevec: Vzori in boji, vzgojna dijaška zgodba iz polpretekle dobe — kdo izmed starejših izobražencev je ne pozna? Toda tudi današnjemu dijaku nudi polno vzpodbude resnično zdravih nazorov o življenju. V resnobno zabavnih dogodkih se nam odgrinja stara Ljubljana, njeni ljudje in nekdanji dijaški idealizem. Mislite o priliki na to knjigo in jo oskrbite dorašča-joči mladini. Založila jo je Nova založba v Ljubljani. — Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi za slabe in dobre čase »cslavila Marija Remec. Druga pomnožena izdaja. Ljubljana 1920. 232 strani. Vezana 36 Din. — Kakor nam že naslov pove, je knjižica namenjena gospodinjam-kuharicam, da po navodilih te knjižice pripravljajo s skromnimi sredstvi okiiRna in tečna jedila. Namenjena je torej manjšim, skromnim gospodinjstvam, katerim je varčnost prva m največja potreba. VeČina današnjih kuhar6krh kniig, ki so v rabi, pa so sestavljena za večja in dobrostoječa gospodinjstva. Varčna kuharica bo nudila vsaki gospodinji marsikaj novega za jedilni lisi, mnogim jedem pa, ki so bile svojčas v časti, [xi jih je moda zavrela, bo knjiga pripomogla zopcl do veljave. Iz naše knjige bo našla gospodinja tudi hiter odgovor na vsakdanje vprašanje: Kaj bom danes kuhala, ki dela našim kuharicam toliko preglavice. Pa še eno prednost utegne imeti naša Varčna kuharica pred drugimi kuharskimi knjigami: prirejati zdravo, točno hrano, po kateri dobiva naše telo vse potrebne snovi, da vztraja pri vsakdanjih stanovskih naporih in to ob Halo Otvoritev gostilne Halo , Danes olvorim gostilno v Mostah, Pot na Fužine. Točila bom prvovrstna dolenjska in štajerska vina. Domača kuhinja z vedno toplimi in mrzlimi jedili. Cene skrajno nizke — postrežba solidna. Za obilen obisk se priporoča Kobal Marija. Vital Voduiek: '^edelfske misli Evangelij četrte postne nedelje je ta Janeza 6, 1—lo: Jezus nasiti pel tisoč mož. Evangelij o k runu je za nas! Morda so ga druga stoletja drugače razumela in razlagala. Morda so bolj poudarjala Jezusov čudež, llunes pa najbolj blešči Jezusova ljubezen, ki je šla preko naravnih sil, Ua je našla kruha za lavne. Nehote se spomnimo Jezusa v puščavi. Štirideset dni se je postil med skalami. Ub koncu je pričel misliti na kruh. Videl je ze množice, kt bodo vzplamtele za Njim. Vedel za njih tutrui u sla tn srcu. Da bi vse skale spremenil v kruh? L)a bi ga dujal tisočemu Dan za uueiu. Ne bilo bi se mu treba truditi, i ako j bi ga izvolili za kralja. A odgnal je le misli, lloiel je ostali lihi glasnik vere. trizor iz puščave se je v življenju ponovil. Tisoči moz, trdili mož, so ie dre veli za iSjim. Kakor otroci, ne da bi mislili na jed, večer in daljavo. iVa lakoto jih je prav za prav spomnil šele Jezus, in lukral je storit nekaj nepričakovanega. Nekaj, te-mur se je p puščavi se v mislili uprl. Kruha jim jt dal. Zu tisoče lacmh. Moralo ga je bili veliko. Kakor za vse skale ob bregovih Genezareskega jezera. Kako zvem to v nuš cas! Ljudje, tisoči danes nimajo kruha. Naj ga iščejo, kolikor hočejo. Ni dela. Ni zasluzka. Ni pokojnine. 1'uslimo vprašanje, zakaj. Nt ga — s lem moramo računati, jezus pa je takrat ljudem dal — kruha. ' ve bi ljudje ta evangelij razumeti! Mi srrio vendar sprejeti celcga Jezusa. Z rauostjb in žalostjo. Z bogastvom m bremenom. S srečo tn dolžnostjo. Zato nas mora la evangelij naravnost soditi. Mar nismo poslali v zadnjih stoletjih strašno komodnii Naše ljubo povprečno krščanstvo! Urez posebnih skrbi in razburjanj. Mirna dediščina starih. Nič revolucionarnega. Nekaj zadovoljnega, lihega. In kako smo znali vse lepo zagovarjali! »Saj ljudem oznanjamo vero. To je prvo, lo je glavno. Za vero, za prepričanje morajo pa potem ze kaj potrpeli. Četudi so mulo lačni. Saj j vi vera tolaži.* lJomiolite samo eno: tistim tisočem, ki so prav za prav imeli vse, ki so imeli Boga, ki so Hoga gledali v oči, poslusali Njegove močne in melike besede, ki so imeli njegovo ljubezen in tolažbo vi zdravje tistim tisočem je dul ia Uog se kruha! In dal jim je prihajajočim! Samo to na s bo rešilo, čc bomo znali tudi mi, zaradi Jezusa, dali oboje ljudem: vero in kruh. Ka-korstbodi ze. bamo treba je. Tisočem, milijonom dati kruha, dela. Vrniti jim krščanska stanovanja. Obleči jih. hazveseliti. In dati jim z vsem lem tudi prostost tn pravico. Uešiii jih modernega suženjstva. A i čudno, če ljudje ne molijo več, ko si pa niti vsakdanjega kruha več ne izmotijo. Ni Uog kriv. Krivica brezbožnega sveta je molitev ubila. Ce bi bil Jezus med nami, bi gotovo storil čudež. Kruh iz skal, kamnov! Iz strojev, iz premoga. A ga ni, kakor je bil takrat. A mi imamo vse njegovo poslanstvo. Ni treba čudeža. Krščanski svet lahko danes s svojimi rokami obrne la krivični svet. Saj je svet že pri kraju. Slaboien, kakor umirajoč človek. Ljudje božji, na kruh mislile, na kruh! Naše krščanstvo mora poslati spel krščanstvo ljubezni in kruha. Zaradi krsčanstva morajo ljudje najti delo. 1'roslost. lravico. Krščanstvo mora spei zgruditi bolnišnice, kuhinje, ogrevalnice, siroltsmce, hiralnice. Krščanstvo mora zgraditi in izsilili novi družabni, nov gospodarski red. Brezobziren, pravičen do skrajnosti. Ne more biti drugače. Ce noče z lačnimi umreti Ce noče z brezpravnimi poginiti. Ce noče z j etičnimi po vlažnih, temnili kleteh izbruhniti zadnjo kri. A morda bi krščanstvo umrlo celo prej, preden bi zadnji stradajoči človek v obupu ubil ostanke ljudi. •A Današnji odstavek je iz knjižice »Nedeljske mi slu, ki je pred kratkim izšla. V njej je zbranih največ lanskih odstavkov, mnogi so pa čisto novi. Knjižica se dobi v vseh knjigarnah v lepi vezavi za 32 Din; naroča sc pa lahko tudi na naslov: V. Vodušek, Loke pri Zagorju ob Savi. CeMje oh Krki Vest = človek, ki sem ga ubil, to pretresljivo ! igro bodo danes igrali gasilci v dvorani Katoliškega i doma. Pričetek ob 15. Režijo vodi g. jurist Plc-i 'trski. ! Birmo bomo imeli na Vnebohod, dne 25. maja. j Starši so v velikih skrbeh radi obleke, ko ic taka : stiska radi lanske suše, da šc za kruhek (čeprav j samo koruzen) ni odkod vzeti. Sreča, da bo kon-I ?em maia že toplo in ne bo treba posebno veliko izdajati za obleko in obuvalo. Pa je gotovo veliko j vredno tudi to, če starši svoje otroke vadijo v skromnosti. Delo na polfu in v vinogradih je v teku, a ga zelo zadržuje hladno vreme, ki jc nastopilo. Morda ni za vse najslabše! Gotovo pa bi bilo ustreženo vsem onim, ki imajo kaj živine, da bi bil sv. Jurij Že °J)0Ž1ČU: ne P=, da bo šele čez en mesec! Na občino je dospela pred dnevi moka, ki so jo delili skoraj zaslonj. Tako je lepo dišala, da je bilo veselje! Da. da. lilldifc itrA^fljn rtKilrt n« kmetih! Za svinje' iu kokoši kaj Takefia nc tfre! ^rri^muf'Z i. 'Joža Hcrfort: Flavtist Ctikvenica Henfa tvori Črno, od Smrf« mccfrano brin j«, Id tn pa tam raste iz ostrorobih razpok na kamenitih trupih mrtvih gigantov. Tovunj-Zdenac, O-goilin, Go-mirje, Žrnovac, Skrad, Lič-Podkohiljak, Plase-Cri-Icvenjcs; sedaj imena železniških postaj in človečkih selbč, a obenem živi prizor nekdanjega strašnega razdejanja v tem delu na5e zemlje. Ti pa se vozii v deželo cvetočih vrtnic, voziš se na obalo našega Jadranskega morja, kjer mirte in mirtin-koveti mirno stoje in se visoko proti nebu dvigajo ponosne lavorike, voziš ae skozi smrt in mrtvo ka menje v vedno živo vodo in življenje! Še predno se zaveš, se zažene vlak prek vrtoglavih strmin skozi temne predore, pa tudi skozi smejoče se vinograde m mimo že cvetočih marelic, breskvic in vrtnie k črnomodro razprostrtem« ohzoru, kjer te za sv. Kuzniom, za Drago in Podvežico na Sušaku sprejmejo mehki valovi našega morja. Pestro »n vedno valovito kakor morje je življenje v y*m pretesnem našem pristanišču, kjer lepe bele »ladje v vratah čakajo na svoje goste. Izletniki iti pomniki s svojimi bosonogimi nosači, ribiči, mladi vojaki, suhe, ogorele kmetice od nog do glav črno oblečene; vmes na pomolu razigrana, mlada dekleta, Id prihite iz mesta k vsakemu odhajajočemu parniku, da si pet ali deset minut ogledajo potujoče elegantne gospode, dokler teh ne odnese hitra ladja na morje. Ze se odnrikata molo in pristanišče; prvi galeb se spusti z jasnega neba v vrtinec morske vode, šumeče za odhajajočo ladjo in izgine; tako tudi mlada, razigrana dekleta, s črnimi očmi na molu. Oni elegantni tuji izletniki pa že pijejo črno kavo v malem salonu na parniku; časa imajo dosti; poldrugo aro traja vožnja v Crikvenico. Toda če ei hočeš ogledati morje in pokrajino in občutiti utripanje njenega srca, moraš ven na krov. Tu sedijo ali čepijo kmetice m kmetje. Gledajo na zibajoče se stene morske obale, kjer ne iščejo ne odmora, ne cvetočih vrtnic; mimo in tiho se pomenkujejo o lovu na tune; saj to je za nje važnejše kakor vse drugo na svetu. Kaj zanima nje pogled na Kralj evico in na sanjavi Bakarski zaliv? Kaj »v. Marko, piratsko gnezdo O miš al j, Učka, Lovra-na ali Opatija? Povsod, Icjar sfli morje v večjih ali manjšati drtgah in dražicah v pečevito obrežje celin« ali zapadnega otoka Krka, moli in štrli tik na tunolovki čakal, včasih pa tudi cele tedne. Sedaj da s svojo roko znamenje; njegov tovariš na nasprotni točki obale nategne in zapre mrežo. Tunini vsi do zadnjega »o kakor v velikanski vreči ujeti in, tega gotovo ne zavedajoč se, brozgajo s svojimi svetlfkajoSimi repiči in telesi v temni mor- uaKaistu za., v ski vodi. Iz bližnje ribiške vasi pa hite možje in mladeniči. Mož na tunolovki jih je poklical. In prične se bogat in obilen ribji lov; naslednjo nedeljo pa hvaležno prižigajo v sivi kraški cerkvici ženice in dekleta svoje sveče; saj je na svetu tako urejeno: od tega, da morejo tunini umirati, žive ribiči in drugi ljudje. In takoj spleza zopet mož na tunolovko, sedii, čepi, preži in strmi -.nepremično tam gori v zraku, v pekočem solncu, danes, jutri, celo svoje življenje. Naš beli, s pestrimi zastavi-| cami okrašeni parnik ga nič ne zanima; za vrtnice, ! ki sedaj koncem marca poldrugo uro niže doli ob | morju cveto, morebiti niti ne ve. Za njega, za celo ! njegovo rojstno vas so tunini, ta srebrni denaT iz i drage in sinjega morja, dragocenejši in važnejši. Golo in sivo štrli strmo morsko obrežje iz ne-■ mirnega morja; otok za otokom se poraja iz njega, | vse kamenito in belo. Kakor strašni ubiti zmaji, koščeni in raztrgani, s svojimi kamnitimi trupi obje- Na pomlad je bilo. Komaj so se prve rože prebudile in plaho pogledale izpod vlažnega preperelega listja, plaho, boječe, kakor da ne bi zaupate nestalnemu vremenu. Bukovje je bilo še rjavovijolično, globoko je še spalo. Na eolnčni strani je oživela trava, po globokih sencah je ležal še sneg — marec se je sklanjal v april, podajal je roko svojemu nagajivemu vremenskemu tova rišu. Dan je zapiral svoje trudno oko, v dole se je plazil modrikastosivi mrak, /upad je gorel v gasneči luči dneva. Žarki, vsi škrlatni in zlati, so poljubljali golo bukovje in temno smrečje s poslednjimi medlimi žarki. Na sen reko jc sedel droben ptič, njegov majhni obris se je ostro začrtal na žarečem nebu. Perotki je nalahno povesil, pu /.apel pesem. glasno molitev hvalnico Gosjiodu. Glasen klicar je bil, z visokim, čistim glasom je pričel mehko, otožno melodijo, zn hip potihnil in spet nadaljeval začeto pesem. Daleč na nasprotnem pobočju je dobil odziv — drugega pevca. Njuno petje se je zlivalo v eno samo glasno, čisto pesem, oba sta pričela z visokim hoidip, hoidiip, hoidip, za trenutek postala, prešla v nižji heri, beri, in končala z mehkim, otožnim hoiu, hoia, hoia.... Visoka, glasna in čista je bila drozgovn pesem v začetku, otožna, nežna, a še vedno tako polna na koncu. Dan je znsnul za gorami, divji petelin se je v grapi preletel z glasnim ropotom, taščica je že zažgolela, pa smuknila v gost grm, na robu pa je drozg vrh sinrekc še vedno pel in klical v mlado noč z otožnim hoia, hoia... Nekje se je prebudila sova in zaklicala v temo, pa s mehkimi krili odplula čez dolino. Drozg je utihnil, se spustil s smreke v temno zavetje, se še pokregal z zategnjenim >dak, lak«, pa vtaknil glavo pod peruti. Komaj je nebo zasivelo. nn vzhodu se je porajala daljna motna svetloba, že je taščica smuknil« čez pot v globel in zapela s čistim »tilililii.. .< in prva pozdravila mladi dan. Vse je bilo še tiho, mrak je še ovijal gosto borovje, Od leta 1813 odlično belo platno majoč se, ležijo ti mrtvi otoki na morju med zemljo in južnorazgretim obzorom. Na mah pa vse na parniku oživi: Crikvenica s svojimi visečimi, cvetočimi vrtovi je blizu. Zeleni gozdovi, bele vile, nad V6enri vrtovi pa sijajen hotel »Terapija«. Kar je tu domačega, je združeno okoli rumeno blesteče ribiške vaške cerkvice, v kateri možje in žane molijo in prosijo bolj za bogat ribji lov nego za številne tujce. Ti niso za nje. Ti bivajo sedaj tam v solnčnib vrtovih, kakršne je kraljica Semiramis zgradila svojemu moiu Ninu; tam. kjer vrtnice cveto in visoke ceprese širijo svoje dolge sence ne samo čez smokve in lavorike, ampak tudi čez elegantno promenado ob obali, čez kavarne, godbe, natakarje in hotels!-:e ravnatelje, pa tudi p-eko pogumnih plavačev, ki se že v tem zgodnjem času kopljejo v Crlkvenici. Tončkov France. ko je pričel višje na Slemenu peti dfvji petelin, prehitel je taščico, pa mi zaspanci ga nismo slišati. Žc dolgo je pela drobna, rdečegrla ptička, ko je tiho zletel na vrh smreke drozg, par trenutkov tiho sedel, kot bi se hotel sjioiniiiti na-peva, si}>et povesil perotki in bistro zapel. Velik dan je že bil, ko je še vedno budil z zategliin hoia, hoia zaspanci, pa jih bodril z visokim »hoidip, hoidip...« llreščave šoje so ga prepodile, odletel je na solnčno pobočje in tnin iskal hrane. Kosove velikosti je bil, le suknjico je imel drugačno. Po hrbtu je bil sivo rjav, menda bi dobro oko našlo v tej barvi primes olivne zelene, grlo, prsi in trebuh je imel rumenkasto bel, na grlu trioglate, jx> pršili in trebuhu podolžna-te temnosive pege. Itep in peroti so bile iste barve kot hrbet, močne noge, ustvarjene Za vztrajno brskanje in kopnnje, lahno zaipognjen sivo barvan kljun označuje pevca — lepo rjavo oko p« mirnega soseda. Na bregu pori grmovjeai in borovjem je dobil zbrano veselo družilo tovarišev — ves dan so pobirali semenje, urno in vztrajno skakali pod grmovjem in si iskali hrane. Dober jim je liil žužek ali ličinka, dobrodošlo vsakovrstno semenje. Na večer. ko.Se jc dan nagnil, so oživeli bregovi v čisti pesmi, drozgi so pozdravili mladi dan s pesmijo, poslovili so sc od njega f pesmijo. Toplo pomladno solnce je vzbudilo v drobnih srcih drozgov ljubezen. Poiskali so si tova-rišice, pa si zvili preprosta gnezda. Eden je šel visoko v varno zavetje drevja, drugi spet se je zadovoljil z nizkim grmovjem, nekateri pa so gnetzdili kar na tleli. Ko so bila svetlo zelena temnopikasta jajčeca izvoljena, sc je pričel oni najjačji napor vseh ptic in vseh živih bitij sploh — prehrana zaroda. Obilje žuželk in ličink tople v poletje prehajajoče pomladi je nudilo drozgom bogato pogrnjeno mizo, za nje same. kakor tudi za mladiče. Ko se je prvi zarod zaupal mladini krilom, so gnezdili stari v drugo — drozg odgoji vsako leto dva zaroda. Pomladi h že pustih vrtov hrvatske ravni drdra vlak vedno više in više v pokrajino, ki se čim dalje tem bolj spreminja v kamenje in led in sneg, dokler ni ves svet okoli tebe ena sama okamenela in zledenela slika, da le obide groza in strah in se te polasti obenem strmenje in občudovanje spričo te grandiijozne divje divote. Ali so to polomljena rebra poginulega sveta? Bojišče divjih bogov, plemen in narodov, ki so pred milijoni let sebe in zemljo, ki jih je rodila, v gigantskih bojih razdejali in razbili? Kakor razbita grobovi, v katerih so bili pokopani pagami s svojimi zakladi, stoje v tajin-stveni mesečini gole, sive iu blede gore samega kamenja in pečevja • strašnimi oblikami in s ie etrašne-šinri pogledi. Zadnje, komaj vidne sledi iiv- na proti! ob morju čudnovisoka ozka lestvica poševno v zrak. Na njeni najvišji, zadnji prečnici sedi mož ln zre in se ozira nepremično preko morekc gladine. Tu je znamenita tunolovka. Od nje je preko drage do njenega nasprotnega brega potegnjena skozi plitvo vodo mreža. Mož na lestvi pa čaka na tunine. Če ima srečo, jih dočaka včasi že v enem dnevu. Tedaj začne voda v dragi nekam čudno valovati; mož takoj ve: tunini prihajajo, V velikanskih rojih, tu pa tam po tisoč skupaj, plavajo ob mreži, ki jim zapira pot. Na enem mestu pa ima veliko luknjo; skoz njo se usujejo gladki, srebrno-luskinasti tuni iz neizmernega, svobodnega morja kakor zaslepljeni »a neumni skozi ono luknjo v majhen in tesen zaliv za mreio v past. Na to ie mož Mrzle jesenske sape so plesale z orumene-limi, velimi listi, nelio je bilo sivo, trudno, prevlečeno s sivimi, pustimi oblaki. Listje je padalo in šelesteilo v tožni pesmi pokoja. Kopičilo se je po tleh, zdaj, zdaj še tiho pošumelo v jač-jeni sunku vetra, ivi spet onemelo. Morda bo še prišlo pogledat k njiim solnce. morda jih bo še poslednjič pozdravilo, morda !wlo pa vsi pomrli v jesenski puščobi in osamljenosti. Gozd je mrtev, gozd je osamel. Lintje je ommenelo in se osulo, ptice »o se plaho umaknile, ene duleč na jug, druge na rob gozda. Tam iščejo po grmovju in po travnikih borno hrano, druge pa gredo pruv do človeških selLšč in prosijo pičle hrane. Na osamele travnike okoli hiš. nn prazne njive so prišli dro/.gi. Pesem teh ponižnih ptic je zamrla s solncem in zelenimi listi, sedaj se satno tožno glase s ponižnim, čiri, čiri, ciri... Ob vsakem šumu zlete proti gozdu, nezaupni so, koliko so morali že pretrpeti . . Prišli so drozgi v sadovnjak in na roliove gozda. Taen raste po drevju zimzelena rastlino, zojcdiilkn nn drevju — bela omela. Drobni pevci so se spet privadili jagodam in semenju, pa so se spravili nad bele jagode omele. Je pn semenje omele noprebnvno, pa prav drozgi sejejo in razširjajo omelo z odpadki, iz omelovih jngod pa kuhajo ptiča rji ptičji klej, pa si drozg sam seje smrt — največ polove ptičarji na limanice drozgov. Pustimo drobne pevce, če nas prosijo Ivorne hrano, dajmo jo iim, saj je njihovo petje tako leno. saj razveseljuje drobni ptič s svoiint visokim hoidip, hoidip sedaj gorjanca, sedaj dolino, pa pozdravlja s svojim globokim, otožnim hoia. hoia, sedaj lovca, ki se poslavlja ml gora. sedaj popotnika, ki ga je utrudila dolga, težka pot Pustimo, pustimo drobnega pcvca... DOBRNA! Za srčne, živčno In žensko bolerni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 15. jnnlia 20 dnevno zdravljenje za pavšalno eeno Din 1.2U0 — Idovoz in odvoz z autobusom, stanovanje, štirikrat dnnvn« hrana a kruhom, dnevno sns kopel, dva idrav-aiiki preiskavi, takae ia davek. Pros^iakli na zahteva Največja tovarna sukna v JugoslavilL Tdko vreme škoduje Vaši koži! NIVEA-KRF.MA; V Ježah po Din (r—, TI—, 25 -—, v tubah po Dm 12 — in Din 17 —. V nafi bflanet uvoza ia izvoza tvori veliko odločujočo postavko vrednost uvoženih volnenih tkanin. — Te dobivamo tz Italije, Avstrije, Češke in Anglije. V zadnjih letih se pojavlja vedno več domačih izdelkov na našem trgu, ki se uspešno bore z inozemskim blagom po kakovosti kakor tudi po ceni. Prav v teh častil hode gospodarske stiske je važno, da spoznamo svoje lastne izdelke, ter iih kupujemo. Na ta način povečujemo narodno preti oženje, a poleg tega krepimo domačo industrijo, da bo sposobna v boliših časih za borbo s tujo konkurenco, a v slučaju vojne, da zamore preskrbeti armado in narod s potrebščinami, ki bi jih tedaj ne mogli dobiti iz inozemstva. Med izdelki tekstilne industrije so jako važni oni iz same volne, ki jih izdeluje »Industrija volnenih tkanin. Vlada Teokarovič & Ko. v Paračinu«. la tovarna je bila osnovana leta 1920., toda ujcu početa* ie ukui v iavarai očeia bratov lea- tečejo neprestano tisoči in tisoči metrov sukna. Vrcten ima danes tovarna v obratu 10.000, a jih bo imela po dograditvi v kratkem času 18.000, tedaj bo lahko izdelovala najiinejše damsko sukno. Tovarna zaposluje v polnem obrata 1200 delavcev in 70 mojstrov in uradnikov. Letno stke okrog 1,200.000 m sukna. Poleg tega pa Izdeluje jako fine volnene odeje, čepice in ple-tilno volno za ročno in strojno porabo. Tovarna pa je organizirala tudi na najmoder-asjii aačia razprodaje svojih izdelkov. V vsakea večjem mestu je otvarjala polagoma, kot se je razvijala njena produkcija, lastne magazine (stovari-šta), v katerih prodaja sama brez posrednikov samo svoje izdelke naravnost konzumentom. Na ta način doseže, da pride njeno blago v roke porabnika po najkrajši poti in je zato jako ceneno. Tovarna se je omejila na izdelovanje prvovrstnega sukna iz same čiste volne. N|eni izdelki so namenjeni, da nadomeste popolnoma angleška in 'eška sukna, za katera mo pošiliali do ne-lavna težke milijone inozemstvo. Tudi v Ljubljani e lani poleti otvorila ak magazin, katerega odi kot poslovodja :nam,i krojač Anton igon v Gradišču št 4. u se morejo kupiti zde ki tovarne na debelo in na drobno po l.alnih cenah. Naša navada je, a nimamo zaupanja ami vase. da ne ve-tijemo v domače zna-,je in v domače izdel-te. To nam je zapustilo suženjstvo, ki kar noče izginiti iz naše krvi. Če so natii izdelki cenenj, jim ne zaupamo radi prenizke cene; če so dragi, pravimo, da hoče domača industrija naglo obogateti, pri tujih pa pozabimo vsako kritiko. Radi tega je tovarna Teokarovič storila najbolje, da sama prodaja svoje izdelke po vseh večjih mestih, da nam dokaže, da se tudi mi upamo nekaj napraviti. Strokovnjaki nam zatrjujejo, da so sukna iz Paračina odlične kakovosti in tudi jako pestrih, okusnih vzorcev. — Kogar zanima delo domačih rok, saj si isis sgleds t sa^a^iiui t Grauiač« a, ae da M staral kaj kuffttf. Sami dobro veste: nobene drage kreme ni, ki bi vsebovala eucerit. in zato se Nivea-kreina ne da nadomestiti. karovičev, katero je imel v Leskovcu — tem jugoslovanskem Manchestru — še pred vojno. Tekom vojne je bila ta tovarna uničena in mladi Teoka-roviči so sklenili zgraditi novo tovarno v dolini Morave v malem mestu Paračinu, ki je znano tudi po stekleni industriji. Tu so zgradili čisto novo tovarno, ki se razprostira na ozemlju 18 ha. Tovarna še ni popolnoma doijraiena. Se^aj dela v niei 180 statev, iz katerih Vendar ae prav lahko obvarujete i Nivea-kremo I Nadrgnite si temeljito vsak večer pa tudi po dnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu ler dobi ono milino in svežost. ki jo vai tako ljubimo pri mladini. Boj jetiki v Mariboru Ob občnem zboru Proiituberkulozn« Uge Maribor, 24. marca. Ob prisotnosti Številnih odličnih predstavnikov Javnega življenja se je pričel nocoj ob 20 v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovžkem trgu občni zbor mariborske Protituberkulozne lige. S tem občnim zborom je institucija zaključila sedmo leto svojega blagoslova polnega delovanja, ki ga vrši v obrambi mestnega in okoliškega prebivalstva pcoti najhujši morilki in sovražnici našega življa — jetiki. Je torej po letih najstarejša in menda po uspehih tudi prva Liga v naši državi. Občni zbor pod vodstvom preoljo ohranjene in lepše slike, kakor jih imate vi«. V pariškem I.ouvreu so nekoč prejeli pismo z izrazom začudenja: »Povejte mi, zakaj stoji pri vas na najlepšem prostoru in neugodno vpliva na vse obiskovalce umazan ostanek nekega kipa, ki nima niti glave. Vsaj glavo bi lahko nadomestili, ker to je res malo delo«. Ta »umazan ostanek« je kip Samotraške Zmage. Raffaelo Santi, znani italijanski sLikar izza renesanse se je rodil 28. marca (drugi trdijo 6. aprila) 1403 v UrKau. Od njegovega rojstnega dne je torej poteklo 450 let. Raffaelo je posebno znan po 6Vojih madonah. Znane 60 tuidi njegove freske v Vatikanu. — Ta slika je njegov avtoportret. Morebiti je bil Diok izredno nadarjena žival. A sjično, več ali manj izraženo zdravniško spretnost kažejo vse živali. Odkod je nastala ta zmožnost? Poznamo poleg znanstvene tudi ljudsko zdravniško vedo. Slednja vsebuje poleg vraž in smešnih sredstev tudi marsikatere podedovane in skrbno obvarovane korslne nauke. Sodobna medicina je ločila zrno od plevela in spremenila nekdanje mazaštvo v točno znanost. A kako so mogle nakopičiti strokovne izkušnje živali? Kakor rečeno, ne smemo to zdravništvo tolmačiti samo z avtomatičnim slepim dednim nagonom. Saj ne rabijo živali vedno ena in ista zdravila, temveč ločijo bolezni in v vsakem primeru rabijo posebna pri- Sikstinska madona, Raffaelovo delo, ki ga hranijo v Draždanah. merna sredstva. A na drugi strani ni nobenega govora o razumnem zavednem zdravljenju. Saj bi morale potem imeti živali strokovno šolo, poklicne zdravnike in nakopičena ustmena izročila. Zdravniška umetnost pri živalih je velika psihološka uganka, ki jo zaman poskuša rešiti naša znanost. Človeški razum ne more doumeti neskončno Stvarnikovo modrost in jo mora samo občudovati v svesti lastne slabosti MacDonaldov sin v Batovi tovarni Te dni je prispel v Zlin na Češkoslovaškem, kjer se nahajajo Batove tovarne čevljev, Alister MacDonald, sin angleškega ministrskega predsednika, da bi si ogledal tovarno in preštudiral njen ustroj. V Zlinu bo ostal delj časa. Pisatelj proti igralcu: »Čudim se, kako ste mogli vlogo v moji novi igri igrati tako izvrstno.« »O, to ni bilo prav nič težko. Poznal sem namreč večino prizorov iz drugih del.« MLADI SLOVENEC Murk o Kunčič: Materin! prstani M. K Moja m ara a ni gosposka mestna dama v vili svetli in visoki; nima nogavic svilenih, nima plaščev dragocenih, zlatih prstanov na roki. Moja mama ni kraljica, ki si sama niti čeveljčkov ne obuje, niti gumba ne prišije, niii prstka nc umije in so vse skrbi ji tuje Uelavka je moja mati. Prva mora zjutraj vstati, zadnja leči na blazino s svojo tiho bolečino. Njeni prstani so — žulji. Dražji so mi od zlata! Skrita v njh je vsa ljubezen materinega srca. Mali Ali veš, prijatelj moj mladi, koliko je na n«bu zvezd? Ne veš? - Pa če jih je brez števila, pa če so med njimi svetle, da bi razsvetlile globočino morja — tako svetla ni med njimi nobena, kakor so materine oči. Zvezda se utrne, izgine v nepovrat, materine oči ne ugasnejo nikoli. Še iz daljne davnine, iz sanj in spominov, iz groba nam gorijo pokojno in tiho kakor večna luč. Ali veš, prijatelj moj mladi, kako čudežna, kako močna je toplota božjega solnca? Ne veš? — Pa če je čudežna in močna, da prikliče iz mrtvih tal nepregledno vrsto rož, obudi k uo-vecnu življenju nebroj drobnih, očesu komaj vidnih bitij — tako čudežna in močna ni in ne more biti, kakor je materino srce. Solncc se vsako leto malo ohladi, čez tO milijonov, čez miljardo let se bo morda ohladilo do kraja in postalo mrzlo, brezčutno ko kamen. Materino srce se nc ohiladi nikoli, materino srce gTcjc enako toplo do zadnjega diha in bo grelo dokler bo ua svetu le ena sama mati še. Ali veš, prijatelj moj mladi, kako lepa je roža sredi pravljičnega vrta? Ne veš? - Pa če je lepa, da najdragocenejši dragulj zatemni pred njo, da bi človek ob pogledu nanjo od sladkosti izkoprnel — tako lepa nc bo nikoli, kakor je materina ljubezen. Vsa lepota tega sveta je minljiva, vsaka roža nekoč ovene, umre, samo materina ljubezen je nesmrtna, samo lepota materine ljubezni ostane či6ta in neoskrunjena za vekomaj. V materine oči se zaglej, prijatelj moj mladi, kadar bo krog in krog tebe črna noč! Videl boš v njih vse zvezde nebeške, vse mavrice, zarje in božje poti in noč okrog tebe se bo spremenila v najsvetlejši dan. Na materino srce se nasloni, prijatelj moj mladi, kadar ti bo pri duši mrzlo in hudo! Njegova toplota te bo vsega ogrela, vse solze posušila, vse bolečine ntešila, in svet se tj ne bo zdel nič več pust in grd. In kadar boš sam in preziran od vseh, prijatelj moj mladi, ne kloni glave! Ne pozabi: ni je pod božjim solncem matere, ki ne bi izgubljenega sina spet ljubeče sprejela, kadar 6e vrne k njej strt in bolan. Materina ljubezen vse odpusti, materina Iju-hezen je varen pristan, je najčudodelnejšc zdravilo za vse tegobe in bolečine srčnih ran. Kako je ubog hlapec postal bogat h met Peter pa jo je prehitel in dejal: >Ne bodite hudi, dobri ljudje, da stopim med vas kot nepovabljen gost. Samo nekaj bi vas rad vprašal, mati. Ali imate kakšen znak od svojega moža, ki se je pred dvajsetimi leti napotil v svet? Ali vam je kaj pustil v spomin, preden je odšel?