LETO XXI. - številka 85
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jisenice, Kranj, Radovljica, 6k°fja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redakcijo odgovoren Albin Učakar
LL A S I L O
KRANJ, četrtek, 31.10.1968
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
r
Ob
dnevu mrtvih
Umrl je Mali človek. Tiho, brez hrupa in skromno so ga zagrebli domači. Nekaj svojcev je zahlipalo, nekaj znancev o njem spregovorilo. Potem so odšli. Razpršili so se po domovih, se zakopali v delo, v lastne skrbi, ki jih življenje kopiči pred vsakogar izmed nas. Čez mesec, dva je le še malokdo pomislil na pokojnika. Živel je pač in izginil. Postal je last zemlje. Na matičnem uradu so naredili križec poleg imena, udarili štampiljko in spravili listine v arhiv. Konec.
A čas hiti. Hiti in nas nosi s seboj, vse v isto smer. Utrujenega filozofa so nekoč pobarali, kaj meni o življenju, pa je resignirano odgovoril: To je en sam dolg zalet v smrt. Vsi tečemo proti njej, eni bolj gladko in naravnost, drugi opletajoč in spotikajoč se — končni cilj pa je isti.
Premalo mislimo na umrle. Vseeno, kaj so bili, toda živeli so in ustvarjali. Zaslužiio, da se jih kdaj spomnimo. Ne bi smeli pustiti, da njih lik zvodeni in zbledi. Zlasti to velja za partizane, talce in borce iz prve svetovne vojne, pa tudi za druge, ki so nam bili za življenja blizu. Dan mrtvih ni namenjen pokojnikom, saj zanje je pač vseeno. Namenjen je vsem živim, njihovi vesti. Vsaj en dan v letu naj bi vsakdo posvetil umrlim. Zamisliti bi se moral — ne le ob grobovih svojcev, ampak tudi ob zanemarjeni gomili brezimnega neznanca, od vseh pozabljenega, zapuščenega. Vse preveč je takih gomil. Morda pod njimi spe dobra bitja, ki so se vse življenje razdajala, ali neznan popotnik, ki je prišel umret v rodni kraj. Morda tam počiva tiha, skromna žena, ki je darovala življenje kopici otrok. Kdo ve? Memento mori, človek! Vsi gremo za njimi, ne pozabi tega!
V_J
Žalne svečanosti na Gorenjskem
Te dni se v vseh večjih krajih na Gorenjskem pripravlja, jo na žalne svečanosti. Ponekod bodo dan mrtvih počastili že danes (četrtek), večina komemoraoij pa bo 1. novembra.
Osrednja žalna svečanost na Jesenicah bo 1. novembra ob 9. uri na grobovih borcev in talcev na pokopališču, na starem pokopališču na Koroški Beli pa bo ta dan svečanost ob 10. uri. Tako kot vsako leto pa bodo počastili ta dan tudi na Blejski Dobravi, na planini Pod Golico, v Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici.
V Kamniku bo osrednja žalna komemoracija že danes, 31. oktobra ob 16. uri pred spomenikom padlih borcev in talcev na Žalah. Danes in jutri pa bodo v kamniški občini žalne svečanosti tudi v Duplici, v Tuhinju, Kamniški Bistrici, Crni, Stranjah in Komendi.
Tudi v Kranju bo osrednja žalna svečanost že danes (četrtek) ob 17. uri na Trgu revolucije. V drugih krajih pa bodo danes žalne svečanosti še v naselju Vodovodni stolp ob 11. uri pri spominskem obeležju šorlijev mlin. Prav tako ob 11. uri bo komemoracija tudi pri spomeniku žrtvam v Trbojah. Ob 15.30 pri spomeniku na kranjskem pokopališču za naselje Huje-Planina, ob 18. uri pa bodo žalne svečanosti pri spomeniku padlih v Naklem, na Primskovem in na Jezerskem. — 1. novembra ob 9. uri bo žalna komemoracija pri spomeniku v žabnici in pri gasilskem domu v Stražišču, ob
11. uri pri spomeniku žrtvam NOB v Cerkljah in na poko-lišču v Šenčurju in ob 14. uri pri spomeniku žrtvam v Goricah.
V Radovljiški občini bodo spominske svečanosti 1. novembra ob 8.30 na pokopališču borcev v Zgornjih Gorjah, ob 9.30 na grobovih v Dragi, ob 1030 na vrtu v Begunjah in ob 11.30 pred grobnico v Radovljici. Ta dan ob 9. uri bo spominska svečanost tudi na grobišču borcev na Bledu.
— že danes pa bodo v radovljiški občini žalne svečanosti ob 15.30 pri spomeniku talcem v Kropi, ob 16. uri na grobovih borcev na Srednji Dobravi in ob 1730 na grobovih borcev in pred spomenikom v Bohinjski Bistrici.
1. novembra ob 9. uri bo žalna komemoracija pred domom zveze združenj borcev NOV v Škof ji Loki, ob 10. uri pa pred spomenikom padlim v Godešiču. Razen tega bodo ta dan pred spom> niki padlim v škofjeloški občini žalne komemoracije še v Hotavljah ob 8. uri, v Gorenji vasi ob 9. uri, pri Sv. Duhu ob 11. uri in v Poljanah nad škofjo Loko ob 14. urL
— Že 31. oktobra pa bo takšna svečanost ob 16. uri pred spomenikom padlim v Železnikih.
V Tržiču pa bodo dan mrtvih počastili 1. novembra ob 10. uri pri obnovljenem spomeniku žrtvam I. svetovne vojne na pokopališču in na grobišču žrtev NOB na pokopališču. Pri spomeniiiku v Krizah bo ta dan spominska svečanost že ob 830, v Kovor-ju pa ob 10. uri. A. Ž.
V torek popoldne se je iz Merica vrnila v domovino glavnina jugoslovanske olimpijske ekipe. Na brniškem letališču so jih pozdravili športni delavci, prijatelji, znanci, množica Kranjčanov, Ljubljančanov in drugih. Iz caravelle JAT sta prva stopila dobitnika zlatih kolajn Djurdja Bjedov, Miro Cerar, za njima pa vaterpolisti in ostali člani jugoslovanske ekipe. — Foto: A. žalar
Pomlajevanje organizacije ZK
Reorganizacija terja kvalitetno spremembo slehernega komunista
Tudi na Gorenjskem se je zveza komunistov pomladila, vendar pomlajevanje poteka prepočasi — Ugotovitev Medobčinskega
sveta ZK za Gorenjsko
.niiiiiiiriiiifiiiriiiitiiiiifiiiiifiEiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiEilfiniic11121^
KRANJ
V BLAGOVNICI KOKRA — KRANJ
Pri pomlajevanju organizacije zveze komunistov v naši republiki in še posebej na Gorenjskem ne gre za problem mlađih, marveč za problem komunistov. Prav pri določenem številu slednjih se velikokrat kaže tudi oportu-nizem. Morda bi temu lahko rekli tudi samoljublje ali zapiranje vase. Kakor koli že, mlade takšne gledanje, takšen odnos komunistov do njih, ne vabi v organizacijo zveze komunistov, v njene vrste.
Kadar govorimo o pomlajevanju organizacije zveze komunistov, o sprejemanju novih članov, ne smemo prezreti ugotovitev. Vsebinsko reorganizirana in pomlajena zveza komunistov bi v okviru nadaljnje preobrazbe, nadaljnjega vsebinskega razvoja morala upoštevati prav to bi. stvo reorganizacije. Formalno zanikanje starih kriterijev sprejemanja v zvezo komunistov je na tem področju več kot premalo. Ce govorimo o preobrazbi, bi se morala ta pokazati prav tod; v lomljenju starih gledanj, klasičnih organizacijskih sestankov osnovnih celic ZK itd.
Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji od januarja do avgusta sprejetih v zvezo komunistov 1647 novih članov, izključenih in izstopilo pa jih je 2130. Popolnoma drugačni pa so podatki, ki še niso v celoti zbrani, za september in oktober.
Čeprav tudi podatki za Gorenjsko niso točni, pa se vendar kaže dokajšen porast novih članov v organizaciji zveze komunistov. Tako je bilo od januarja do zadnjih dni oktobra na Gorenjskem sprejetih v ZK 245 novih članov, izključenih in iztopilo pa jih je okrog 20. Vendar pa moramo poudariti, da se ti podatki prav v zadnjih dneh spreminjajoa oziroma število novih članov narašča.
Prav Je, da si zastavimo vprašanje, kje je vzrok za to?
Odgovor ni težak. Ce smo Se do nedavnega govorili o organizacijski reorganizaciji ZK, potem nam danes že samo podatki o na novo sprejetih članih pričajo, da se je močno začela izvajati tudi vsebinska reorganizacija. Najbolj se je pokazala prav ob zadnjih političnih dogodkih v  svetu.  Smernice, akcijski
programi, že nekateri uresničeni dogovori itd. kažejo prve in odločilne korake na področju dejanske reorganizacije.
Za zdaj še ni analiz, vendar pa je spričo zadnjega dogajanja najbrž dovoljena takšna površna ocena. Da se bo. mo laže prepričali, lahko primerjamo tudi nove sprejeme v drugih republikah. Številke gredo v tisoče novih članov. In večinoma so to mladi ljudje.
Ko so o tem razpraljali na zadnji, ponedeljkovi seji Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, so nad temi podatki izrazili zadovoljstvo, hkrati pa so tudi poudarili, da z njimi še vedno ne moremo biti zadovoljni.
V radovljiški občini že eno leto razpravljajo o sprejemu novih članov. Od celotnega članstva ZK v občini je le dva do tri odstotke mladih. S tem podatkom v Radovljici niso zadovoljni, vendar kaže, da bodo že prihodnji mesec sprejeli okrog 50 novih članov.
V tržiški občini je v ZK skoraj 19 odstotkov mladih. Letos pa jih bodo sprejeli še okrog 25.
V škofjeloški občini je 10 odstotkov mladih članov ZK. Tudi tod bodo najbrž še letos sprejeli nekaj novih.
V jeseniški občini bodo še do konca tega meseca samo v železarni sprejeli v organizacijo zveze komunistov okrog 60 novih članov.
V kranjski občini pa bodo letos sprejeli še najmanj sto novih članov. Trenutno pa je od vseh članov ZK okrog 9 odstotkov mladih.
Ce na hitro preletimo te podatke in jih primerjamo s sprejemanjem v zvezo komunistov pred enim letom in več, potem je vtis dokaj ugoden. Vendar pa se moramo že ob malo podrobnejšem pregledu zamisliti. Res je. da so vsi na novo sprejeti člani ZK večinoma mladi, vendar pa je tudi res, da so le-te predlagali za sprejem občinski komiteji in organizacije ZK v večjih delovnih organizacijah. Precej pa je na Gorenjskem organizacij ZK, ko že nekaj let niso sprejeli nobenega novega člana.