« Žena se je še bolj začudila in ga vprašala: >Pa zakaj sprašujete, mož? Ali ste po- mttli makutfl »Seveda sem ga poznal,« »e je nasmehnil Peter, >pa še kako dobro sem ga poznali Prav tako kakor samega sebo.< >Joj, ali res?< so se razveselili vsi trije in ga začeli kar obsipati z vprašanji: >Ali je šo živ? Kje pa je? Ali so kmalu vrne? Dajte, dajte, povejte nam kaj o njem!< >Ne bodite tako nestrpni,« jih je dobrohotno miril Peter in se skrivnostno muzal. »Najprej mi odgovorite na stavljeno vprašanje, potem vam povem vse, kar želfce.« Žena je malo pomislila in dejala: >Da, zdaj se spomnim! Ko se je poslavljal in odhajal v svet. mi je pustil v spomin polovico svojega [»ročnega prstana, drugo polovico pa .-i je pridržal zase.< >Ali še hranite tisto polovico?« je v strahu in tipanju vprašal Peter- >Seveda,< je odgovorila žen«. »Privezala sem jo na verižico, ki jo imam okoli vratu in vseh dvajset let jo nosim noč in dan pri sehi.-; Rekši je odpela verižico na vratu in položila polovico prstana, lc I je visela na njej, pred Petra na mizo. Peter je segel v žep, privlekel drugo polovico prstana na dan in jo položil k prvi polovici. " Peterk je divjeradoslno vzkliknila žena, ki je šele zdaj spoznala svojega moža, in so mu vrgla okoli vratu. »Oče!« sta planila na noge tudi oba mladeniča in ga začela poljubovati in objemati, kakor da ga hočeta zadušiti. Peter je bil srečen, presrečen. Kar nagle-dati se ni mogel svojih brhkih dvojčkov-sinov in svoje dobre ženice. Dolgo v noč je sedel z njimi pri mizi in jim pripovedoval svoje do-godovščine. Naslednjega dne so obhajali novo mašo. Ko so ljudje v vasi zvedeli, da se je vrnil oče mladih novomašnikov domov, so prihiteli od vseh strani. Peter je priredil veliko pojedino in povabil nanjo vse. Med gostijo ?e je spomnil hlebca, katerega mu je dal kmet z besedami: >Na, nesi to ženi, da bo vedela, zakaj si delal dvaj-sei let pri menil« Skočil je ponj v sobo, kjer ga je imel še vedno shranjenega v popotni culi- Postavil ga je predse na mizo in slovesno vzel v roke nož, da bi prerezal hlebec na štiri enake dele: enega za ženo, drugega zase, tretjega in četrtega pa za svoja dva sinova. A predstavljajte si njegovo začudenje in začudenje vseh ob pogledu, ki se jim je nudil, ko je prerezal hlebec na dvoje! — Iz hlebca so se vsuli sami svetli, žvenkljajoči cekini... Bogato je bilo poplačano njegovo dvajsetletno delo pri enem samem gospodarju. Tako je nekdanji revni hlapec Peter postal bogat kmet. Sezidal si je novo veliko hišo, nakupil mnogo njiv, travnikov in gozdov, svojima sinovoma pa 'je zgradil lepo cerkev, v kateri sta prepevala Boga čast in slavo do smrti. Konec. Anžek in gozdni škrat škrat Kosmatinec, ves majhen in plah, pod smreko samotno se 6tiska iu plače; solze ogromne po bradi teko mu, zobje šklepetajo, treso sc mu hlače. Iz sivih očcsc mu bulji strah: »Hu, kje je zdaj tista 6trahotna pošast?« Ta grozna »pošast« je — Anžek gobar, ki vpije po nosti: »llcj, škratec, slepar...!« Ej. Anžek je gluh in močno brljav, pa zgrabil je škrata prejle za vrat — misleč, da je gobo ogromno zalotil. Zdaj pa repenči sc, ker se jc zmotil... Napol le še živ šc škrat jc izvil iz Anžkovih trdih pesti in zbežal j>od smTcko. Zdaj kuka od ta m na široka in škrbasta Anžkova usta: >Hu, kaj bo. če mož .me za zajtrk pohrusta!?« Mali junak Povedal vam bom zgodbico o malem junaku, ki jc daroval svoje življenje za bratce in sestrice. Torej poslušajte! V neki veliki hiši je nekoč živel muc, ki je imel miške nadvse rad. Seveda jih ni imel rad zato, da bi jih božal ali se igral z. njimi, nego jih je imel rad zato, da si je z njimi sladkal vedno lačni želodček ... Ko sc jc muc postaral in ni mogel več mišk loviti, je začel premišljevati, koj bi storil. In sc je domislil, zvit in iznajdljiv, kakor je bil, in je storil tole: Poklical je vse miške predse in jih jc nagovoril tako lepo, da so bile miške ganjene do solz. Takle je bil niucev svečani govor: »Preljube moje miške! Silno ini je žal in ■močno se kesam, da sem vsa la leta živel z vami v sovraštvu in neslogi. Sklenil sem, da živim poslej z vami v miru in prijateljstvu. Nc bojte se oie torej. Nikomur ne bom več zalega storil. Samo cno prošnjo imam šc do vas. mile prijatcljicc. Pojdite vsak dan v procesiji mimo mene in me pozdravite, da bo naše prijateljstvo postalo šc bolj trdno in močno. Živele!« Miške eo razigrano zarajalc ob tej veseli novici in se smejale in plakale od velike sreče. Hoplahop, nič več se jim nc. bo treba skrivati pred krvoločnimi mucevjmi tacami! Hoplahop. nič več jim ne bo treba pretakati grenkih solz za umorjenimi bratci in sestricami... Muc se jc spreobrnil — kakšno čudovito presenečenje! In so poslej miške hodile vsak dan v procesiji mimo muca, ki je čepel v kotu in jih prijazno gledul. Niso vedele revicc, knkor kruto in zahrbtno jih muc-spokornik vara. Ko jc poslednja miška v sprevodu šla mimo njega in se mu lepo priklonila, jo jc muc naskrivaj zgrabil s svojimi ostrimi kremplji in jo po-hrjstsJ za zajtrk. Tako jc t dvajsetih dneh pohrustal dvajset mišk in si zadovoljen božal diti trebušček... Med sestricami miškami pa sta bila tudi rlva bratca inilkolina, ki sta sc oodpirajo državo v njenem stremljenju. Za letošnje poletje so tudi druge države, za zmanjšanje brezposelnosti, posegle zu izrednimi sredstvi. Češkoslovaška vlada je za javna dela izdelala tri načrte: maksimalnega, za katerega izvršitev je potrebnih 5 milijard Kč ali 7 in pol milijard Din, drugi srednji, za katerega se računa 2 in pol milijarde Kč ali 3 in pol milijarde Din izdatkov, tretji je minimalni načrt javnih del za katesega se predvideva od 1 do 2 milijardi Kč izdatkov. Kateri izmed teh treh programov bo izveden, bo zaviselo od uspeha notranjega posojila, ki ga bo najela država in se bo imenovalo vsled njegove svrhe »posojilo dela . Dalje se je 13.788 lastnikov ček. ručunov pri Poštni hranilnici odpovedalo za akcijo za otroke brezposelnih vsem obrestim, kar znaša 284.202 Kč. ali 545.000 Din. Res lej) primer, kako so za brezposelno deco zbrali tako hitro in enostavno čez pol milijona Din. Od vseh posledic gospodarske krize ie najbolj važna njena gospodarska posledica. Ce hočemo, da se bomo z uspehom borili proti krizi je treba, da zmanjšamo brezposelnost. To je v Interesu družbe in države in vsakega posameznika. Podpirajmo po svojih močeh akcije, ki delajo v korist brezposelnih delavcev ifi njihovih otrok. — Kapital« je treba vrniti v pametno gospodarstvo. skrajšati delovni teden na 40 ur in omogočiti to poletje celi armadi brespesotnih dela in za-• slnlka. ZENA IN DOM Padec in napredek socialnega zavarovanja od leta 1931 dalje Gospodarska kriza je v letu 1931. še veliko bolj zaustavila napredek socialne zakonodaje, kakor pa v letu 1980. Novih zakonov o nadaljni iz-gradbi socialnega zavarovanja je bilo v vseh evropskih državah zelo malo — nasprotno pa je bilo i »danih veliko zakonodajnih mer, ki vse več ali manj omenjujejo pravice zavarovancev. Pri nas so bile na konca leti 1931 porodniško podpore v bolezenskem zavarovanju znatno znižane, in sicer z zakonom z dne 6. decembra 1981. Pozneje je bila tudi bolezenska podporna doba pri vseh Okrož. uradih skrajšana od 52 na 26 tednov. V letu 1982 in 1. jan. 1933 so pa obratno povišali prispevke do najvišje po zakonu dovoljene mere. V Nemčiji je socijnlno zavarovanje od 1. 1931 dalje padlo na predvojni niv6. Z znanimi odred-JtflDii so ol>čutno znižati podpore v vseh vrstah za-vajjovanja. V Veliki Britaniji je v 1. 1981 država ukinila vse subvencije, s katerimi so bili dosedaj znatno znižani upravni stroški bolezenskega in invalidskega zavarovanja. Dn pa zamore večina angleških bolniških blugaju še naprej dajati svojim zavarovancem neokrnjene podpore, je vzrok v njihovi dobri finančni situaciji. Nasprotno pa so pri blagajnah. ki imajo vse fonde izčrpane, ustavljene vse vc-čje podpore. Blagajne, katere imajo znižane vse večje podpore, štejejo 4 in pol milijona članov. Blagajne, ki imajo sploh ukinjene vse večje podpore, imajo zavarovanih 6 in četrtino milijona članov. — Tudi v Angliji postopajo slifino kot pri nas, ker dovoljujejo podpore preko 26 tednov samo oni Okrožni uradi, ki so aktivni. V Sviti je plebiscit v decembru 1931 s 513.000 glasovi proti 339.000 glasovom zavrnil predlog zakona o starostnem zavarovanju. V Belgiji je v letu 1981 vlada zavrnila projekt obveznega bolniškega in invalidskega zavarovanja. Tudi v Estonski je tamkajšnja vlada odločila, da zaradi gospodarske krize ne sme prehitro pred parlament z načrtom reforme bolniškega zavarovanja. V Madžarski so bile bolniške j>odpore ponovno znižane. V Češkoslovaški sc bolniške blagajne bore z velikimi finančnimi težkočami. Vse, kar smo navedli, je jiasiva evropskega «akonodajstva v socijalnem zavarovanju v letih 1931 in 1982. Napredek socijalne zakonodaje v letu 1981 in 1982 je treba zabeležiti v sledečih evropskih državah: V Franciji, kjer so bile izdane številne naredbe o izvrševanju zakona o splošnem socijalnem zavarovanju iz 1928. in 1030. leta. Ta zakon izva. jajo posebno v industrijskih centrih brez težkoč. V Grčiji pride v najkrajšem času pred parlament zakon o delavskem zavarovanju. Matematično osnovo za ta zakon je izdelal češkoslovaški strokovnjak. V Škotski sc je v letu 1931 začel izvajati nov 2akon o zavarovanju za slučaj bolezni. V Litvi so bolniško zavarovanje /.boljšali in razširili na ono dele države, kjer dosedaj zavarovanje še ni bilo izvedeno. V Lukscmburgu je bilo 29. jan. 1931 uvedeno pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. V Holandiji so izšle naredbe o izvajanju bol-cega zavarovanja iz leta 1929. V Španiji jc stopil v veljavo zakon o zavarovanju za slučaj nesreče, ki je bil razširjen tudi ua poljedelske delavce. V Poljski in Švedski so bile v I. 1981 izvedene reorganizacije bolniških blagajn. Podporni »istem se tii nič spremenil. Vsled gospodarske krize, so bile bolniške pod-jmre v letu 1831 v vseh industrijskih državah znižane iu leta 1932 pa so prišle ua vrsto tudi agrarne države. Soeijalno zavarovanje je zelo nialo napredovalo. Karakterističen jc primer Švice, ki se je s plebiscitom odločila proti starostnemu zavarovanju. Gospodarska kriza je v zadnjih dveh letih vrgla v krizo tudi soeijalno zavarovanje. Proleta-rijat Evrope se bo moral tudi v bodoče bojevati za obstanek iu napredek svojega zavarovanja. Ko bo kriza pojenjala — bo la borba veliko lažja in olajšat jo bo tudi Mednarodni urad dela s svojim pametnim konstruktivnim delo. Delavstvo bo morale začeti s borbo za rrnitov posicij v soe. zavarovanju, ki naj bo v bodoče pametuejše in boljše fundtrano, da mu ne bo mogla škoditi nobena gospodarska kriza. nlike^a Sistem dela v naši industriji Glavni namen delodajalcev je, da čim bolj izkoristijo delavčevo telesno in duševno silo. Ta namen pa se doseže na več načinov: Ali tako, da se postavljajo nadzorniki, ki delavce stalno priganjajo h neprestanemu delu, ali pa s tnkozvanim sistemom nedoločenih plač. Ta sistem se danes vedno bolj Siri, ker ee zdi podjetnikom, da je cenejši od prvega, po katerem je treba plačati ludi nadzornike. Zato pa se vsi kapitalistično usmerjeni podjetniki po vsem svetu, pa tudi pri nas trudijo, da bi uvedb take sisteme dela, Id morejo prinašati njim največjo korist Danes se n. pr. vedno bolj razširja akordni sistem dela. Akordno delo ne vsebuje samo po sebi nobene nevarnosti za izobraženo delavstvo. Pač pa je silno nevarno in naravnost uničujoče za preprosto, neorganizirano in neizobraženo delavstvo. Pri nas je posebno razširjena stalna plača ▼ zvezi z akordnim delom. Ta sistem srečamo pri nas zlasti v tekstilni industriji. Po tem sistemu dobivata delavec ali delavka neko stalno, vnaprej določeno tedensko ali mesečno plačo, ki pa je silno majhna in to pod pogojem, da v določenem času opravita odrejeno delo. Če pa napravita več, dobita pa še posebni dodatek, tako imenovano premijo. Posledice tega sistema so naravnost grozne. Delavci se zato, da dobe čim večjo premijo, pri delu tako trudijo, da so po par letnem delu telesno in duševno popolnoma izčrpani in onemogli. Ta sistem je seme zn tuberkulozo, ki ravno med tekstilnimi delavci in delavkami tako silno razsaja. Naša zahteva mora biti, dn se akordni sistem dopusti le pri tistih delih, ki jih drugače skoraj ne bi bilo mogoče izvrševati in da se sistem stalnih plač s premijami dopolni z zakonitim določilom o minimalnih stalnih plačah, tako da delavcu ne bo neobhodno potrebno boriti se za premije. Poleg omenjenih dveh sistemov je pri nas razširjen tudi sistem dela po skupinah. Po tem sistemu obljubijo delodajalci gotovi skupini delavcev določeno plačo za osem ali večurno dnevno delo. Ce delavci to delo prej izvrše, kot v določenem delovnem času, smejo delo zapustiti in oditi domov. Na prvi pogled zgleda ta sistem prav dober. V praksi pa zgleda takole: Delavci se z vso silo vržejo na delo, dn morejo čim preje domov. In ko delodajalec vidi, da napravi skupina svoje delo že v šestih urah, tedaj to skupino za enega ali dva člana reducira, zahteva pa od nje, da opravi isto delo kot preje. In tako morajo delavci nadaljevati delo z isto hitrostjo, kot so ga začeli, če naj v rednem delovnem času izvrše odrejeno delo. Koliko stane brezposelnost čehostovaško državo Minister za socialno politiko Dr. Czech je v proračunski razpravi v češkem parlamentu ugotovil, da je brezposelnost stala češkoslovaško državo v letu 1932 skoro 1 milijardo Kč. V , gotovini so izplačali brezposelnih podpor 198/270.255 Kč ali 740 milijonov Din, 225,036.665 Kč ali 340 milijonov Din je bilo izdanih za prehrano brezposelnim delavcem, 21,165.059 Kč ali 32 milijonov Din je bilo izdanih za mlečno akcijo, 40,791.735 Kč ali 61 milijonov Din je bilo izdanih za produktivno skrb za brezposelne, 9,592.593 Kč ali 14 in pol milijonov Din je bilo izdanih za sanacijo gentskih fondov strok, organizacij, 5,249.000 Kč ali 9 milijonov Din je bilo izdanih za božično akcijo za brezposlne družine in končno so 7,750.000 Kč ali 11 in pol milijonov Din izdali za druge pomožne akcije. — Skupno je bilo v letu 1932 izdanih za brezposelne delavce v Češkoslovaški 813.334.036 Kč ali 1 milijardo in 220 milijonov Din. Kljub sedanjim ogromnim izdatkom je Dr. Czech izjavil, da tn vsota še ne zadostuje za popolno kritje potreb. V glavnem nosijo v Češkoslovaški stroške za brezposelne delavci in država, ltelodajalri ne prispevajo ničesar. Drobne vesli v dveh, treh vrstah 500 voditeljev je bilo aretiranih v Avstriji vsled^ ponesrečene protestno stavke železničarjev. Francoske rudarske strokovne organizacijo bodo za 3., 4. in 5. aprila t. I. organizirale protestni štrajk, ker se ne izvedejo socijalne reforme, ki jih zahtevajo rudarji. Po podatkih ameriških strokovnih organizacij jc trenutno v USA 12.700.000 brezposelnih delsv cev. — Zopet porast! w Zena v novih zarjah Iz Iteuediktuiske opatije sv. Hildegarde je prejela in objavila >Die Christliehe Frauc prokrasno razpravo Ženski poklici in ženski poklic. Iz nje naj sledi tu le nekaj misli: Bog je človeka poklical iz niča v naravno življenje. To je bil prvi i>ožji klic. Potem ga je poklical v drugo in ga na podlagi njegovega naravnega bivanja po svoji posvečujoči milosti povzdignil v nadnaiavnost, v krog svojega lastnega bivanja. To je bil drugi klic in poklic. Edine besede prve Eve po grehu, ki nam jih je ohranilo sv. pismo, >Od Boga sem prejela človeka« — lako je rekla ob rojstvu svojega prvega sino Življenje prihaja od Boga. Življenje je na Stvarnikov« pobudo nasta-l lo gibanje samozakonitega razvoja, trajno te-| zenje k samoizpopolnitvi. Žena sprejme vase 1 novo življenje s svetim spoštovanjem, priprav-i ljena kakor dekla, da mu služi; na nekak način neprestano prisluškuje klijo&ni in bj-ste-čim pogojem njegovega razvoja. Njena duša prisluškuje nad velikim, ki tu naslaja, in v kar sme sama sebe dati, v osrečujoči zavesti, da je io nekaj prejetega, nekaj, kar prihaja od nekoga Višjega in v katerem sme lastna bitnost takorekoč preiti, da vwvete v novem življenju. To je odgovor žene oa božji >klir< v območju narave. Drugi Adam. Kristus, Sin božji, je prinesel na zemljo višje življenje. Izbral si je pomočnico, ki mu je bila podobna, in jo postavil za mater vseh živih. Ta pomočnica je Cerkev, sjvarno najiprej uresničena v Mnriji, v katere naročju in iz čaje snovi se je izoblikovalo Odrešen ikovo telo. Tu se je izpolnil ženski poklic na enkraten in edinstven način po neizrekljivem Božjem čudežu. Toda telesno materinstvo nad Kristusom jo bilo mogoče le na podlagi nekega drugega, duševnega odnosa med njo in Kristusom. >Spo-oela je božje-človeško dete preje v duhu kakor v naročju.« Po posvečujoči milosti. Bila je brezmadežno spočeta, njena duša je bila popolnoma odprta temu studencu višjega življenja, in tako je večna Modrost, ki je izfcla iz ust Najvišjega, v njej vzbrstela Marija je bila preje Besed ina nevesta, preden je postala Krisiuso-va mati. Nikdar noben stvor ni bil sprejemljivejši za življenje Besede, kakor brezdanja ponižnost Gospodove dekle. V krstni skrivnosti se nadaljuje Kristusovo učlovečenje. Tu se odpre duša Božjemu dihu, da spočne božje življenje v Kristusu. V tem amislu je vsaka duša, bodisi mož ali žena, pomočnica večne Besede za nadaljevanje Njenega učlovečenja. Toda tisto, kar je bistvo cerkve: da spočne Kristusovo življenje, ga nosi in izoblikuje, to je v zadnjih globinah ženska osobina. To je Božji klic ženi, to je poklic krščanske žene: da spočne v seibi Kristusa in ga potem izžareva svetu in da sprejema v svoje ljubeče, mai.erinsko varstvo in skrb vse, kjerkoli ji iz človeške duše zaveje nasproti le najrahlejiši dih Kristusovega življenja. Prejemajoč Kristusa, daje Kristusa, in dajajoč Kristusa, Ga vedno znova prejema. Tako postane vse vsem, ker je sama Kristus. Karkoli je njeno delo: v domu, uradu, za pisalno mizo, v tovarni, v duševni ali ročni delavnici — vse preveva Kristusova blagovonjava. S tem je ob sebi pojasnjen odnos najlast-ivejšega ženskega poklica do posebnih ženskih poklicev. Zena, ki jo vso navdaja Kristus, n e potrebuje zemske izpolnitve. Počivajoča v Kristusu, je prosta za popolno posvetitev vsakteremu poklicu. Kar prejme zemskih blagrov, se zahvaljuje zanje Očetu, od katerega prihaja vse dobro. Toda kar je zadnjega in najglobljega v njej, tega nič zemakega ne more -ioseči. To priteka iz drugega studenca. Kamorkoli naj jo pokliče veriga zunanjih okoliščin, povsod i in vedno se bo zavedala svojega prvenstvenega poslanstva: da je pomočnica božje Besede v nadaljevanju Njenega učlovečenja, nepremagljiva v Njem, ki je svet premagal. Kajti v njeni duši zveni klic, ki ga je zaslišala iz Njegovih ust: »Ne boj se. Poklical sem te po imenu: Moja si. In 6e bredeš po vodah, bom Jaz s teboj. Kajti Jaz sem tvoj Gospod in Bog,'Sveti Izraela, tvoj Odrešenik.c Kako si pomagam Mati Škripajoča vrata so velika nudluga in dokazujejo našo v nemarnost. Gospodinja pravi: Saj bi jih namazala, a kadar iiuam čae čn se spomnim na to. pa nimam nikogar, ki bi mi j pomagal. Naša slika kaže, kako si more pomagati sama: Če so tla parketirana ali pobarvana, podložimo najprej pupir ali briealko, nanjo po-' ložimo poleno in nato s sekiro, ki jo opremo na j poleno, privzdignemo v»-t« toliko, da moremo ■mina Tati Mija Po materi še knjigo molitveno imam, ki mene bo spremila v poslednji lihi liram. Hudeti Irak mi kaie — od lasa je že bled — kjer materin polival je mnogokrat pogled. Molitvica izreka lam prošnjo mi željno, ki blagoslova kliče na dete preljubo. Če moram uživati bolesti grenki strup, le nada me zapušla. ie bliža sc obup: " pred knjigo jaz pokleknem. potožim ji gorje, in laglje kmalu bije trpele mi srce, ker matere najboljše prikaže se obraz, moleli nje zaslišim . nepozabljivi glas. In mir se meni vrnt,, ki izvira iz neba in ki ga tamkaj mati mi prosi od Boga. Lujiza Pesjokova. Modne novosti Brdek pomladni jumper: lahek, pa vendar topel. »Verujemo, da je dražina duša človeSkc družbe in živ organizem. Verujemo, da so na domestne oblike, ki nam jih ponujajo danea za organizacijo človeške družbe, zgolj človeška iznajdba in morajo zato prej ali slej odpovedati. Verujemo, da jih bo družina vse preživela!< (!z stadije angleških socialnih ucUvtcv na mcc narodnem kongresa I932J Naš domači zdravnik P. R. B. Jecljanje je iaraz zadrege ali vznemirjenosti, torej nekega živčno-duševnega stanj«, ki se časih pojavlja tudi pri zdravih ljudeh, seve v manjši meri. Ta govorna napaka se da odpraviti — slavni Demosten je vzoren primer. Najprej ee mora razrvano živčevje .spraviti v red; kdor se da zbegati od vsake vsakdanje malenkosti, ne bo gladko govoril, dokler ee ne oarči toliko, da ee ohrani mirnega vsaj pri vsakdanjih dogodkih. Potem treba znova pridobiti in obvladovati govorno izvežbanost, zloge hi zlogovne skupine, ki povzročajo zatikanje ali druge težave, naj se toliko časa vztrajno ponavljajo, da je njihova izgovarjava ueoporečna v vsakem položaju. Tretje, kar je največkrat najbolj važno zoper jecljanje, je samo po sebi umevna zahteva, da se človek ne sili govoriti, ko ie ne ve kaj naj pove in da ne začenja z govorjenjem na koncu izdiha, ko nična več sape v sebi, da bi i njo spravil gladila do donenja. Pred no govoriš, pomisli, kaj hoče£ povedati in med trm polagoma, a zadostno vdihni, napolni ai pljuča z zrakom, potecn pa začni govoriti s prav lahnim, ne silnim, ne sunkovitim zagonom! Ako bi *e ti Se kedaj primerilo, da zajec-ljal ali da ne ti zatakne kateri zJog, zasmej me svoji nerodnosti, kreipko vdihni in ponovi tisto, kar ae ti je ponesrečilo, pravilno in razločno! Čudil m boš. kako kmalu te mine jecljanjem ako doumeš in izvršiš ta navodila! V. J. Lj. škrlatinka v otroški postelji z za-nrbrnioo in pljučnico vacn je skvarila zdravje, da imate od takrat 9puščaje na koži, beli tok, težave ob perilu, bolečine v prsih in zbadanje. Veliko preveč pričakujete od mene, da bi mogel tako od daleč te raznovrstne bolezni pravilu«' presoditi in s kakšnim priprostim sredstvom pregnati. Držite se svojega zdravnika in »amo njega, ker vas pozna; že zavoljo vaše vztrajne vdanosti in zvestobe vam on največ pomore Ista. Ali je bolezen vaše matere nalezljiva ia vašemu otroku nevarna, res ne morem vedeti. Dokler ni zanesljivo ugotovljen značaj bolezni, ravnajte, kakor da je bolezen kužna, posebno skrbno ravnajte z izmečki, kakor da so resnično kužni. I. B. G. Neenakomerno perilo v vaši dobi ne pomeni nič posebnega, če je zdravje sicer v redu. Ista. Kraste na nogah (bržkone bedrih) preminejo z domačimi pripomočki, če niso prisad-ne, kakor jih imajo navadno otroci. Če se kmalu ne izsuše, pojdite k zdravnikn! M. P. S. šumenje ali bučanje v ušesih z glavobolom se ne da prav zdraviti brez pregleda ušes in giave; morda je nadloga v zvezi z vašo dobo, morda je žil je nakazno, morda je srce kaj pokvarjeno. Zdravnik bo imel precej opravka z vami, da .vse to dožene in se loti zdravljenja od pravega konca. M. V. V. Radi bolezni denarno izčrpana? Ni čuda, saj so izkazovali nad vami svojo umetnost in znanje štirje zasebni zdravniki in najmanj dva v bolnišnici, in vse to v kratki dobi trianj kot pet mesecev. Kaj naj še poskusim ja« kot sedali v tem začaranem krogu? Pišete mi, da vam je že koristil za s|>a.nje moj nasvet, ki je bil podan drugi vpraševalki in zato ee obračate v svoji stiski name. Prav! Opustite vsa zdravila in drugo, kar vam svetujejo znanke. Vstajajte zgodaj in napravite pred zajtrkom daljši »prehod; menda bo najbolje, da hodite vso pomlad zajtrkovat na Rožnik ali-vsaj v Podrožnik. Opustite vživanje mesa in jajec vse delavnike za najmanj tri cmesece; hranite se z mlečnimi ia mofcnatimi jedrni, aelenjavuri in sadjem, kar le morete v presni obliki. Ob nedeljah in praznikih delajte d »I j* sprehode in izlete. Zvečer hodite počivat zgodaj, po lahki večerji naj preteče vsaj poldruga ara ob lahkem delu. O potrebi, ko vam nagaja glava, si napravite toplo kopel za noge, ki ae naj zaključi z mrzlim polivom ali oprl en jem. Ako že prenašate umivanje oz. pršenje z mrzlo vodo, kar rabite jo dalje, menda najbolje zjutraj, ko vstanete, če ne, pa počakajte toplejše dobe in začnite takrat prav oprezno z vporabo cnrzle vode Pa mi pišite čez tri mesece, sklicujoč se na ta odgovori J. O. K. Kemična sredstva zoper zobno gnilobo? Takih sredstev je nešteto, ki ie vrstno ohranjujejo — izd rte zobe pred nadaljnim razpadanjem, kemično sredstvo pa, ki naj zanesljivo varuje žive zobe v ustih preperevanja, je doslej še neznano in menda ostane neodkrito. Vse tisto, kar vi na it e vate, ima v nekih primerih nekaj pomena, a za občo rabo ni. Jodova tinktura je zares izvrstno razkužilo, toda kaj si hočete ž njo vsak dan nacnazati svoje zobovje? Tako je z drugimi neštetimi pripomočki. Najmanj škodljivo in vendar uspe&no sredstvo je, malce oso!jena (kvečemu enodetotna!) mlačna voda ali kamiličen ali kaduljev ali slezov čaj za oplakovanje ust in krtačenje zob. Kako se ohranjajo zobje, vedo še naši hribovci, kamor sem že letos poslari nekoga v šolo! Poiščite tisti odgovor! J. S. K. Umetno zobovje vam priporoča prijatelj radi boljšega zdravja, vi sam pa se počutite, dasi že v letih in brez zob, zdravega in imate tudi želodec v redu. brez kujanj i. Ali vam umetno zobovje prepreči morebitne kasnejše tegobe in ali se v vaši dobi še izplača tvegati ta poskus? Tretji dan premišljujem ti vaši vprašanji in zares ne vem, kaj naj vam <: ; govoren. Jaz bi se na vašem mestu posvetov. z izkušenim zobnim zdravnikom, ki naj presodi, če so vaše čeljusti oz. zobni ostanki še v takem stanju, da sc da nanje napraviti umetno zobovje, ki bo kolikor toliko zares moglo služiti zm žvečenje. Če vam zdravnik tak uspeh obeča vsaj deloma, poskusite! Opozarjam vas pa že zdaj, da povzroča umetno zobovje precej nevšečnosti nevajenemu človeku iz početka, kasneje se prenaia to »tuje telo« lažje. L Z. N. Igranje z ognjem je bilo in ostane nevarno početje; opeklina, večja ali manjša, je redna posledica takšne lahkomiselnosti; radi vas pravilo ne napravi izjeme. Ogenj je čudovita pri rodna moč, ki dobro služi, a slabo gospodari. Na ognjišču ali v štedilniku ali peči. torej v določenem delokrogu je ogenj na mestu, drugod je silno nevaren, kar vedo že otroci. Ali nam res treba še toliko žrtev — okrnjenih in strtih življenj? H. P. Lj. O zajklji kaj sodim? Vi menite pač tisto zobčasto listič je znane in povsod rastoče travniške rastline (tcraxacum off.), ki ga prinašajo na trg okoliške kmetice zdaj v začetka pomladi kot solato? Jaz jo že komaj čakam. Ne zato, ker vem iz knjig, da se rabi sok k te rastline zoper razne prebavne in posebno jetrne bolezni, ampak ker mi iizmed vseh solat najbolj uguja tisti prirodni, svojski okus. Kajpak vam jo priporočam bolj kakor tovrstne pridelke južnih krajev ali toplih gred. V. K. Lj. Navodil za skrivalke nimam ni-kakšnih. Pravni nasveti Ia4d pravde. C. K. J. Če je nasprotna stranka dala povod za razdor zaroke, potem je odgovorna za vso resnično škodo, t. j. iiotovanje, zgubo domačega zaslužka in stroške. Kako bo vaša tekoča pravda izpadla, ne vemo; zaupajte odvetniku, ko. mur ste zadevo izročili! Nosporazum s hišnikom. M. M. F. Imeli ste hišnika — profesijonista, ki je imel brezplačno stanovanje in prostor za svojo delavnico. Obvezal »© je, da bo izvrševal brezplačno, t. j. za stanovanje, razna popravila. Kar je napravil novih stvari, ste mu vse sproti plačali. Po izselitvi vam je predložil račun za opravljena popravila v zadnjih dveh letih brez vsakega datuma z navedbo delavnih ur po 6 Din Vprašate, če je za to upravičen — Čeprav hišnik ni imel prijavljene obrti, ste mu dolžni plačati njegovo delo, ki je bilo opravljeno izven okvirja dogovora ob vselitvi. V morebitni tožbi bo moral hišnik za vsako zaračunjeno delo dokazati, da je bilo izivršeno izven prvotnega dogovora. Opominska tožba. F. M. Neka stranka je dolžna precejšnjo vsoto na špecerijskem blagu. Kako priti brez stroškov do kritja? _ Če imate čas, da stopite na sodišče, povabite stranko na poravnalni poiskus. Če bo poskušena poravnava brezuspešna, vložite pri okrajnem sodišču opominsko tožbo, pri kateri se plačuje najmanj takse. V slučaju upora boste plačali takso in boste morali priti na ustno razpravo na sodišče. Če pa je vam vaš čas — zlato, potem izročite zadevo odvetniku. Dedovanje po starših. J. S. M. Ako starši ttmro brez oporoke, so njihovi zakoniti dediči njihovi otroci, ki dedujejo po enakih delih. Ako pa jc kakšen zapustnikov otrok umrl in zapustil otroke, dobe ti otroci, torej zapustnikovi vnuki, delež, ki bi imel pripasti umrlemu zapustnikovemu otroku. Sinaha ni zakonita dedinja po tastu ali tašči. Nepremičnina »e prenese samo i vknjižbo. J. K. C. Leta 1914 ste kupili od svojega brata njivo in kupnino založili pri posojilnici, ker je bil brat v Ameriki. Mislili ste, da je kupljena in plačana njiva vaša last in ste jo spremenili v sadovnjak, kar je stalo precej denarja. Leta 1926 je prodajalec umrl v Ameriki. Po smrti so priglasili dedno pra. vico do njive druge osebe, katerim je bila po zapuščinski razpravi tudj pripojena. Sedaj je ta njiva od dedičev prodana in prepisana na tretjo osebo. Vprašate, če lahko od sedanjih lastnikov zahtevate povračilo izdatkov za nasaj.na drevesa, odnosno če lahko vložitp tožbo na priznanje lastnine do te njive. — Da se prenese lastnina nepremičnin, se mora pridobiti posel n. pr. kupna pogodba, menjalna pogodba itd. vpisati v zemljiško knjigo. Le x vknjižbo »e nepremičnine izroče novemu lastniku. Ko je umrl prodajalec in ste tekom zapuščin, ske razprave spoznali, dn si drugi lastijo njivo, ker sploh ni bila na vas prepisana, morali bi zapuščino tožiti na priznanje kupite pogodbe in privoljenje za prepis njive. — Od sedanjih lastnikov ne morete zahtevati niti odškodnine za zasajena drevesca niti izročitev njive. — Ce in kakšne pravice imate še sedaj od prodajalčevih dedičev zahtevati odškodnino, ne moremo povedati, dokler ne vemo, če in na kakšen način ste tudi sami sodelovali pri zapuščinski razpravi. Uta na tujem svetu. A. P. Sosed ima na vašem 6vetu leseno uto, ki stoji že 60 do 70 let. Njegovi predniki eo plačevnli po 2 kroni odškodnine. Vprašate, če lahko zahtevate, da se uta odstrani z vašega sveta. — Iz dejstva, da so sosedovi predniki plačevali vašim odškodnino za uto, ki stoji na vašem svetu, izhaja, da so imeli svet, na katerecn stoji uta ali v zakupu in so plačevali zakupnino, ali pa so ga uporabljali do preklica (takozvauo prekaris-tično razmerje) in plačevali priznavalnino, L j. mal znesek v znak priznanja, da svet ni njihova lastnina, če je bilo tako, tega sveta, odnosno pravice, da stoji uta na vašpm svetu ni6o mogli priiposestvovati in morete zahtevati odstranitev ute. Ako so plačevali zakupnino, kar se vam ne zdi verjetno, jo lahko povišate, da bo odgovarjala sedanjim razmeram. Odtegovanje pri izplačevanja penzije. F. J. K. Pismonoša vam ob izplačevanju penzije vselej odtegne 2 dinarja. Ali je to pravilno? — Niste povedali, v kakšne svrhe 6e odteguje, zato ne moremo presoditi, če je odtegljaj upravičen. Vprašajte »ri poštnem uradu, v kakšen namen se ta znesek odteguje. Zavarovanje zoper nezgode. K. F. Č. Zavarovani ste bili zoper nezgode in ste se v službi poškodovali. Kaj je treba ukreniti, da se vam prizna renta in koliko znaša? — Svojo zahtevo morete prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, ako ni tega storil delodajalec, ki je po znkonn dolžan prijaviti vsako nezgodo. Višina rente je odvisna od zaslužka zavarovanca in od velikosti poškodbe. Oddaljenost hiše od meje aH poti. F. K. Ni predpisano, kako daleč od meje se sme postaviti hiša. To je treba v vsakem posameznem slučaju posebej odločiti. Ker ne vemo. kaj ima sosed ob meji (hišo, vrt, njivo itd.), vam za vaš primer nc moremo dati točnega odgovora. Od javnih cest pa morajo biti stavbe za stanovanje oddaljene štiri metre. Izjeme, zlasti v uvrščenih in hril>ovitih krajih dovoljuje pristojno cestno oblastvo druge stopnje. Pogodba z obrtnikom, ki nima obrtnega do-volja. T. Z. Nekatera del« pri svoji hiši ste oddali obrtniku, o katerem ste sedaj zvedeli, da nima obrtnega dovoljenja. Zanima vas, če lahko pogodbo z njim razderete in če vas v tem slučaju lahko prime za kakšno odškodnino. — Če obrtnik nima obrtnega dovoljenja, nc bo mogel izvršiti prevzetih del. ker mu bo to zs-branilo obrtno oblastvo. Vaš sopogodbenik torej M b* mogel pogodbe izpolniti, vsled česar smete odstopiti od pogodbe. On ne bo mogel zahtevati odškodnine, pač pa eventualno vi ker vam je ob sklepu pogodbe zamolčal, da nima obrtnega dovoljenja. Točilnica alkoholnih pijač. A. M. D. O vseh prošnjah za otvoritev točilnice odloča npravno oblastvo posebej, zato vacn ni mogoče v naprej povedati, če ee vam bo izdala dovolitev ,ia izvrševanje te obrti. Kar ge tiče lokala, se boste morali točno ravnati po navodilih, ki vam jih bo predpisalo oblastvo. Prošnjo je vložiti na s reško načelstvo. Po obrtnem zakona ni zapreke za dovolitev. Prepozno vložena prošnja sa povrnitev takse. Kot pricnorski rojak ste v smislu zakona iz leta 1931 vložili prošnjo za povrnitev kupoprodajne takse. Prošnja je bila zavrnjena kot prepozno vložena. Vprašate, če bi se dalo ie kaj napraviti. — Ker niste vložili prošnje y predpisanem dvomesečnem roku pri pristojni davčni upravi, ste rok zamudili in vam ne bo pomagala nobena prošnja ali pritožba. Davčne olajšave za nove zgradbe. L C. P. Pred par leti je pogorelo več poslopij, pri katerih se je moralo vse, kar je leseno, t. j. podi, stropi, okna, vrata in ostrešje nanovo napraviti. Tudi zidovje je pri nekaterih hišah zelo trpelo. Vprašate, če so takšna poslopja deležna kakšne davčne olajšave. — Tu mislite gotovo na davčne olajšave novih hii. Pole« novih zgradb se daje olajšava za polovico toliko časa, kakor za nove. tndi sa nove dele zgradb, ki so m ob- stoječo zgradbo ali nazidani ali doadani namesto nadstropij, ki so bila porušena. Če to oa torej samo leseni deli obnovili, ai po nafcu— mogoča davčna olajšava. Skapai vodnjak. P. R P. Z več sosedi imate skupen vodnjak, ki ga a*. Saja studenec, zajet v rezerv ar. Is tega reservarjs očete napeljati vodo v svojo hišo potom črpalka. Vprašate, ie Vam sosedi to lahko branijo. — Če ja rezervar na Vašem svetu in imajo sosedi le služnostno pravico do vode iz tega tudenca, potem lahko napravite črpalko na rezerv ar ju sa svoje hišno potrebo, v kolikor s tem sosedov ne prikrajšate na vodi. — Če pa stoji rezervar na tujem svetu in ste vsi enako prispevali za napravo reaer-varja, potem ne more posameznik m tam reaer varju svojevoljno napraviti nobenih sprememb in morate za uporabo črpalke dobiti pristanek solastnikov ozir. soupravičencev. Vrbe ob ielesniškem nasipa. E. N. P. Ob železniškem nasipu rastejo 80 m vrbe, ki senčijo in smetijo na VaS travnik. Poleg nasipa, na železniškem svetu, teče potok, ki as vedno zasiplje od nasipa in vrb, vsled česar voda poplavlja Vaš travnik, tako da je močviren. Kaka temu od pomoči? — Svetujemo Vam, da se s lopi® dogovorite s progovnim mojstrom, ki oskrbuje 4a del proge, da da posekati vrbe tn izčistiti potok. Če to ne bi uspelo, napravite tozadevno proSojo na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Kmetijski nasveti Kmeiovaldeva opravila v prihodnjih t4 dneh Na domu in okrog doma. Zrači večkrat vse prostore, shrambe, kleli in hleve. Semena pripravi skrbno za setev, čc nimaš dovolj naravnih domačih guojil, oskrbi si pravočasno potrebna umetna gnojila. Kdor setvam premalo gnoji ta — zapravlja. Poljedelstvo. Zemlja se je še precej osušila in nastopil je čas spomladanske setve. Ko so tla primerno suha. začnemo orati za spomladanski oves, ječmen in okopavine. Jeseni tprašene njive, ozelenele od plevela, prebranamo ob lepem, sončnem vremenu, da uničimo plevel. Ozimno pšenico, posebno če je pregosta, prebranamo, ko »o se tla osušila. Zemljo pripravimo za setev ovsa ter je ne pozabimo pognojiti s 800 kg supertoslata na ha, ječmen pa s 150 kg kalijeve soli. Deteljo smo v ozi-mino večinoma že posejati; kjer pa ie ne, storimo to čimprej. V jara žita jo sejemo takoj, ko smo jih zagrnili. Sedaj je tudi čas zn setev travnih mešanic. Na njivah, ki jih hočemo sedaj zagnojiti za krompir, koruzo, peso. moramo pripraviti hlevski gnoj in ga ob prvi priložnosti zaorati. — V ugodnejših legah sadimo že krompir, zlasti zgodnji rožnik; ni. kar pa ne naravnost v hlevski gnoj, pa tudi ne trosimo umetnih gnojil v brazde, kamor pride krompir, ker to škoduje kaljivosti. Da bodemo krompir lahko okopavali in osipavali s kultivator-jem, ga posadimo v brazde vsaj 40 cm narazen, v vrsti sami pa v razdalji 25 cm. — Na travnike ne smemo pozabiti in jih čimprej pobranati, pograbiti in po potrebi zagnojiti z gnojnico, ki smo ji dodali na 100 litrov po 2 kg superfosfata. Če pa nimamo dovolj gnojnice, potrosimo po travnikih superfosfat in kalijevo sol. Živinoreja. Vprežno živino je treba ob času obilega in težkega dela posebno dobro krmiti; daj jim tudi dovolj časa za prebavo krmil. Razun vsled večjega napora pri delu so vprežne živali tudi radi menjave dlake bolj občutljive in hitreje utrudljive. Zato jih tudi bolj skrbno snaži in pazi, da se ne prehladijo. — Olavna skrb v hlevu in svinjaku naj ti bo, da zrediš zdrave krepke živali. Zato pokladaj teletom in prašičkom dobro in tečno krmo, pri čemur naj ne manjka pridatek klajnega apna in kuhinjske soli. Le z dobro prehrano zabraniš. da mlade živali ne zakrnijo, kar bi značilo le gospodarsko zgubo. Da dosežeš krepke mlade živali, naj se posebno ob prijetnih solnčnih dneh obilo gibljejo na prostem v tekališču. Prašički rijejo radi po zemlji in si iščejo v njej rudninskih snovi. — Glej, da prideš do zgodnjih piščet. IPri naravnem valjenju pazi, da je koklja snažna, brez mrčesa in da nima garjevih (apnovitih) nog. Za gnezdo uporabi zaboj, ki je 35 cm širok, prav toliko globok in 25 cm visok. Zabojevo dno posuj s suhim peskom 10 cm pisoko, napravi v sredini peskove plasti jamico, nakar navlaži pesek z vodo. Nato napravi vrh peska gnezdo iz čiste slame ali sena. Za valjenje določi miren, poltemen, ne preveč mrzel, zračen prostor, kamor postavi zaboj z gnezdom. Med valjenjem krmi kokljo s koruzo, vodo. drobnim les. nim ogljem in peskom. Pripravi koklji tudi prašno kopelj. Če koklja sama ne zapusti vsak dan enkrat gnezda, kar se bolj redko zgodi, vzemi jo previdno raz gnezdo kakih 20 minut. Sadjarstvo. Nadaljuj in skončaj škropljenje z 8—10% arborinom. Pomlajaj sadna drevesa. Pre-cepljaj le zdrava sadna drevesa s cepiči od rodovitnih in znanih dobrih sort Pomni, da morajo biti cepiči manj sočni kot podlaga, na katero cepiš. Najboljši so cepiči, ki si jih v ta namen nabral januarja in februarja in jih hranil v kleti zakopane v pesku. Nadaljuj s sajenjem sadnega drevja. Pred sajenjem obreži korenjne. Napačna je pregloboka drevesna jama; bolj široka kakor globoka je boljša. Kol postavi mlademu drevesu na ono stran, odkoder piha veter največ. Vinogradništvo. Vreme je bilo dosedaj dovolj ugodno, da smo trte lahko obrezali in večinoma tudi povezali. Spomladna kop je v polnem teku. pri čemer spravimo tudi gnoj v zemljo, in to po vsem vinogradu, ne k posameznim trsom. Pri oko-pavanju trt otrebimo trse gornjih korenin, ki jemljejo hrano spodnjim. Sedaj tudi pogrobamo mladike, da pomladimo trte ali izpolnimo vrzeli v vinogradu. Kletarstvo. Večina vin je pretočenih. Ostala so le še bolj kisla vina, ki jih moramo čimprej pretočiti. Vina v sodih poskusimo, če nimajo kakega pogreška; potem jih zalijemo z dobrim vinom in znova dobro zamašimo. Prazne posode zažveplamo, jih dobro zabijemo in spravimo v kraj. Po potrebi klet očistimo in prezračimo. Vrtnarstvo. Sedaj, ko je nestalno vreme, dnevi topli, noči mrzle, moramo posebno paziti na tople grede. Podnevi jih odpiramo, oziroma odkrivamo, zvečer pa zopet pokrijemo, da nam nočni mraz ne poškoduje nežnih sadik. Vrtne ograje, grmičje in drevje smo večinoma obrezali; pač pa moramo sadno drevje poškropiti * arborinom ali s kakim drugim sredstvom proti škodljivcem. Zemljo pripravimo za setev in saditev. ^Posaditi moramo grah. čebulček. česen, posejati salato in razne druge zelenjave. V čebelnjaku je skrajni čas izvršiti najvažnejši letni opravek. Ob toplem vremenu je treba namreč skrbno pregledati vse družine in ugotoviti, aH Ima panj v redu matico, ali je dovolj živa len in primerno saleies Is ali iir.s dovoij hrana. Glede matice ugotovitev ne bo teZka; Se Je ta leps. strnjena zalega, je glede matice družina ▼ redu. Če v tem času zalege ni, je družina bresma-tična. Treba ji je dodati takoj matico ali pa jo združiti. Glede živalnosti pomni, da se slabič ne razvije zlepa in da imaš le zgubo i njim. Zato bomo šibke družinioe pridejali drugim. Vatno je ugotoviti v vsakem panju medeno zalogo. Pomisliti je treba, da družina sedaj vsnk dan več porabi in da utegne bit: • milad neugodna. Povprečno porabi družina sedaj ua mesec do 3 kg medu, do konca aprila pa mora zdržati z zimsko zalogo. Z ozirom na spomladansko pašo si lahko vsak sam približno izračuna, koliko morajo družine imeti medene zaloge. Če je nimajo dovolj, pohiti z dokrmljenjem. Vsa opravila izvršuj naglo, ne razkopavaj preveč gnezda, po pregledu panje zopet toplo zapazi in jih pusti v miru. Odeje ne odstrani do srede maja. VpraSauje: Kako bi »e dale uši pri goveji M-vinivini uničiti? Imam krave, ki imajo na grebenu vrata in po vratu uši? — F. St. Odgovor: Za pokončevanje uši pri goveji živini napravite si mešanico petroleja in ogrščič-nega olja in sicer vzemite od vsakega polovico (50%). Mesto ogrščičnega olja lahko pomešate 6 petrolejem v istem razmerju laneno olje ali pa smetano. S to mešanico namažite dobro vse živali na onih mestih, ki so uš-iva. To mazanje ponovite črez sedem dni (ako potrebno zopet po nadaljnjih sedmih dneh), da ugonobite tudi uši, ki so se med tem morda izlegle še iz gnid. — Enostavno in poceni sredstvo je tudi tolsta juha od domače prekaj-nine. Vzemite precej toplo juho z vso maščobo vred, ki plava vrh juhe ter namažite aH zmijte s krpo vsa mesta živali, kjer so uši in gnide. Mei sto tolste juhe lahko uporabite v to tudj samo tolščo, ki jo posnamete raz juho in ohladite. Z ohlajeno tolščo (mastjo) temeljito namažete ušiva mesta živali. Pri močno ušivih živalih napravite isto več '.iii zaporedoma, da zamorite vse uši in gnide. — Da se Vam uši ne pojavijo več na živalih, ko jih enkrat odpravite, snažite živali redno, skrbite za snago in red v hlevu in za primerno krmljenje živine. — P. Š. J. St. Neškodljivost rib v pitni vodi. V vaši kapnici so se zaredile ribice, ki jih je nekdo vanjo postavil iz tekoče vode. Bojite se, da niso te ribice škodljive pitni vodi ter jo napravijo neužitno. — Male ribice v pitni vodi kapnice niso škodljive, ampak nasprotno, mnogokrat celo koristne. Če so se v vaši kapnici razmnožile, je to znak, da so dobile v njej dovolj hrane v vodnem rastlinstvu ali živalstvu, kakor so vodne uši in drugi vodni mrčes. Ravno zaradi vodnih uši postavijo marsikje v kapnice po nekoliko ribic, Ici jih v kratkem uničijo in vodo očistijo, če pa hočete iz kapnice odstraniti te ribice, tedaj jih morate poloviti ali pa kapnico izprazniti in jo temeljito očistiti, tedaj ko je v njej le malo vode. Š. J. St. Pomladno gnojenje krompirja s nmet-nimi gnojili. — Njivo ste jeseni sprašili in jo nekoliko pognojili s hlevskim gnojem. Sedaj pa jo hočete pognojiti še z umetnimi gnojili, da bo krompir bolje uspeval. — Ko sle že jeseni pognojili zemljo s hlevskim gnojem in jo sprašili, ste jo s tem že dobro pripravili za krompir. Vendar se vam obeta mnogo boljši uspeh, če ji dodate še umelnega gnojila. Za manjše ploskve je najbolj pripravno mešano gnojilo nitrofoskal, ki vsebuje vsa štiri glavna hranila: dušik, fosfor, kalij in apno. Za 300 m® potrebujete le 20 kg tega gnojila. M. L. iz Lj. — Plesnivo satje ste našli pri zadnjem gledanju v nekaterih panjih. Vedeti hočete, zakaj vam je splesnilo in kaj vam je storiti s takimi sati. — Da satje splesni je vzrok prevelika vlaga, ki se nabira pri večjem mrazu v slabo zapaženih panjih, zlasti pri tistih, kier je med posameznimi panji prepih. Zaradi velike toplotne razlike v panju in izven njega sc zračna vlaga useda na notranje panjeve stene v obltkf rosnih kapljic, ki polzijo po stenah na panjevo dno in se tam nabirajo. Da se vlaga iz panja odteka, imamo panje malce nagnjene proti žrelu. — Glivice, ki povzročajo plesen, se ugodno razvijajo le tedaj, če imajo dovolj vlage. Slabo ste ravnali, ker ste, kakor pišete, jeseni medišča A-Ž panjev zatlačili z otavo. Seno, otava ali slama zelo pije ne samo panjevo, marveč zlasti tudi zračno vlago in postane na ta način pravo gnezdo plesnobe, ki se potem preseli tudi v plodišče in napade nezasedene sate. Najboljši opaž je papir, nanj se pa položijo slamnate blazine, čebelam plesen toliko časa ni naravnost nevarna, dokler ne zasedejo ples-nivih satov, njihovemu zdravju pa postane škod. ljiva posebno, ako je napadla obnožino. To se zgodi tam, kjer Je ostala čez zimo obnožina v satfh nepokrita in je panj vlažen; plesen najde na ob nožini ugodna tla za svoj razvoj in ta čebelni kruhek popolnoma pokvari. Ko se pomladi gnezdo širi in zadene na plesnivo obnožino, pridejo lahko strupene snovi (toslni). ki jih plesen razvija, s hrano v čcbelina prebavila in tam povzroča obolenja. ki so sa čebelo lahko smrtonosna. Treba je zato paziti že jeseni, da s pravilnimi ukrepi ie pri znzimljenju ta škodljivi pojav preprečimo. — Kaj vam je storili s plesnivim satjem? Rrezpogojno mora iz panja! Nikakor ne smete pripisovati ples-nivosti satja brerpomembnofti. Ker se plesnoba sntjn »ežko odstrani, ne h« kazale drugega, kakor s takšnim satjem v topilnik. .... »SLOVENEC«, dM »■ »m t*M. St«B 11. C i i a 1 e l j e m „Slovenca" za nedeljo Na bisernem otoku Cejlonu (Iz knjige nadopata dr. P. Kiotza: Med templji iti pagodami.) Sedim v vozu, takozvani rikši. Najprej je zvonec, nato sledi Ta mul iz najizbranejše čokolade, i.n slednjič jaz sam. Oblečen sem Lako belo, da mi nehote bijejo v oči moje lastne noge v rjavih čevljih, počivajoče spredaj na deski. Ti čevlji so mi postali kakor dnevnik in mi zvesto pripovedujejo, kod vse sem že romal. Dala mi jih je Evropa, Južna Afrika jim je oskrbela nove itetopljance, Avstralija gumijeve pete Ln Azija danes zjutraj nove trakove. V San Franciscu jih dam potem namazati z ameriško kremo in nad njimi postavim kočo 7. napisom: »Kosmost. Pa saj bi moral biti brezmejno navdušen, ko prvikrat stopam na tla dežele, kamor vodi hrepenenje korake celega sveta in kamor roma človek v svojih sanjah! In tudi sem. Premišljam samo, kaj naj pravzaprav pišem; kajti Indija in Cejlon, »Blesteči olok< starih, je bil že tisočkrai opisan, in nemogoče mi je zadeti ob kamen, ki ne bi bil že vpisan v vseli knjižnicah. Ker pa ta prečudna, bajna dežela nikdar no more biti dovolj opevana, naj stari Tibirki tndi jaz dodam novo pesem. Dokler bo svet mogel peti Ln bo ljubil lepoto, bo imela čudovita Jutrova dežela svoje pesnike. Tod je napravilo človeštvo svoj prvi korak v svet, zgodovina je napisala tu svoje pivo poglavje na suh palmov list in poezija je tu zamislila svojo prvo pravljico. To je dežela, kjer mrgoli narodov in jezikov, kjer so demoni in zmaji, kjer je tisoč bogov in milijone zlih duhov. Tu so tla, kjer poganjala umetnost in narava najlepše cvetje, kjer kamenje izžareva ogenj in vode zaplojajo bisere. Pod njenimi palmami so se porajale misli in problemi, še predno je bil kak Grk ali Rimljan, so ležali templji in palače v razvalinah, še predno je postavil Romulus prvo kočo ob Tiberi. Tam tke pesništvo svoje najpestreiše sanje, tam si izbira pripovedka najlepše kraljeviče in knežje hčere, ki stanujejo v palačah, na katerih stenah in zobčastih nazidkih plamene dragulji. To je dežela, kjer koraka bogastvo po marmornih stopnicah in kjer blesk slavnosti slepi sonce. To je pa tudi dežela, kjer do-mujeta kuga in lakola, kjer gobavost gloje človeka in se pretaka strup skozi življenje kakor reka. To je dežela, kjer noben berač brez dra-žesti ne roma po cestah, kjer človeku noč iu dan čara ta pred oči, kar imenuje svet čuda ali pravljice, kjer se vtelešujejo in žive najsmelejše domišljije. Colombo mi je bil sicer nov, a mi zaen-jrfat ni nudil presenečenja, kakorkoli orientalski i^ tropičen se mi je tudi pokazal. Prag Indije je pomenjai zame zaenkrat samo poštno postajo ob robu moje dolge poti, in godba, ki me je na svojih krilih nesla v pristanišče, je zvenela tako sladko, kakor ljub poštni rog v času dedov. Tako me je moral moj voznik najprej peljati na pošto. Tam sem dobil kar tovor pisem, med njimi dosti takih, ki so bila potovala prek Kapstadta, kjer me niso bila več našla. S polnim naročjem pozdravov iz ljube domačije sem se vrnil v rikšo. Tamul me je vlekel po cestah, ne da' bi me nemara vprašal, kam pravzaprav hočem. Ker tega še sam nisem vedel, sem se mu enostavno prepustil. Vse moje zanimanje je veljalo samo pismom, ki sem jili po vrsti jemal in stiskal v rokah, da bi se mi ne izgubil najmanjši listič. S kakšnim hvaležnim veseljem pije človek vso io ljubezen iz vrstic, če se sam samcat mudi v tujini in krog in krog ne pozna drugega kakor ljubo sonce! Med drugim sem potegnil iz zvežnja pismo, ki sein ga takoj spoznal, da je bratovo. Danes je bilo težje in trje nego običajno in Pisma o slovenski književnosti xvm* Mlado književno pokolenje na koncu prve polovico 19. stoletja so vodili Ccgnar, Svctec, Trdina, Valjavcc in pozneje Levstik. Ta mladina jc siccr doraščala v času, ko je bilo slovensko literarno ozračje polno vršenja in bobnenja, ki ga je dvigala Veselova samozvanska Muza — Slepostičina, Toda baš v delih te mladine sc jc začela rahlo oglašati druga, pristnejša melodija. Žc so umirala romantična semena in »gnala nov cvet bolj veselo«, zemlja in njen človek sta začela vpletati svojo pesem v zbor umetnih pesnikov. Sijajni uspefc srb-sko-hrvaške narodne pesmi, ki je razgibal evropska ljudstva, jc silil tudi slovensko izobraženstvo, da je z vnemo zbiralo narodno blago. In nenaravna ter tuja Veselova pesem, ki jc opičje posnemala nemške literarne vzorce, kakor jc Blciwcisova politična misel bila neokretna kopija nemške politične. misli, je reaktivno navajala mladi rod. da jc začel pesniti in pisati v jeziku, slogu in duhu narodne pesmi. Lc tako so mogli preprečiti, da ni postala naša literatura galerija diktatorskih posnetkov iz svetovnih slovstev, s katerimi bi para-diral malomeščanski politični voditelj ob raznih narodnih praznikih, dočim bi ljudstvo in izobražcocc • V 17. pismu moram popraviti tole: Veselova pesem »Slovenija, je izšla šele leta 1844 na posebni prilogi k 36. št. Novic. (4. kimovca). Prvi ;c vzporejal Prešernov 8. sonet Sonetnega venca in Vesclovo »Slovenijo« žc Levstik leta 1868, kar mi je bilo siccr znano, kar pa sem pozabil, ko sem pi-lal ono pismo. Pis. je bilo nalepljeno /. dragimi znamkami. Pismo je bilo pravzaprav zelo kratko in se je glasilo samo: »Danes Ti hočem napraviti veliko veselje.« To vesel jo je bilo priloženo v posebnem ovitku in je bila — svojim očem sem komaj verjel — slika moje davno umrle matere. Bilo je pred tridesetimi leti. ko smo otroci posili spravili mater k fotografu, držeč jo za predpasnik. Slika se ni prav nič posrečila, a bila je vendarle materina slike in pojavili smo jo na oltarček v naši otroški sobi, tik poleg slike Matere božje! Kmalu nato je mati umrla in še tisto leto tudi oče. Starejši brat je prevzel domovanje, nas dijake pa je razpršilo življenje na vse štiri vetrove. Domača hiša je postala grobna kapela našega de-tinstva, kamor smo romali leto za letom. Toda materine slike nismo nikoli več našli in nihče ni vedel, kdaj in kako se je bila izgubila. Minolo polete je priš« 1 moj brat zopet domov, iztikal po vseh skrinjah in omarah in našel fotografijo, staro in >b'edelo kakor kako izgubljeno čudežno sliko, pokopano pori knjigami. Ker jo bila pa to edina materina slika, je dal takoj napraviti posnetke, in mi poslal enega semkaj v Indijo. Ne morem popisati, kako mi je bilo, ko sem iznenada držal v rokah materino sliko. Spravil sem drago svetinjo v najnotranjejše-ga vseh žepov, da je moja srčna kri pialu obnjo v ljubezni in bolečini. Šele zvečer, pri luči, sem jo zopet videl in v miflili preživljal svojo zlato mladost. V ljubem materinem obličju sem videl doline iu grape, ki sicer ljubkosti niso izbrisale, pač pa jo zastrle z boles;jo in skrbjo. Dolgo sem gledal ljubo obličje in bilo mi je, kakor da bi moral vprašati; »Povej mi, mati, katere brazde sem ti jaz nekoč izkopal?..: Mati je molčala, odgovor pa so dale moje oči, iz katerih je vroče ka-palo na sliko. Šele potem, ko sem pisma prebral, mi je ugajal Colombo. Slaviti bi ga moral pravzaprav kakor i zelenega«. Kajti zelena je njegova lepota, zeleno njegovo bogastvo. Pač malo je mest na svetu, kjer zelenje tako nebrzdano slavi svoje orgije kakor ravno tukaj. Boči se nad stezo in cešio, iega na strehe, pokriva kamenje in zidove, pleza na najvišja drevesa, in česar ne pokrivala list in cvet, se je zavilo v mali in trato. Kakor plamen plapola proti nebu, rije v zemljo, se bori z lesom in železom in lije skozi vrata in okna. Komaj razločiš kočo ob poti. Neomejeno in neovirano , sipa n¥raya iz svoje pletenice, vsak -kvadratni meter ' je botanični vrt zase. Vse rasle divje navzkriž, ne pozna ne ograje in ne meje in žc cvctc, še predno je prišlo do tal in še v zraku tvori korenine. Poleg kokosove palme žarita ma-hagoni in mango, med njunimi koreninami gnezdijo cimet in sladkor, kavčuk in kakao in za sečjo areških in palmirskih palm bujno kipe anane in banane. Po drevesih se opletajo slak in liane in z vejevja visi divji cvetni metež orhidej in sleznic, kobulje in trobente, rdeče in ntodre, žolte in vijoličaste. Vmes se zibljejo opice in papige, v senčnem somračju njihata muha in metulj, in v zelenem šaloru vse cinglja in šumi, žari in tli. To je orjaški šopek, ki nam ga v okviru praproti in bambusa na dlani zemlje podaja sonce. Kakor je pestra zemlja, tako je pestro tudi življenje, ki se zgrinja po njenih potih. Stopilo mi je nasproti tako toplo in domače. kakor da bi mi bila že mati o njem pripovedovala, in bi se budile v meni otroške sanje. Vsaka koča, vsaka des;.a s svojim pre-nočevalcem, je tako slikovito uvrščena v celoto in se zdi tujcu kakor pesem, zapisana v ftAnskritu. Ljudi in njihovo življenje moremo tukaj pač občutiti, ne pa opisati. Tisoč vprašanj se mi vsiljuje, a komaj deset jili morem rešiti; Kakor netopirji v teuipljih me obletavajo uganke; i »čimbolj svetim z lučko svojega zapadnega razuma po kolih svetišč iu palač, koč In src teh ljudstev, tembolj se plaše iu vzbegavajo z nočnim živalstvom moji dvomi« Lepi ljudje hodijo |vo cestah. Plemenite linije v obrazu in telesu, ljubke kretnje in temna polt daje postavi še večjo mikavnost. Samo to bi želel, da bi s temena nibških Cin-galežev izginili dekliškozali glavniki. Učinkujejo grdo, dasi ti dolgi, Inhko skodrani lasje dopadajo. V Kandy. Železnica teče skozi blodišče ribnikov in kanalov proti notranjosti in se globlje iu globlje zajeda v zoleuje džungle. Slednjič se jamo vzpenjati kvišku iu leze: kakor kočič okrog skal. Živo me spominja na naše tirolske planinske železnice. Edinstveno lepa pa je pokrajina zvečer, ko legajo sinje sence in nosijo gore iti griči zlate kupole. V Kaudyju sem bil gost nadškofa grofa Zaleskega, apostolskega delegata za Vzhodno Indijo. Njegova vila leži vsa pogreznjena v zelenje na griču tik ob morju. Vonj belih B&ddhovih cvetlic ,je lil skozi okna. Pred menoj je stal mož, dva metra visok, raščen ko jelka, v vsakem gibu kraljevski. V poljskih očeb se je svetila dobrota in visokost kneza, s temena pa je snežuobela zrla starost. Govor je bil jedrnat in suveren. Vsaka beseda je vedela, kdo ,io .je porodil iu je umerjeno tekla z je ka. A najbolj knežje je bilo njegovo goi f>ijubje. Obiskal me je večkrat na dau, vprašal po mojih željah, in če jih nisem izrazil, je imel zame \ edno sam pripravljene nove radosti. Po trikrat ua dan so prinašali najslast-riejše sadje, vedno lepše, vedno boljše. Nadškof mi je vsakega navedel po imenu in izbiral zame najlepšo sadeže. Dvakrat pa je stal sani pred uganko Ln ui poznal dari indijske Ceres. Takoj so izginile i '.nize. .Cesar ue poznam, ni smeti dati mojemu gostu.