Prav na slednje smo mislili v uvodu tega članka. V teh organizacijah,    so    na seji
Medobčinskega sveta ZK menili, da se kaže tudi določen oportunizem. Lc-ta ima najbrž izvor v preteklih kriterijih sprejemanja mladih oziroma novih članov v organizacijo. Razen tega pa so tu še drugi vzroki, ki izhajajo iz pretekle organizacijske in vsebinske prakse: zapiranje organizacije, nezanimanje za probleme in težave mladih ljudi, ozko ali načelno reševanje družbenih problemov itd. Vse to pa so vprašanja, s katerimi je zveza komunistov ob reorganizaciji in po njej prelomila; ponekod tudi že v praksi.
In da ne bomo nejasni, povejmo še naslednje. V tistih organizacijah, kjer v zadnjih letih niso sprejeli nobenega novega člana, ne gre za nepravilna stališča organizacije, ne gre za problematično ali idejno nesprejemljivo mladino, marveč največkrat samo za odnos posameznih komunistov. Ce namreč govorimo o preobrazbi oziroma reorganizaciji zveze komunistov, moramo upoštevati, da je sleherni član organizacije — komunist dolžan storiti vse za boljše notranje organizacijske in družbene odnose.
A. Žalar
i    VEDNO  BOGATA  IZBIRA  KONFEKCIJE |
KUPCI!
£ za jesen in zimo
% za ženske, moške in otroke
% za vsak okus
Oglejte si bogato izbiro § konfekcije v Blagovnici ■—■ § Kokra, Kranj.
millillilIlllllII!llllIIIlItIiIIIUIIlllIIIIIIllllIIIIIIIISIlIllIIIIIIlIllllltlIllllIIIIItlIIIIIIIIIllliUfl><iflIIlllflr
Zadnja pot Janeza Mlakarja
V nedeljo so se na šenčurskem pokopališču od znanega revolucionarja in enega najstarejših komunistov na Gorenjskem poslovili prebivalci Šenčurja, Kranja, Jesenic in drugih krajev Gorenjske. Na zadnji poti Pa so ga pospremili tudi: član sveta federacije Miha Marinko, predsednik republiškega zbora skupščine SRS dr. Joža Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine Vinko Hafner in drugi.
V imenu sovaščanov se je od Janeza Mlakarja poslovil najprej Franc štefe, v imenu sodelavcev in najstarejših komunistov pa Franc Križnar iz Lipnice. Poslovilne besede ob odprtem grobu pa sta spregovorila se sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Martin Košir in Srečko Mlinaric, predsednik sindikalne organizacije v železarni Jesenice. A. Ž.
V Kamniku se zanimajo za družbeno izobraževanji
Kot vse gorenjske delavske univerze je tudi delavska univerza v Kamniku pripravila obširen program družbenega izobraževanja. Tako bodo v kratkem pripravili več seminarjev za člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, organizirati pa nameravajo tudi politično šolo.
V letošnjem programu družbenega izobraževanja kamniške delavske univerze oziroma v programu seminarjev, ki so namenjeni vsem članom samoupravnih organov, najdemo naslednje teme: ekonomski in sociološki problemi samoupravljanja, organizacija dela organov samoupravljanja, zaključni ra čuni v delovnih organizacijah, gospodarstvo v občini — položaj posameznih kolektivov v ekonomski problematiki občine, medsebojni odnosi v gospodarski  organizaciji ter
položaj delovne organizacije in ekonomski ukrepi.
Omenjeni seminarji bodo tridnevni, že sedaj pa so se nanje prijavili člani samoupravnih organov iz Svilani-ta, Alprema, tovarne usnja, Podjetja Kamnik in iz Titana, že iz števila prijavljenih udeležencev seminarjev lahko zaključimo, da v kamniških
delovnih organizacijah posvf čajo veliko pozornosti družbenemu izobraževanju. T° ugotovitev pa še bolj podkrepi dejstvo, da so nekateri kamniški kolektivi pri delavski univerzi zahtevali, naj b°* do seminarji za vse člane s*" moupravnih organov, ne Pa samo za na novo izvoljen* člane. V. Guče»
O dogodkih pred 50 leti
Na povabilo občinskega odbora Zveze prostovoljcev za severno mejo 1918/19 na Jesenicah je predaval v dvorani pri Jelenu tov. dr. Ude iz Ljubljane o dogodkih pred 50 leti za učence vašjih razredov osnovnih šol. Predavanja se je udeležilo okoli 200 učencev in učiteljev ter tudi nekaj preživelih prostovoljcev. Predavatelj je orisal ves potek dogodkov po zlomu stare avstro-ogrske monarhije, o naših takrat še ne do-
ločenih mejah na severu
bojih to in onstran vcie]e' tja do za nas tako neug
nega izida plebiscita.
d?
Predavatelj je kasneje jal, da ga je skrbelo, ^ naj prikaže mladim ,P° tako
cem takratne dogodke, ^ bodo lahko ra^gj
da ga
No, poglobil se je-« 7^ v nost mladih ljudi in J' :aS, preprosti besedi lepo ml razvoj dogodkov v     • g burnih časih po koncu svetovne vojne.
, ŽELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO
ALI
eno od
POTEM VARCUJTE PRI
Gorenjski kreditni banki kjer    je    razpisa no
NAGRADNO ŽREBANJE
lastnikov vezanih hranilnih vlog!
veleblagovnica I
Mlinaca!
ljubljana
OGLEJTE SI BOGATO ZALOGO PEČI:
peči na trda goriva, peči na olje domače proizvodnje in iz uvoza, oljni gorilniki za kamine) plinske peči, električne peči, termo-električni kamini z ventilatorjem.
blagovnica
NOVOST NA TRŽIŠČU
žarilne peči na premog, plinske peči s katalitičnim izgorevanjem
(PJ škof j a loka
blagovnica škof ja loka
S seje kamniške občinske skupščine
Trgovina zavira kmetijstvo
oziroma o trošenju sredstev krajevnih skupnosti, še bolj pa se je »kadilo« pri razpravi o kmetijstvu v kamniški občini. Omenimo naj še, da so na seji obravnavali tudi rezultate kamniškega gospodarstva,  stanje trgovine in
Čeprav je dnevni red seje Kamniške občinske skupščine obsegal kar petnajst točk, Ve °dbomiki že takoj na «cetku razvneM  K ži_
akni razpravi sta jih ne-vo^no spodbudila poročila
0 delu krajevnih skupnosti
^<llllIIIIIlIIIIIIlll||||||Vf||Ii|||I||iIJI||||I|||||||||||||I|1|T]IUI||II||||||I1|||y||I||||||||I1|||||||||I||1||1||^
Iskrina zvezda v Turčiji
Telefonija odslej najmočnejši
obrat kranjske tovarne |
1 d J°varna Iskra-Elektromehanika Kranj že 15 let pro- i i a^i sv°Je izdelke v Turčijo, kjer velja za najbolj zna- e_ g tu xi"g0s'lovansJto tovarno. Kolikšen je njen delež na s 1 d ] ,m tržišču, zelo lepo ilustrirajo podatki, da ima e 5 ce m'^ona turških gospodinjstev njene električne štev- e 1 let/*' odstotkov kinodvoran uporablja njene kinopro- e 5 s. °rie. v prometu pa so tudi številne manjše avtomat- e § Ke centrale s 110.000 Iskrinimi telefonskimi aparati. | g gv °°trebe po teh in podobnih izdelkih so na tem trži- e 1 turf,S- Ze*° Ve^ke, zato je za Iskro zanimivo in si ga e h r 1 .ze'i zadržati. Ker turška vlada vse bolj podpira e 1 nak?ltCV d°mače industrije in temu primerno ni najbolj e ^ j . ,onJena uvozu, se je Iskra odločila, da svojemu so- e I      7Han-U S Turčijo da novo obliko in vsebino.
1 Da t    ,zeno podjetje Iskra se je dogovorilo s turškim e
1 druvher^em ° ustanovitvi mešane jugoslovansko-turške e
* tel f     ^ 'JO v bhžn' Istambula zgradila novo tovarno e
i la 1r0nsk'n naprav. Pri realizaciji tega dogovora bo ime- | Š      i *?^l^ka tovarna glavno vlogo.
a stott  3 ^° za tovarno v Istambulu prispevala 40 od- e
1 ore °.v. kapitala, zagotovila bo potrebno dokumentacijo, e
1 niakn,^ra^a Proizvodnjo, usposobila nekatere strokov- e
I na 4nn n podobno. Predvideno je, da bo imela ta tovar- e
1 n_ ,     zaposlenih, letna vrednost njihove proizvodnje e
1      jJV^M-OOO dolarjev. |
g 0dj aše Podjetje računa predvsem na dve pridobitvi: =
g So, menitenje svojega kapitala in zagotovitev stalne pri- e
1 t nn°St* na zanimivem tržišču. Velja pripomniti, da se e_
i poš?VO tovarno turško tržišče odpira tudi za Iskrine =
i om p  teIefonske centrale, ki jih doslej zaradi uvoznih =
g zaC'»   y tu m* prodajala in pa za naprave za avtomati- e
g {a,1Jo železnic, ki ji prav v tem času v Turčiji posve- e
i     Jo največjo pozornost. |
" Drij.^d^ddeno je, da bo do podpisa končne pogodbe —
SI° do konca tega leta. e
TELEFONIJA PRODANA ŽE ZA PRIHODNJE LETO |
I tudi* *eto^nJe Poslovno leto kranjske Iskre je značilno =
§ Vred t0' ?a ^e Pro'zvodnja njenega obrata telefonija po e
i vodiH°St' prv'č prekosila vse ostale obrate, ki so doslej =
i dru 'h ?ro'zvodnja avtomatskih telefonskih central in e
5      t    izdelkov za telefonijo se je v tem letu povečala e
retjino, v prihodnjem letu bo predvidoma dosegla e
/rednosti proizvodnje E
udeležena s 110 milijo- =
njen delež v celotni =
/ico. e
Iskrini tovarni velja e
izredno velikem e
domačem kot na tu- 1
letošnjo proiz- =
------...«_«. w.«.vuwu« vcuuaui ampak tudi že —
1 dela ar k° 'a"ko izdelala v prihodnjem letu. Trenutno e
i nanK11^*^110 za Potrebe v naši državi, postopoma pa se e ^       trava izdatneje vključiti tudi v izvoz.         M. S.
«><iiiiiiiiiiiti iiiiiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiijijiiiitiiiiijjiiiiif ikiimiiiiif igiiiiiiiiniiii77
cen v občini, realizacijo proračuna, program vodne skupnosti, spremembe statuta občine in urbanistični pro. gram občine.
Kot rečeno — že v prvi točki dnevnega reda seje kamniške občinske skupščne je prišla do izraza široka izmenjava mnenj in predlogov. Čeprav se je razprava o trošenju sredstev krajevnih skupnosti obrnila v drugo smer — v posledice nedavnih poplav, tega odborniki niso obžalovali. Še več, ugotovili so, da republiški zakon o odmeri davkov in prispevkov občanov ni realen, zlasti kar zadeva poglavje o povrnitvi škode, ki nastane s poplavami ali drugimi elementarnimi nezgodami. Menili so, da določilo, da se zmanjša davčna obveznost le v primeru, če je škoda večja od dvajsetih odstotkov celotnega katastrskega dohodka, ne ustreza konkretnim primerom. Iz vrste mnenj in predlogov se je nazadnje izluščilo tudi mnenje precejšnjega števila odbornikov, da enostavno nima pomena zahtevati povračila škode, zlasti, če je ta manjši od dvajsetih odstotkov cleotnega katastrskega dohodka.