« Zagotovil sem, da se popolnoma zanašam na njegove dečke (boys) in da rad tvegani pokušajo. »Ne, škoda bi bilo vašega mladega življenja. Preveč strupa je v deželi.-- Grofovo previdnost se-rn moral le spoštovati; kajti bil je že pet in dvajset let v deželi, je vsako le.o prepotoval vso Indijo in je tudi veljal za znamenitega poznavalca tropskega rastlinstva. Drugikrat sem čisto nedolžno pripomnil: >Ekscelenca, zdaj sem že tako dolgo na Cejlonu, pa še nisem videl nobenega zagovarjal-oa kač!< — »Tako?« je odvrnil delegat in dal ukaz: »Jutri, dečki, naj pridejo čarovniki in igrajo pred našim gostom !<- Fakirji so tudi trumoma prihajali in izvajali neverjetne umetni je. Tako je eden prinesel mogočen drog in ga za?adil v tla. Izprosil si je od mene za znak žepni robček, si ga zavezal krog vratu, gibčno splezal na drog, vedno više, vedno više, dokler ni vpričo vseli navzočih izginil v zraku. V taistem trenutku je pa že kri če pritekel izza ozadja, predrl krog gledaleov, mi vrnil robček in s pokJonom sprejel bakšiš. — Bil sem kakor okamenel, pogledal rol)ček ,n moj mo-nogram se mi je nagajivo zasmejal nasproti! Najsijajnejša dnevna točka pa je bila vedno večerna vožnja ven v Paradeniyo. Karkoli poraja vroči pas lepega na vsem svetu, je združeno tu v ogromnem parku. En edini vrt se more kosati z njim: botanični vrt v Buitenzorgu na Javi, ki je znanstveno še dragocenejši in bogatejši. Poleg kraljeve palme s Kube stoji tu čudovita coeo de mer s Seychellenskih otokov; poleg oljne palme iz Zapadne Afrike južnoameriško dežno drevo, ki ponoči zapira svoje liste; poleg -/»potniškega drevesa« z Madagaskarja strupeno drevo z Jave in birmanski bambus, orjaška trava, i!«i zraste do dvajset metrov visoko. Dve dreveni sta prav posebno vzbujali moje zanimanje. Tako baniana, indijska smo-kvu, v katere vejah gnezdijo cele jate letečih psov. Nekaj lako pustolovskega je v rastlinstvu težko najti, vendar tukajšnje drevo nvti zdaleč še ui bilo najlepše te vrste. Predstavljajmo si hrastov gozdič, kjer nosijo vsa drevesa en sam vrh, okrog njihovih debel pa se plazijo meter visoke hrapave korenine v pustolovskih oblikah. Navidezni gozdič s cestami in pašniki je pa eno samo drevo! »Debla« naokrog so pa le korenine, ki kakor stalaktiti rastejo skozi zrak v zemljo. — Drugo drevo je palma lalipot, ki jc doma tudi mi Cejlonu. Cingaleženi velja za sveto in njihovi očetje so na njenih lktih pisali kronike. Čudno drevo! Najlepša je med palmami, cvete pa samo enkrat v življenju, in sicer z osemdesetimi leti, pri čemer s svojim cvetom vred ovene in umre. V parku sem videl cveteti eno teh palm. Orjaški cvet je za dobrih pet metrov presegal vrh: drevo na drevesu. Cvetela pa ni za življenje, marveč se ,je okitila za grob, kakor mrtva nevesta. Zanimivo je. kako redno tukaj dežuje. Bilo je v času severovzhodnega monsuna, ko sem se mudil v Kandjju in vsak dan bi bil lahko ista vil glavo, da ho ločno ob dveh popoldne nevihta. To idealno menjavanje dežja in sonca povvjoča neizčrpno bujnost rastlinstva, lci v neizpremenjeni krasoti haržuna in svile šumi na kraljevskem otoku Cejlonu. Toda kdor prebiva v palačah, hrepeni videti kočo, in kdor mora živeti v tropah, je sit večno por.iladi in hrepeni po rdečem jesenskem listju in s snegom pokritih smrekah domovine. "dor lc malo mesecev prebije tu, bo razumel, zakaj so da tropični človek fatalistič-no napeti na "•kolo življenja-, v ifem, ko mi severnjaki radostno pozdravljamo življenje kot dragocen dar. V Kandyju sem obiskal tudi prestolico singaleških kraljev in zobni tempelj Delaba Maligaba. onega največjih buddbističnib svetišč. Po ozkih, strmih stopnicah se vzpnemo v najsvetejše, kjer počiva svetinja v srebrni časi, v vencu zlatih nokot, v blesku demantov in biserov. Redovni ki, romarji in prosjaki spo trumoma gori in doli in žde po kapelah in kotih pri svojih slikah iu lučkah. Vse je tako so-mračuoAemuo, prežeto romantične mikavnosti in ne brez sledov resnične pobožnosti. Skoraj neznosno diši po oveli mešanici rož, jasmina in nagelnov, ki se s prenapolnjenih daritve-nih krožnikov na detni in levi vsipajo na tla. Kandy je najinikavnejše mesto ua svetu. Njegova sprehajališča, katerih drevesa nosijo* cele oblake rdečih, belih in modrih rvetov, tko okrog jezera najčudovitejšo pravljico, poselmo zvečer, ko žare zadnji plameni dneva. Obiskal sem še nekaj krščanskih vasi pri Nogombu in Mount Laviniji severno in južno od Coloiuba. Pri tem sem se vozi! z železnico, J avtom, volovsko vprego, ladjo in rikšo, kakor je tukaj v rabi. V Colombu sem naletel tudi na misijonarja domačina, čegar brat je bil prednik buddlii-stičuega samostana. Zdelo se mi je, da leži v njegovih očeh tisoče let stara otožnost. Obiskal me je, a si nisem mogel z njim veliko pomagati, ker oni ni znal angleško, jaz pa ne sin-galeško. Ko sva se drug drugega nagledala in uasmehljala, je skomignil z golimi ramami, stresel obrito glavo in odšel 1k>s, vihteč pahljačo, kakor je bil prišel. Dokaz velikega zaupanja je bil, da je izročila vlada misijonarjem, ki uživajo tu največji ugled in delujejo požrtvovalno in uspešno na vreh popriščih misijonstva, neomejeno vodstvo in oblast nad naselbino mladostnih zločincev v Maggoni. Ujetnike dovaja policija; sprejme jih pater z razsodbo vred, ki se običajno glasi na 2—5 let poboljševalnega zapora. Značilno jim ostrižejo glavo, odvzamejo spone in nato jih skušajo z vsemi sredstvi krščanske ljubezni do bližnjega znova pridobiti za koristne člane človeške družbe. Kaznjenci se uče vseh panog rokodelstva in poljedelstva oglušela in onemela. Spoj narodne in umetne besedne umetnosti, prelivanje narodnih pesmi, pripovedk in misli v dela izobraženih pesnikov, duhovna komunikacija med ljudstvom in izobražen-stvom, povratek k ljudskim življenjskim in miselnim vzorom, regeneracija slovenskega naroda z lastnimi silami, ki spe, kakor je veroval, v ljudstvu samem — to so bili ideali mladine, ki jih je pozneje najpopolncjc razglasil _ Levstik. Dasi »c nj docela zavedala, kaj pomeni Prešernova pesem za narodni in duhovni prerod, je vendar ob nji lažje premagala »sirensko« nevarnost Vcselovc lažne pesmi. Bila ji je sicer nerazumljiva, kakor Bog Izraelcem v puščavi v podobi ognjenega stebra, vendar ji jc svetila vsaj v onih temotah duha, v katerih jc ugasnila tudi narodna modrost. Ccgnar in SvetCc nista bila pesnika. Pošteno sta sc trudila, da bi premagala jezikovo in miselno anarhijo, v kateri sta pričela pisati. Korak za korakom sta sc osvobajala koseskizmov in zlasti Svc-tcc jc mnogo koristil čiščenju in poenostavljenju književnega jezika. Bila sta pridna in razumna težaka, ki sla rušila »Slovarograd. previdno in počasi, da ne bi dvigala preveč prahu. Trdina ,c bil originalen in duhovit mislec, ki jc uajdosledncjc hodil za ciljem svoje gencracije, ter jc resnično dosegel ono najsrečnejšo sintezo, ko jo iz narodove in svoje modrosti zvaril dela, pri katerih zastonj ugiblješ, kaj jc v njih narodovega in kaj Trdininega. Prav za prav je vse narodovo, kajti Trdina jc kljub šolski izobrazbi (človek bi rekel, da se jc izobrazbi po robu postavil) narodni bajalec, član one čudne bratovščine godcev, potepuhov, naravnih >genijevki žive šc danes v sleherni naši vasi. Na polovici pola je ostal Valjavec. Njega jc šc v rosni mladosti oplodil duh naroda. V idili Sanje, katero je res v sanjski svojevoljnost: splctel iz spominov na mladost in razmišljanj o svetu in človeku, pravi to-!e o stari materi, ki je bila njegova prva pesniška učiteljica: »Tu gori oam jc pripovedovala prelepe, mične vsakovrstne bajke, ali svetnika kterega legendo: Od svetega Matija, ki odsčkal očetu si in materi glav6 je, ke' or so Rojenice prisodile; od svetega Mihčla, kak je prišel pred sveto nebo duše vagovivat; od svetega Tomaža, kak6 v sodeč rabil ic smrt in sedem let jo jfečal, da sedem lčt ljudjž nič niso mrli; od svete Jčdruti, kako so miši napredena vretčna ii zglodili, io druge svčtnc bajeslovne puče; Kako gozdove Včdomec preleta, in Velcs krave varu|e in vole in goni jih s planin nazdij jeseni, in kake norce znal jc briti Kurent. kakO sc je v nebesa sveta zmuzal, da zdai je med izvolfenimt v raju,. Dokler je temu mladostnemu pradoživljanju Valjavec ostal zvest, je bil pesnik. In pomembno jc, da sc je v lirskib pesmih udušil v gostobesed-nosti, ki pa mu jc kol tipično izrazilo slovenskih epskih narodnih pesmi v legendah, pripovedkah, pravljicah in basnih pomagala ustvarili dela, ki so j šc danes edinstvena v našem slovstvu. Seveda je moral utihniti, kakor hffto je izpel o vsem, kar je dišal od »stare matere«, kajti stvariteljskega daru ni imel. Res je poln tiste neposredne odkritocrč- j nosli, ki jc eno izmed znamenj lirskegn pesnika. | ter jc mogel sko»ai vsak svoj mo^nrjii doživljaj preliti v verze, vendar jc o njem samo pripovedoval ne pa tudi pel. Zato so njegove lirske pesmi referati v stihih o ljubezenskih zgodbah, o življenjskih udarcih in neprilikah, ki ne morejo ogreti nikogar. Lepše so Valjavčeve romance. V njih trepeta nekaj tiste groze, ki navdaja preprostega človeka, ko doživi smrt sočloveka. (Prim. pesmi: Tako jc bilo, Županja hči, Razloček.) Lepa je tudi romanca Žnjica, z njeno optimistično rešitvijo neke življenjske tragedije, ki pa je v pesmi prerahlo orisana, kar jc na kvar njenemu umevanju. Ncpozabljive pa so Valjavčeve legende in pravljice. V njih lahkotnem bajanju slišimo ljudsko dušo. Nič nc dc, če so njih vsebine mednarodne. Besedna, miselna in čuvstvena upodobitev teh cnednarodnih snovi je slovenska. Spomnimo sc než-rte napol krščanske napol budistične, toda docela slovensko pčtc legende: Od nebeške glorije' Kako šegave in vendar pokorne so pesmi: Znamenje dežja, Odkod reveži, Tiea pivka in druge! In pravljica Ovsenjak nam poje, da padejo v nekih življenjskih slučajih vse pregraje, ki ločijo ljudi, ko kmet ter graščak klcpljcta z enako slastjo — »ovsen kruh«. Legenda o Svetem Gregorju pripoveduje o krščanski ter slovenski reSitvi ojdipovskega problema. In kaj naj rečemo o čudoviti zgodbi Pastir! V njej je ljudstvo samo opclo »vojo hvaležnost živalim. In samo kmctiSki »in, ki |e kot tedmotolec eno leto opravljal hlapčevska dela, je mogel ustvariti štiri živalske pravljic«: Volk Rimljan, Osel, krat zverin, Volk in pa* in Mil — deklica, v katerih sta se v predstavi naroda spojila človek is žival -enoto. V prvih treh j« Uval podoba človeka in njegovega življenjskega napuha, četrta (Miš — deklica) pa poje o preobrazbi Hvali v »človeka., ki pa (e te kratkotrajna, kajti »pol tira človeka nazaj Štor. 7V ln dobivajo tudi šolski pouk. Žive pod strogim nadzorstvom pravo samostausko, a nikakor ne neznosno življenje. Jokaje prihajajo v zavod in mnogi ga tudi jokaje zapuščajo, ker se jim je življenje v njem priljubilo. A končati moram. Poštni parnik je /-e razobesil »modre zastave«, pohiteti moram. Gotovo bi se moglo s Cejlona pisati tudi veliko učenega in pametnega, a nočem in ne morem. Saj ne sedim v senčni knjižnici, marveč sredi sončne ceste in najdem komaj papir io svinčnik. Kamen je bil mnogokrat moj stol, kolena moj pisalnik in luna moja sveča. Narava mi je bila knjižnica in moje srce tajni arhiv. V njem sem čital dan za dnem in posnel iz njega vse najlepše, kakor sem najbolje vedel in znal. Matere in sinovi Friavčku Gasil ma beseda Ke sm jest ie u šula hodu, sm večkat slišu, de je člouk pu boži pu-dob ustvarjen. Pa sm tud verjeu. Noja, tekat »m biu še utrok. Utrok, pa veste, de use verjame. Na zaklete princezne sm verjeu, krala Matjaža tud, še na Martina Krpana sm verjeu, ke je biu tku mu-čan, da je soja ku-bila prenašu, kokr zdej mačke prenašama Ke sm mal udrasu in začeu sam mislt, kar u tisteh časeh še ni biu tku strogo prepuvedan, kokr je dondons, sm pa le začeu cviblat, de b biu use tu res. Ta nar preh sm začeu cviblat nad kralam Ma-tjažam in nad negava vojska. Kene, kar nas je civilistu, se že lohka kar z jezikam vojskujema. Mal se zlažeš, pa že sojga bližnga u lukna sprauš. Pa je premagan. Sevede, če s verodostojen. Tu pa spet na more bit usak. Kral Matjažuva vojska more mt pa urožje, ket se šika. Tiste flinte, ke jh je mela negava vojska, sa ud muh. Pa recima, če b mu tud Lahi liiral kutrabant tak urožje, kokr se zdej nuca za Idi ukul prnašat, b biu kral Matjaže tudi ena figa pumagan. Sej f d zemla prec usak želez zarjavi, pulfer pa fajhtcn rata, pol pa tud ni za nubena raba Astn, na kral Matjaža se ni nč za zanašat. S Krpanam in negava kubila tud ni nč. Muč dondons nč na nuca. Namest kubil mama autumu-bile, namest muči, tu se prau, telesne muči, mama pa ježek. Pa glih tku use uprauma, al pa še bulš, kokr je Krpan upravu. Ud zakleteh princezen pa raj na guvarim, ke na vem kašne sa ble. A sa mele tud žnable pufarbane, a ne. Če pa jest ene rči na vem, sm pa raj tih, al pa moučim. Zdej se mama sam še tu za zment, če je člouk res pu boži pudob ustvarjen. Jest iraum, de kumi. Kar se zunajnast am tiče, b še nč na reku. Je Spremljal sem skrbnika ubožcev na njegovih obiskih pri varovancih. Med drugim sva vstopila v napol razpadlo kočo na Osmi cesti Zanemarjenost in skrajna beda v notranjosti nama ni bila nič novega; toda med vrati se je pojavil v svitu drhteče sveče šiljast, ovel obraz, tako zaskrbljen in žalosten, da se mučnega spomina nanj več dni nisem mogel otresti. Okrog oči so legale globoke sence in dolge, (rde gube okrog ust so pripovedovale o malo-dušnosti in brezčutni otrplosti življenja, ki je bilo polno grenkih razočaranj. Žena je plašno in nezaupno zrla na obiskovalca in kar čutil sem, kako žaljivo je učinkoval v tem ozračju vsčne bede pogled na srečnejše bitje. »Kako se godi staremu?« je prijazno vprašal skrbnik. Nejevoljno je skomignila z rameni in odgovorila s hripavim, krhkim glasom, da je odšel v ubožnico. Osemdesetletni mož jo je pustil oslabelo in brez pomoči samo; nista mogla več »drug drugega prenašati, on je za vsako reč takoj zrogovilil«. »Hm.« je menil skrbnik, drugih sorodnikov nimate več? Stara žena se je žalostno nasmehnila in oddrsala z lučjo k staremu predalniku, ubogi pokveki, ki ee je moral naslanjači na uborno postelj, da ni padel. Naglo je brkljala po spodnjem predalu, vzela iz njega požoltelo, ogolje-no pismo ln ga nama pomolila. Bilo je datirano iz rudniškega mesta na daljnen. zapadu. Pripovedovalo je o srečni ženitvi, lepih upih na skorajšnje bogastvo in znatnih uspehih v lovu za srečo; obetalo je materi pomoč močnega sina. »To je bilo zadnje,« je mrmrala, ... 1869.« Kolikokrat in s kakšno ljubeznijo je hodila mati znova in znova brat to pismo, dokler stari papir ni onemel, ko ga je ovela roka v grenkem obupu zmečkala, a ga nazadnje vendarle zopet zravnala in zgladila. Trudno so prihajala in otekala leta; z njimi je prišla beda in ni več odšla. Zima za zimo, in vsaka se je zdela hujša ko prejšnja, je belo pokrila ceste in grozljivo je skozi ključavnico ječal ve-!er. Iz malega mesteca na daljnem zapadu je zraslo veliko mesto; toda molka ni nič prekinilo, in polagoma je zamrlo zaupanje v roko, ki je bila napisala obledele besede: »Ljuba mati«, kakor zamre rdeče življenje žarečega oglja v sivem pepelu. In čudno: ko so se vrata s hripavim škripanjem zaprla za nama, sem čisto določno čutil, da bo starka nocoj to noč ob plapolajoči sveči pismo še enkrat prebrala, preden bo romalo v zapuščeni kot. (Falcadio Hearn: V cincinnatski četrti.) Lafcadio Hearn: Cedro v kabinet Pred desetimi leti sem stanovala z mojim edinim bratom v enem tistih starih, z bršljanom obraščenih župnišč z rdečim hišnim čelom, ki so tako slikovito posejana po lepi ravani Anglije. Arhibald in jaz sva bila siroti; in bila sem šele leto dni gospodinja v njegovem lepem domu, ko je zaprosil za mojo roko Robert Draye. Robert in Arhi sta bila stara prijatelja, in moj novi dom, Drayes Court, je ločil od župnoga zemljišča samo star zid, v katerem so bila nizka, okovana vrata, vodeča s sončnega župnega vrtu v temačni stari park. ki je že stoletja pripadal Drayevim. Robert je bil gra-ščak in 011 je spravil Arhibalda na Drayevsko gozdno župnijo. Bilo je v noči pred mojo poroko, in naša hiša je bila polna svatov. Po jedi smo bili vsi zbrani v velikem starinskem salonu. Ko je Robert zvečer odšel, sem ga knkor ponavadi spremila do malih vrat; bilo je to najino zadnje slovo, kakor je rekel. Trenotek sva postala pod velikim orehom, skozi katerega vejevje je lil septemberski mesec svojo milo, jasno luč. Z njegovim poljubom na ustnah in s srcem, ki je bilo polno ljubcmni, se nisem hotela vrniti v glasen svatovski trušč v salonu, marveč sem 1 šla počasi gori v mojo sobo. Pravim »moja soba«, toda bilo je topot prvič, da mi je služila za spalnico. Bila je prijazna sobica, obrnjena proti jugu; stene so bile obložene z bogato iz- j rezlja 110 cedrovino, po kateri se je širil v sobi . prijeten vonj. Ob svojem prihodu v župnišče že res, da je stutaužente Idi na svet brez rok, brez ! sem S1- j0 bila uredila za dopoldansko sobo; tu nog, al pa brez uči, tku, da nisa več prou pu boži pudob. Ampak tu sa jih Ide, nhn brati, tku pufer-derbal. Ampak, kar se nhne notrajnast am tiče, pa na vem kua b reku. Scer prauja, de urana uran na izkluje uči. Člouk jh pa le čluvek, če jh le more. Kdu je putemtakem bi kulturn, urana al člouk? Puglejma, kuku se koleja med saba in zapiraja na Nemškem, na Rususkem, na Laškem. Sploh men-de pu celmu svete. Prauja: svuboda čma, pa je fertik. Pa če gre use cugrunt. Gespudi, ta nar bi učen gespudi pu celmu svete gruntaja in štederaja, kuku b se pršlu ta nar bi ajnfoh du svubode. Pa tu ni tku lohku, kokr b s | edn mislu. BI, ke s gespudi pu svel glave belja, bl Ide šimfaja in upijeja, de čja mt svuboda. Astn, kua jm pol preustane druzga, kokr de pesteja tiste, ke sa ta nar bl sitn, ajnfoh pubit. Ke prouzaprou je člouk res sam pud zemlo šele svuboden. Kene, tam ni treba dauku plačvat, ne duklad, ne kuluka sem čitala, pela in slikala in prebila dolge sončne ure, v tem, ko je Arhi po zajtrku delaj v svoji študijski sobi. Ta dan pa sem si bila dala postaviti vanjo posteljo, ker bi bila morala drugače spati v moji dokaj večji spalnici skupaj z dvema družicama. Ko sem vstopila, se mi je zdelo v njej vedro in všečno; moj najljubši stol je stal pred zakurjenim kaminom in rdeči sij je plesal jx) temnoblestečih stenah, pa katerih se je soba imenovala: »cedrov kabinet«. Moje dekle mi je uredilo še toaletno mizico, nakar sem jo odposlala; potem sem sedlu, da bi počakala brata, ki mi je gotovo še hotel voščili lahkonoč. Prišel je; kramljala sva zadnjikrat pred kaminom v moji dekliški sobi; in ko je odšel, so udrle k meni še vse moje družice k sprejemu v spalni obleki. Ko sem slednjič ostala sama, sem odgrnila zaveso in se nagnila »kozi okno. Luna je sijala v vsem svojem blesku; mala cerkev in pokopališče onstran trate sta ležala v mirni mese- , 1« 1 1 1 I . 111 I '"v«' 1 " ................. m tudi k suldatem^mu ni treba jt. A s more člouk j čjni Be|j na?robni spomeniki, ki so se sern- tertja svetlikali skozi vejevje, bi me bili morali spomniti, dn življenje ni samo mir in veselje — da so njegov delež tudi solze in britkost, strah in ločiiev, a vse to mi ni prišlo na misel. Tiha blaženost, ki je je bilo polno moje srce, je prekipela v olajševalnih solzah, ki so bile brez grenkosti. In ko sem potem legla, se mi je zdelo, da lije globok, popoln mir v sobo z mesečino, ki je polnila ve« prostor in blestela na gubah moje poročne obleke, ki je visela pripravljena za prihodnje jutro. Zadnje trenotke pred snom opisujem tako natančno zato, da dokažem, da ni moglo biti izrodek prenapete domišljije, kar je sledilo. Ne vem, kako dolgo sem bila spala, ko sem se zdajci sunkoma prebudila. Mesec je bil zašel, soba je bila čisto temna; komaj da sem še mogla zaznati skozi odprto okno slaboten sij oblačnega, brezzvezdnega neba. Ničesar nenavadnega nisem videla ali slišala, a vendar sem si bila v svesti, da je navzočega nekaj nenavadnega, strašnega. V nepopisni grozi mi je zastalo srce in z vsakim trenotkom je naraščala gotovost, da se nahaja v sobi kakršnokoli že zlo bitje. Nisem mogla zavpiti na pomoč, čeprav je bila bratova spalnica čisto blizu in sem vedela, da hi ga krik v tej smrtni tišini nenadoma dovedel k meni; vse, kar sem mogla storiti, je bilo, da sem strmela, strmela, v temo strmela. Zdajci — knkor pod udarcem mi je zadrge ta I vsak živec — sem slišala za opažem, katerega se je dotikalo vzglavje moje posteljo, tiho, zamolklo ječanje, ki 11111 je hipno sledilo /Ioli 110 helletanje, prihajajoče od druge strani sobe. Če bi bila katera izmed nagrobnih soli, ki sem jih bila videla pred malo urami na pokopališču v mesečini, ne bi bila manj sposobna, da bi se kakorkoli genila nli spregovorila; vse čutne sile so se dozdevno pokorile edinole vidu in sluhu. Slednjič se:n zaslišala šepajoče korake, zadevanje berglje ob tla. nakar je vse utihnilo, in počasi, polagoma je napolnila «ol>o bleda, nir/la. mirna Vse je bilo še natančno take* mislt lepš svuboda? Dokler trava tlačeš, maš zme-ri kašne sitnast. En te skubja pu te plat, en pa pu druh, in te na pesteja preh prgmah, de s čist uskublen. Ke s enkat pud zemla, t pa na more nubedn več bliz. Še sam gespud eksekutar se more pud nusam ubrisat. Obcugu al pa redukcije se t ni treba nč bat. \ ■ Pa naj bo na krmi- le kakršen Tebe tu use nč na briga. Šele pud zemla je res usak sam soj gespud. Puglejma Hitlerja, pa Musulinita. Te dva sta na ta prava struna zabrenkala. Sevede na morm rečt, de sta glih sam te dva tku brihtna. S tem b drugem krivica delu. O, so še tud drge tak gespudi, ke se na svuboda zastopja. Ta nar bl morm pa u tem uzire puhvalt fabri-kante, pa tiste, ke maja rudnke čez. Te sa tud usmilen in na morja gledat, de b Ide ceu žeulejne garal. Sevede, te na pušilaja zavle svubode Idi kar pud zemla, ke rudari sa zemle tku že du grla sit. Ampak jh pušilaja vn na pule, de lohka s škrjanč-kem skp uživaja zlata svuboda. Tu je lepu ud nh. Kene, sami sa se že tulk preskrbel, de lohka svuboda uživaja. Zatu tud sojem delucem prvošja svuboda, ke sa tud deluci iz sojem delam prpumogl gespud du svubode. Sej deluci sa nazadne tud Ide. A ne? Nej uja svuboden. črvičku je pa tud tulk na svet, de jh u tud usvubudenem delucem ustal za ena potreba. F. G. Pozor! smm\ Poior! vsakovrstna kakor travna, deteljna — zele- cvetlična*, POSCDCI Prt ZO PCSO. neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka H. PEPPAJS. tt/IMPOtt Ustanovljeno 1869 — Tel št. 23-51 (interurh.) CRIKUENlCH Največje kopaliSČe na Jadranu. 4«/a ure voi-nje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja Lječilisno povjerenstvo in sami hoteli._ Peni. - Rest TlLA RIIŽICA 35 sob. Vis-a-vis obala. Prosoekte in • ojasuila pošlje na zahtevo uprava. Cena 75 — 90 Din._ Pens.-Reet. TRIGLAV. Popolna oskrba od 60 - 75 Din Komfort._Snažnost._Solidnoat. Hotel-Penslo« »L1BURNU«. Vis- .-vis kopališča in v biižini kopališkega parka. Moderno opremljene sob«. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Best. MORAVA. Dobra in mirna meš an- ska hiša. Popolna oskrba 60^-70 Din __ PcnsT-Rest.ŽELENO A J. Tik ob morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din___ Restavracija VINODOL. kborna domača in dunaiska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Penzija 40 Din kakor sem bila malo prej videla v somraku mesečine in ognja v kaminu; in čeprav sem v presledkih slišala jarki smeh, mi je zastor ob posteljnem vznožju zakrival bitje, od katerega je prihajal. Zopet se je oglasilo tiho, a jasno klavrno ječanje, kateremu je sledilo nekaj besed v tujem jeziku in pri tem je prjšla izza zastora postava — ' kvečena, grda ženščina v široki črni obleki, posuti z zlatimi zvezdami, ki so v skrivnostni svetlobi izžarevale moten blesk. Suha, žolta roka je posegla po zastoru ob moji postelji; na njej so se lesketali z dragulji vdelani prstani; dolgi črni lasje so padali v težkih kitah izjiod zlatega obroča po pokve-čenki. Vse to sem videla tako določno, kakor vidim sedaj pero, ki piše te vrstice, in roko, ki ga vodi. Obraz je bil okrenjen proč od mene, obrnjen vstran, kakor da bi sluh j»ohlepno srkal te proseče in tožeče glasove; opazila sem celo siva pramena v dolgih kitah, ko sein ležala tako v brezpomočni, nemi, blodni grozi. »Še enkrat!« je rekla hripavo, ko so glasovi zamirali v nejasno mrmranje, in stopivši korak naprej, je z bergljo trdo sunila v cedrov opaž; tedaj se je glas zopet povzdignil v močno, nujno, viharno prošnjo. Tojx>t so bile angleške besede. »Usmili se! Usmili se, ne mene, ampak nje, mojega otroka, moje male; nič ti ni storila. Umrla bo, umrla tu v temi; daj, da samo še enkrat vidim ujeh obraz. Smrt je čisto blizu, nič je zdaj ne more več rešiti; a daj mi žarek luči, in molil bom zate, da ti bo odpuščeno, če je sploh odpuščanje za take, kakor si ti.« »Ha, ali si slednjič na kolenih! Kleči pred Gerdo, in kleči zaman. Žarek luči! Ne, in če bi ga mogel plačati z demanti. Moja sta! Kriči in kliči, kolikor hočeš, nihče te ne more sili-šati. Umrita 6kuipaj. Moja sta in izročena mukam, s katerimi vaju bom trapila; moja sta, moja, moja!« I11 zopet je napolnil prostor grozni smeh. V tem trenotku se je obrnila. Oh, ta obraz, spačen od strahotne zlobe, ki sem ga uzrla! Zelene oči so se svetile in renčaje kakor divja zver je skočila proti meni; pošastni obraz se je skoraj dotaknili mojega; kremplji njene koščene, z dragulji r>Ostite roke so se krivili tik nad menoj; potem — sem se morala pač onesvestiti. Veliko tedmov sem ležala za možgansko vročico, tako prestrašena, nad vse mere razdražena, da še danes nočem misliti na to. Tudi potem, ko 6em bila krizo že srečno prestala, sem si le zelo, zelo počasi opomogla; moj duh je bil do smrti izčrpan. Živela sem v nekakem somraku. Tako je minilu zima in tako se je približalo lepo pomladno jutro, ko sem slednjič stala ob Robertovi strani kot nevesta v starem božjega hramu, hladna, brezbrižna, skoraj nejevoljna. Bilo mi je čisto vseeno, če odgovorim na kakršenkoli predlog »da« ali »ne«; zato sta namesto mene ukrepala Robert in Arhi; in dovolila sem jima, da storita, kar se jima zdi prav, sama pa sem se neprestano pogrezala v spomin na to strašno noč. Nekega jutra sem v sončni bavarski dolini svojemu možu povedala vse, in moj oslabeli, preplašeni duh je pil iz njegovega moč in mir; trapeča groza se je polagoma izgubljala,in ko sva se po malone dveh letih vrnila domov, sem bila tako krepka in vedra kakor v moji dekliški dobi. Navadila sem sc misliti, da vse to ni bilo vzrok, marveč le začetek moje bolezni. l)o-1 godki so me poučili drugače. V rožnem mesecu je bila prišla k nam naša hčerkica; in zdaj je bil tu božič, naš prvi božič doma. in hiša polna gostov. Razvilo se je sijajno starofrankovsko slavje z drsanjem na ribniku in vsakovrstnimi drugimi razvedrili na , prostem in v hiši. Proti novemu letu je začelo ! močno snežiti in nas pregnalo in zaprlo v hišo; j a ravno takrat so nam dnevi še bolj veselo po-' tekali in nekdo je predlagal, da naj ob večerih predstavljamo žive slike. Roberta so izvolili za j aranžerja; po kratki razpravi je bil določen predmet, in zdaj je nastalo vprašanje, odkodi vzeti kostume. Moj mož je predlagal, da »plenimo nekaj starinskih skrinj, ki so jih bili spra-villi že pred leti v neko sobo v grajskem stolpu. Spominjal se jc iz svoje otroške dobe, kako je bil nekoč zraven, ko je hišnik pregle«loval njihovo vsebino; od tedaj mu je ostala meglena predstava o krasnih starih brokatih, zlatih čipkah. oblekah brez pasu, obročnih krilih in oglavnieah. Ko je nažteval te stvari, smo bili vsi preko vse mere navdušeni. To je bWo ravno, kar smo potrebovali. Poklicali smo m rs. Moul-trie. ki jc bila skrajno ogorčena uad oskrumbo stvari, ki sa vcljaic. oje j za .vetiiijoj ker je u« videla, da se proti temu ni dalo nič storiti, na« je odvedla v stolp in odklenila sobo. »Kako imeniten starinski prostor,« je klicalo vsevprek, ko smo vstopili v dolgo sobo s hrastovim podom; ob straneh so stale v lepem redu skrinje z zaželjeno vsebino. Z nemim protestom jih je po vrsti odpirala uiboga mrs. Ma.ull-trie in potem prosila, da sme oditi (da ne bi bila priča »opustošenja«). V trenotku so bila tla pokrita s kupi baržuna in svile. »Meg«, je kričala mala Janet Gravvford in priskakljala k meni, »kaj praviš, ali nismo srečne, da živimo v dobi tenčic in lahkih svil? Samo pomisli, če bi bila za vse življenje ujeta v taki-le trdnjavil« Pri tem je držala v rokah obleko iz težkega brokata, karmezin z zlatom, ki je bila vsa podložena z ribjo kostjo. Vrgla je obleko na kup, se pogreznila v drugo skrinjo. Kmalu je vzkliknila: »Glejte, major Fraude! To je pravo za va6 — pristno zvezdosilovsko oblačilo, iz težkega baržuma z zlatimi zvezdami. Če bo le dovolj dolgo; meni je ravno prav.« (Dalje prih. ned.) V precej enolično šahovsko življenje v Jugoslaviji je letos poživljajoče posegel prihod simpatičnega ruskega velemojstra — Bogoljubova. Bogoljubov se mudi na daljši turneji, na kateri je že obiskal Avstrijo, kjer je z usj»ehom igral eimul-tanke, iz Jugoslavije pa namerava potovati v Italijo. Bogoljubov je znan kot eden največjih sodobnih mojstrov, zato bo nas vse zanimalo, s kakšnim uspehom se bo boril z našimi šahisti. O uspehih Bogoljubova iz turneje po Jugoslaviji bomo še poročali in prinesli tudi kako zanimivo partijo. Spielmainn se še vedno mudi na severu. O njegovih uspehih in neuspehih s švedskimi mojstri smo že poročali. Sedaj igra še mateh z nadarjenim goteborškim mojstrom Bemdtssonom in je po peti partiji stanje +2, — 1, remis 2 za Spielmanna. Zelo zanimiva je bila tretja partija iz tega mateha, v katedri se je Berndtsson pokazal kot izboren taktik. Partija je bila igrana 28. februarja v Goteborgu in jo danes prinašamo. ,„ Indijska Igra. R. Spielmann : K. Berndtsson. 1. se-deljkot in se duševno osveževala s pesmijo, plesom, šalami j.n pripovedkami. Gospodar je seveda moral vedeti za vsakega svojega člana, osobito za one, ki eo na kakšenkoli način prekršili hišni pravilnik, bodisi materijelno ali moralno. Nadzor v ponašanju vseh zadružnih Članov je vodil gospodar sam in to zelo enostavno. Vsak grešnik je moral 6vojo pregreho javiti sam svojemu gospodarju in prevzeti bre* ugovora naloženo kazen. Prikrivanje jo kaznoval gospodar dvojno. IPrestana kazen bodi izkušnja grešniku, da rodi slabo delo slabe posledice in da je treba gospodarja brezpogojno poslušati In spoštovati. To pravno stališče je imelo značaj družinsko zadružne discipline. Gospodar je imel še nešteto drugih upravnih dolžnosti in domen. Ena važnejših je bila skrb z« ohranitev zadružne družine, njenega števila in napredka. On je zato izbiral za neoženjenega sina ali vnuka nevesto ali snaho in to iz poštene, zdrave, plodovite in po možnosti dobrostoječe hiše. To dolžnost je izvrševal seveda brez sodelovanja ženina. Sam ali v spremstvu prijatelja je obiskal gospodarja one hiše, iz katere je izhajalo dekle, katero je namenil ženinu. Ta poset je bilo resno snubljenje gospodarja do gospodarja in je končalo s posebno kupno pogodbo, izraženo v denarju ali blagu, ki je vsebovala vso doto, katero bi uevesta na dan poroke pred odhodom na ženinov dom iz hiše ženina. Ta pogodba je bila potrjena, ko je ženinov oče obdaril nevesto z darom ali prstanom, ki se imenuje »belega«. Nevestin oče je _ seveda brez sodelovanja neveste — postavljal svoje pogoje in ko sta gospodarja zmešetardla zakon, sta določila tudi dan svatbe. Snubljena nevesta je morala pripraviti za svojo preselitev v novi dom toliko ročnih del-darov, da je ž njimi obdarovala vse člane družine ženina. Da bi se ženin protivil izbrani ne- vzela je kot nafnflaj&i družinski član vee v hifii: mesilu je kruh, prula, šivala, pletla in tkala. Zjutraj je morala gospodarju družine in starejSim moMdm članom vlivati vode za umivanje, zvečer sezuvati in čistiti obuvala Zlasti je morala streči staršem in ob večernih odmorih in pogovorih druž-bovati ob nogah. Legla je poslednja, a vstajala prva, da se tako navadi ua težke ženske posle r hiši. Kakor hitro pa je postala mati, je svojo hišne dolžnosti porazdelila med druge ženske, svakinje, lako da je vsak teden druga opravljala hišno delo. Položaj žene v družinskem zadružnem življenju označuje se torej na kratko v absolutnem pokora-vanju moškim. Vsa njena morala vidi se iz dejstva, da je žena sama smatrala za svojo prvo dolžnost in potrebo služiti z neomejeno pokorščino gospodarju in možu. Rojstvo moškega deteta se je slavilo v največjem veselju. Hiše, kjer so se rodile samo hčerke, so bile nekako zaznamovane s tihim prekletstvom in smatralo se je. da 90 od Boga zapuščene. Dekleta iz takih hiš so težko našle ženina. Največja žalost pa je doletela hišo s smrtjo moškega člana. Žene so se spominjale vsako nedeljo in praznik zjutraj nnd oblačilom umrlega z dolgimi žalostivkami — popevke »naricaljke« imenovanimi — v katerih so na dolgo in široko, žalostno in ginljivo opevale vse dobre lastnosti umrlega. Na hiši so razobesili črno zastavo, ki je visela leto dni, grob pokojnika pa so okrasile žene s črnimi ln barvanimi zastavami. Vsa družina je vse telo nosila znake žalosti, moški črne trakove na pokrivalu in na roki, črno srajco, ženske črno obleko in razpuščene lase. Leto dni ni smel nihče zapeti, zaigrali ali zaplesati. Žalovanje je bilo posebno povečano ob smrti gospodarja zadruge. Tipd družinsko zadružnega stanovanja so bili različni, prilegajoči se pokrajini. Zidali so hi5e s kamna brez prizidnnega nadstropja ali pa z njim. To so imenovali »kulo« ali »oardaci«. Stanovališča, grajena iz »čatme« so bl'° '.grajen;' vezanih tramov in lat, ter ometana z blatom ni pokrita veči- pa posebej ob nizki mizi, »sovrici« imenovani. Pri tej priliki se spominjam odlične vrline «rbekega gostoljublja, ki je bik) posebno razvito in so ju tudi v današnji dobi v precejšnji meri še ohranilo. Gost ali popotnik je bil vselej in ob vsakem času dobrodošel, počaščen od vseh domačih in vesti, o tem seveda ni bilo govora. Pričakoval je dne, ko postane mož in pozneje oče, ne da bi z najmanjšim izrazom pokazovul svojo nejevoljo. Gospodar pa je seveda skrbno gledal, da izbere zdravo in močno nevesto, ki bo zmožna izvrševati svoje bodoče materinske, domače in poljske dolžnosti, zlasti ker je žena morala po potrebi zamenjavati tudi moža pri težjih opravilih. Svatba se je vršila v upravi obeh gospodarjev ln to iz obeh domov. Imela je značaj velike slav-nosti in so se nekateri svatbeni običaji obdržali tudi do novejšega časa. S prestopom neveste v novi dom, je postala ravnopravna članica družine. Pre- noma laikor prva z strešnimi ploščami, krovinjare ali kolibe pa so bile iz pletenega količevja, medsebojno povezane z trstjem in vejevjem, krite z slamo in samo znotraj ometane z blatom. Hiša prvega tipa je imela zidani kamin, v ostalih hišah, sesto-ječih običajno iz enega samega dela, nahajalo se le v sredini ognjišče ležeče na kamenitih ploščah. Vsaka zadruga je po možnosti imela svojo gostinj-sko sobo, v kateri so se vršile družinske slave, sprejemali gostje in kjer so obedovali. ZadrUgarji so spali ločeno v svojih sobah ali zakonskih kolibah, obedovali pa so skupno in sicer vsi moški člani zadruge za mizo, žene in olroci zadrugarjev pogoščen z vsem najboljšim, kar Je bilo pri hlSt ter tudi prenočiščem. V primitivni dobi — tako nam govore zgodovinarji in ustno sporočilo — gostoljubje ni imelo meje. Danes pa, kakor sem omenil, izginja patriarhalno življenje družinskega zadružništva. Ob zapustitvi Kosovega in Metohije ob priliki selitve pod vodstvom patrijarha Arsenija Carnojeviča ln ob ustanovitvi Karadjordjeve Srbije so nastali prvi vzroki oslabitve zadružništva. V tej notranji spremembi je srbski narod začel z novim kulturnim življenjem, ki je imelo za posledico tudi razdejanje družinskega zadružniš-kega življenja. Poedinec se je individualno razvijal in hotel zapovedovati in živeti sam in tako, kiikor mu je to bolje prijalo. Morala mladine jo pot*u-ščala in razvoj se Je izražal v individualni sebični separatnosti. Pojem dolžnosti je dobil drug smisel, ki je zadovoljaval predvsem sebe. ubijajoč vrednote skupnega družinskega zadružniškega življenja. Civilizacija kot neprijatelj vsega pntrijnriial-nega je rušila vse, kar je ustvnrjnlo duhovno in materijelno kulturo. Novo moderno življenje je postalo antipod staremu zadružništvu. Začela »e je delitev zadružništva iz osebnih motivov in s tem često tudi nesloga kmeta. Pravična delitev je bila težka, četudi je obl ist posredovala in ninoco delitev je bilo s krvjo obeleženih. Idila kmetskega življenja je prenehala, pesem je postala izzivanje, ples ni bil več zabava. Ljudje so se jeli medsebojno ogibati, na eni strani je raslo bognstvo in razkošje, na drugi beda in krivica. Vsakdo je poskušal ohraniti svoje imetje in ga povečati s tujim blagom. Mestno življenje in trgovina ie jela mam-sko vabiti kmeta v mesto na »beli kruh*, trcntl ga od njegove zemlje ln domaČega ognjišča. Osebno o bogatenje postaja Ideal, onnmnn želja pa »postati gospod belih rok v mestni obleki«. Tako gine in se izpreminja patriarhalno življenje srbskega družinskega zadružništva. Vlom v zidanico St. Jernej, 23. marca. Posestnik g. Majzelj ima na Tičnici blizu Ore-hovice lep vinograd in poleg njega tudi veliko, eoonaditropno zidanico. Ker ima doma gostilno, je lanski pridelek ie večinoma spravil domov, le majhen sod šoiarnice in nekaj grozdja je še hranil tam. Pred par dnevi pa so zidanico obiskali tatovi. Spravili lo »e skozi majhno okence v prvo nadstropje, odstranili ondi nekaj desk v lesenem podu, nato pa izkopali primerno odprtino tudi v debelem, z opeko zidanem oboku. Skozi to odprtino to »pustih enega izmed tovarišev po vrvi navzdol, ki je potem znotraj odbil železne zapahe in s tem vrata drugim oa stežaj odprl. Pa kakor to ie trudili in mučili dolge ure, st jim je trud vendar bolj slabo izplačal. Našli in odnesli so le okoli sto litrov vina-šmamice in za dober škal grozdja, ki je viselo pod stropom. Gotovo razočarani to nato zapustili kraj razdejanja in od-ili v liho noč. Kdo so storilci, se najbrž tudi tokrat — kakor skoraj vselej pri sličnih vlomih — ne bo dalo ugotoviti. Morda so domačini, morda tudi kaki popotniki, ki zadnje čase silijo tudi v vinograde, da si ondi s prošnjo in včasih tudi z izsiljevanjem pridobe kozarec vina. Vsekakor so časi težki in sedma božja zapoved mnogim ljudem nič več ne velja. Čez 13 let sojen umor V Somboru se je ta teden pred senatom peto-rlce vršila razpruva proti dvema bivšima finančnima stražnikoma: Vincencu Franlču iz Slakovcev v Slavoniji ter Karlu Lončareviču iz Senja. Oblo. žena ala, da sta 17. marca 1920 pri vasi Venen blizu madjareke meje ob 11 ponoči obstrelila nekega tihotapca ter nato še stražnojstra Dragišo Jur rišiča. katori Ju je zmerjal, ker sta streljala na tihotapca. Pri razpravi je Franič izjavil, da ni kriv, ker je uporabil orožje, v kar je bil prisiljen. Dobil je poročilo, da se tihotapci z volovsko vprego bližajo tueji< katero hočejo prekoračiti. Ko so se tihotapci približali, jih je pozval, naj obstanejo. Ker tega niso storili, sta z Lončarevičem ustrelila ter zadela kmeta Radivojeviča. Ko sla tihotapce pregnala, jima je prišel nasproti stražmojster JurišiČ z va5-kim sodnikom ter ju hotel napasti z orožjem. Zato. sta tudi onadva rabila orožje ter je pri tem Jurišii bil smrtno zadet. l'o tem dejanju pa nista zbežala, kakor jima očitajo, ampak sta bila v preiskavi, ki pa se je srečno končala tako, da je Franič dobil celo penzijo. Tudi Lončarevič izjavlja, da ni kriv ter da sploh ni streljal na Jurišiča. Priča Jovan Radiv jevič, ki je tedaj med tihotapci bil obslreljen, pa izpoveduje drugače. Pravi, da tihotapcev nihče ni pozval, nnj obstanejo, ampak sta stražnika začela t.ikoj streljati. On in njegovi spremi^valci pa sploh niso bili tihotapci, ker so imeli pravilno izkaznico za prestop čez mejo. Ko so se vračali proti vasi, so srečali sodnika Stan-koviča in str.ižmojstra Jurišiča. Ta dva sta jih vprašala, zakaj so jih finančni stražniki pognali nazaj, čeprav imajo dovoljenje iti čez mejo. V tem sta oba stražnika iz daljave kakih 150 korakov začela streljati na skupino ter ubila Jurčiča. Stnn-koviča pa ranila. Podobno sta izpovedala tudi priči Stankovifi in Nikolič. Razsodba sledi. Sfeofta Loka Dva mladoletnika sojena radi politike Ljubljana, 24. marca. Veliki kazenski senat, ki mu Je predsedoval ▼ss g. Anton Mladič, je danes obravnaval več kazenskih zadev v tajnih razpravah. Na vrsto sta pri-lla tudi dva starejša mladoletnika, 20 letni Janez, dijak neke šole v Ljubljani, in njegov prijatelj 21-letni Matevž, puškarski pomočnik. V predpustni dobi 5. februurja letos sta sestavila in spisala 16 letakov protidržuvne in protisokolske vsebine. Letake sta ponoči raztrosila po domači vasi. Cez nekaj dni so ju orožniki prijeli in odvedli v Ljubljano. Državni tožilec ju je obtožil zločinatva po členu 1. ln prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Prvi paragraf je zelo strog ln določa hude kazni, ker se pod ta paragraf jeni-Ijo dejanja, če obtoženec skuša z nasiljem spremeniti politični in socialni red v državi. Oba obtoženca ■ta prostodušno priznala, da sta res sestavila letake in Jih potem po vasi razširila. Janez Je pripomnil: »Napravila sva letake zato, da bi ljudje po vasi o nama govorili.« Matevž pa: »Za politiko se •ploh ne brigam.« Oba so označili, da sta v politiki ■labo orientirana. Janez je bil drugače prav marljiv in dober učenec. Sodniki so izrekli milostno sodbo, upoštevajoč vse olajševalne okolnosti. Sodili ju niso po t. hudem, marveč po 3. milejšem členu omenjenega zakona. Obsojena sta bila vsak na ti mesecev strogega zapora pogojno za 3 leta. Napravili so izjemo za odložitev. Po končani razpravi je na hodniku ugleden sodnik pripomnil: »Mladini knjige, ne pa politiko l< St. Jernej Gospodinjska lota je v sredo zaključila petmesečni gospodinjski tečaj. Kakor vedno, so bili tudi tokrat doseženi prav lepi učni uspehi in vsa čast častitim sestram, da tako marljivo in nesebično delujejo za svoj narod. — Prihodnji tečaj se bo najbrž začel zopet v jeseni. Materinski dan bomo praznovali dane* popoldne. Gojenke Gospodinjske iole bodo vprizorile igro »Dve materi«. Na sporedu pa je še več drugih lepih točk. Hud vihar, ki je divjal ▼ torek in sredo, je napravil na drevju in poslopjih obilo škode. Čebel« so ponekod leto* prav slabo prezimil«. Lakota in griža sta uničili več čebelnih družin. Da bi bila vsaj onmlad bolj naklonjena tem pridnim žuželkami Tragedija med tastom in zetom Ptuj, 23. marca. Grozna družinska žaloigra se je odigrala v sredo 22. t. m. ob 13 na Gorenjskem vrhu pri Za-vržu. Zakonca Jožef in Katarina Mumlek, rojenn Pravdič, sta živela v neprestanem prepiru. Mumlek je svojo ženo usodnega dne z dolgim topim železom tako hudo pretepel, da se je komaj priplazila k svojemu očetu Blažu Pravdiču, posestniku na Turškem vrhu, in se mu priložila. To je Pravdiča tako razburilo, da se je oborožil z nabasano pištolo ter 20 cm dolgim kuhinjskim nožem in šel na dom k Mumleku. Na očitanja, zakaj tako ravna s svojo ženo, je zet slekel suknjo, pograbil motlko ler hotel svojega tasta Pravdiča udariti po glavi. Slednji pa je udarec prehitel s strelom iz pištole proti Mumleku, ki ga je zadel naravnost v levo oko. Ko je Mumlek še enkrat zamahnil z motiko, je Pravdič odskočil in zbežal, Mumlek pa za njim. Po kakih Huda poškodba in uboj pred sodiščem Novo mesto, 24. marca. Kazenski senat trojice tuk, okrožnega sodišča je razpravljal danes o zadevi Pavliča Antona iz Šmarjete zaradi hude telesne poškodbe in zoper Vujčiča Janka iz Rosalnic pri Metliki zaradi uboja. Pavlič Anton je bil obdolžen, da je 24. novembra 1932 na cesti pod Raduljo pri Šmarjeti udaril s planiko Lužarja Vinka po glavi ter mu prelomil Kost na dnu lobanje, zaradi česar je bilo v nevarnosti Luiarjevo življenje ia j« Luiar trajno oglušel na le-vetn ušesu. Razprava j« ugotovila, da je mesarski pomočnik Luiar 24. novembra 1. 1. zvečer šel po cesti iz Zaboršla proti Šmarjeti. Pri mostu pod vasjo Ra-dolja, sta ga napadla dva fanta, izmed katerih ga je eden udaril po glavi s planko. Zgrudil se je lakaj na tla in sc onesvestil. V bolnišnici je zdravnik ugotovil, da ima Lužar od udarca prelomljeno kost aia dnu lobanje. Le skrbnemu zdravljenju primarija dr. Pavliča, dobri negi usmiljenih bratov in po-škodovančevi trdni naravi se je bilo zahvaliti, da je Lužar ozdravel, vendar pa mu je levo uho ostalo popolnoma naglušno. Pri razpravi je Pavlič zatrjeval, da ni povzročil poškodbe ter da je bil kritično popoldne doma, kjer je tlačil repo od 4 do večera, nato je večerjal m ostal v hiši tvojih staršev do 9. T« okolnosti šo 1 potrdili njegov oče, mati in brat in soseda. Z ozi-| rom na ta dejanski nnložai, j« bi! Pavlič opro.čsn. Vujčiča Jaoka je tožil«' državno to&ilatvo. da 15 korakih ga Je dohitel. V tem trenutku pa se je Pravdič obrnil ter zamahnil proti napadalcu. V silnem zamahu ga je zadel v desno prsno stran: ranjenec se jo na mestu sesedel ter v nekaj trenutkih izdihnil. Po tem strašnem dogodku se je podal Pravdič s pištolo in usodnim okrvavljenim nožem v roki v Za vrč ter 60 javil orožnikom, ki bo ga izročili v zapore ptujskega sodišča. Truplo Mumlekovo je bilo raztelešeno v mrtvašnici v Zavrču. Komisija, ki Je obstojala iz sodnikov dr. Lipica in Punčuha ter zdravnikov dr. Vrečka in dr. Mrgolela, je ugotovila, da je bila poškodba po strelu Ic lažjega značaja, vbodljaj z nožem pa je bil smrtonosun. — razmesaril mu je vbodljaj z enim samim sunkom pljuča in jetra ter je nastala smrtonosna notranja krvavitev. Žaloigra jc spravila v nesrečo dvoje rodbin ter pretresla vse svojce tako, da sodniki žensk niti zaslišati niso mogli. je v noči na 25. decembra 1932 v Metliki udaril s kolom Škrinjarja Jožeta po glavi, vsled česar je nastala razpoka v čelniei in se je nalomilo dno lobanje, vsled katere poškodbe je Škrinjar umrl, Vujčič se je tudi udeležil tepeža, pri katerem to bili razni fantje poškodovani. Razprava je dognala, da so v noči na 25. dec. lanskega leta popivali v Metliki fantje iz Dr&ši-čev in Rosalnic. V Meznaršičevi gostilni sta pili obe skupini nekaj časa skupaj. Pri tem popivanju sta te sprla pok, Škrinjar Jože in Vujčič Janko, ki je dvignil prazen Štefan in hotel z njim udariti škrinjarja po glavi. Tovariši so to preprečili ter oba pomirili. Nato sta zapustili obe družbi gostilno, najprej Drašičani, nato pa Rosalčani, ki so po bližnici prehiteli prve ter jih počakali na cesti. Vujčič je 6kočil k škrinjarju in ga udaril « kolom po glavi tako, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Nato je nastal pretep med Drašičani in Rosalčani. Smrtno poškodovanega Škrinjarja sta dva fanta odnesla v bližnji hlev, odkoder so ga zjutraj pripeljali na njegov dom, kjer pn je že ob 4 umrl. Vujčič je dejanje odkritosrčno priznal, branil te je pa, da je bil napaden in da se je zaradi toga branil. Senat je Vujčiča spoznal krivega in ga obsodil zaradi uboja in tepeža na eno leto strogega zapora. Za pomladansko sezijo velika izbira in nizke cene vsemu blagu v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrlujsk« ulica 15. Marjanske slovesnosti ob priliki proslave 30 letnice fantovske Marijine družbe imajo dar.es sledeči spored: Ob pol 9 služba božja in sprejem novih članov. Ob 10 Marjansko zborovanje v Društvenem domu. Govori dr. Capuder. Ob pol 3 tlo-vesne litanije M. B. ob 4 Pasijon. »Pasijon« se ponovi dne 26. marca ob 8 zv. 2. aprila ob 4 pop. in 9. aprila ob 8 zvečer. Rezervirajte vstopnice! »O alpinizmu v Franciji« predava v petek, dne 31. marca ob skioptičnih slikah lektor francoščine na ljubljanski univerzi g. J. L a c r o i x. Moste pri Ljubljani Delo Vincencijeve konference. fKuhinja v Ljud-tkem domu.| V najhujših treh zimskih mesecih j« izvršila ta naprava združene Elizabetne in Vincencijeve konference z velikodušnimi prispevki podpornikov za naše razmere ogromno delo v pomoč potrebnim. Tri mesece se je razdeljevala izdatna opoldanska hrana, od 21. decembra 1932 do vštetega 20. marca 1933, ko smo s tem dnem zaključili kuhanje, ker smatramo najhujši čat za prestan. Samo 30 kosil manj kot 35CO ie bilo razdeljenih v tej trimesečni dobi, ali 6940 porcij, ker se je redno delilo po dvoje jedil. Kruha in drugih priboljškov niti ne moremo številčno navesti. fie precejšnja zaloga živil, kolikor ni bila razdeljena že sedaj, se bo razdelila prihodnji teden. Upoštevane bodo v prvi vrsti družine z nepreskrbljenimi olroci. — Dolžnost nas veže, da te blagim dobrotnikom in podpornikom — vsakemu in vsem — še enkrat najtoplejc zahvaljujemo za pomoč, ki so nam jo naklonili v tako obilni merL Bog povrni s svojim blagoslovom vtem vse, kar to storili svojim bližnjim iz dobrega namena. — Vodstvo kuhinje. Karitativno delo se nadaljuje. S prestankom kuhinje Elizabetne in Vincencijeve konference (do prihodnje zime) pa ne sme jenjati podporna akcija, ker tudi stiske še ne bo konec. Zato tmo *e odločili, da bomo še nadalje s prodajo naših kuponov nudili ljudem priliko, podpirati uboge prosilce. — Za nabrane kupone bodo le-ti dobivali lahko živila ali pa kruh. — Živila se bodo dobivala v prodajalni »Konsumnega društva« ali pri gospe Zo rmanovi ob Zaloški cesti (Selo); kruh pa v pekarni g. Vinka Požarja (Žužka nasl., Vodmalska ulica), ali v pekarni g. Antona Vimdemška fv bližini občinskega urada), a lahko tudi v navedenih trgovinah. — Kuponi v polah po 16 listkov se bodo dobivali v obeh prodajalnah »Konsumnega društva« in v salczljantkem »Mladinskem domu« na Kodeljcvem. Vil kuponi z besedilom; »25 par Ljudska kuhinja Moste« so ob sebi umljivo veljavni tudi za to podporno akcijo. Zato prosimo vse, ki jih še imajo, da jih dajejo prosjakom namesto denarja. Vse one pa, ki naših kuponov nimajo več, prosimo lepo, da naj jih kupujejo v obilnem številu. Ataše dijaštvo Duhovne vaje za akademičarke se prično » četrtek, dne 6. aprila ob pol 6 zvečer in *e zaključijo v ponedeljek v velikem tednu, 10. aprila zjutraj v uršulinskem samostanu v Ljubljani. — Če bi bila takrat na univerzi še predavanja, t« duhovne vaje prično en dan pozneje, 7. aprila ob isti uri. in končajo 11. aprila. Za oskrbo za vet ča« duhovnih vaj se plača po možnosti 80 Din. — Go-tpodične akademičarke, ne zamudite lepe prilike, ki te Vam nudi uprav ob začetku svetega leta, jubilejnega leta našega odrešenja, da obnovit« ia poglobite v sebi duh« Kristusovega! Prijavit« »• do nedelje 3. april« vodstvu uršulinskega samo-«tana v Ljubliani Rešimo naše češpljeve nasade A. Vro± Težko bi dobi! dandanes tudi že pri nas zdravo de&pljevo drevo. Vse od kraja je okužil in deloma tudi ie uničil č ei pije v k a par. Ce pojde talko naprej Se par let, bomo menda ob vse fieSpljevo drevje, kakor ae je to zgod.ilo v obširnih pokrajinah Bosne, Hercegovine in Srbije. Posebno hudo je prizadet ves južni hn vzhodni del naSe banovine, ki obsega najboljše sadjarske pokrajine in kjer »o od nekdaj rastle najboljše češplje. Poginoma pn-zanešeno pa menda ni nobenemu okraju, nobeni občini in nobenemu sadjarju, ki ima v svojern sadovnjaku čeSpljevo drevje. Kes je sicer, da čečplje pri na« niso tolikega gospodarskega pomena kakor ▼ južnih predelih naie države. Vendar tako brez Somena pa le niso, zlasti ne za tiste kraje, kjer do-ro uspevajo. CeSplja rodi tako izvrsten namizni sad, W »e da pa tudi za domačo uporabo na razne načine teko ugodno predelati, da bi bila velika {koda, ko'bi popolnoma propadla. Od te strani preti pa nevarnost tudi ostalim, Se važnejšim sadnim plemenom. Ko bo kapar uničil češplje, »e bo lotil drugega sadnega drevja, fte celo rdno drevje ni varno pred njim. Opazovali so ga pri nas zlasti na žlahtnem kostanju. Kakor pa se naš povprečni sadjar do najnovejšega Časa ni kaj prida brigal za varstvo sadnega drevja vobče, tako opazujemo tudi glede češpljeve-ga kaparja neko ravnoduSje in onemoglost. Kdor pozna naAe nranere, ee temu ne bo čudil. Varstvo kulturnih rastlin, zlasti pa po načrtu urejen boj s sadnimi zajedavci doslej razen v vinogradništvu aploh ni bil v programu našega kmetovalcn-sadjar-Ja, tako kakor bo v programu razna druga kulturna dela na polju, v vinogradu ali v drugih panogah. Da ae naš sadjar uprav za kaparja doslej ni dovolj brigal, je krivo tudi to, ker je življenje tega hudega zajedalca precej zamotano in njega razvoj skoro docela neviden. Preprost aadjar sovražnika prav za prav niti ae pozna, razen v njegovi zadnji življenjski dobi, ko se pojavi po vejah v obliki znanih kapic. Navadno ae zave šele takrat, ko vidi, kakšna škoda mu preti. Do najnovejšega časa še sploh ni bil popolnoma dognan navoj ČeSpljevega kaparja. šele v zadnjih desetletjih, ko je uničil na milijone češpljevih dreves, so natančno proučili, kako živi, kaiko se razmnožuje, kako uničuje češpljevo drevje ter na podlagi tega, kje, kdaj in kako ga je treba zgrabiti, da ga zaitremo. Zato dandanes boj s tem sovražnikom sicer nI več tako težak in nezanesljiv, vendar pa še vedno dovolj naporen in ne brez stroškov. Popolnoma uspešen bo pa le tedaj, ako bomo upoštevali izkušnje, ki so jih pridobili pri reševanju čedpelnjakov v jugu naSe driave in ako bomo delaM s pravim umevanjem, odločno in z vso vztrajnostjo. Ce hočemo imeti uspeh v boju s kaparjem, je neogibno potrebno, da poznamo njegovo življenje. Poslušajte torej: B. Kako se iešpljev kapar razvija in mnoii. Češpljev kapar je zajedavec, ki spada v razred ušic, ker izsesava sok iz češpljevega drevja. Izpočc-tka, ko je še prav majhen, so mu najljubši nežni listi Pozneje pa, ko odraste, črpa drevesni sok tudi skozi nežnejSe lubje po vejah in vejicah. Umevno je, da mora tako drevje, na katerem ižaesava iz njega življenjski sok na tisoče ali celo rna gtotisoče kaparjevih ličink, v kratkem shiirati in prej ali slej poginiti Od kaparja močno naseljena in izsesana drevesa spoznamo lahko že od daleč, ker so vsa črna kakor bi bila prevlečena s sajami. Kaparjeve ličinke izločajo namreč sladek sok, ki mu pravimo tudi medena rosa. Na tej sladki podlagi se naselijo glivice, ki pokrijejo vse drevo s črno prevlako. Tudi to je v škodo drevesu ker zapira listom svetlobo in tako ovira njihovo delovanje pri prebavi. Na močno ušivih slivah tudii plodovi niso za rabo, čeprav obrode. Ostanejo drobni ln nookusni. Tudi njihova zunanjost ni kaj prtkup-ljiva, ker »o popolnoma črni. V razvoju češpljevega kaparja se dado razlikovati tri mod seboj dobro ločene dobe in sicer: 1. Doba, ko se iz jajčec izležejo ličinke in živijo na listju ter se prvič leve. Ta doba traja pri lično od junija do septembra. Žival je v tej dobi zelo težko opaziti. 