NESORAZMERJA MED ODKUPNO IN PRODAJNO CENO
Ko so odborniki kamniške občinske skupščine obravnavali položaj kmetijstva v občini, so najprej ugotovili, da je še danes nerešeno vprašanje odnosa med neposrednim kmetijskim proizvajalcem in potrošnikom kmetijskih izdelkov, ali kot so povedali, v našem kmetijstvu je veliko neskladje med odkupno in prodajno ceno posameznih proizvodov. Večina se je strinjala, da je trgovina s svojim posredništvom in z različnimi maržami kriva za pojave, da je prodajna cena nekega kmetijskega pridelka dvakrat ali pa še večkrat višjo kot odkupna cona.
V sklepnih ugotovitvah so kamniški odborniki poudarili, da je ena osnovnih nalog za nadaljnji razvoj kmetijstva ureditev razmer na trgu s kmetijskimi pridelki. Posebne temeljile preučitve pa naj bo v prihodnje deležen inter-
vencijski uvoz, z ustreznimi predpisi pa naj se uravnava tudi prelivanje akumulacije od kmetijske proizvodnje k predelavi in trgovini. Ker je v kamniškem kmetijstvu kar 92 odstotkov kmetijskih povr-šin v zasebni lasti, so odborniki menili, da je treba več naporov za zagotovitev ren-tabilnejše blagovne pro:zvod-nje pri zasebnih kmetovalcih. S tem v zvezi pa je potrebno zagotoviti večji vpliv kmeta — kooperanta na proizvodne programe in delitev dohodka v družbenih kmetijskih organizacijah. Med ukrepi, ki bi povečali rentabilnost kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju, so na seja kamniške občinske skupščine omenili tudi preprečitev drobitve površin. To bi lahko dosegli s spremembami in dopolnili zakonov o dedovanju, o zemljiškem maksimumu im še nekaterih drugih predpisov s tega področja. Pozabiti pa ne gre tudi ureditve kmetijskega izobraževanja, ki naj bi prišlo v učne programe osnovnih šol, medtem ko naj bi poklicne kmetijske šole bolj prilagodili zahtevam prakse. V. Guček
Odločba o enoletni prisilni upravi
Na zadnji seji kranjske občinske skupščine (24. oktobra) je bil na dnevnem redu tudi predlog odločbe o uvedbi prisilne uprave nad Komunalnim podjetjem Vodovod Kranj. Odbornikom obeh zborov je bila v razpravo predložena podrobna obrazložitev o nastalih razmerah v Vodovodu. V njej so bile zajete ugotovitve službe družbenega knjigovodstva, komisije za družbeni nadzor in pripombe predstavnikov podjetja. še pred prehodom na razpravo je predsednik skupščine seznanil odbornike o posebni vlogi predstavnikov podjetja Vodovod. Le-ti so v vlogi zapisali, da skupščina ni bila pravilno seznanjena o dogodkih.
Ko je bila predvidena razprava, se ni oglasil nihče od odbornikov. Takoj za tem pa so sprejeli sklep, da se nad Komunalnim podjetjem Vodovod uvede enoletna prisilna uprava. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Ludvik Sire, zaposlen v nabavni organizaciji Iskra Kranj. A. Ž.
V tržiški občini kljub povečani proizvodnji
zaskrbljenost ob polletnem gospodarjenju
»Polletni rezultati gospodarjenja tržiških delovnih organizacij niso preveč rožnati« — takšna je ugotovitev odbornikov obeh zborov tržiške občinske skupščine na eni izmed zadnjih sej.
Kje je treba iskati vzroke zaskrbljenosti za nadaljnjo usodo tržiškega gospodarstva? Nedvomno v dejstvu, da se je ostanek dohodka v letošnjem prvem polletju zmanjšal kar za 41,5 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, pa čeprav se je proizvodnja povečala za 13,5 odstotka. Tržiški gospodarstveniki, kot tudi mnogi drugi, so si na jasnem, da jim klirinška poravnava dolgov ni preprečila nelikvidnosti, še več, nekateri pravijo, da se je zadolženost samo povečala. Na drugi strani pa ne gre pozabiti visokega odstotka terjatev do kupcev, saj te predstavljajo skoraj tretjino celotne vrednosti proizvodnje in storitev. Takšno gibanje v tržiškem gospodarstvu tudi ni minilo brez posledic za osebne dohodke, ti so namreč v letošnjem prvem polletju kar za 140 novih dinarjev pod republiškim poprečjem.
Da so se odborniki tržiške občinske skupščine zavedali kritičnega položaja, pričajo sklepi, ki so jih sprejeli. Občinska skupščina in tržiški sindikalni svet bosta pripravila podrobne analize o možnostih integracijskih procesov, na posvetovanjih s kolektivi pa bosta le-te seznanila z vsemi podrobnostmi gospodarskega položaja.
In kje so v tržiški občini možnosti za integracijo? Kot so ugotovili na seji tržiške občinske skupščine, so zlasti v gostinstvu odprta vrata, pa tudi v nekaterih manjših podjetjih storitvenih dejavnosti. O teh zadevah pa bosta v kratkem razpravljala še zbor delovnih skupnosti tržiške občinske skupščine in plenum občinskega sindikalnega sveta. V. G.
jGLAS # 4. STRAN f-----
ČETRTEK — 31. oktobra 1963
Na Jesenicah so že pričeli občni zbori sindikalnih organizacij
Priporočilu ObSS Jesenice fcaj bi bili izvedeni občni zbori sindikalnih organizacij družbenih dejavnosti že oktoura, ee je prva odzvala sindikalna organizacija Železarskega izobraževalnega centra, ki vključuje tudi kolektiv jeseniške delavske univerze. Občni Zbor je imela že v minulem tednu. Uvodnim besedam predsednika o letošnji vsestranski pripravi na občne zbore, o izredno važnih političnih dogodkih doma in v svetu, o izrednem pomenu VI. kongresa ZKS in plenuma ZKJ je sledila razprava. Razpravljali so o delu v minulem in predvsem o delu v bodočem obdobju in potrdili
akcijski program dela. Na dobro pripravljenem in tudi dobro izvedenem občnem zboru, ki sita se ga poleg 60 članov udeležila tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta ter izvršnega odbora sindikalne organizacije železarne so izvolili nov izvršni in nov nadzorni odbor, delegata za občni zbor ObSS ter delegate za konferenco strokovnih odborov ObSS Jesenice. Zaradi pozitivnega delovanja organizacije in predvsem izvršnega odbora v minulem cbdobju so za predsednika ponovno izvolili dosedanjega predsednika Poldeta Ulago.
r
Svet brez bleščic
Jaz sem alkoholik
»Moja zgodba je žalostna. Pravzaprav ne zgodba, ampak moje življenje. Star sem trideset tet, vendar bi mi gotovo prisodili več, če bi me srečali na cesti. Tudi bolan sem. Zdravniki so ugotovili načeta jetra, oslabljen vid, oslabljeno srce in atrofijo možgan. Tak sem zaradi pitja. Priznam, da sem alkoholik in vsi to vedo. Toda jaz ne morem drugače, ne morem živeti brez pijače. Popijem po liter žganja na dan. Ne morem zaspati, če nisem pijan. Zjutraj je moja prva pot v gostilno. Tresem se po vsem telesu. Včasih imam privide.
Začelo se je pravzaprav že takrat, ko sem bil še vajenec. Mojster ga je rad pil, bil je alkoholik. Skupaj smo večkrat pili in mislim, da sem se takrat navadil pijače. V družini nas je bilo pet. Smo zdrava kmečka družina, nihče pri nas ni bil pijanec ali kako drugače prizadet. Samo jaz sem zabredel v to.
Nato sem se poročil. V zakonu sta se rodila dva otroka, deček in deklica. Piti nisem prenehal. Pustil sem službo. Za družino je morala skrbeti žena. Delavka je in ni zaslužila veliko. Trpeli smo pomanjkanje. Vem, da zaradi mene. Doma nisem razgrajal, vedno sem šel spat, kadar sem se vrnil pijan domov. Delal sem tu pa tam, da sem zaslužil nekaj za svojo pijačo. Če ni bilo denarja, sem od doma vzel kako malenkost in jo prodal. Moral sem imeti za pijačo. Z mojim zakonom je bilo vedno slabše. Saj sem imel zvečer voljo, sklenil sem, da ne pojdem več v gostilno, vendar sem zjutraj na ta sklep takoj pozabil. Pred časom sem se zdravil dva meseca proti alkoholizmu. Vzdržal sem dva meseca brez pijače. Nato sem pil še bolj. Nato sem hodil v Zdravstveni dom po injekcije proti pitju. Vmes med ambulantnim zdravljenjem sem tudi malo pil. Morda sem se zato počutil še vedno slabše. Nato sva se z ženo ločila. Otroka je vzela žena, ker jaz nisem bil sposoben delati m ju preživljati. Preselil sem se k staršem, ker drugam nisem imel iti. Prosil sem za zdravljenje. Tako ni moglo več dolgo trajati. Vem, da zelo redkokdo sam hoče na zdravljenje, ampak jaz sem hotel. Vendar me v Begunjah niso sprejeli, ker so dvomili o uspehu zdravljenja. Moral bi pač v zavod za alkoholike, kjer bi ostal dlje časa ali sploh vse življenje. Takega zavoda pa pri nas ni. Vsi, ki so mi hoteli pomagati, mi niso mogli. Potem so me sprejeli v bolnišnico za duševno in živčno bolne v Polju, vendar so me že po treh dneh odpustili. Ne vem, zakaj.
Vse je spet šlo po starem, še slabše. Denarja nisem imel za pijačo. Nekaj sem naprosjačil po gostilnah. Potreboval pa sem vedno več alkohola. Domači so pred menoj denar skrivali. Neko noč sem splezal v spalnico staršev in iz omare vzel očetov denar ter tri ure. V enem dnevu sem pol denarja zapil in dve uri prodal. Nato so me odpeljali v zapor. Bil sem obsojen na deset mesecev zapora. Tu so me končno dali na zdravljenje v Polje. Zdravil sem se štiri mesece. Mislim, da sem sedaj zdrav, da bom lahko delal. Rad bi spet navezal stike s svojimi otroki. Bivša žena se boji, da bi se ne vrnil k njej in se temu upira. Tudi drugi, ki so mi prej psiiua^ali, dvomijo, da sem se popolnoma odpovedal alkoholu. Jaz pa bi rad začel nuvo življenje. Mi bo uspelo?« L. M.
Razcvet turističnih objektov v Kranjski gori
m V Kranjski gori se bodo z združenimi sredstvi občine turističnega društva in gospodarskih organizacij lotili gradnje
hotela in žičnic
sezoni dvignila od 4200 oseb na uro na 6620 oseb.