2. Doba prvega preseljevanja, prezimova-nja, drugega preseljevanja in druge levitve ali preobrazbe. Traja od septembra nekako do aprila in fe žival vsaj za bolj bistrega opazovalca opazna. 8. Doba stalnosti in razplodbe. Traja od aprila do junija in jo je lahko opaziti. 1. doba. Proti koncu junija bi oster opazovalec, fe ne i golimi očmi pa vsaj s preprostim poveča-lotn opazi i da leaejo izpod kapic po vejah in veji-eah v velikem številu majčkene (komaj l/> mm dolge), jasno rumene živalioe, ličinke, ki se takoj naselijo na spodnji strani listov. Tu zabode vsaka Učinka, tesno prlbuljena k listu, svoje sesalce v list In izsesava tz njega sok, ki ga rastlina pripravlja m svojo hrano. Ko jim viri na enem kraju začno naibati ee premaknejo drugam. To traja skoro tri mesece. Sele na jesen, nekako septembra meseca, se kaparjeve ličinke leve, potem močno porastejo, tako da so do 2 nun dolge in bolj pordeči. 2. Druga doba kaparjevega razvoja. Do pozne jeseni izsesavajo porasle kaparjeve ličinke dalje, deloma na listih, deloma na lubju mladih poganj- kov. Sele ko jame odpadati listje, prenehajo s »pašo« in se začno pripravljati za zimo. V to svrho se v trumah selijo z listov in vejic na debelejše veje, in na deblo prav do tal in celo noter do korenin. Iščejo namreč ugodnih prezimovališč v rnzpokanem lubju, jiod mahom in v raznih drugih skrivališčih. Ondi potem preide v nekakem otrplem stanju vso dolgo zimo. Za zimski mraz so tako neobčutljive, da jim najhu^a zima ne pride do živega. Kakor izkušnje kažejo, prenesejo brez škode do 30" C pod ničlo. Iz zimske otrpnelosti se prebude kaj zorana spomladi kakor je pač vreme. Takoj, ko se svet nekoliko ogreje, se začno zopet seliti nazaj v vrhove na svoja »pasišča«, to so mlajše veje in vejice, ki imajo kolikortoliko Se nežno luibje. Kmalo nato — nekako aprila meseca — se ličinka drugič levi ali preobrazi. Tu se spola ločita. Zelo redki samci imajo krnasto sesaloe in kmalu poginejo. Iz tega bi sklepali, da se kapar razmnožuje najbrže vsaj deloma brez oplodbe (parthenogeneza). 3. Tretja in zadnja doba. Takoj po omenjeni preobrazbi si vsaka samica poišče ugodno mesto na veji ali vejici, kamor se za stalno prisesa. Tu se začne čudno izpreminjati. Truplo se ji raztegne na dolžino do 6 mm, na širino do 4 mm in na višino do 8 nun. Noge in tipalniice pa ne le, da nič ne rastejo, ampak celo zakrnč in se naposled popolnoma zgube. Saj jih pa žival nič več ne potrebuje, ker je prispela do konca svoje življenjske dobe Z mesta, kamor se je prisesala, se ue gane več, ondi pričaka svojega konca. Da je iz počet k a sama bolj na varnem, pozneje pa njena zalega, se pri lepi na podlago (na vejico) z neko lepljivo snovjo. Gorenja plat (hrbet) se ji preobliči v kapici podoben ščitek, ki je izprva bolj ploščat in svetlorjav-ka«l, pozneje se pa izboči in potemni. Končno se še bolj utrdi in nagubanči. Pod to varno streho zleže samica proti koncu maja večjo množino pre-droboeniih, belkastih jajčec. Nekateri raziskovalci trdijo, da jih je čez dva tisoč. Četudi jih ni prav toliko, gotovo i>a je, da jih je več sto, ker bi sicer tako naglo širjenje tega škodljivca ne bilo mogoče. Jajčeca ostanejo lepo skrita pod »mamico«, ki pa kmalu nato pogine in se nekam posuši, da ostane od nje samo suha kapica nad kupčkom jajčec. Nekako v enem mesecu — torej v drugi polovici junija — začne izvirati izpod kapic miado življenje v obliki komaj vidnih kaparjevih ličink. Prazne kapice ostanejo potem še dlje časa na drevesu in odpadejo polagoma včasih šele pozimi ali celo šele drugo pomlad. Pod vsako odpadlo prazno kapico ostane bela lisa. To so najbrže ostanki posušene samice in jajčec. Tako je torej življenje onega kaparjevega rodu, bi traja natančno eno leto. Povedati bi bilo treba Se kako se zajedavec širi z drevesa na drevo in s kraja v kraj, ker je brez kril in se more premikati razmeroma zelo počasi. Da preleze ličinka v prvi ali tudi v drugi dobi svojega razvoja v sadovnjaku z drevesa na drevo, o t«m ue more biti nobenega dvorna. Kakor ob preseljevanju jeseni in spomladi prelezejo ličinke za njihovo počasnost precejšnje daljave, tako tudi lahko preidejo z drevesa na drevo. iMnogo se jih pa raznese po sadovnjaku tudi pri čiščenju z vejami in n« razne druge načine. Bolj težko si je razlagati kako je mogel zajedavec zajeti v kratki dobi nekaj led celo obširne pokrajine. Da bi 6am prelezel večje razdalje, to je izključeno. Marsikaterega škodljivca raznaša veter. Tudi to je pri kaparju težko verjetno, vendar pa ni nemogoče. Tudi o prenašanju potom kakih živali mi nič znano. Ostane nam samo ena gotova možnost in sicer ta, da smo ga raznesli sami, z drevjem, s cepiči, mogoče tudi s sadjem in na raznih drugih predmetih, ki jih prenašamo in razpošiljamo križem sveta. Ličinke so v prva dobi svojega življenja tako neznatne, da jih je prav težko opaziti, alko bi jih poznali iu nalašč iskali. Kdor j>a na to niti ne misli, jih ne bo opazil izlepa. Dandanes nikomur ni treba skrbeti za to, da bi se kapar ne Siril, ker je že tako razširjen, da zdravega-češplievega drevesa sploh ni več. Vso skrb je pa treba obrniti v to, da od starih češpljevih dreves rešimo, kar so še rešiti tla in da morebitno nove nasade obvarujemo oku-ženja. ^ (Konec prih.) Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jeriha Antonije, trgovke in hišarioe v Gorenji vasi 50 pri Ribnici; narok za sklepanje poravnave 27. aprila, terjatve je prijaviti do 22. aprila. V trgovinski register je bila vpisana Mohorjeva tiskarna in knjigarna, d. z o. z. v Celju. — (Glavnica 200.000 Din, poslov.: Zeichen Josip, I Pinžgar Fran in Cestnik Anton). Občni zbori: Združene opekarne, d. d., dne 8. aprila ob 11 v Jadr. pod. banki; Kreditno dru-; štvo hranilnice dravske banovine, 3. aprila ob 15; i d. d. Blasnika nasl., 11. aprila ob 15. Likvidacija: Kreditna zadruga det. trgovcev, I r. z. z o. z., Ljubljana; Nova Jugometalija, r. z z. o. z. v Ljubljani. Nova tekstilna tovarna. Tvrdka Ornik-Mitrovič ; v Otiškem vrhu prosi za podelitev gradbenega dovoljenja, ker namerava preurediti bivši Jamnikov mlin ob Mislinji v tekstilno tovarno, ki bo s pri-zidavo potrebnih objektov obstojala iz mehanične tkalnice, barvarne in apreture. Komisijski ogled 3. aprila. Resoluciia o denarni krizi Te dni je bila v Sociološkem društvu velika diakusija o problemih naSega denarstva. Na koncu \ je bila sprejeta tale resolucija: Soc. društvo v Zagrebu smatra na podlagi 1 diskusije dne 15., 17. in 22, t m. o krizi našega ! bankarstva, da so kritični odnoSaji v naSem de-narstvu zavzeli tak obseg, da predstavljajo hudo ! nevarnost za ves sociahio-gospodareki red v naši 1 državi. Interesi, ki so v nevarnosti, prehajajo čez meje onega, kar se more smatrati samo za oškodovanje zasebno-goapodarskih interesov posamez-; nI h podjetij ali skupin. Zato dobiva država kot vrhovni zaščitnik splošnih interesov dolžnost, da i v svrho odklonitve ogromne škode ne samo za vse gospodarstvo, ampak tudi za najširše sloje prebivalstva takoj in brez odlašanja da dejansko pomoč naSemti ogroženemu denarstvn v sklepu dobro zamišljenega sistema z zakonodajnimi, finančnimi in upravnimi ukrepi. Ta pomoč je tem potrebnejša, ker so se vselej vsi upravni ukrepi izkazali ne samo za nezadostne, ampak so za delj j časa tudi nevzdržni. Izkušnja tujih držav v istih ali podobnih pretresih nedvomno dokazuje, da se sanacija more izvesti le s hitrimi in radikalnimi ukrepi in ima pri tem odločilno vlogo vprašanje sredstev emis. banke. ZNIŽANJE DISKONTA V AVSTRIJI Z Dunaja poročajo, da je avstrijska Narodna banka znižala diskont od 6 na 5%. Pričakovati je splošnega znižanja obrestne mere. Znižanje glavniee dunajskih bank. Wiener i Bankverein bo najbrže znižal glavnico od 45 na 30, NiederOsterreichische Escomptgesellsc.haft pa | od 54 na 30 milj. šilingov. V širši sosvet Mestne hranilnice ljubljanske j je bil od g. bana imenovan tudi g. Šterk Pero, ' Iiotelir in posestnik v Ljubljani, ki je bil tudi prej ; v upravnem odboru zavoda. Borza Dne 24. marca 1988. Denar Ta teden je Narodna banka trikrat interveni-! rala z običajnim zneskom. Skupno je znašal promet ta teden 1.5 milj. v primeri • 1.868, 2.158, j 2.52 in 2.345 milj. Din v prejšnjih tednih. Najznat-nejši je bil ta teden promet v avstrijskih Šilingih, : dinarjih, nadalje v devizah Newyork in Madrid. V današnjem prometu so ostali neizpremenje-; ini tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha in Prage. ! Popustila sta Newyork in Trst, dočim »o višji te-' čaji Berlina, Londona in Prage. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi za-! ključen po 8.90, na zagrebški (5.000) po 8.625, no-: tiral je 8.60—8.65, v Belgradu pa 8.50—8.625. Grški boni so notirali v Zagrebu 35—36, v Belgradu i 38 bi. Ljubljana. Amsterdam 2315.18—2326.49, Berlin I 1369.03—1379.83, Bruselj 800.24—804.18, London j 190.64—198.24, Curih 1108.35—1113.85, New Vork ; 5719.36—5747.62, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.67 j do 171.53, Trst 295.01—297.41. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal t brez kompenzacij 50.401 Din. Curih. Pariz 20.37, London 17.78, New York I 518.25, Bruselj 72.20, Milan 26.66, Madrid 43.80. Amsterdam 208.875, Berlin 123.70, Dunaj 72.94 1 (priv. 57.20), Stockholm 94, Oslo 91, Kopenhagen 79.30, Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58.125, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Vojna škoda je bila v začetku nekoliko sla-bejša, kasneje pa se je ustalila. Dolarski papirji so bili čvrstejši. Prometa je bilo znatno več kot včeraj. Za zagrebški borzi je bilo zaključeno: vojna škoda 200 kom., begi obr. 50.000, agrarji 25.000 in 7% Bler 3.000 dol., nadalje še 10 delnic Priv. agr. banke 25 delnic Im.peksa in 20 delnic Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 42—44, vojna škoda 180 bi, 8% Bler. pos. 36—39, 7% Bler. poe. 33 do 35, Trboveljska 150 bi Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42 do 45, agrarji 21—24.50 (22), vojna škoda 179 do 181 (177, 180), 4. 175-181, 6% begi obv. 30—31.25 I (30), 8% Bler. pos. 37—39, 7% Bler. pos. 35—36 ! (33, 35), 7% pos. DHB 38-42. - Delnice: i Narodna banka 3500 bl„ Priv. agr. banka 190 do j 194 (190), Nar. šum. 20—30, Guttmann 100 bi, j Šečerana Osjek 106 den., Impeks 55—60 (55), Isis I 25 bi, Trboveljska 185—145 (140). Belgrad. Narodna banka 3400 bi, Priv. agrar. banka 193-196 (194, 192), 7% inv. pos. 43 bi, agrarji 23—24, vojna škoda 183—185 (182), 6% befii. obv. 31.50—31.75 (31.50, 31.25), 8% Bler. pos. j 36—37 (36.50, 34.50). Dunaj. Don. sav. jadr. 55.40, Mundus 51, Al-i pine 1.60, Trboveljska 14.70, Leykam 0.90. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., okol. Novi Sad, bč. okol. Sombor, gbč., sbč., bč. potiska in sremska 1 212.50—215, gbn. 210—212.50. - Moka: bč., ban. St. Og Ogg 345—360, št 2 325—840, St. 5 305—320, KuUurm obzornik »Dom in svet", Nova knjiga, I. i—2. šle v. Nova knjiga, L 1930. K. 1—2. — S 46. letom je preieJ »Dom in svet« v novo založništvo. Jugoslovansko knjigarno, ter obenem menjal svoje lice (kakor javlja inovo uredništvo) v dokončno običajno revijalno obliko, ki bo knjižničarsko najbolj odgovarjajoča. Obenem je spremenil »Dom in svet« ime v »Dom in svet. Nova knjiga«, te začenja šteti letnike od kraja. Upravičenost »Dom in sveta« (revije z izrazito idealistično usmerjenostjo) dokazuje zlasti globoko zajeta razprava Franceta Koblarja »Na prelomu«, ter Franceta Vodnika »Sodobni umetnostni nazor«. Prvi prelamlja današnji čut nesoglasij, nasilij, votlih gesel itd. v dvoje razdobij, preteklosti in bodočnosti, starega in mladega rodu, med katerima tli nespravljivo nasprotje. Stari svet, katerega načelo je bil človek v »voji odvisnosti od Boga, te zaključuje, a poraja ie novi, la n« pozna več tragičnega nesoglasja med božjo idejo in naravno nepopolnostjo, zakaj njemu je narava edino in najvišje merilo. Toda iz tega preloma poganjajo mladike novega duhovnega življenja, nova generacija, ki se bo borila proti naturalizmu, a za odrešenje človeka v socialnem, religioznem in narodnem območju. In ta novi rod ae bo zbiraj tudi ob »Domu in svetu«. — France Vodnik pa izraža v evoji razpravi »Sodobni umetnostni nazor« smer revije, kjer odreka vrednost UrporUrtistimis in ■""•^-t- (ki sta prav za prav zajela umetnost ali z vidika absolutnega estecizma ali grobega koristolovstva, a sta pri tem nastopala absolutno, ločeno od celotnega išvljenja). Sodobni umetnostna nazor pa pojmuje umetnost sicer estetsko avtonomno, vendar pa tako vzraščeno z osrčjem življenja, da ima po-men v zboru življenjskih oblik le kot ena izmed teh i mnogih oblik. In v tem novem umetnostnem na- I zoru se bo gibala smer »Doma in sveta«. Izmed j razprav prinaša pričujoča številka še »Hram slave pri svetem Krištofu (France Stelč, o čemer je Slovenec« na drugem mestu široko poročal), ter izrčpno delo Antor.e Breznika »O časnikarski slovenščini«, kjer je avtor odkril usodno resnico, »da izgubimo vsako desetletje nekaj slovenskih besed« in to pač zato, ker si časnikarji v svojii poročevalski hitrici izposojajo srbohrvatske besede, ki pa se sčasoma udomačijo in prelijejo tudi v znanstvene in umetnostne knjige. Premnogo izrazov (ki jih avtor znanstveno razčletrja) je vstopilo v naš jezik že za Bleivveisa, pa ao se danes tako osamosvojili v slovenskem besedju, da dajejo povsem nov pomen. Breznikova razprava, ki bo seveda tekla v naslednjih številkah, je pisana predvsem za tiste slovenske razumnike, ki ee bavijo a peresom, a pomeni tudi sicer velik korak k čiščenju slovenskega jezika. — V naslednji razpravi Franceta Vodnika: »Črtica, novele, povesti«, je avtor zelo dobro in pravično razčlenil umctnišjco usmerjenost in moč treh mladih slovenskih pisateljskih tvorcev, B. Ma-ga^ne, L Mrzel« in M. Kranjca, od katerih je slednji izrazit epik, dočim pišeta ostala dva več ali manj lirično prozo; Kranjec te je zazrl v stvarno dogajanje življenja in te v tem pogledu odmaknil od ostalih dveh, ki iičeta človeka v zrcalu oseb-satfa daa. Leposlovno so zastopani Ivan Pregelj, Narte Velikonja, Miško Kranjec in Miran Jarc. Ivan Pregelj je v »Osehli setvi« razkril vso narodno žolčlji-vost, jeguljsko gladkost in neduhovnost italijanskega duhovništva na slovenskih tleh, ki se grozotno konča. Ivan Pregelj je stilno ostal pri svoji besedi, motivno pa se je iz dosedanjega gledanja preteklosti globoko zazrl v bodočnost naše krvi onkraj meja. Narte Velilconfa je prispeval posrečeno novelo »Obraz«. Miško Kranjec je dal v tvoji realistični »Noči na Poljani« žive prekmurske ljudi s toliko resničnostjo, kakor doslej malokateri pisatelj širšega stila. Vsa ta filozofija in dogajanja ponočnih ribičev na piškurje so neposredno iztrgana iz življenj Dedekovega, Žerdinovega, Srake itd. — Miran Jarc je prispeval tri pesmi »Plodovi v večeru«, »Jesen« in »Kmetje«, od kalerih je prva najbolj odmaknjena od dosedanjega Jarčevega izključno spi-ritualistično ekspresionističnega izražanja, a se bliža k tako zvani poduhovljeni stvarnosti. Razglednik prinaša sledeče ocene in zapiske: Dr. F. Detela: Zbrani spisi. I. (T. Debeljak.) — Izpovedi A. Augustina F. K. Lukman). — L. Adamič: Kriza v Ameriki (dr. J. Sile). — J. Svensson: Nooni (dr. J. Šile). — Stendhal: Rdeče in črno (dr. J. Sile). — Iz sodobnega srbsko hrvatskega književnega življenja (T. Debeljak). — John Gals-worthy, borec za etično poslanstvo pisateljskega stanu (Fr. Stelč). — »Živim za svojo zabavo« (S. Skerl). — Pojasnilo h kritiki Tineta Debeljak a e Wolkerjevih »Pravljicah« (S. Trdina). — Italijanska kritika o slovenskih prevodih petega speva Dantejevega »Pekla« (J. D.). — Pričujoča 1.—2. številka novega »Dtoma in sveta« je torej vsebinsko bogata knjiga, ki priča o lepem razmahu našega Vojižev-nega in v obč« kulturnega tiTlisnjs *. 6 «>-200, M. 7 188—196, M. 8 70-72.50. -Ostalo neizpremenjenoL Tendenca neizpremenjena. Promet: 22 vagonov. Sombor. Pšenic«: bč., okol Sombor, gbč. 212.50 do 215, srem. in slav. 210—21250, ban. potisie 212.50—215, bč. potiska 214—215. - Koruza: bč. žel. promptna 60—62, bč. april, maj in junij 65 07, bč. Donav in Tisa Slep 65—67. - Moka: bč., ban. St. Og Ogg 34,'.50- 362.50, Stev. 2 827.50—342.50, štev. 5 307.50-322.50, štev. 6 282.50—292.50, št. 7 187.50—197.50, St. 8 70—72.50. - Otrobi: bč. pše-nični promptni (10—62.50. - Fižol: uzančni 107.50 do 110. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba Promet: 03 vagonov. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: slab. PSenica: maj 13.75—13.84, zaklj. 13.77—13.79; okt. 12.28—12.77, zaklj. 12.26—12.28. Rž: nov. 7.84 do 8.0, zaklj. 7.84—7.86. Koruza: maj 7.51—7.56, zaikli 7J50—7-51; Julij 8.87; avgust 8.20. Hmelj Savinjska dolina: Za starejše letnik« j« sicer nekaj zanimanja iz inozemstva, vendar tu ni prišlo do nobenega pomembnejšega zaključka. Povpraševanje za predprodajo letnika 1933 je postalo nekoliko mirnejše, cene pa so ostale nespremenjene. V hmeljskih nasadih se je pri toplem pomladanskem vremenu zadnjih dni že pričeio s prvimi deli. (Slov. hmeljar.) JVašZFkaMila ■■—■»■■■............ ............... Pevcem »Ljubljane«; V poneneljek 27. marca ob 8 zvečer pevska vaja celotnega zbora z orkestrom. Udeležba vseh pevcev iri j>evk častna dolžnost. Prosim za točnost. — Pevovodja. Materinski dan t Šiški. Danes ob petih po-I>oldiie priredi Marijin vrtec v samostanski dvorani svojo Materinsko proslavo. Na sporedu so dekla-macije, petje in govor stolnega kanonika g. Josipa Volca. Materinski večer zavoda za saščito mater in dece x domom kral.ricc Marije se vrši dne 29. t. m, v dvorani OUZ". Govori dr. Cernič, šef kirurgjč-nega oddelka o temi: »Vpliv okolice na kirurška obolenja«. — Začetek ob 20. Vstop prost. Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« vprizorijo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije »Žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice pri dnevni blagajni Narodnega gledališča, ali pa na klasični gimnaziji Razvoj in pomen letalstva bo ilustriral v ponedeljek 27. t. m. v predavanju t preko 60 diapozitivi g. Vertin Janko v lokalu Fotokluba Ljubljana. Pričetek ob 20. Brez vstopnine tudi za goste, vpeljane po članih Fotokluba. »Alpski paleolitik« je naslov četrtega strokovnega predavanja, ki ga priredi Prirodoznan-stvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo drevi ob 18 v poslopju drž. moškega učiteljišča v fizikalni dvorani v drugem nadstropju. Predaval bo znani naš raziskovalec Potočke zijalke, g. prof. Srečko Brodar iz Celja. Angleško |ugosiovansko društvo v LJubljani bo priredilo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8 v dvorani hotela Miklič (Metropol) javno predavanje. Govorila bo profesorica Miss Edith Oxley o Londonu. Predavanje bodo spremljale številnf. skiop-tične slike v barvah. Vstop prost. Vabljeni tud/ nečlani Angleško-jugoslovansko društvo v Ljubljani bo otvorilo začetkom aprila otroški vrtec pod vodstvom gdč. Ruše Zidarjeve. Vršil se bo dvakrat na teden od 10—12. Plačalo se bo za vsakega otroka 100 Din mesečno. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Rožna ulica, vsak torek in petek od 5-7. Godbeno drnštvo v Domžalah viprizori danes, 25. marca 1933 ob 7 zvečer dramo »Vest«. Ker je to najbrž zadnja predstava v tej sezoni, še posebno opozarjamo. Der. Mar. v Polju. Danes po popoldanskem cerkvenem opravilu priredi Marijina kongregacija Materinski dan. Na sporedu je govor g. kaplana Slaparja, petje, deklamacija ter igra »Slehernik«, ki je žela na mnogih odrih že obilo priznanja. Upamo, da bo občinstvo napolnilo dvorano v domu in s tem dalo priznanje in hvaležnost našim materam za njihovo tiho požrtvovalno in srčno delo. št. Ilj pri Velenju. Tukajšnja sadjarska po-I družnica je napovedala za nedeljo, 26. marca | predstavo »Slehernika« v društvenem domu. i Predstava se pa zaradi nepričakovane ovire ne bo vršila. Žabniea pri škofji Loki. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi na praznik Marijinega oznanjenja in v nedeljo, to je 25. iu 26. marca ob 3 popoldne v cerkveni dvorani v cnežnariji materinsko proslavo z deklamaciiami, petjem in lepo igro »Lurško pastarico«. Pridite domačini in okoličani v obilnem številu. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. art. Sobota, 25. marca: KROG S KREDO. Izven Znižane cene. Nedelja, 26. marca: Ob 15: PASTIRČEK PETER in KRALJ BRILJANTIN. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah (od 4—15 Din). Ob 20: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI. Izven. Znižane cene. (Ponedeljek, 27. marca: Predstava srednješolska organizacijo »Žar« (ZA NARODOV BLAGOR). OPERA Začetek ob 20. nri. Sobota, 25. marca ob 15: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Znižane cene. — Ob pol 20 PROSLAVA MATERINSKEGA DNE. Izven. Nedelja, 26. marca: ERIKA. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. marca: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. marca ob 20: ORPIIEUS V PODZEM-, LJU. Premiera. i Nedelja, 26. marca ob 15: »NAVADEN ČLOVEK«, Uprizoritev SJSU. _ Ob 20: »GROFICA MA RICA«. Zadnjič. Znižane cene FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-fkon, Roden-stock. VolgtlSndei, WelU, Certo Itd ima vedno v zalogi ioloodd. Jugoslovanske knjigarne v Lfubiiani v, OPANKA, izpopolnjena v lem letu, Vas bo zadivila pri nakupu in izberi Vaše poletne obutve. Zahtevajte pri Vašem trgovcu, da Vam pokaže one, ki nosijo na podplatih gon : : . Mehanična tovarna opank in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo ljudske pn ¥ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk naihitrejša postrežba — najfinejše delo pri Mateh Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, entlaoje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — nainižje ceue Proti gotovini takoj naprodaj v srednji zložni in zdravi višini med Savinfsko dolino in Trbovljami ležeče, bremen prosto in po legi zelo rentabilno posestvo 26 oralov rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnika in 67 oralov doraslega gozda in smrekovega do 30!etnega mlaja bujne rasti, prostorna zidana poslopja v dobrem stanju — za ceno 250.