Bazen za kopanje, kegljišče, bari in prireditvena dvorana bodo omogočili pestrejše življenje turistov.
O konzorciju bodo sklepali samoupravni organi zainteresiranih podjetij. Skupščina občine Jesenice pa je o tem sklepala na zadnji seji.
Pri SGP Sava Jesenice bo ustanovljena posebna enota, pri kateri se bodo združevala sredstva. Poslovni odbor bo sestavljen od vseh vlagateljev oziramo članov konzorcij a*
Turizmu v Kranjski gori se obetajo še lepši časi.
J. Vidic
IIi:iimi!!lll!!ll!:!!llll!tlll||||!l!lllllll!ll!HMnn
Turistično takso naj bi prejemal Šport hotel na Pokljuki
AvtoprevO'Zniško in turistično podjetje Transturist ^ iz Škofje Loke je na turistično društvo Bohinj naslovilo vlogo, v kateri aCemeljujejo, da bi se turistično takso odstopilo šport hotelu na Pokljuki, da bi s temi sredstvi ure-dali okolico. Turistični delavci Bohinja pa so menili, da zbrana turistična taksa Pn: pada krajevni skupnosti Srednja vas. Ker so to namenska sredstva, pa so sklenili, naj bi se trosila spora? zumno s krajevno skupnostjo, Tra.nsturi.stom, skupščino Radovljica in turističnim društvom v Bohinju. Zato bosta krajevna skupnost kot tudi podjetje Trainsturist predložila program ureditvenih deji ki naj bi se opravila za ta denar.
B. BIcnkuš
Kranjska gora je priznano središče turizma v Zgornje-savski dolini. To potrjujejo tudi podatki o gibanju gostov v tem kraju. Pred desetimi leti je bilo v Kranjski gori 26.000 gostov, lani pa že okrog 62.000. V tem času se je število tujih gostov povečalo od 2792 na 25.401 gosta. Na žičnicah v Kranjski gori je bilo 1959. leta prepeljano 169.300 oseb, lani pa že prek milijon. Bruto promet v družbenem sektorju turističnega gospodarstva je v Zgornjesav. ski dolini lani znašal blizu tri milijarde starih dinarjev, še zdaleč pa niso izčrpane vse   turistične zmogljivosti
Dražja kava,
cigarete, čokolada.. •
V torek so v zvezni skupščini sprejeli spremembo zakona o tarifi zveznega davka na promet. S temi spremembami se je podražila kava, cigarete tipa morava, čokolada, žvečilni gumi in kakao. Podražitev kave, oziroma povečana stopnja davka, ki se plačuje pri uvozu, za surovo kavo od 2,5 na 3,5 din, za praženo in mleto kavo 3,5 na 5 in kavni ekstrakt od 15 na 20 dinarjev za kilogram, naj bi zaustavila naraščanje uvoza kave, pa čz-prav bi se s tem zmanjšala njena poraba. Z zvišanjem davka na promet za cigarete tipa morava oziroma vse vrste cigaret, ki so do sedaj veljale 1,80 din, se bo zvišala njihova prodajna cena na dva nova dinarja. Glavni razlog za zvišanje cene čokolade je, da bi se zmanjšalo stalno naraščanje porabe čokolade, za katero uporabljamo uvozne surovine. Enaka obrazložitev velja tudi za izdel. ke iz sladkorja — bonbone, žvečilni gumi in podobno.
Kranjske gore in prirodne lepote okrog tega mesteca na meji dveh sosednjih držav.
Da bi pospešili razvoj turizma v Kranjski gori, so na Jesenicah ustanovili konzorcij (poslovni odbor za vodenje skupne akcije na področju turizma v Kranjski gori). Načelno soglasje za združevanje sredstev za turistične objekte v Kranjski gori so dali GPP Gorenjka, Žičnica Vitranc, turistično društvo Kranjska gora, Vodovod Jesenice, Kovinar Jesenice in skupščina občine Jesenice. Navedeni bodo združili sredstva z namenom, da bi v Kranjski gori zgradili hotel, prireditveno dvorano, vodovod in žičnice na Vršiču ter dopolnili sistem žičnic v Kranjski gori.
Po idejnem načrtu naj bi zgradili hotel B kategorije z 200 ležišči, restavracijo z 250 sedeži, kegljiščem in zimskim bazenom. Kino dvorana naj bi imela do 250 sedežev.
Dopolnitev sistema žičnic v Kranjski gori zajema naslednje: sedežnico Bukovnik, dolžine 1165 m; vlečnico Podkoren, dolžine 1050 m, zmogljivost 800 oseb na uro; vlečnico Kekec, dolžine 575, zmogljivost 1000 oseb na uro; vlečnico Preseka II., dolžine 360 m, zmogljivost 600 oseb na uro in rekonstrukcijo sedežniee Vitranc I.
Izgradnja sistema žičnic na Vršiču naj bi zajela sedežni. co na Vršič, dolžine 1580 m z višinsko razliko 428 m; gon-dolsko žičnico na Mojstrovko, dolžine 1322 m z višinsko razliko 670 m in dve vlečnici, dolžine 840 metrov.
Uresničitev teh investicij terja sredstva v znesku 3 milijarde 427 milijonov starih dinarjev, od tega 200 milijonov za vodovod.
Z izgradnjo sistema žičnic in smučišč v Kranjski gori se bo zmogljivost v zimski
V petek so v ČP Gorenjski tisk namestili nov tiskarski stroj heidclbcrg KSBA (delovni 46 x 58,5 cm). — Foto: F. Perdan
fon»a<
Celoten sistem žičnic na Voglu bo končan prihodnje leto
Za 600 milijonov novih investicij
Maratonska pogajanja med podjetjem Transturist in bankami so končno obrodila sadove
v Pisanje o enem izmed na-** največjih  zimskih turi-shcnih   centrov,   o sistemu zicnic in smučišč na Voglu JePred nekaj meseci že polio stolpce dnevnega časo-jjjia. Takrat smo brali, da P^ajna žičnica, ki predstavna glavno in praktično edino ^»unikacijsko vez s tereni vrhu, ne ustreza več, da * njena rekonstrukcija nuj-». Investitor in lastnik vseh di «  ^P^v škofjeloško po. jetje Transturist ni odlaša. s Pripravami, ampak je
začelo nemudoma iskati kredite. Ob tem velja omeniti številna vprašanja, nastala v zvezi s samimi deli: ali graditi povsem novo žičnico ali samo prenoviti in izboljšati staro? Stroški v prvem primeru bi bili seveda nekajkrat večji, zlasti če upoštevamo, da sedanje kapacitete na vrhu ne bi več zadoščale. Podjetje pa je takrat že imelo izdelan program izgradnje celotnega sistema žičnic in vlečnic. Torej so se, kot bomo
\
\
videli, odločili za drugo varianto.
Sedanja dela predstavljajo tretjo, zadnjo fazo gradnje visokogorskega centra na Voglu. Ko je leta 1963 Transturist postavil nihajno žičnico, ni mislil storiti še kaj več. Toda že kmalu je postalo jasno, da to ne zadošča, da bi spričo velikega zanimanja kazalo z deli nadaljevati in zgraditi pravo alpsko središče, namenjeno predvsem zimskemu turizmu. Tako je posebni Oddelek za žičnice pripravil podroben načrt, ki so ga organi samoupravijanja v marcu 1966 tudi potrdili. Predvideva tri etape izgradnje: prva (postavitev nihajne žičnice ter vlečnic) in druga (napeljava sedežnic) sta že končani. Ob tretji fazi, ob delih, ki naj bi povečala dovozne kapacitete gondolske žičnice in spremenila celoten sistem v zaključeno celoto, pa se je zataknilo. Pogoji, pod kakršnimi je banka podjetju Transturist nudila kredite, so bili zanj povsem nesprejemljivi, (odplačilni rok 10 let in 6-odstotna obrestna mera). Vedeti moramo namreč, da ena milijarda 72 milijonov starih din, kolikor je investitor do sedaj vložil v naprave na Voglu, predstavljajo zanj veliko breme. Samo obresti požro 267 milijonov 800 tisoč starih din na leto.
Pogovori so se vlekli od aprila pa vse do konca septembra. Kazalo je že, da z deli na Voglu ne bo nič, da bo vse ostalo pri sedanjem stanju. Končno pa sta se obe stranki le sporazumeli in na tiskovni konferenci v ponedeljek so predstavniki Trans-turista zbrane novinarje seznanili z nastalim položajem.
Zvedeli smo, kako je potekala »bitka za Vogel«. Prvotno so v kreditni banki Ljubljana podjetju odobrili posojilo samo za rekonstrukcijo nihajne žičnice, in sicer 210 milijonov starih din. Vsoto bi Transturist moral vrniti v desetih letih, obrestna mera pa bi znašala 6 odstotkov. To je povsem v nasprotju s priporočili republiške gospodarske zbornice, kjer so nedvomno ugotovili, da žičnice lahko poslujejo suficitno samo, če se investitorju omogočil nabavo kreditov z 2-odstotno obrestno mero in odplačilnim rokom najmanj 20 let. Seveda Transturist kredita ni sprejel. Predložni je prej omenjeni načrt dokončne izgradnje vi-
sokogorskega centra na Voglu, katerega, uresničitev bi seveda veljala še mnogo več. Po dolgotrajnih razgovorih so ta program odobrili in dosegli sporazum tudi glede višine posojil ter pogojev vračanja anuitet. Rekonstrukcijo gondolske žičnice bo kreditirala kreditna banka Ljubljana. Investitor mora 315 milijonov starih din, kolikor znašajo stroški, vrniti v 15 letih. Obrestna mera je 6 odstotkov .vendar ob 2-od-stotni bonifikaciji na podjetje odpade le i odstotke. Nadaljnjo ugodnost za Transturist pomeni tudi sklep banke, da se kredit prenese na usmerjevalna sredstva, ko jih bo uvedla republika.
Denar za izgradnjo dodatnih vlečnic — 115 milijonov starih din — si je podjetje zagotovilo pri Gorenjski kreditni banki. Pogoji odplačevanja so isti — 6-odstotna obrestna mera (2 odstotna bonifikacija) in doba vračanja 16 let. Manjka samo še 176 milijonov, kolikor bo stala nova enosedežnica. Za to vsoto nameravajo prositi kreditno banko Ljubljana.
Direktor Transturista Veno Dol jak je pojasnil, da tudi sedajni pogoji zanje niso ugodni. Cena prevoza z žičnico pri nas ne dosega niti polovico cene v inozemstvu, stroški postavitve teh naprav pa prav nič ne zaostajajo za podobnimi izdatki v tujini. To je hkrati odgovor na vprašanje, zakaj, tovrstni objekti v tujini prinašajo visoke dobičke. Ce bi občine gospodarskim organizacijam, ki gradijo na njihovem teritoriju, dale kake olajšave (do sedaj na kaj podobnega ni bilo misliti) in če bi bila retencijska kvota nekoliko višja (7 odstotkov, kolikor znaša sedaj, ne zadošča niti za vzdrževanje obstoječih objektov) bi se stvari kaj hitro spremenile. Tudi usmerjevalna sredstva bodo za investitorje žičnic pomenila veliko r azbrornen itev.
Sredstva za gradnjo so torej zagotovljena. Poglejmo bolj natanko, kakšne objekte Transturist še namerava postaviti na Voglu.
Do zimske sezone 1968/69 se bosta trem že obstoječim vlečnicam pridružili še dve. Prva, do Konta, bo dolga 240 metrov. Njeno zmogljivost cenijo na 500 oseb v eni uri. Drugo vlečnico, dolgo 121 metrov, nameravajo speljati do Storeča. Zmogla naj bi prepeljati 840 ljudi na uro. Novi napravi bosta dosedanji sistem žičnic funkcionalno dopolnili, saj predstavljata zvezo med območjem Kratkega plazu in Prvim Voglom. Zlasti pomembno novost predstavlja vlečnica Storeč, saj bo zajela najkvalitetnejša smučišča na področju Prvega Vogla. Teren je tamkaj gladek in travnat ter zato omogoča smuko že ob najmanjših količinah snega. Strmine so
primerne tako za izurjene smučarje kot tudi za začetnike.
Kakor predvidevajo, bo rekonstrukcija nihajne žičnice gotova šele konec prihodnjega leta. Do bližnje sezone nameravajo samo izboljšati njeno tehnično stanje, tako da bo v skladu z zakonskimi predpisi, in zagotovili brezhiben prevoz obiskovalcev.
Izmed drugih izboljšav velja še zlasti omeniti povečano skrb za red na smučiščih. Ukrepi v zvezi s tem so nujni, saj ob konicah spričo nepazljivosti često prihaja do nesreč (lani celo en smrten primer). Ce bo skupščina občine Radovljica o tem sprejela napovedan odlck, se najhujšim kršilcem v bodoče obetajo stroge kazni.
Letošnja novost je tudi dnevna karta za neomejeno število voženj na vseh žičnicah sistema Vogel, vštevši z nihajno. Karta bo veljala samo za eno osebo in za določen dan.
Do zimske turistične sezone 1969/70 pa nameravajo smučarski center na Voglu dokončno urediti. Prenovljena nihajna žičnica bo tedaj zmogla prepeljati 360 ljudi na uro (sedaj 190). S sedežni-co med Orlovimi glavami in Zadnjim Voglom, katere kapacitete naj bi znašale 600 oseb na uro, bodo aktivirali največja smučišča na Voglu.
Poglavitno pridobitev pa vsekakor predstavlja izgradnja smučarske proge med Sijo in Ukanccm. Dolga bo prek 8000 metrov, kar je brez dvoma njena glavna kvaliteta. Hkrati bodo z njo precej razbremenili nihajno žičnico, pred katero se ob sobotah in nedeljo zvečer nabira dolga vrsta odhajajočih turistov. Približno dve tretjini njeno dolžine je že nared. Zadnji del bodo pomagali graditi pripadniki JLA. Od izteka te proge do spodnje postaje žičnice je vsega 10 minut hoje.
Novost bodo pomenili tudi novi smerni znaki, opozorila in table, ki naj bi omogočili smučarju bolje izkoristiti vse razpoložljive proge.
Tako naj bi bil videti dokončno urejeni Vogel. Zmogljivost že obstoječih in dodat* nih naprav skupaj naj bi znašala 3950 oseb na uro. Celotna investirana vsota, če je proračun točen, bo zares * velika — 1 milijarda 677 milijonov S din, pri čemer odpade na bančna sredstva l milijardo in 289 milijonov. Ob poprečni odplačilni dobi 15 let in obrestni meri od 2 do 6% bi bilo potemtakem podjetje Transturist dolžno vsako leto izplačati za 473 milijonov S din anuitet. Ce bodo banke zagotovile kredite v pogodbenem roku in če ne pride do nepredvidenih težav, bo torej Vogel še čez leto dni naš najprivlačnejši zimski turistični center.
' Guzelj
Manjši promet letališča na Brniku
in kakšne so možnosti za njegovo poživitev
Podjetje Aerodrom Ljubljana—Pulj je do konca avgusta zabeležilo za petino večji promet kot lani Porast gre izključno na račun nove-
ga puljskega letališča, skozi katerega je šlo v osmih me-escih 61 tisoč potnikov. V enakem obdobju se je število potnikov na letališču Ljublja-
na znižalo od lanskih 98 tisoč na nekaj manj kot 50 tisoč, to je skoraj za polovico. V septembru so na Brniku sprejeli 7 tisoč potnikov, v Pulju pa 12 tisoč, ocena števila potnikov do konca leta pa je na prvem letališču 65 tisoč, na drugem pa 76 tisoč potnikov.
Hitro uveljavljanje letališča Pulj spričo močnega istrskega turističnega zaledja ne preseneča; prav tako je bilo pričakovati, da bo ljubljanskemu zelo naglo prevzelo velik del njegovih prejšnjih
Turistični razglednici
Tale posnetek je naš fotoreporter naredil v Bohinjski Bistrici. Sodeč po napisu bi moral biti prostor turističnega društva odprt vso sezono. Vendar pa je v Bohinjski Bistrici odprt le med poletno turistično sezono. — Foto: F. Perdan
Blejski čolnarji čakajo še zadnje zakasnele goste. — Foto: F. Perdan
potnikov. Čeprav obe letališči sodita k istemu podjetju, pa to ne zmanjšuje aktualnosti vprašanja, kje in kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja sodobnega opremljenega Brnika, katerega pristajalna in vzletna steza vsekakor ne doživlja letos nilti malo živahen promet.
Možnosti so tri: razmah alpskega turizma, vključevanje Ljubljane v mednarodne letalske proge in povečanje tovornega prometa. Skušajmo jilh vsaj nekoliko osvetliti.
KAM Z LETALSKIMI POTNIKI?
Razmere v alpskem turizmu so znane. Predvsem je za njegov razvoj značilno, da je v primerjavi z razvojem obmorskega turizma izredno po. časen. Pri naložbah, ki so na splošno redke, gre praviloma za posamezne objekte, nikakor pa ne za celovito izgradnjo krajev in področij, ki bi v mednarodnem turističnem prostoru lahko kaj pomenili. Pomanjkanje zmogljivosti je posebno očitom pozimi. Na Gorenjskem je, na primer, na prstih ene roke mogoče našteti hotele, ki imajo v bližini vsaj najnujnejše zimsko športne objekte in so primerno opremljeni za sprejem zahtevnih letalskih gostov. V resnici je za skupino, kakršna dopotuje z letalom, že kar težko dobiti mesto v gostinskem objektu, posebno še, ker so za gostince individualni gostje zanimivejši od skupinskih, saj jim ni potrebno dati posebnih popustov in provizij.
Prva možnost za nadaljnje povečanje prometa na letališču je torej odvisna od tega, če se bo in kdaj se bo spremenil odnos do — doslej vsekakor zapostavljenega kontinentalnega turizma.
SLEPI TIR ZA
MEDNARODNE POTNIKE
Kar zadeva poglavje mednarodnih letalskih prog je treba priznati, da je Ljubljana ostala zunaj njihove mreže. Do krize na Češkoslovaškem je imela povezavo s Prago, ki je sedaj usahnila. Do 29. oktobra je preostala še proga Beograd—Ljubljana —Amsterdam, ki jo je JAT odprl na željo potovalnega urada iz Clevelanda in je koristila predvsem našim izseljencem .To pa je bilo tudi vse. Do letos je bila Ljubljana vključena tudi v precej prometno progo med Dubrovnikom in Londonom, ki jo je letos JAT opustil. Ocene kažejo, da bi bile lahko dokaj prometne tudi povezave Ljubljane z nekaterimi drugimi evropskimi središči, vendar trenutno pri JAT zanje ni posluha.
SAMO V BEOGRAD
Sicer pa je še bolj nerazumljivo kot to, da je ljubljansko letališče slepi tir za
mednarodne potnike im da razen z Beogradom ni povezano z nobenim drugim letališčem v državi. Turisti, zlasti tuji, nikakor ne morejo razumeti, da iz Slovenije ni mogoče direktno v Dalmacijo z letalom. Zaradi tega so do. živele precej neuspeha in te« žav tudi zanimive in mnogo obetajoče kombinacije domačih in tujih turističnih uradov, imenovana sever—jug. Turistom so obljubljale prijetne počitnice na Gorenjskem in po dveh urah vožnje z letalom povsem nov sv*t ob južnem Jadranu. Kdo naj bi bil pač zadovoljen, ko sta se dve uri letenja zamenjali s celodnevno utrudljivo vožnjo z avtobusom. Pri vsem tem so, kot je videti tudi v prejšnjih ugotovitvah, posebna turistična letala, ki prire-jajo svoje polete v sodelovanju s turističnimi uradi, za ljubljansko letališče še največjega pomena,
ZELENA LUC ZA TOVOR
Tovorni promet je za 1JUD" ljamsko letališče vse do te jeseni pomenil precej neobdelano področje. Mimo neznatnega števila posebnih tovornih letal so tovor doslej vozila od tod le običajna potniška letala. Ocene špediter-skega podjetja Interevropa Koper, ki se je zavzelo za to.
da se prevoz tovora z
letali
tudi pri nas bolj razmahne, so zelo ugodne. Zanimivo je, da izračuni stroškov kažejo, da bi bile posamezne pošiljko z letalom lahko celo cenejše kot z drugimi prevoznimi sredstvi. Prva prizadevanja so že obrodila nekaj sadov; tovorna letala so zadnje dni pogostejši gost na Brniku. Precej upanja je tudi za to, da letališče dobi redno povezavo s tovornim letalom s katerim večjih evropskih letališč, ki je vključeno v zveze z ostalim svetom. Zanimanje za tako progo kaže avstrijsko letalsko podjetje, pa tudi pri Jatu zagotavljajo, da jih P°-nudba zanima.
BOLJ SLABO KOT DOBRO
Kakorkoli  gledamo na te tri možnosti, je gotovo, da — razen morda zadnje — 23 bližnjo prihodnost ne obetajo kaj posebnega. Podjetje Aerodrom samo nanje ne more kaj prida vplivata, saj ne sodijo niti med njihove pristojnosti niti med njegove naloge ali možnosti. Čeprav podpira vsa prizadevanja,  ki ^hko posredno oživijo tudi promet na ljubljanskem letališču, m»» ne moremo zameriti, če hkra-ti polaga veliko več upov na PUlj, kamor bo, vsaj začasno, usmerjalo tudi razpoložljiv* "'••••••»ticijska  sredstva. Sicer
P;» — na puljskom in P°Iie" *kem področju bodo samo čez lo zimo pridobil; 2500 novih turističnih ležišč. In kol*0 bomo zgradili pri na.<?
M. S.
Enote samozaščite v naselju in krajevni skupnosti
Civilna zaščita ima dve delovni področji. Prvo obsega izvajanje priprav in ukrepov za zaščito ljudi in imetja v vojni pred zračnimi in drugimi oblikami napadov bodisi s klasičnim orožjem ali orožjem za množično uničevanje ter  reševanje   po napadih, drugo pa reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v katerih so ogroženi zdravje in življenje velikega števila ljudi ali premoženje v velikem obsegu. Po svojem namenu je torej izrazito humana   organizacija,   saj je njena naloga pomagati ljudem, ki so se znašli v težavah bodisi   zaradi   naravne ali druge podobne nesreče, bodici zaradi vojne.