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Smreka« - 2579. Koliko bo vredno Vaše vozilo leta 1934, je odvisno od tega, kako ste sa negovali leta 1933 Najboljša nega za vsako vozilo le uporaba visokostoprcega maziva, ker zagotovi trajnost in večjo prodajno vrednost vozila ter prepreči nepotrebna in draga popravila. Varčute s kapitalom, ki je vložen v Vaše vozilo, s sta!no uporabo iloii ZASTICENI Z|Q Olja svetovno znane kakovosti VACUUM OIL COMPANY D. D. •fdi f Šport in dekle Ni je skoraj panoge v sodobnem življenju, kjer ne bi tudi naš ženski spol sodeloval. Skoraj na vseh poljih se hoče žena uveljaviti in se dejansko tudi uveljavlja tu v večji tam v manjši meri, kakršne so pač prilike, v katerih živi. Ne samo v pisarnah in prodajalnah, celo v politiki in drugih odgovornih mestih vidimo dandanes dekleta in žene. Če je to pravilno ali ne, naj raziskujejo oni, ki eo za to poklicani: dejstvo je, da je tako. Razumljivo, da se današnja dekleta opri-jemljejo tudi športa. Izven dvoma pn je tudi, da je zanje šport vsaj tako potreben, kakor za fante. Neglede na to, da se vsepovsod povdarja enakopravnost žene z možem in neglede na to, da je moderna doba šport aiočno razgibala, jc vendar jasno, da je za zdravje naših deklet šport ne samo koristen, ampak nujno potreben. Dekle je že po svoji telesni konstrukciji slabotne jše od fanta in je običajno mnogo bdlj dovzetne za razne bolezni kakor fant. Že samo s tega stališča bi bilo potrebno, da dekleta gojijo šport in bi morali njihovi športni vzgoji posvetiti celo večjo pozornost, kakor športni vzgoji fantov. Če ne bomo imeli krepkih in zdravih deklet, bo tndi rod slaboten. S pravilnimi telesnimi vajami in z razumno gojitvijo primernih športnih panog, bodo postala dekleta in žene močne, odporne. Četudi je eport zelo razširjen, nikakor ne. moremo trditi, da je število onih deklet, ki ga goje, zadovoljivo. Ravno nasprotno. Tako miui-malen je odstotek onega ženstva, ki se peča s športom, da bo treba še velike propagande in mnogo truda, preden bomo dosegli ono višino, ki je za zdravje in napredek ne samo ženskega spola, ampak človeštva sploh, potrebna. Tudi s športnicami, ki jih že imamo, ue moremo biti zadovoljni. Niso sicer vse take, toda smelo trdim in upam, da ne neopravičeno, da imamo danes kar troje vrst športnic in to: Prvič take, ki goje šport radi športu samega (to so tako zvane rekorderke), drugič take. ki goje šport zgolj radi mode (in teh je žal skoraj največ) in končno take, ki goje šport radi zdravja in razvedrila. Edino slednje so na pravi poti. Prve, ki so za širjenje športne ideje potrebne, nam sicer ne ugajajo, a so nam vedno daleko ljubše, kakor i druge. . . . ' Vprašanje nastane, kaj naj goje dekleta in v koliki meri. Mnogo je športnih panog, s katerimi se bavi današnji športni svet, toda niso vse primerne za ženske. Pred vsem je vpošte-vati to, da je dekle v zgornjem delu telesa, /dosti v rokali, sorazmerno precej šibkejša, kakor v spodnjem delu. Dalje ne Miiemo prezreti dejstva, da je želja velike večine deklet postati gosipodinja — mati. In še druge okolnosti so, na katere se je brezpogojno ozirati pri športni vzgoji naših deklet in žena. Baš zato jih jc športno tako vzgnjati, da svojemu zdravju lc koristijo, to se pravi, da ne pretiravajo in da se njihova tekmovanja omeje na minimum. Pa tudi v panogah. Ki so priznane kot primerne za dekleta, moramo hiti zelo previdni ter jih popolnoma prikrojiti njihovi moči in zmožnosti. Med najprimernejše, najlepše in najbolj zdrave s|>orte za ženski svet prištevamo smučanje in plavanje. To sta obenem tudi taki športni panogi, kjer se poleg zdravja krepi tndi volja, pogum in samozavest. Pri obeh pa je treba velike previdnosti v vsakem pogledu in kakor sem žc omenil, ne gre pretiravati. Tudi korajža naših deklet je mnogokrat prevelika. Vem, dn mursikuka dekle-sportnica noče poznati nobenih mpj in da hočp n* vsak način korakati v isti vrsti s fantom, toda te hibe so takega značaja, da se bodo sloj ko prej bridko maščevale. Ni slabšega, če sc dekle v športu do zadnjih sil izčrpa, Kar poilejmo nekatere tekmovalke! Takoj se jim pozna, da zelo pretiravajo. Njihovi brezizrazni obrazi so najboljši dokaz za to. Zelo popularna iu lepa je lahka atletika. Seveda je treba tu izločiti gotova tekmovanja, ki jih razni športni forumi dovoljujejo svojim športnicam. Čisto nekaj drugega jc, če mečem disk, kroglo ali kopje, ali pu če tečem ua srednjo ali celo daljše proge. Dekle lahko meče disk pol ure brez vsake škode, dočim jc po en-kratkem tekmovalnem teku, recimo ua 300 m zelo izčrpana. Mete in skoke lahko gojijo dekleta v večji meri, kakor teke, pri katerih je treba največje previdnosti. Dekleta naj bi smela tekmovati samo pri tekih na 50, 60, 75 in 100 metrov, ostale naj bi pa gojile kot vztrajnostni tek, v katerih seveda nc bi smele nikdar tekmovati. Najvažnejša, najkoristnejša in obenem vsestranska je brez dvoma gimnastika. Važna jc že zlasti zato, ker jo lahko vadimo vedno iin povsod Športnice pa. ki hočejo doseči kak uspeh, pa brez gimnastičnih vaj absolutno ne morejo izhajati. Gimnastika pa je poleg tega oso-bito če jo pravilno izvajamo, najbolj zdrava in najbolj izdatna vaja. Za ona dekleta, ki sc iz kakršnihkoli razlogov nc morejo udejetvovati v športu, jc pu ta panoga telesnih vui nujna življenjska potreba. Načelo vsakega dekleta iu žene bi moralo biti: Vsak dan vsaj 10 minut gimnastike (zjutraj ali zvečer, samo pri odprtem oknu)! Kako se človek počuti po teh vajah svežega, veselega, močnega, sploh nekako prerojen je. Samo začeti je treba in kmalu bo vsaka spoznala, da je res tako. Raznih iger z žogo, kakor: odbojka, ha-zena, medicinska žago, tenis itd., ue sme munj-kati v programu ženskega športa. Nekatere igre so takega značaja, da sc pri pravilni izvedbi prav dobro razgibljemo, obenem pa je tudi mnogo razvedrila zraven. Tudi gotove orodne vaje so primerne za dekleta, zlasti na krogih in bradlji. Razume 6e, samo kolebhe vaje in še te morajo biti dobro izbrane. Tu si vežbajo dekleta gibčnost, prožnost, pogum in prisotnost duha Torej same lastnosti. ki jih pri današnjem dekletu in ženi tako pogrešamo. Zato nj čudno, da je pred nedavnim zapisal Carl Diem, gener. tajnik nemškega drž. odhorn za telesne vnje v reviji »Die Leibes-iibtingen«, da ne sme biti nobene moderne dekliške šole brez telovadbe na orodju. še dosti jc primernih telesnih vaj za dekleta, toda naj zadostujejo zgoraj navedene, ki so najbolj razširjene in poznane tudi pri nas. Vsaka naj 6i izbere tiste, ki sc jI zde najbolj primerne in katere bo res z veseljem gojila. Predsodek, da za dekleta niso športne vaje. hi moral že vendar enkrat izginiti s površja. Če se dekle lahko udeležuje plesov v zaduhlih dvoranah, mu bomo pač privoščili, dn se raz-giblje nn svežem zraku. V dekletu, ki goji šport, ne smemo videti samo neke vrste moderen pojav. Fnktično je res največ pripomogla do tega razmaha v športu ta moderna doba, a moramo upoštevati dejstvo, da je med vsemi novotari-jami, ki jih je ta doba prinesla s seboj, razumno športno udcjstvovanie ne sntno najbolj pn-metna, ampak sploh najbolj koristna pridobitev moderneca časa ne samo za dekleta, temveč za človeštvo v obče. Radi par izrodkov — nli pa recimo, da jih je dosti — nc smemo obsojati vsa dekleta in jim že a priori zabron^evati reoV/i uruM-in/t * iipv i t a* v* muvji'! i i> -uu ivi • f.i u nu ti« vode hoče današnja mladina, kateri orioada tudi naš nežni spol in tega jim do gotovih mej moramo dovoliti. Kdor pa je proti zmernemu športnemu udejstvoVanju dekkn in žena, ta ji: tudi eovr žnik zdravega rodu. »Sit inens sana in corporc sano!« ne velja samo za fanta, ampak tudi za dekleta. I. K—er. SLAVIJA (OSIJEK : PRIMORJE Jutri se vrši na igrišču ASK Primorja zelo zanimiva tekma med osiješko Slavijo in slovenskim zastopnikom v liginem tekmovanju za državno prvenstvo. Igra ne bo samo m nimiva, temveč bo vseskozi tudi zelo napeta; kajti pri-morjansko moštvo je poznano kot izredno borbeno, ki igra z velikim elanom ter bo skušalo na domačih tleh izvojevati zmago, na drugi strani je pa zelo nevaren nasprotnik iz Slavonije, os.r-ška Slavi ja, ki je v letošnjem prvenstvu odpravila BSK z 2 :0, v prejšnjih tekmovanjih za državno prvenstvo pa je porazila Concordio, Haška in C :ad jonskega. Poleg tega je pa igrala mnogo tekem z raznimi madjar-skimi klubi, kjer si je svoje znanje šc bolj s popolni I a iu sc kar najbolje pripravila za težko borlx> v letošnjem državnem prvenstvu. Primorjc sipričo tega ne bo imelo lahkega stališča. Vendar bo — kolikor ga poznamo — napelo vse sile, da izvojuje svoji ožji domovini kar najčastne^ši rezultat. Naj izpade nedeljska tekma v korist tega ali onega, eno je namreč gotovo, da bomo imeli priliko videti prvenstven nogomet, ki zasluži polnoštcvilncga poseta. V predtekmi nastopita Grafika in prvo moštvo Primorja iu sicer ob 13.45. Glavna tekma, ki jo bo sodil g. Mikuličič iz Zagreba, pa se prične ob 15.30. VIKTORIJA (ZAGREB) : ILIRIJA Danes ob 15.30 nn igrišču Ilirije Ilirija bo pa danes predstavila javnosti svojo enajstorico v prijateljskem srečanju z zagrebško Viktorijo. Ta nogometna tekma bo zelo zanimiva, kajti Viktorija sc je v zagrebški ligi lansko leto postavila na čelo prvenstvene tabele ter je vse tri naše klube premagala. Igra lep in sinotren nogomet. Tudi Ilirijo se je pripravila. Preteklo nedeljo je v svoji interni tekmi postavila dve dokaj močni enajstorici ter jih preizkusila. Iz dvaindvajset mož, ki smo jih videli preteklo nedeljo na ilirjansketn igrišču, ji ne bo težko sestaviti enajstorico, ki bo častno zastopala belo-zelene barve pred Zagrebčani. Četudi bo to prijateljska tekma, nam bo vendar nudila lepo in napeto igro, ker bodo hoteli eni kot drugi zmagati. Ilirija 6e bo še tem bolj potrudila, ker bo ta tekma obenem generalna preizkušnja njenih moči za podzvezino tekmovamje, ki jc že pred durmi. Tekma bo brez dvoma na taki višini, da zasluži največjega obiska. NOGOMETNE TEKME NA IGRIŠČU SK KO-ROTANA' Tudi ostali naši klubi nc bodo počivali in zaslužijo največjo oporo od strani občinstva. Saj jc pri šibkejših klubih videti dostikrat lepše nogometne tekme, kakor pri prvakih. Ti igrajo mnogokrat lepši kornbinocijski nogomet, ker jim ni toliko do tega, da morajo abw!utno zmagati, ampak da z lepo in smiselno kombinacijo napravijo igro živahno in napeto. Danes ob 4.30 nastopi rezerva Slovana proti rezervi Korotana. Jutri ob 4.13 pa sc vrsi prvenstvena tekma med Hermesoni in Korotanom. Korotan bo gotovo, skušal v tej igri popraviti rezultat 9:0, s katerim ga je v jesenskem prvenstvu odpravil njegov jutrišnji nasprotnik. Ilermes bo pa seveda skušal tndi to pot odnesti obe točki. Igra obeta biti zelo zanimiva ter se I. x:—i______:_~—X-. .i. - s*— —,1 — "Iitnir«i'ii [Hipviuva, t,a IU umme » CMII »evicili števila. EVROPSKI REKORDI V PLAVANJU Bliža se doba kopanja, zato je prav, dn se že sedaj seznanimo z evropskimi rekordi, ki jih je tozadevna evropska zveza priznala do 1. februarja 1933. Gospodje: Prosti stil 100 m S. Baran>. Madjarska. 0:58.4, 200 m .1. Taris, Francija, 2:12.2. 300 m J. Taris, Francija, 3:27.6*. -100 m J. Taris, Francija, 4:47*. 500m J. Taris, Francija, 0:01.2*. 8OO111 J. Taris, Francija, 10:15.6*. 1000 m J. Taris, Frar.cija, 12:57.6. 1500 m A. Bore, Švedska, 19.07.2*. Štafeta 4X200 m, Madjarska, 9:30.0. Prsno 100 m J. Cartonnet, Francija, 1:13.0*. 200 m .1. Cartonnet, Francija, 2:44.6*. 100 m E. Rademacher, Nemčija, 5:50.2*- 500m P. Scbvvarz, Nemčija, 7:33.1. Hrbtno 100 m E. Kiippers, Nemčija, 1:08.8. 200 m E. Kiippers, Nemči ja, 2:39.7. 100 I. W. Trippett, Anglija, 5:45.8 Dame: Prosti stil 100 ni W. den Qudeu, Nizozemska, 1:07.6. 200m Braun-Philipsen, Nizozemska, 2:40.8 220 jardov J. Cooper, Angiija, 2:44.2. 300 jardov J. Cooper, Anglija, 3:50.4. 300 m M. Braun, Nizozemska, 4:17.4. •100 m M. Braun, Nizozemska, 5:42. 500 jardov H. M. James, Anglija, 6:57.(L 500 m M. Braun, Nizozemska, 7:18. 800 m J. Godard, Francija, 12:18.8. 1000 m J. Godard, Francija, 15:18.0. 1500m J. Godard, Francija, 23:32.4. Štafeta 4X100 m, Nizozemska, 4:47.5. Prsno 100 tu E. Jaeobsen, Danska, 1:26*. 200 m E. Jaeobsen, Danska, 3:03.4*. 400 m J. Kastein, Nizozemska, 6:38.4* 500 m C. Wolstenholme, Anglija, 8:23.8. Hrbtno 100 m Ph. M. Harding, Anglija, 1:18.6. 200 m Ph. M. Harding, Anglija, 2:50.4*. 400 m Ph. M. Harding, Anglija, 6:12.4*. * Pomeni obenem svetovni rekord. ★ Iz težkoutletske zveze. Kahoah r Subotici gostuje v Tecnišvaru, pozneje revanža v Subotici. — Za rednega člana v zvezo se sprejme Hrv. Gradjanski športni klub v Zagrebu. Verificirajo se: Juhas od SK Jugoslavije v Belgradu; Milan Oster in Josip Vuk lovič od SK Spir-te v Zagrebu; Pcrko Rudolf, Kari Mrkus, Gjuro Bačevič, Janko Glumpak in Mihajlo Čeh od zagrebške Croatie. Rudolf Schulteis od zagrebškega Makabia (za boks, vsi ostali za rokobor-bo). — Prihodnja seja težkoatletskc zveze bo 29. t. m. Lahkoatletild meddržavni meetlng med Nemčijo in Anglijo se vrši to leto v I ondonu in sicer 19. avgusta Namesto 4 krat 100 m štafetnega teka čez zapreke s« bo to pot izvedel tek čez zapreke na 110 m kot poedinska disciplina. Revanžna tekma se bo pa vriila Scle leta 1935 v Nemčiji. Znani iprinter R. Mctcali« je postavil v Indiani ob priliki srednjeameriških visokošolski1 prvenstev v teku na 60 jardov nov svetovni rekord. Onu njeno progo j« pretekel v času 6.1 sek. Važne nogometne tekme v letoinjem letu. 25. junija igra Avstrija proti Nemčiji; 22. oktobra igra Belgija proii Nemčiji in s. novembra Norveška »roti Nemčiji. Vsa takme t« odigrajo v Nemčiji. mmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmamsmiiamnm V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovunjski oglasi Din 2'—. NajmonJSI znesek za mali oglas Din 10'—. Mali otjlasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonskn, S mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. MSSS1 HIEEEES! Radiotehnik in radiotelegrafist z večletno prakso, išče primerne službe v tej stroki. -Govori tudi več jezikov. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Radiotehnik« 3365. Šivilja išče službo pri krščanski rodbini, kot sobarica ali pomoč gospodinji, najraje v bližini Ljubljane. Nastop 1. maja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3368. (a) Učenka pridna in poštena, ki je dovršila štiri razred, meščansko šolo s prav dobrim uspehom, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Nastop takoj. -Naslov v upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 3358. (a) Mlekarski strokovnjak c izpitom kurjača, išče zaposlitve, event. prevzame v podnajem mlekarno z dobro in zadostno množino mleka. Ponudbe pro-aim na upravo »Slovenca« po značko »Strokovnjak« it. 3314._(a) Boljše dekle prvovrstna kuharica in dobra gospodinja, išče mesta, najrajši na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Maribor, pod »Značajna- 3170. (č) Pošteno dekle srednjih let želi stalno službo pri mirni krščanski družini v Ljubljani Zna kuhati meščansko hrano in se ji lahko izroči gospodinjstvo. Ponudbe pod »Skromna« na upr. »Slovenca«. (a) Ženska vajena krpanja perila in likanja, želi zaposlitve čez dan v velemesariji •li restavraciji. Ponudbe je poslati na upr. »Slovenca« pod »Zanesljiva« ; št. 3260._(a) Organ ist event. cerkovnik, zelo dober igralec, s prav dobrimi spričevali in večletno prakso, išče službo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Nastop lahko takoj« it. 3375._(a) Mesto sluge fščem samo za hrano in stanovanje. Poizve se v gostilni »Figovec«. (a) Kmečki fant Btar 21 let, pošten. kme<-dkih staršev, išče službo najraje v mestu, najeibo kakršnokoli zaposlenje. -Naslov v upravi »Slov.« pod St 3384._(a) Praktikantinjo m. pisarno in skladišč« sprejme Homan, Sv. Peten cesta 83. (a) Trgov, pomočnico veščo mešane stroke, s kavcijo, zmožno, sprejme trgovec v stalno službo. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro »Samostojno vodstvo« št 3256._(b) Strojevodje in prvi pomočniki, ki so bili zaposleni v papirnicah pri strojih za papir in so popolnoma vešči samostojne izdelave vsake vrste papirja, naši državljani, se iščejo za takoj. Ponudbe na Zagrebačko dioničku tvornicu papira, Zagreb. » (b) Dekle v pomoč gospodinji, z de-1 žele se sprejme. Ponudbe poslati v oglas. odd. »Slovenca« pod »Poštena«, (b) Dekle i vajeno kmečkih del sprej-| mem; opis in zahteve ja-' viti P. Krvina, poštno le-j žeče Kranj. (b) Pozor mizarji! ; Mizarski obrtnik, Slove-| nec v Zagrebu, potrebu-] jem dobrega pomočnika i ! ali kompanjona z malim kapitalom; obenem prevzemam v komisijo gotova pohištva. J. Babič, mizar, Boškovičeva št. 13, Zagreb. (b) Torbičarski pomočnik z navedbo dosedanjega službovanja, se sprejme takoj. - Ponudbe na podružnico »Slov.« v Ptuju pod št. 3302. (b) Zastopnike krajevne, za Slovenijo — iščemo za prodajo preprog banovinske tkalnice. Ponudbe naj se pošljejo na prodajalno banovinske tkalnice preprog, Zagreb, Gunduličeva 5. (b) Zailuiek i KroSnjarji dobijo blago v komisijo. Naslov pove mpr. »Slovenca« pod št 3390. (z) I lF.HI lil šestošolec želi instruirati posebno v jezikih. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3364. (u) Šoferska šola E. Čeh Ibivia Cftnerm.ova šolerska Sol«) l.jabli«i-.a. Dum ska t. SC Sola za poklicne Šoferje tn amaterje. Prospekti t« pojasnila zastonj in frank«. Nemško govoriti se nauče hitro vsi po moji najboljši metodi. Uspeh zagotovljen. Ljutova, Sa-lendrova 4/II. (u) JBM' Iščem viničarja Reflektanti naj oddajo svoje ponu v* i WJ ljani. teti v teh trikih časih ae mori še najlažje dobiti z uatano vitvijo domtče oleUr«. Mi Jamo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za ple lenine, dobavimo prejo in izplačamo zasluiek za pletenje. kar dokazuje mnogo /ahvalnic. V slučaju. 3a h':čete delati in zaslažiti, se obrnite po gratis-proapekti na tvrdko Domač* Pletaraka Industrija Josip Tomaiič, Maribor, Trubarjeva nI. 2, odd. 7 Jriserati 'Slovencu- Vložne knjižice kupite ali prodaste nai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubban«, Selenburfiova ulica 6. 11 Telelon 30-52 Idi Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31/1. d Industrijsko podjetje rentabilno, išče družabnika, eventuelno s sodelovanjem. Kot družabna vloga se sprejme tudi vložna knjižica Celjske posojilnice v polni vrednosti. Informacijska pisarna Maribor — Jurčičeva ulica 8. (d) Kapital Vloa;« Ljudske poso ilnicc v Celju sprejmem v zamenjavo za prima hipotek« na hiši v Ljubljani (centr ) za okrog 200.000 Din ail manj. — Dopisi na poštni predal 219 L.ubi.iana I. Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike. Iščemo vlož. knjižice Celjske posojilnice in jih sprejmemo v polni vrednosti kot hip >teko na prve mesto. Into.-macijska pisarna Maribor, Jurčičeva ulica 8 (d) imajo najvegi uspen:■ Družabnika za postavitev skupnega doma iščem. Potreben kapital 30 do 40.000 Din; prednost imajo upokojenci. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Upokojenec« št 3385. (d) Kupim hranilno knjižico Okrajne hranilnice v Slovenjgrad-cu z vlogo 40 do 50 tisoč Din. - Za garancijo služi enonadstropna hiša. Naslov; Zastopnik »Slovenca«, Slovenjgradec- pod »Garancija« (d) Posojilo išče Kdor posodi posestpici na prvo mesto 20.000 Din, dobi lepe travnike v najem za daljšo dobo, ali pa lepo stanovanje in živež. Kapital se vrne v enem letu ali se stanovanje da dosmrtno; posestvo leži na zelo lepem in soln-čnem kraju. Polzela, Savinjska dolina; vse zelo ugodno. — Naslov pove uprava pod štev. 3342. (d) Kupim vloge Ljudske posojilnice v Celju proti takojšnjemu aH mesečnemu vplačilu. Pnv n lo i Fran Osi'", itoavtova it a. U) Pustite cvetlicam govoriti... Kdor lepi vrt ima, tam sreča in veselje sta domal Zato sadite zdaj cvetlice, da lepše bodo pri Va« gredice! Vrtnice nizke v krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60.—, visoke Din 15.—, plezalke rudeče in roza Din 6.— glicinije Din 25.—, Prunus triloba Din 25.—, magnolije Din 60.—, Hibiscus Din 6.—, Samo-plezajoči Vitis Veitschi Din 25.—, figova drevesca Din 15.—, zelenika (Bukuus) Din 5.—, ma- i honije dveletne Din 5.—, okrogli lavorji Din 700.—, i Cepljene zgodnje marelice in breskve Din 15.—, : ribizel Din 3.—, nove vrste dalije Din 8.—, kane rudeče Din 3.—, tulipani Din 3.—, anemone Din 2,—, pfloks roza nizki Din 3.—, aubrecije Din 2.—, gomolaste begonije Din 3.—, nageljni velikoevetnii, sadika Din 2.—, Roženka gnojilo za cvetlice, vrečka Din 3.—, orjaške jagode 100 sadik Din 30.— ia razne druge sadike razpošilja po povzetju Vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. Posojilo 120.000 Din za dobo največ dveh let, iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vknjižba na prvem mestu« št. 3369. (d) Poročiti se želi 26 letna simpatična gospodična z inteligentnim dobro situiranim gospodom. Vdovec z otrokom ni izključen. - Cenjene dopise pod »Dobra gospodinja« štev. 3341 na upr. »Slovenca«. (ž) Gospodična simpatična, z nekaj tisočakov gotovine, stara 25 let, želi poročiti mladeniča s stalno ali državno službo. Resne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Simpatično 3318«. (ž) Poročiti želim boljšega trgovca, posestnika ali drž. uradnika od 30—60 let, lepe postave, tudi vdovca brez otrok. Ponudbe pod »Temperamentna Gorenjka« na upravo »Slovenca«. (ž) itaiidi/anja IŠČEJO: Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami išče mirna stranka za maj ali pozneje, najraje v centru. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod: »Vesten plačnik«. (c) Stanovanje v Mariboru, tri- ali večsobno, s pritiklinami — solnčno, event. enostano-vanjsko hišo, išče za takoj ali pozneje stalna solidna družina Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Čimprej« štev. 3164,_ (c) Sobo in kuhinjo suho, solnčno, išče mirna stranka dveh oseb cel dan zdoma, za april ali maj, najraje v šentpeterski okolici ali kolodvorskem okraju. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točni plačnik« št. 3222. (c) Sobo, in kuhinjo v centru išče drž. uradnica Ponudbe na upr. »SI.« pod »Sama« št. 3350. (c) Dvosobno stanovanje s kopalnico, event. kabinetom rabita dve osebi z majem. Ponudbe s ceno sprejema pekarna Pauer, Sv. Petra cesta 48. (c) Stanovanje moderno, trisobno, z vsemi pritiklinami in vrtom, iščem za 1. maj. Prednost vila v bližini Šiške ali Tivolija. Panudbe telefonično na št. 31-42. (c) ODDAJO: Vila dvoje stanovanj po 3 sobe s kopalnico se odda v najem (ali separatno). Vprašati; Trafika Nebotičnik. Stanovanje sobo, kabinet, shrambo in kuhinjo, oddam z majem. Rožna dolina XIIl/5. Stanovanje štiri- in dvosobno, oddam z vsem komfortom v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3187. (č) Stanovanje v Zg. Šiški, Kosovo polje, dve sobi in pritikline, v I. nadstropju, se odda dobri stranki za maj ali junij. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 3264. (£) Dvosobno stanovanje lepo, sončne z vrtom, oe-no oddam takoj ali maja. Hladnik, Stožice 134. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinia in pritikline, za 500 Din, se odda 1. maja, Vodovodna c. št. 75. (č) Dvosobno stanovanje veliko, pritikline, vrt, oddam maja ali junija za 300 Din. Šmarska c., Jarše št. 55, Sv. Križ. (č) Dvosobno stanovanje se odda v novi hiši na Glihcah, cesta VI-4. (č) Dvosobno stanovanje se odda s 1. majem. Vod-mat, Tovarniška ul. 21. (č) Stanovanje z 1 ali 2 sobama oddam. Moste, Zvezna ul. 35. (č) štirisobno stanovanje komfortno, oddam z malem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3346. (č) Stanovanje soba, kuhinja, pritikline -oddam v Ljubljanski ul. št. 49, Zelena jama. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo oddam takoj. Črnuče 68. (č) Trisobno stanovanje solnčno, z vsem komfortom, plin, se odda s 1. V. na Mirju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3324. (č) Štirisobno stanovanje lepo, z vsem komfortom v neposredni bližini opere se odda takoj ali pozneje. Pojasnila; Ing. Jos. Dedek, Ljubljana VIL, Zibertova 7-1 ali trgovina Klein v Wolfovj 4._(č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. majem nasproti tobačne tovarne, Tržaška cesta št. 19. (č) Stanovanje soba in kuhinja z vsemii pritiklinami in elektrika, jepo, suho, oddam. Zgor. šišika 176, Spančeva pot. Stanovanje dvosobno, kabinet, par-ketirano, kuhinja in pritikline, I. nadstr., takoj oddam. - Rožna dolina V-33, Pod rožnikom. (č) Stanovanje oddam s 1. aprilom. Soba in kuhinja, drvarnica, električna razsvetljava. -Vevče 36. (č) Peči, štedilnike, stensko oblogo dobile najceneje pri Keramični zadrugi Liubliana, Tesarska ulica 3 Telelon Dvosobno stanovanje kopalnica, vso pritikline^ oddam ca maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 3414._(č) Dvosobno stanovanje se odda z majem po nizki ceni v Mostah, Predovi-čeva ul. 11-1. desno. (6) Mirno sobo oddam gospodu. Bleiwei-sova 4, pritličje, levo. (č) Lepa opremljena soba se takoj odda. Povšetova št 7, Kodeljevo. (s) Posestva Droben oglas r »Slovencu« posestvo ti hitro proda; i* ie n* t gotovim denarjem pač kupca ti s knjihco da. Sobo mimo in solnčno, lepo opremljeno oddam event. i tudi s kopalnico. Naslov \ v upr. »SI.« pod št 3370. Elegantno sobo sončno, strogo separiran vhod, v centru, oddam zelo poceni 1 ali 2 osebama. Naslov v upr. Slov. pod št. 3336. (č Opremljeno sobo solnčno, zračno, s posebnim vhodom, takoj oddam. Bežigrad 15, vila »Rozin-ka«. (3321) (č) Lepa soba na ulico, strogo ločeni vhod, se takoj odda. Koroška cesta 19-1, vrata 1, Maribor. (č) Opremljena soba s posebnim vhodom, 9e odda. Frifikovec 3 a. (č) Opremljena soba lepa, s posebnim vhodom in elektriko — se odda boljšemu gospodu. Slap-ničarjeva ul. 9, Moste, č Prazno sobo oddani. Staretova 31. (č) ODDAJO: Lokal za lahko obrt se poceni odda sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3188. (n) Pisarniške prostore sredi Ljubljane oddam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2736. (n) Agilnemu peku ki bi si sam postavil peč, oddam nove prostore na prometni cesti v Zg. Šiški. Istotam oddam še en lokal s stanovanjem. Vprašati; Smolinsky, Kosovo polje 148, Šiška. (n) Kovačijo dam v najem z aprilom. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 3345. (n) Velik vrt v središču mesta, se odda v najem. — Vrt ima tople grede, vodovod itd. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3353. (n) Dve skladišči v centru mesta, tudi za delavnico uporabni, se oddasta. Naslov v upravi »Slov.« pod 3268. (n) Za industrijo Krasna dvorana v novi stavbi, dolžina 18 m, širina 9 m, pripravna za katerikoli večji obrat, v sredini mesta se odda takoj. Naslov v upr. »SIot venca« pod »Industrija« 2979. (n) Razno 15.000 kg sena sladkega, vezanega v bale, prodam Din 0.70, ali pa istega zamenjam za dobro dolenjsko ali štajersko vino. Puntar, Logatec. (r) Pozor, trgovci! Ustanavljam 200 komisijskih zalog za prodajo čevljev z gumi podplati. Cene bretz konkurence. Nikakega rizika. Kdor želi katero prevzeti, naj sporoči na: Ivan Prešern. i tovorna čevljev - Kranj. Parcele poleg gorenjskega kolodvora ugodno prodamo. Plača se lahko deloma tudi v hranilnih knjižicah. — Pojasnila pri Stavbni družbi, Ljubljana, Tvrševa cesta 17. (p) Hišo primerno za trgovino ali parcelo , gorenjska stran, nedaleč od postaje, kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2980. (p) Proda se v Čirčah pri Kranju hiša z vrtom, hlevom in svinjakom, za rejo dveh goved m dveh prašičev. Vse v dobrem stanju. Cena 30.000 Din. Plačilo možno deloma v hranilnih knjižicah. Proda se vsled preselitve. Poizve se pri N. Jarc, vulgo Tine v Čirčah pri Kranju. (p) Travnik v Mestnem logu prodam. Naslov; Gostilna »Pri Tič-ku na Gričku«, Ljubljana. Trgovsko hišo enonadstropno, in več stavbnih parcel . prodam pri Stadionu v Ljubljani, Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. (p) Gospodar, poslopje veliko - na prometnem kraju, v dobrem stanju, pripravno za vsako obrt -ca 2000 ma sad. vrta, se proda tudi za hranilne knjižice Ljudske posojilnice, ob banovinski cesti blizu Ljubljane. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Lepa lega« št. 3361. (p) Enodružinsko hišo z vrtom kupim v Škofji Loki. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Loka 3317«. (p) Tovarniško podjetje hranilnih sestavin v najbolj prikladno prometnem centru v Ljubljani, zelo renomirano dobro vpeljano, višina potrebnega kapitala ca. 1,500 000 Din, proda in daje pojasnila g. Ivan Sušnik, Ljubljana, Krekov trg 10. — Nadalje prodam stavbno parcelo 1272 m! v Glinški ulici in več stanovanjskih hiš z dobrim donosom v Ljubljani_(p) Hišica dvodružinska z vrtom, 20 let prosta davka, se proda. Jurčkova pot 67 (pri ižanski mitnici). (p) Večje posestvo dam v najem za več let za polovični pridelek (na Dolenjskem). Informacije v upr. »SI.« pod št. 3332. Stavbne parcele naprodaj blizu tramvajske proge in blizu meščanske šole v Zg. Šiški. Poizve se v Dravljah 13. (p) Hiša s posestvom se po nizki ceni proda. 5 do 6 oralov zemlje, njive, sadonosnik, vinograd, ob glavni cesti blizu Maribora, pri farni cerkvi in šoli. Ponudbe pod »Bodočnost« 3169 na upravo »Slov.«, Maribor. (p) Stavbno parcelo ob Vodovodni cesti, ca. 1300 m», naprodaj. Elektrika in vodovod poleg. Naslov v uprava »Slov.« pod St. 8183. (p) 5 stanovanjska hiša primerna za vsako trgovino ali obrt, * velikim vrtom, v sredini mesla Maribora, se proda. Cena 200.000 Din. Potrebni kapital 100.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« - Maribor. (p) a v 3 stanovanjska z elektriko ln velikim vrtom, primerna za obrt, se proda proti gotovini. Celic. Tovarniška aliea 16. (p) Kupim hišo pripravno za ključavničarsko obrt, na promet-nejši točki v prijaznem kraju v ceni 60—100.