V organizacijskem pogledu je civilna zaščita zasnovana tako, da v omenjenih primerih lahko zagotovi hitro osnovno pomoč prizadetim, Prav tako pa tudi izvajanje zahtevnejših reševalnih operacij. Tako ima številne enote za pomoč in reševanje, ki se glede na osnovni namen in delovno območje delijo na dve katege ■riji: na enote samozaščite ter teritorialne eno_ *e civilne zaščite.
Enote samozaščite se osnujejo v mestih po velikih stanovanjskih hišah oziroma
po ulicah, če v naselju pre- j vladujejo majhne stanovanjske zgradbe ter tudi po strnjenih vaseh in krajevnih skupnostih. Organizirajo pa jih delovne organizacije in ustanove. Delovno območje enote samozaščite obsega zgradbo, ulico, naselje, krajevno skupnost oziroma delovno organizacijo, iz katere je ljudstvo, ki izpolnjuje enoto. Ce po napadu ali nesreči na njenem območju ni potrebe po reševanju, je pa pomoč potrebna v bližini, bo solidarnost do prizadetih seveda narekovala enoti, da pohiti na pomoč tja, torej da se vključi v reševanje tudi zunaj svojega območja.
Enote samozaščite v kra-krajevni skupnosti vodi štab civilne zaščite krajevne skupnosti, ki je v operativnem pogledu podrejen občinskemu štabu.
Delovno območje teritorialnih enot civilne zaščite, ki so manj številne in med katere prištevamo specializirane enote in združene odrede, je širše in obsega celotno ozemlje družbeno-poliitične skupnosti, ki jih je ustanovila. To so torej občinske enote civilne zaščite, ki jih v reševalnih akcijah neposredno vodi občiniski štab, usmerja
pa jih v reševanje tja, kjer je potreba največja, oziroma kjer je za reševanje potrebno zahtevnejše strokovno znanje.
Enote zamozaščite, zlasti tiste v stanovanjskih hišah, po ulicah, vaseh in krajevnih skupnostih predstavljajo najbolj množični del civilne zaščite. Oblikujejo se v oddelke, vode in čete, odvisno od potrebe ter velikosti območja, na katerem delujejo. Ne glede na to, kako so velike, se delijo v dve specialnosti, in sicer v ekipe za laično prvo pomoč ter gasilsko tehnične ekipe in enote.
Ekipe za laično prvo pomoč štejejo po šest ljudi: dva bolničarja za prvo pomoč poškodovanim ter štiri nosače za prenos ranjencev potem, ko so prejeli prvo pemeč, na postajo prve pomeči, kjer bodo deležni zdravniške pomoći. Bolničarja sta opremljena vsak s svojo sanitetno torbico, nosači pa imajo sanitetna nosila.
Gasilsko tehnične ekipe štejejo po p3t do sedem ljudi opremljene pa so s pripomočki za gašenje požarov, dokler se ti še niso razširili ter za reševanja ljudi iz porušenih oziroma zasutih zgradb in zaklonišč. To so sodi in vedra
z vodo, zaboji s peskom in lopate, požarne metle, bran-tače ter krampi, dvigalke, mizarske žage ter drugo mizarsko in ključavničarsko orodje.
Delo obeh ekip mora biti seveda usklajeno, kadar gre za reševanje zasutih ranjencev: gasilsko tehnična ekipa ranjenca reši iz ruševin, že med reševanjem ali takoj zatem pa mu sanitetna ekipa da prvo pomoč.
Vloga enot samozaščite ob nesreči ali napadu je še zlasti pomembna zato, ker sq te enote dejansko na samem kraju, kjer je pomoč potreb, na; tako je njihova pomoč hitra in prav zato dragocena. °ož?r dokler je v začetni fazi in se še ni razširil, navadno ne povzroči velike škode, razen tega pa ga je lahko pogasiti z enostavnimi in cenenimi pripomočki. Se pomembnejša pa je hitra pomoč, če so v vprašanju ranjenci ped ruševinami. V takih primerih so minute velikokrat dragocene in če so zamujene, jih pogosto ni mogoče več nadoknaditi. Kako pomembna je lahko pomoč enot samozaščite, nam najbolje dokazuje potres v Skopju: prebivalci mesta so | po nesreči z enostavnimi pri-
pomočki rešili iz ruševin 70 % zasutih ljudi, ostalih 30 ^/o pa so rešile vse številne in dobro opremljene reševalne enote, ki so prihitele na pomoč od drugod. Nobenega dvoma ni, da bi tudi v drugih podobnih nesrečah ali po zračnih napadih enote samozaščite odigrale enako pomembno vlogo pri reševanju ljudi in imetja.
Sodelovanje v enotah samozaščite je glede na nji.hov namen in vlogo ob nesrečah i a v vojni humana naloga m obenem patriotična dolžnost vsakega posameznika. Je pa ta dolžnost predpisana tudi z zakonom o narodni obrambi ter republiškim zakenom o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Po teh predpisih so obvezniki teh enot vsi moški, ki so izpolnili šestnajst let, če nimajo vojaške razvrstitve ali civilne razvrstitve drugje, pav tako pa tudi žene brez majhnih otrok. Oba zakona pa obveznikom nalagata dolžnost, da se s poukom in vajami usposobijo za naloge, ki bi jih kot pripadniki enot samozaščite, morali opravljati bodisi ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali v vojni.
Polde štukelj
turistično j prometno podjetje KRANJ
Posebni vozni red
s =
za dan 31. X
KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto
21 22
36
37 Postaje
58
59
73
14.15 14.17 14.20
14.20 14.22 14.24 14.26 14.27 14.30 14.32 14.35
17.50 o 17.52 - 73 17.54 3 3 17.56 rt .5 17 57 > 6 18.00 g£ 18.02 18.05
18.05 18.07
Pokopališče Primskovo J-Vodov, stolp Zdrav, dom Dijaški dom Kranj AP Evropa hotel Pokopališče
14.25 14.23 14.21 14.19 14.18 14.15
14.40 14.38 14.36
c
14.343 3 14.331 j 14.30 > £ 14.28 g S| 14.25
18.10 18.08 18.06 18.04 18.03 18.00 17.58 17.55
za dan 1. XI. 1968
KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto
74
21 22
36
18.15 18.13 18.10
9.15 9.17 9.20
9.20 9.22 9.24 9.26 9.27 9.30 9.32 9.35
17.50 o 17.52 - ? 17.54
a a 17.56
II 17.57 > S 18.00 g £ 18.02 18.05
37	Postaje	58	59	73	74
18.05	Pokopališče	9.25	9.40	18.10	—
18.07	Primskovo Jaka	9.23	9.38 o	18.08	—
—	Vodov, stolp	9.21	9.36^ g	18.06	—
—	Zdravstveni d.	9.19	9.343 S	18.04	—
—	Dijaški dom	9.18	9.33 gj i	18.03	—
—	Kranj AP	9.15	9.30 > S	18.00	18.15
—	Evropa hotel	—	9.28 g £	17.58	18.13
—	Pokopališče	—	9.25	17.55	18.10
Avtobus vozi od pokopališča po Ručigajevi, cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Kidričevi, Koroški, Trg revolucije, Gregorčičevi, Maistrov trg, Prešernovi, preko mostu na Zupančičevo ulico, po cesti Talcev na pokopališče ter obratno. Cena vozovnice za eno vožnjo je 0,70 N din (70 S din).
Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo za dan mrtvih, 1. novembra organizirali prevoz svojcev v Begunje in Drago.
Odhod z avtobusne postaje v Kranju ob 8.30, cena povratne vozovnice je 7,00 ND.
Predprodaja vozovnic je na avtobusni postaji v Kranju in v turistični poslovalnici CREINA, Koroška cesta 4.
Tiho žubori potok ob Ko-govškovi hiši v Ja\x>rndškem rovtu. Žubori in šepeta: »Tu poleg mene partizanski junak v grobu počiva.«
Potok se zvija po grapi, med ruševjem in koreninami, prek skal in strmin vse dni in noči. Bogve koliko stoletij aH celo tisočletij že napaja žejne in zaliva suha pobočja gozdov. Ce bi Ježek vedel, da potok skriva v sebi življenjsko moč, ne bi skočil prek njega in omahnil zadet od sovražnikove krogle. Toda. kdo je vedel, kje preži smrt? Ježek je skočil v njen objem, ko mu še ni bilo 17 let. Tisti Ježek, ki je še dan poprej žvižgal in prepeval po gozdovih Pokljuke in Mežak-Ije. Tu ob potoku je omahnil sekretar jeseniških skojev-cev, mladinec, ki je tako vroče verjel v lepše življenje. Omahnil je en Ježek, njegove ideje pa so rodile na stotine novih Ježkov. Na Koroški Beli se po njem imenuje osnovna šola, tam je pionirski odred Jožeta Zupana — Ježka, ki izdaja glasilo Ježkov rod.
Pridni so pionirji Ježkove-ga odreda. Toda na grob Ježka so malo pozabi'li. Tista le. sena ograja okrog Ježkovega groba ni dostojna za junaka, (ki počiva sredi gozda. Za dan mrtvih ga bodo pionirji osnovne šole na Koroški Beli vsekakor obiskali, mi pa bomo današnjo reportažo posvetili njemu.
• Pokopali smo ga ponoči ob luninem svitu
Tončka Konobelj — Milica iz Javorniškega rovta je bila od 1943. leta sekretarka Slko-ja za področje Javornik—Ko. to&ka Bela. O Ježku md je pripovedovala naslednje:
»Ježka sem prvič srečala pole:i 19-14. leta, ko je bil član okrožnega komiteja S koja. Bilo je to v gostem gozdu na Možaki j i, kjer sta Ježek in Nace vodila konferenco terenskih skojevcev. Ježi ik |e bil takrat star komaj 16 let. Bil je majhne postave, drobnega obraza in vese. le narave. Govoril je tempe-runentJto, njegove besede so
nevsiljivo prodirale v naša srca. »Na terenu ne sme biti mladinca ali mladinke, ki ne bi bili vključeni v boj za svobodo,« je govoril Ježek in nam dajal navodila, kako naj organiziramo skojevce, da bodo izvedli čimveč sabotažnih akoij.
Nekoč mi je Ježek naročil, naj prek skojevcev organiziram, da bodo prišla tri dekleta z Javornika v Javor-niški rovt. Ko mi je povedal imena deklet, sem osuplo dejala: »Ježek, ta dekleta so vendar iz družin, ki nam niso naklonjena.« Ježek je bil v zahtevi uporen. Trdil je, da bo dekleta prepričal, da bodo sodelovala z nami. Sporočilo sem preko mladincev poslala v dolino. V sporočilu sem dekletom označila točen kraj, kje naj bi se sestali.