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Obrt« št 3271. (p) Hiša v prijetni legi, 15 minuit od Vrhnike oddaljena, obstoječa iz treh sob z vsemi pritiklinaimi, tudi malega hleva, vrta in 2000 ms njive, ob vodi, se odda v najem. Povprašati na ing. Tschada, Ljubljana, Zvez-darska ul. 4. (p) Posestvo se proda po nizki ceni, obstoječe iz visokopri-tlične hiše s 4 soba,mi, kuhinjo in hodnikom, primerna za delavnico, kletjo ter gospodarskim poslopjem. Poslopje je staro 10 let; mlad sadonosnik, lepa brajda, zemljišča okrog dva joha, pet minut oddaljeno od izletniške proge ob glavni prometni avtobusni progi. Pojasnila daje Daniel Car, Globoko št. 8, pošta Studenice pri Poljča-nah. (pJ Prodam hišo in vrt, sadonosnik, njivico, gozd. Cena 35.000 Din. Vpraša se v gostilni Wolfzettl, Maribor. (p) Poltovorni avto dobro ohranjen se proda. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor. (p) Posestva — gostilne hiše od 35.000 naprej, trgovine, graščine, prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Posestvo z gostilno in mesarijo prodam ali datti v najem v okolici Celja proti goi tovini. - Istotam se odda prostorna delavnica za kakršnokoli obrt. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod šifro »Gotovina«. (p) Parcela vogalna, na Kodeljevem, naprodaj. Naslov V upravi lista pod št. 8-112. (p) Dvostanovanjsko hišo proda Šinkovec, Gline© V-25. Potrebno je 60.000 Din, ostalo hipoteka, (p) Kmečko posestvo večje, se taikoj odda v zakup za več let v predmestju Ljubljane. Najraje boljši strokovni družini. Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Ekonomija« št. 3407. (p) Parcela naprodaj pri novi šišenski cerkvi (pri novem parku). Več se izve pri gospodarju: Verovškova št. 53. V poštev pridejo tudi knjižice. (p) Enodružinska hiša naprodaj. Jarše 33, Sv. Križ. (p) Hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nad 160.000« št. 3379. Parcele ob Dunajski cesti in neposredni bližini Bežigrada prodamo. American Mo-tora^ Tyrševa 9. (p) Lovci pozor! Petelini za odstrel v bližini Ljubljane. Vprašati: Kaiser, puškar, Kongresni trg. (o) iGzsmsf Krmilno peso ca. 1000 kg prodam. — Vprašati Glince, Tržaška cesta 7. (y) Laneno olje mrzlo prešano, nudi A. Komatar, izdelovatelj la-nenega olja. — Senigic«, Medvode, (yj Stev, 71. »SLOVENEC«, dn« » m«roa n3X Stari m. Boljše |c sovražnih dobrega »Padlone« — radijski aparati pa 90 brez sovražnikov, kajti boljših od njih ni. Radione Hldget Supcr z elektrodinamičnim zvočnikom, za normalne in dolge valove, z napisanimi imeni postaj Din 6 200'-. Sedemelekfronskl Radlonc ijnlvcrsai-Stiper za kralkC, normalne in dolge valove, z automa-tično regulacijo fadingov itd. itd. Db IS v Ljubljani, Židovska uJiea 7. Šivalni stroj, preproge, ru/.no |H>liištvo 27. marca ob pol 18. uri v Mostah, Zaloška cesta št. 140. 2 vozička za sladoled 27. marcu ob 14. uri, Ljubljana Vil, Celovška cvs l a 43. 40 /.a Uijev raznih žeb-Ijev 4 25 kg (er K zabojev žebljev a 50 kg ter 2500 kg želez ja, 28. marca ob 12. uri v kropi 34. Šivalni stroj, nova stružna klop, ročne žage, obličl, 28. marca ob 12. uri v Motovilcili bS. Vrtne Škropilnice iz prima |>ocinkane pločevine, solidno ročne delo 10 I & 28, 12 1 k 32, 15 1 4 34 Din koiiad nudi Mntija Jan kovič, splošno kleparstvo. Rimska cesta 17. (I) Zlate lazane in jajca za valenje črnih orpington kokoši, prod*-ja Josip Devetak, Ljubljana, Selenburgova 4. (Q Avtolaksi s koncesijo, dobro ohn»-njen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3401. (1) Kurje perje čisto, po Din 12,— kg proda Stiškovskv, Opekarska 10. (1) Otroški vozifek dobro ohranjen se ugodno proda. - Naslov pove 20 m* tesanega lesa uprava »Slovenca« pod 28. marca ob 9. uri v So- : SI. 3UF3. štanju, lesno skladišče. _ Dolomitni pesek za posipanje dvoriič, vrtov, kegljišč, Vam dobavi najsolidneje K Vodnik — Podutik 25. Naroča se tudi pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg, telelon 28-45. Goveja živina, svinje, smrekov les, 2N. marca ob 14. uri v Tivoli 72, p. I loče. Tovorni in osebni avto, 2 pisalna stroja, 40 kg nionil olja in drugo, 29. marca ob 13. uri v Domžalah, Ljubljanska cesta 76. šivalni stroj, razno pohištvo. 30. marca 1933, ob 16 v Mostah, Klunova it. 12. Su k no za moške obleke in plašče, železna blagajna, pohištvo, 30. murcu 1933. ob 14. uri v Marilmru, Aleksainlrova cesta 17. Pisalni stroji, pisarn, opravu, večja množina kovinastih izdelkov, 29. marca 1933, ob 9. uri na Teznu pri Mariboru. — Kovina. 1000 1 vina, 1 por volov 30. marca 1933, ob II v Boštanju št. 1. 2 kravi. 30. marca 1933 ob |>ol 10. uri, Pečarovci št. 31, Puconei. 20 vreč surove »mole, 5 sodov smol noga olja, 31. marca 1933. ob 10 v Rnčnli št. 2, pri Mariboru. Tovorni avto, pisalni stroj, blagajna, omara za spise, 31. marca 1933, ob 14. uri Maribor, Vr-banova ulica 12. (1) Šivalni stroj nov, prodam. Plačilo je možno s hranilno knjižico. Naslov v upravi lista pod št. 3411. (1) Za selftonočiio streM nudim papirne topiče in petarde s topovsko detonacijo, kateri popolnoma nadomeščajo streljanje z železnimi možnarji ter so popolnoma varni in enostavni pri uporabi. Da zamortvm ugoditi vsem željam cenj. naročnikov, prosim pravočasnega naroČila z navedbo železniške postaje, na začasni naslov: K0ST0MAJ Pran, pirotehnik, Crot pri Celju. - Topiči knl. a 5 Din, b 7 Din, petarde 2 Din za komad. (t) Mia«, FW-janska nL 6._(l) Nakup ia prodaja vreč LJubljana, Dunajska 30, Alojzij Orebenc (t) Za preobiB*o zot laUH«T L t a. nailaf I« kopita blago ia kram« aaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Martfla trg tt X ftvij«, odeje, perje, puh. Nodroce posteljne mreže, telezne zlotljivs poatelie. otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetoik, Mestni trg 11 Ugodni nakup morske trave. tim*. cvilha za modroce ia blaga aa prevleke pohiitva. mitj Vrtnr ograje železne, vam napravi solidno in poceni rranc Ca-mernik, ključav. Cerklje pri Kran/u. Zahtevajte ponudbe. (t) Krušno moko In tm mlevske izdelke vedno svete dobite pri A. A M. ZORMAN Liubliana Stari trtf »t 32 Svete aajtinejie aorrsiko ribje olje h tekarae dr G. Pfocolita v Liubttant »e priporoča bledim m slabotnim osebam. Gostilniške stole in popravila irrritij* Ne-kovar Franc, (tolar, Breg 14. Ljubljana. (t) i. KM VOS MariHor, Aleksandrova 13 Tvrdka A. VOLK LtaMlaaa. Kcaljera enta »L ■odi aatcraele nr irS* Pteaitao moke la dres* ■Iptil. isdelka Zahtevajte ceniki JAVNA ZAHVALA. Podpisani ino >« prijavili v članstvo »Splo-Inega vzajemnega podpornega in kreditnega drt»-Itva v Mariboru« ter pri tej zadrugi zavarovali (▼oje popolnoma zdrave (orodnike. Vkljub temu, da ie ni potekla (tatutamo predpisana čakalna doba, nem je uprava te zadruge izplačala vded nepričakovane smrti naiih rrojcev-zavarovancev, izredno lepo podporo, vded česar nam je dolžnort, da to dobrodelno zadrugo, ki v sedanjih težkih časih na temelju zadrutne vzajemnosti uvidevno podpira rroj« člane, vsakomur najtoplej* priporočamo. — Podpisi: Baukart Jan, ravnatelj mefičan-(ke tole v Ljutomeru; Perissich Leopoldina, foto-atelje, Celje; Gletncer Josipina, posestnica, Laznica pri Limbuita; Terglec Karol, železničar, Maribor-Melje; Stibl*r Alojz, gostilničar, Maribor, Vetrinj-(ka ulica 3; Walland Fric, mesar, Rogoznica pri Ptuju; P ur ga) Terezija, po(e«tnica, Flekuiek, Sv. Jakob ▼ Slov. goricah; SlemenAok Franc, organlst, ftpitalič, p. Slov. Konjice._ Ljudska samopomoč v Mariboru |a (splačala po »mrti gospe Jeric« Gram pripadajočo podporo točno In kulantno, za kar se ji izreka iskrena zahvala tn se vsakomur toplo priporoča. Ljubljana, dno 31. marca 1933. Žalujoči ostafi. Zahvala Ob bridki izgubi nai* nepozabne tn ljubljene soproge, mame, (tare mame, tete, gospe Kovač Jožefe soproge upokoj. drl. leL se viem najiskreneje zahvaljujemo ca mnogobrojne izraz* sočutja. — Posebno zahvalo izrekamo čč. domači duhovščini, g. dr. Cibru, uradniitvu direkc. dri. ie-ieznic, sostanovalcem, ki (o ji lajiaM čas trpljenja, nadalje vtem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki (O drago pokojnico (premili k večnemu počitka. Ljubljana VIL 25. marca 1933. Žalujoče rodbino: Kovač, Kožar, Doberlet, šobeil Kleparska delavnica ANTON FUCHS Gosposvetska cesta št 16 „pri Lom" Vb« izrril Vsa kleparska dala kakor tod t raznovrstne ravne strehe la strelovoda, prav po Vaši želji najsoliitoeje in po zmernih cenah Ugoden nakup! Tvrdk« Močivnik & Ogriseg v likvidaciji, Maribor, Rotovški trg 6, obveiča cenlene gg. trgovec, da hna ke prilično lep (ortiment v manufaktur-nera blagu, katerega prodaja po selo reduciranih cenah, nakar s« potebno opozarja, ter vljudno vabi na obisk. PRODA SE 8 stanMonftfca vila na B!eiweisovi cesti Plačilni pogoji najugodnejši Pojasnil«: Tehn. biro Gradišče 13 Bolni na pliučihi Tisoči ie ozdravljenil Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marnikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapuenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja. tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov sa bresplarno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže Zbiralnica za pošto: 6E0RG FUL0NKR, Berlin-Neukfllln, Ringbahnstrasae 24. Abt. 516. Razslas Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnlh vozičkov, prevoznih tricik-ijev, motorjev in šivalnih strojev Velika izbera — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov (,inhl'nn» Kurlnvab 't IQ1 Krajevni iolskl odbor v Zapotoka, po rta Tar-|ak, občina tellml)«, razglaša, da se bo vriila v nedeljo, dne X aprila 1933 lavna licitacija ca mizarska dela sa »ov« iolo. Interesenti s« tbare ob 13 v »oU. Načrt ta (troftovnflt (ta aa vpogled pri podpisanem kraj. šolskem odbora od 23. t. m. dalje. SALDA-KONTB 8TRACE - JOURNALB fiOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALCE 1CNJI21CB RISALNE BLOKJS ITD. NUDI PO IZBKUNO OOOONIB OBNAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PRBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 IL NADSTROPJI Oblastveno dovol]ena HflZPBOaMfl od 3. marca 1933 dalje Radi opustitve trgovine s* prodaja blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite 'zaradi tega prilike za nabavo najcenejiega blaga v moji bogato sortirani zalogi. Prodaja se kamgarn angleškega tn čeSkega izvora za gospode, lepi deseni za športne obleke, razno blago za lister in športne suknje, blago za damske obleke vseh vrst: crep faile, marquisette, vzorčasta svila, bombažno in končeoo (ukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, popelini za perilo in drugi različni predmeti. Posebno poceni (e prodajajo ostanki, katerih je preko 1000 komadov na zalogi. Kot plačilo se sprejemajo tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se izplačilo izjemoma dovoli v obrokih. Popust 20—50 odstotkov. L. Ornik, Maribor, Koroška c. 9. Domača zavarovalnica HERCEG-BOSNH Ljubljana, Šelenburgova ul. 7/1 sprejme vsakovrstna zavarovan;a lite zanesljive poverjenike v vseh večjih hrajlti Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so se nas spomnili ob težki izgubi našega •oproga, očeta, brata, tasta in strica prof. dr. Josipa Mantuanija dvornega svetnika Itd. t tolažilnimi besedami m spremili nepozabnega rajnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodu primariju dr. Jugu za njegov požrtvovalni trud za časa rajnikovega trpljenja, gospodu dr. Rav-niharju za nad vse lepe besede slovesa ter Glasbeni Matici, Državnemu konservatoriju, Narodnemu Muzeju, Cecilijoemu društvu in Društvu kon-servatoristov za krasne vence, ter zboru Glasbene Matice za pesmi in slednjič vsem, ki »o s cvetjem obsuli njegov grob. Ljubljana, dne 24. marca 1933. Rodbina Mantuanijeva. Radio Frogrami Kadio-L|uftf|<"to» Sobota, 25. marra: 7.80 Čebelarstvo (protesor Verbič) 800 Naeveti za kmeta. 8.15 Gimnastika (Doboviek) 8.45 Poročila. 9.00 Vereko prednvajije. 9.80 Prenos cerkvene glasbe iz trtuič cerkve. 10.30 Sah (B. I'le»nčar). 11.00 Pevski duotl: gg. Zupan in Gostič. 1200 Cas in ploiče 15 30 Slovenske narodne s salonskim kvintetom poje gosp Dermota. 16.80 Tuclč: Golgota, draniatska legala (Lju«lakt taler). 20 00 Preno« opore » Zagreba. 22.30 Caa poročila in plošče. Nedelja, 26. marca: 7.80 Mlekarstvo (Ini fta-bec) — 8.00 Nasveti za kmeta — 8.15 Gimnastika (M. Do bo v šok) — 9.00 Kof.ja postava (dr. Koman Tominec) 9.30 Prenos cerkvene glasbe ix ienk-peterske cerkve — 10 00 Zdravilna zelišča dravske banovine (J. Grom) — 10.30 Historija Trogira (H. Marjanovič) — 11.00 Pevski oktet Ljubljanskega Zvona, vmes slovenske ploMe — 12.00 Čaa, plo&če — 15.15 Mladostne skrbi (gdč. Lebarjeva) — 16.45 Igra na harmoniko dipl. virtuoz na harmoniko, g. Rudolf Pilih — 16.30 Ljudska igra »Nedolžni lahkožive« (St. Jakobski oder) — 17.30 Plošče — 20.15 Prenos Danilo Bučarjeve operete »Študentje smo«, i* St. Jakobskega gled. odra — 22.00 Cas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljok, 27. marca: 1115 IPloSče — 12.4B Dnevne veati — 18.00 Cas. plošč«, borza — 17.80 Salonski kvintet — 1830 Esperanlo, poučuj« g. Kozlevčar — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M Kupol) — 10.30 Zdravstvena ura: O kuhinjski posodi (inž. Lindtner) — 20.00 Prenos iz Zagreba -L 2S.OO Ca«, poročila, plošče. Torek, 28. marra: 11.15 Šolska ura: Od branjevca do borznega špekulanta (gdč. Krista Hafner) — 12.15 Plošče — 12.46 Dnevne vesti — 18.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet -18.80 Nemščina (prof. dr. Iv. Grafenauer — 19.00 Po polhograjskem pogorju (dr. Andrejka) — 19.30 Junaki dsna^jeea časa: Kapitan F.vnos ▼ osrčju Antarktike (P. Kunaver) — 20.00 Prenos iz Bel-grada: Koncert belgraiske filharmonije — Vrne« čas in poročila — 22.15 Plošče. Dragi programi i Sobota, 25. marca. Zagreb: 20.00 Operni prenos ix Narodnega gledališča. Milano: 20.30 Rompicollo, opereta - Poročila. — Barcrlona: 21.05 Radio orki-ster. 21.80 Prenos te Madrida. — London: 20.45 Instrumentalni koncert 21.15 Orkestr. koncert. — Stuttgart: 20.05 »Cagliostro na Dunajut, opereta. — Leipzig: 19.30 Mandolinski koncert. 20.00 Pester koncert. — Suisse Komande: 20.35 Simfonični koncert. — Berlin: 19.35 Koncert komorne glasbe. — Belgrad: 20.00 Operni prenos iz Zagreba. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Beromiinsier: 20.00 Figarova svatba, opera. — Langenberg: 20.00 Veseli večer. — Praga: 20 30 Operni prenos. — Dunaj: 20.15 Opereta. - Budapest: 18.15 Ogrske pe«ni in arije. 20.45 Straussov večer. — Varšava: 20.00 Koncertna lahka glaaba. 22.05 Chopinove skladbe. Nedelja, 2«. marca. Zagreb: 20.00 Koncertni večer — Milano: 21.00 Guido del Popolo, opera — Brno: 21.20 Simfonična glasba — Barcelona: 18.30 Operni prenos — 22.45 Večerni koncert — Stiilt^art: 20.30 Koncert orkestra — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert — 21.30 Harmonike — Bukarešta: 20.00 »Don Juant, ojiera, Mozart — Suisse Romande: 20.55 Radio orkester — Berlin: 20.00 »Traviata«, opera (Verdi) — Belgrad: 20.15 Koncert slov. vokalnega kvinteta — Rim: 20.45 »Cisia Suzana«, opera — Beromiinster: 20.00 Sveta Elizabeta, ljudski oratorij — Langenberg: 20.00 Pestra gk — Dunaj: 20.00 Carovni epi s petjem — Budapest: 19.30 Operni prenos — Varšava: 21.40 Violinski koncert. Ponedeljek, 27. marca. Zapre b: 20.00 Večrni koncert — Milano: 21.00 Koncert tenorista — Brno: 20.45 Glasba iz starega Brna — Barcelona: 21.15 Večerni koncert — Suisse Komande: 21.00 Kabaretni program — Berlin: 21.45 Sedmograške melodije — Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 21.00 Koncert tenorista Tita Schipa — Beromdnster: 20.00 XII. simfonični koncert — Praga: 20.40 Violončelo — 21.06 Plesna glasba - Dunaj: 21.00 Nemški mojstri: Koncert — Miinchen: 20.20 IX. simfonija, Beethoven — Budapest: 19.00 Pesmi in arije — Varšava: 20.00 »Romantična žena«, opereta. Torek, 28. marra. Zagreb: 20.30 Simfonični koncert, prenos i» Belgrada —Milano: 21.00 Varijetejski koncert — Brno: 19.30 Radio orkester — Barcelona: 21.10 Operni prenos — Stuttgart: 20.40 Zabavni koncert filharmoničnega orkestra — Toulouse: 21.00 Simfonični koncert — l.eipsig: 20.00 Strausnov večer — Belgrad: 20.80 Koncert belgrajake filharmonije _ Rim: 20.80 Pester večer — Praga: 21.00 Večerni koncert — Dunaj: 20.00 Koncert: Slrauss — Budapest: 20.45 Ciganska glasba — Varšava: 2000 Poljudni koncert — 21.26 Mozartove kompozicije. Priporočamo Vam naiboliše Šivalne stroie ln kolesa iidler ~ G1UTZNER Švicarski pletilnl stroji DUBIED mihi t Kmjii mHm la pri tvrdM Tr,.Ti»a L«« (talk Jos. Peteline, Ljubljana M ved«. BRAZILSKI MATE-ČJIJ H™* ohrani »trn« ia m po-tedathu«, ■M""!* ero*e rariirjamtl M prava ■taka. Zahtrvaf* fa Kmt. Ljabijaaa, Ohnt zaloga: mm M. 14480 GOSPODARSKA I« UU|, u u Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-ialno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka iz milna ronjacs, OaCha Topola lc slalno na zalogi. NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA NARODNI MAGACI74 SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 »ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV« »LJUDSKA KNJIŽNICA« Ivan Pregelj Simon iz Praš Vsehli Vrelci Boleslav Prvs Faraon lil. KNJIGA PRAVKAR IZŠLO! i Žtollenfeptsnt roman svojstvene kompozicje. Mo-« numentalno delo u našem leposlooiu. Duša pesnika l Simona Jenka te o tem delu podana o njenih najbolj skritih odtenkih. — mUsehli vrelci" pa nam pod pre-gifevskim drobnogledom kažejo obraz naše literature in našega sodobnega literarnega življenja z neposnem-Ijivo kritično izvirnost/o. S lem zvezkom je zaključen zgodovinski roman velikega sloga „ Far con" v slovenskem prevoau prof. Fr. Koblarja. Sloviti poljski romanopisec ni s tem delom ustvaril snmo zanimivo in napeto povesi, marveč nam je odkril nešteto zgodovinskih znamenitosti iz življenja starih Egipčanov. Z napeto pozornostjo je slovenska javnost pričakovala zaključka tega dela. Knjiga je opremi/ena kakor ostale v vrsti /. Pregljevih „/zbranih spisov" in se razpošilja naročnikom lil. kola zbirke domačih pisateljev. Za nenaročnike velja broš. Din 45'—, v platno vez. Dm 60 —. S „Faraonom" je „Ljudska knjižnica" dobila novo. definitivno upremo, ki bo v trajen okras sleherne knjižnice. Knjigo smo začeli pravkar razpošiljali naročnikom. Za nenaročnike vetja broš. Din 45'— vez. Din 55•—. JUGOSLOVANSKA KNjiGARNA, LfUBLjANA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA o- m o * £, S.'" T* • <5 oo m (o .C ■ o. ' pr H? hI < » i—u, K, <° „ 5 o N r, O O _ c m " < u b S * g _ D - • o ~ - „. < N a -J- ra 3 o S« I ?,»' E. . , 3 o9 f n » 2 ~ C «> n ^ p n O M J«. f* < « Ln „ o __. N C IO u 5S| I o" 75 a" <0 "2 I ro, 3 s nz» mr CoO 3' ° 3' ' B 1 1:3 o. p j? a5 - => T. = 2 « mg. -. w Z — «2 »■ • ? » — D O ™ c rc _ B =3 _ < O O 3 Dr. C" B o- c ■ To je misel,« je šepnil Bolidar. »Ljubi Zveličar, to je rešitev! 0 Jezus Kristus, pomagaj mi! Lejauneu bom povedal, da ste dijamant pustili v Sidiju.« »Recite mu, kar hočete,« je menil Mihael. Bolidar je preudarjal. »Hu! Vsekakor se bo hotel prepričati, če ga res nimate ... Toda jaz mu bom vendarle rekel... Rekel mu bom... Tu je majhen žarek upanja... Potem vam bom poročal, kaj bo dejal,« je zaključil Bolidar in se dvignil. »Jaz ne dvomim o tem, da nas boste o vsem poučili,« je odgovoril Mihael, medtem ko je junaški Portugalec pograbil svoji vedri in se odplazil. »Lepa reč lo,« se je nasmehnil moj brat, ko sva bila sama. »Kaj bi mogla storiti?« sem vprašal potrto. »Nič, kratkomalo treba počakati, da se bodo stvari razvile.« Na poti v trdnjavo sva se pomenila, kako bi najuspešneje delovala proti I^jauneovim morilnim namenom proti nam in pa proti blaznemu početju Schwartzove družbe; toda nisva mogla priti do nikakega pravega sklepa, ker sva morala računati s premnogimi sovražniki... Ko sva stopila v našo sobo, se je tam pravkar vršilo posvetovanje »mesarjev«. Sovražno so naju pogledali, šla sva k najinima posteljama, vzela pripravo za čiščenje in se lotila Čiščenja jermenov m nubojskih torbio« Zarotniki so stikali glave. Mihael je stopil k njim. »Ali prinašate odgovor na vprašanje, ki sem vam ga bil zastavil glede nekaterih pujsov?« ga je nagovoril Schwartz s pretečim glasom. »Priuašam vam nekaj novic o nekem pujsu, dragi prijatelj,« je odvrnil Mihael. Šest parov oči ga je temno pogledalo, in šel sem tudi jaz k njim. Tudi St. Andrč je vstal s svoje postelje. Ta hip sLi vstopila Maris in Cordier in pomignil sem jima. »On ve vse, kar se godi,« je izjavil Mihael. Sclnvartz je poskočil s plam.ečimi očmi, in brada je bila, ko da bi se naježila; pokazal je zobe in gledal kakor kak divji, nevaren pretepač. »Vi ste mu to povedali!« je zakričal in pokazal na Mihaela. »Vi podli cucek, vi ste nas izdali!« in njegove oči so se ustavile na bajonetu, ki je visel nad njegovo posteljo. »In vi mislite, da bi prišel naravnost semkaj, da vam povem to novico še toplo?« se je norčeval Mihael. »Ako bi bili tako pametni kakor ste domišljavi, bi mogoče uvideli, da bi vam tega najbrže potem ne pravil. Vi ste lep vodja za obupane upornike...« Sclnvartz je onemel od začudenja, kajti ni bil vajen, da bi se mu kdo upiral in ga k temu se žalil. Mihael se je okrenll k Brandtu, Halfu, DeJareyu, Guantaiu, Vogueju in drugim Schwartzovim zaveznikom. »Vodja, vreden, da si ga človek ogleda,« je dejal Mihael. »Tu sle se zbrali, kujete krasne načrte — in Lejaune ve sleherno besedo, ki jo zinete! In ve natanko kaj nameravate — že skoraj prej kakor vi sami!... Da bi se vam jaz priključil? Ne, hvala! Zelo pametno ste govorili o ,prasetih' in .mesarjih', toda kaj bi porekli k čredi ne-j umnih ovac? Dolgočasite me,« je končal Mihael in z.a-t zehal. »No, kaj nameravate storiti?« je vprašal, ko so zijali vanj z odprtimi usti. »Karkoli bi ae že zgodilo, Lejaune vas bo prehitel, in menda bi bilo sploh najbolje za vas. da se ničesar ne lotite.« Mihaelov hladni, prezirljivi glas in njegova očitna odkritosrčnost sta jih prepričala. Vedeli so, da govori resnico in da jih ne izda Lejauneu. Opazoval sem bil Guantaia in imel občutek, da je to nekak drugi Bolidar, samo da je imel več poguma. Boldini bo za gotovo takoj zvedel za Mihaelovo početje, ko ■ o bo Guantaio lahko odstranil od tod, in prav gotovo zve lo tudi Lejaune. >Kaj bi storili?« jc godrnjal Schwartz. »Kaj bi začeli, če Lejaune vse ve? ...« »Opustite vašo namero,« je dejal Mihael, »in potem mu bo plemenita duša, ki ga je doslej stalno obveščala ludi to takoj sporočila ...« Mihaelove oči so bile zapičene v Guantaia. Tako dolgo so nepremično zrle vanj, da se je tu gon-tleman neugodno počutil in vzrojil: »Mar si drznete trditi...« je zakričal in prenehal. (Kdor se brani, sc obtožuje!) »Jaz ne vem, da bi bil koga obdolžil,« je rekel Mihael mirno. »Zakaj bi koga dolžil, moj dragi?« »Ako si bil ti, te bom z bajoneti skozi ušesa nabodel na steno, ti rumeni pesi« je besnel Sclnvartz in divje glo dal Guantaia. »Laže! Laže! se je branil Guantaio. »Kako veste vi to?« je vprašal Mihael. »Kako veste, kaj ve Lejaune?« > Hote I sem le reči, DIN Higijenlini čevlji ra otroke, črni ali rjavi, od St 18 do 27 Din 40—, is laka Din 55 —. V L£PO POmLAD ZDOBRIdll CtVLJI m nizKimi afumi din DIN Prlljablien dekliški čevelj iz črnega ali rjavega boksa v okusnih kombinacijah in is laka do štev. 35. V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. din DIN Prinašamo naileDše vzorce zadnje model LJUBLJANA: Aleksandrova cesta št. 1 MARIBOR : Slovenska ulica štev. 12 Miklošičeva cesta št. 14 CEtJE: Aleksandrova ulica MURSKA SOBOTA in v vseh večjih krajih države Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto. iz laka ah rjavega boksa, v razl čnih kombinacijah. din Športni ievlji za deklice in dečke z okra-ienim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od Stev. 26 do 27 Din 85 —, od 28-30 Din 95 — od štev. 31-35 Din 125—, od Stev. 36-39 Din 155 —. din din ORIGIflAL G O O DVI EA B W! m LI a V najnovejših barvah in modelih ter nal modernejših kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki. izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa tn iz laka. 165 D:n125 din Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v azličnih kombinacijah. Trpežen moški poičevelj iz črnega ali rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika. Udoben moški poičevelj is črnega ali rjavega usn.a. Iz črnega alt rjavega jelenjega usnia. krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. Okusna izbira vseh vrst nosavic, kooit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: „PekoM kreme, politure i. t. d., ki Vam le pod pristno znamko „Peko" za amči o trajnost oblike čevlia. lep sijaj in izgled čevlja._ Originalna dvokolesa Waffenrad STEYR Zaloga in zastopstvo: in specijalna dvokolesa K O S M O S. ,TRIBUNA F.Batjel, Karlovška cesta štev. 1 ,Aristos' votla nosilna opeka Celjske opekarne Moderni, hitri, ekonomični način zidanja! - Toplo! - Suho! Prospekte in ponudbe pri zastopstvu: M. GREGOVIČ & CO. d. z o. z. Razni stavbni materija! I LJUBLJANA, Marijin trg 8. — Telefon 2971. {■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■HHauH Pomlad prihaja! Ogle/te si ravnokar došle novosti V globoki žalosti potrti naznanjamo pretužno vest, da nas je naša ljuba žena, oz. draga mati in babica, gospa BHTOHIJa 3URK0 zapustila. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4 na pokopališče v Vojniku. Priporočamo drago pokojnico pobožni molitvi. V o j n i k , dne 24. marca 1933. Blaž Jurko, mož, in otroci. Pri nakupu angleškega in češkega sukna, moanega blaga in soile jemljemo o račun (do preklica) tudi hranilne knjižice prooorstnih ljubljanskih denarnih zauodoo. Za vsa /^varovanja pride v poštev le Uzafemna zauaroualnica L|ubl|ana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, iamstvo, kasko steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. A. &E. Skaberne, Ljubljana Zdrave in lepo oblikovane noge! Vse bolečine v nogah odstranite takoj! nogavice z riecensnim ažurlem se dobe pcvjod pa sledečih cenah: ' Ako Vas noge pečejo in ^ n ' bole, ako Vam zateče členk ali rist (zaiekanje noge)i jtCJf*^ po' u v/einite še tisti večer kopelj za noge, v kateri je raztopljena so-sv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Rok« (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode. S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno tet kočino. ki vsebuje mnogo kisika. V tej raztopini, kopajte Vaše noge približno četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje in gibčnost, ki jo daje sol sv. Roka. Uolna in štrapacirana no»a bo koi ; rerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopelji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da jih lahko brez noža odstranite. Če bodele negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodete tud v ozkih Čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarna o, drogerijah iu parfumerijah & Din It)' II. F- oladKe s srefcrno znamko... Din 48'- U. F. Me z zlato znamko____ „ 51 - U. F. z ažurjem s srebrno znamko. „ 51'-U. F. z ažurjem z zlato zimo .. „ 54 - Zahvata Ob izgubi našega predobrega soproga, brata, strica, gospoda Ivana Prevolšeha izrekamo vsem, ki so z nami sočuvstvovali in nas tolažili, prisrčno zahvalo. Zlasti smo dolžni zahvalo častiti duhovščini, posebej častitim patrom kapucinom, ki so £ a v težki bolezni večkrat prevideli in se pogreba udeležili v tako častnem številu. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ter sploh vsem, ki so ga v tako častnem številu spremljali na zadnji poli. Celje, dne 23. marca 1933. I hH i ŽALUJOČI OSTALL Za »Jugoslovansko tiskarno« r Ljubljani: Karel Cei, Izdajatelj: lvaa Raiture*. Urednik: Frane Kremžar. 1 /