Dogovornega dne smo jih
čakali v gozdu pod Miholnovo hišo v Javorniškem rovtu. Poleg mene je bil tam tudi Ježek, Ivanka Krničar, Ta-lar z Javornika in še neki tovariš. Dogovorjeno je bilo, da se bomo sestali ob devetih dopoldne.
Minute so se vlekle kot več. nost, deklet pa ni bilo od nikoder. Postajali smo nestrpni, toda čakali smo. Bili smo skojevci in slkojevci so morali biti vztrajni. MaJodu-šja nismo poznali. Tako smo čakali dve uri, še sanjalo pa se nam ni, da nas v bližini prav tako nervozno čakajo Nemci. Dekleta so namreč verjetno doma povedale, kam bi morale iti, domači pa so to sporočili Nemcem. Mi nismo čakali na točno označenem kraju, pač pa nekoliko v stran. Takšna je bila naša navada. Po dveh urah so se Nemci naveličali čakati. Menili so namreč, da so jih dekleta prevarala. Spustili so se po gozdu proti vasi. Tako so povsem po naključju naleteli na nas. Za na« je bilo usodno to, da so nas Nemci prej opazili kot mi Nemce. Naenkrat smo za hrbtom zaslišal znan glas: Hiinde hoch!' Kot blisk smo se raz-bežali, Nemci pa so vžgali, da je poikalo povsod naokrog. Ivanka Krničar, mlado dekle, je bilo takoj ranjeno. Zavlek-la se je v grmovje misleč,
Reportažni zapis posvečen dnevu mrtvih
Šopek spominov na grob sekretarja jeseniških skojevcev
Grob ob potoku v gozdu — Skok prek potoka v objem smrti Grob Jožeta Zupana-Ježka bomo morali skrbnejše negovati
da jo Nemci ne bodo opazili. Toda sreča ji ni bila naklo njena. Nemci so ranjeno Ivanko vlekli po gozdu še kakih 200 metrov in jo nato ubili. Morali pa so jo zelo mučiti, ker je Ivanka kričala, njene obupne krike pa so slišali celo ljudje v vasi. Ivanko smo imeli radi, bilo nam je zelo hudo, ko smo zvedeli za njeno smrt.
Nekega jesenskega dne mi je Ježek iz bohinjskih gozdov pisal, da so tam mladinci zelo slabo oblečeni. Pro sil me je, naj pred zimo organiziram akcijo za zbiranje oblek. Sporočil mi je, da bo sam prišel po obleke. Obleka pa ga je zaman čakala. Ko sem zvedela, da je padel, sem z drugimi mladinci odšla na kraj tragičnega dogodka. Po kopali smo ga ob luninem svitu.«
• Skok skozi okno
Na Koroški Beli sem obiskal Janeza Bizjaka, Ježko- j vega soborca. »Ježka sem spoznal, ko sem hodil na zvezo s partizani na Poljane nad Jesenicami,« je ondan Bizjak začel obujati spomine na Ježkovo smrt. »Julija 1944. leta som odšel v partizane. Kmalu sem bil imenovan za člana okrajnega odbora osvobodilne fronte. Večkrat sem šel na sestanek v Bohinj ali Radovno, kjer je bil okrožni odbor OF. Tam sem ponavadi srečal Ježka, ki je bil odgovoren za delo z mladino.
18. novembra 1944. leta je bila seja okrožnega komiteja osvobodilne  fronte.   Na se-
stamku smo sklenili, da bomo obiskali vse terenske organizacije OF in Skoja in jih spodbudili k še večji aktivnosti. Na jeseniško območje smo po nalogu okrožnega komiteja OF odšli jaz, Božo Ambrožič in Ježek. Bili smo veseli, da se bomo zopet sre. čali s starimi znanci. Ježek je v opoju radosti celo pot prepeval. Zvečer smo se spustili po pobočju Mežaklje v dolino, prebredli Savo in blizu Cestarjeve hiše na Koroški Beli prekoračili glavno cesto. Prespali smo pri Matičku na Koroški Beli. Ob devetih zjutraj smo nadaljevali pot. Morda nam bo kdo očital, da smo predolgo spali. Toda izkušnje so nas naučile, da so Nemci radii patrulj irali zgodaj zjutraj. Po samotni stezi skozi gozd smo prispeli do Kogovšikove hiše v Javorniškem rovtu. Gospodar hiše je na dvorišču popravljal sanke.«
© Prepir pri sosedu
Medtem pride gospodinja iz hiše in povabi borce na čaj. Le kdo bi se temu odrekel. Vsiopili so in srebali čaj. Niso še popili polovice skodelice, ko potrka gospodar na vrata in pravi: »Švabi gre. do!« Nemci niso prihajali pj poti, ampak iz gozda nad hišo in prek senožeii do hiš. Ko so partizani pogledali skozi okno, so pred sosednjo hišo opazila skupino Nemcev. Urbanova gospodinja se je tam prepirala z Nemci, ki so nameravali napraviti hišno preiskavo. Zaradi kričanja
so bih vsi Nemci obrnjeni proti Urbanu, Kogovšku pa so kazali hrbet. Ta prepir je rešil Kogovškovo družino in hišo. Bizjak je snel okvir majhnega okna v kmečki izbi, stopil na okno in skočil v grapo pod hišo. Za njim je skočil Ambrožič in nato Ježek.
Zaradi prepira pri Urbanu Nemci sploh niso opazili, da jim za hrbtom partizani ska. čejo skozi okno. Medtem koso borci skakali skozi okno, je pri vratih vstopila skupi-, na Nemcev in vprašala, če imajo žganje. Ambrožič in Bizjak sta bežala po potoku navzdol in jih zato Nemci sploh niso opazili. Iz neznanega razloga pa je Ježek ubral drugo smer. Preskočil je potok in se skušal prek čistine umakniti v gozd. Iz tiste smeri pa sta po poti prišla dva Nemaa, ki sta z daljave 20 metrov spustila vanj rafal iz brzostrelke. Ježek je bil že pri prvem strelu smrtno zadet. Ko so Nemci pri Kogovšku zaslišali streljanje, so skočili iz hiše, da vidijo, kaj se dogaja zunaj. To so izkoristili Kogovškovi, pa so hitro skrili Ambrožičev in Bizjakov nahrbtnk, ki sta ga pustila v hiši. Samo Ježek je skozi okno skočil z nahrbtnikom. Ce Nemci ne bi streljali na Ježka, bi v hiši dobili partizanske nahrbtnike, to pa bi bili lahko razlog, da bi domačijo požgali, družino pa odpeljali v zapor.
Po streljanju je v Kogovškovo   hišo  vstopil nemški
oficir, ki je vprašal zr\ žja-
Grob sekretarja jeseniških skojevcev Jožeta Zupana-Ježka. — Foto: J. Vidic
nJe. Natočili so mu kozarec, °hcir pa je dejal: »Ubili smo belita. Pokopljite ga.«
Bizjak, ki je bežal po gra-P; navzdol, se je zaustavil »gostem gozdu. Bil je sam, fajti tudi z Ambrožičem sta *e med umikom razšla. Dobije videl na cesto. Štel je Nemce, ki so se vračali na Jesenice. Bilo jih je 67. Z grozo je opazil, da eden izmed Nemcev nosi nahrbtnik. ™ tem je slutil, da so streli nesomu   prekinili življenje.
ni vedel, čez pol ure g Je, ^Pet vrnil v bližino Ko. Pekove hiše. Na snegu on-Potoka je zagledal otro-g •' *i so stali okrog trupla. , Novskom sta ponoči po-
koP •  ■ sekrotarJa okrajnega nuteja Skoja za Jesenice. fj10 Je to 21. novembra 1944. g«; Ježku je bilo takrat 16 10 osem mesecev.
• Odličnjak
in revolucionar
iy^UŽina ZuPanovih izhaja de^r°Pe- Ježkov oče je 40 let 2g . v jeseniški železarni, J Pa stanuje v svoji hiši v ^mežaklji.
nia?9k je bid vseskozi odlič. in 5t v šoli- Bil je ponos šoli
Ciw ni hoteI več učitL
"tal - Je tujca- ki J'e tep" ju .naso zemljo, našo svobo-
klir1^- Ca&t' Očeta so večkrat koč    V meščansko šolo. Ne. =   mu je učiteljica dejala,
Posl-r^' da ne bodo sina Jež l V begunis'ke zapore. ^ . ek Je do sedaj neznano šolo Vstap^ v novo šolo, v revolucionarjev. Sploh
zal °vljeno' kdaJ Je nave-Oče  ^  stike  s partizani.
ZvečernTeduje' da Je sin vrača Tha-ial ™ se zjutraj ian,,t • domov. Ntikega dne ^arja 1944. leta so parli-
ročiij kah na okno ln spo" njim-' na'J gre Ježek takoj z da p'     r imaJo obvestilo,
aretiral-b0d0 ziutraJ Nemci fant ' 1Wetni jeseniški svn; iC V bud* Z)mi zapustil
SaitT; 0če se je skrIvaj
v i,;«.*, z nJlrn na Poljanah
SJanka Kn^a-
leta 0U. JC umrla mama 1943-pe],-' ,. cet-a so aretirali in od-letaI i/, taborišče maja 1944. Metk • na Ježkova sestra ceni n if Pred aretacijo Nem. mače i vgriila skQ2i okno doje prtir v CePrav otrok, se ski   *ljuc'la partizanski voj-
nu „" VoJno je oče kupil si-Msalm stroj. Ko ie bil
Pred u
Ježek
imenovan za sekretarje ^raJnega komiteja Skoja,
^'sati rl očetu- da mora mu ,ntVeako Poročil in naj mu Ž , .° Ponese stroj. Oče P0 j v,Je Prinesel na Poljane.
salni « Vl Smrli pa ie na p;" stra wIro-l Pisala poročila se-
Jeika ■ Na Gotovo željo di n' vni.so Prekopali. Oče tu. Maik2h ' da bi se lo zgodilo
* grobu ohaeie-uNai PJČiVa ideje Potoku, njegove
tok 5,^ naJ vedno kot po-dir>o r, rijo med na§o mlaji os'n ° pa mcd P'onir-
&a JY"e šole Jožota Zupa-Jež>ka. na Koroški Beli.
J. Vidic
_yr^fif!iiniif;riitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEizii!iiiiiiiizi!iiiiiiiifiiiriiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
1 Nad 2 milijona poklicnih I kilometrov
I Miro Kanalec in mercedes
j KR164-23
mnmiiKnmw!!!tHHimmmfim!uw^
Stal je pred lepim, modernim avtobusom in nas opazoval. Njegov obraz ni razodeval ničesar — ne vznemirjenosti, zanimanja, sreče, upanja... Največ, kar bi lahko razbral, ko sem gledal Obraz z rahlo osivelimi lasmi, je bilo: zavzetost za poklic. Pa tudi to je bil morda le občutek zaradi urejene šoferske obleke.
Bilo je to pred dobrim mesecem. Takrat smo z našimi izžrebanimi naročniki stali pred stavbo občinske skupščine v Kranju in se pripravljali na izlet v neznano.
Med vožnjo proti Štajerski sem se potem iz zadnjega dela avtobusa podjetja Crei-na premaknil bliže k volanu. Poklic je poklic. On šofer, jaz novinar. Nisem hotel biti vsiljiv, pa vendar se med vožnjo najina poklica nista mogla dopolnjevati. Zvedel sem le nekaj skopih podatkov o njegovi šoferski karieri in seveda njegovo ime.
Dovolite, da vam ga predstavim. Miro Kanalec, rojen 1923, poročen, stanuje v Kranju in je poklicni šofer.
Toda tu se začne že drugi del najinega pogovora. Pred dnevi sva se srečala v gara-
žah podjetja Creina. Bil je prost.
Ob hudomušnih pogledih in prijetnih zbadljivkah svojih poklicnih kolegov je pogovor tokrat laže stekel.
Ko je bil star štirinajst let, se je kot vajenec začel učiti za šoferja. Vozil je različne avtomobile, vendar takrat še ni bil šofer. To je postal 1941. leta. Pri sedanjem podjetju Creina pa njegovo ime prvič zasledimo 1953. leta.
»Tovariš Kanalec, težko sem vas našel. Vedno ste bili na vožnji. Na kateri progi pa pravzaprav vozite?«
»Največ na izrednih — turističnih progah. Le pozimi je moja redna proga že deset let Ljubljana—Bled—Bohinj.«
»In kje vse ste že vozili izletnike?«
»Seznam je dolg. Omenim naj le Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Francijo, Švico, Nemčijo, Madžarsko. Vem, kaj hočete, vprašati. No prihranil vam bom vprašanje. Vsako leto namreč prevozim okrog 100 tisoč kilometrov.«
»Koliko kilometrov pa ste potem že prevozili?«
»Prav gotovo jih več kot dva milijona.«
Do sedaj še nI imel karambola. Bilo je sicer nekaj manjših prask (na avtobusu), vendar pri sodniku za prekr-
ške oziroma na sodišču še ni imel opravka. Dobil pa je že vrsto nagrad, pohval in priznanj; med drugim dve uri, radio-tranzistor itd.
Zelo je zadovoljen s tem poklicem in do sedaj mu še ni bilo žal, da se je zanj odločil. Rad vozi sfkupine — posebno vesele. In zadovoljen je, če so tudi oni zadovoljni.
»Ze zadnjič na izletu sem vas vprašal, kako ste zadovoljni z Glasovo skupino. Niste mi odgovorili. Kaj pa menite danes?«
»Bil sem presenečen nad takšno organizacijo, obdaritvijo izletnikov, nad razpoloženjem. Ce verjamete ali ne, takšne skupine še nisem vozil in mislim, da organizatorji tega izleta zaslužijo vso pohvalo.«
Zvedeli smo, da je na mejnem prehodu v Ratečah še vedno precej živo. Posebno ob sobotah je tod precej prometa. — Foto: F. Perdan
Ko sem ga spraševal po njegovih veselih in žalostnih dogodkih na vožnji ni veliko govoril. Pred dnevi pa mi je povedal, da se mu je lani na Dunaju pokvarid avtobus. Ko je našel strokovnjaka, da bi ga popravil, je ta hotel 1000 šilingov garancije vnaprej. Ni imel toliko denarja in zato se je sam lotil popravila. In ko ga je popravil, se je taisti možak omehčal. Ponudil mu je tri tiseč šilingov na mesec, če bi ostal na Dunaju in popravljal avtomobile.
»Odklonil sem. Šofer sem in šofer bom ostal, dokler bom zmogel. Razen tega pa tujina včasih reže precej manjši kos kruha, kot smo ga navajeni doma. Nekateri morda tega sicer ne verjamejo, pa vendar je res.
Pa še to. Poznam šoferje, ki bi sila radi vozili v tujino, vendar nimajo prilike. Jaz jim to želim. Med drugim tudi zalo, da bi videli, kako je v tujih mestih in da bi spoznali, da so med prijetnimi vtisi tudi neprijetni.
Sicer pa ko že govoriva o tem, rad bi, da zapišete, da pozdravljam vse poklicne kolege, ki me poznajo.«
Tovariš Kanalec, obljubo, kot vidite, sem izpolnil. Vam dragi bralci, ki se vozite z avtobusom, pa še tole. Ce boste morda kdaj srečali ali pa celo sedli v lep in moderen mercedes z registrsko tablico KR 164 - 23, potem se spomnite, da je šofer tega avtobusa prevozil že prek 2 milijona kilometrov brez nesreče.
Pa srečno vožnjo!
A. Z al ar
Razstava Petra Jovanoviča v galeriji Mestne hiše v Kranju
Dleto in kladivo sta njegovo orodje
Kipar-samouk Peter Jovano. vič se je širšemu krogu ljubiteljev likovne umetnosti prvič predstavil pred dobrima dvema letoma v galeriji na loškem gradu. Njegove lesene plastike so že takrat med kritiki vzbudile veliko zanimanje. Potem je mojster dleta iz žetine v Poljanski dolini doživel nagel vzpon, številne uspele razstave širom po naši ožji domovini so vedno privabljale mnogo ljudi. Krono vsega pa pomeni letošnje sodelovanje na Formi vivi v Kostanjevici, kjer je bil kipar v središču pozornosti.
Ni slučaj, da prav Jovano-vič žanje toliko priznanj. Njegova dela so našemu človeku blizu — ne le zaradi načina obdelane snovi, zaradi realističnega lotevanja lika, ampak tudi zaradi izbora mo tivov. Ciklus njegovih plastik, razstavljen v Mestni hiši, ponese obiskovalca v domače kmečko okolje, med nizke slamnate strehe, skednje in hleve, med ljudi, kj jim težko delo na polju in v gozdu ni tuje. Jovanovič se torej loteva snovi, ki je našim umetnikom vse bolj tuja. Prikazuje izginjajočo kmečko idiliko, predstavi nam življenje prebivalcev gorskih vasic, prikaže jih pri delu, ob igra, zabavi, pomenku . . .. Njegova pripoved je živa, realistična, a kljub temu z rahlim nadihom romantike. Upodablja tisto, kar žal izginja, kar se umika prodirajoči tehniki. Umetnik je prepričljiv, saj se loteva likov, ki ga obdajajo. Še vedno namreč živi in ustvarja v rodni vasi pod Blegošem.
Nova značilnost Jovanovi-cevih  del pa so prizori iz
otroškega življenja. To ne pomeni, da z njimi odstopa od poprej omenjenega vaške, ga okolja, saj prikazuje kmečko mladež. Zlasti veliko tovrstnih motivov srečujemo na njegovih risbah. Kaže, da se umetnik resno spoprijema tudi s tem načinom likovnega izražanja. Vendar pa je s svinčnikom v roki mnogo manj prepričljiv. Njegovo po. glavitno »orožje« sta dleto in
kladivo. Z njima zna biti nenavaden, z njima zna mrtvo leseno klado spremeniti v živahno in razgibano umetnino. Razlog, zakaj se zateka k otroškim likom, pa je verjetno v živahnosti mladeniških nagibov, v življenju, ki ga izžarevajo njihove igre. Leto pa vnaša še več svežine med Jovanovičeva dela, zdravo veselje, katerega privlačnost osvaja vsakogar. I. G.
Pred nastopom narodno zabavnih ansamblov
V Kranju bo v nedeljo, 3. novembra, ob 9. uri dopoldan v Prešernovem gledališču nastop narodno zabavnih ansamblov. Nastopili bodo: kvintet Gorenjci, ansambel Mihe Dolžana, vokalno-instru-mentalni ansambel Kumer, pevka Ivanka Krašovec, vokalni kvintet iz Setmiča in Mihelčič Silvester, ki se nam bo predstavil z igranjem na elektronsko harmoniiko.
Nastop bo nadvse pester in ga bo snemal tudi Radio Ljubljana, za svojo oddajo Koncert iz naših krajev. Prireditev sama pa bo imela naslov KRANJ VABI BELO KRAJINO. Kljub dopoldanski prireditvi upamo, da bodo ljubitelji narodno zabavnih melodij napolnili dvorano.
Rezervacija in predprodaja vstopnic je v Prešernovem gledališču. ar-
Delavska univerza Jesenice razširila delo na teren
DU Jesenice je v letošnji sezoni razširila svoje delo tudi na teren. Odločila se je organizirati v Gornjesavski dolini kar sedem tečajev. V minulem tednu so že pričeli trije jezikovni tečaji, in to tečaj nemškega in tečaj ita-lijansikega jezika v Kranjski gori ter tečaj nemškega jezika v Ratečah. Organizirali pa bodo še štiri krojno-šiviljske tečaje, ki se bodo začeli v prihodnje in bo tako delovalo v Gornjesavski dolini kar se-
dem tečajev. To je vsekakor boljše za tečajnike, ker se jim ni potrebno voziti na Jesenice. Za preusmeritev dejavnosti na teren gre jeseniški delavski univerzi vse priznanje. Priznanje za zaslužijo tudi številni prebivalci Gornjesavske doline, ki so se vpisali v tečaje. Prav gotovo se zavedajo, da bo lastno izobraževanje koristilo njim in tudi razvoju turizma v Gornjesavski dolini.
P. U.
V ponedeljek so na Loškem gradu jubilejnim obiskovalcem muzeja —19.999., 20.000. in 20.001. — podelili nagrade. Nagrajenci so Viktor Kolar, avtoklepar iz Dravelj, Djordje čorič iz Mo-starja in Nino Dekleva iz Ljubljane. Poleg predstavnikov podjetja Kroj iz škofje Loke ter Koteks-Tobusa In Name iz Ljubljane se je slovesnosti udeležil tudi predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina. Navzoče je pozdravil direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec
Nižja glasbena šola v Radovljici nam je pisala, da se je v članek Glasbena šola v Radovljici, ki smo ga objavili v soboto, 26. oktobra, prikradlo nekaj netočnosti, in sicer:
1. Med naštevanjem oddelkov je izpadel klavirski oddelek.
2. Kontrolne izpite oprav-
ljajo le učenci, ki med šolskim letom iz kateregakoli vzroka niso predelali ucvn<? snovi in ne morejo v visJ1 razred.
3. šolnina je za glasbila različna (od 10 do 30 N dm mesečno), prav tako tu^ sposojnina (od 24 do 48 N din letno).
Uredništvo
m
KREDITNA BANKA KRANJ
s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE
dve veliki nagradni žrebanji
dne 14. 8.1968 in 14.2.1969
SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN
Prvi nagradi sta:
DVA  OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA
Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini
2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti
Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje
Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti
vsak mesec nagrajena z lepo nagrado
za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo
v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.—
Žrebanje stanovanjskih varčevalcev
Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se korir.tijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več.
Za večji red
Na zadnji seji občinsike skupščine Jesenice so odborniki potrdili tržnd red in nov cenik pristojbin za uporabnike tržnega prostora.
Z jeseniško tržnico upravlja trgovsko podjetje Zarja. Lani so stroški za vzdrževanje tržnice znašali 25.770 N din, dohodkov pa je bilo za 11.901 N dinar manj. Tudi letošnji stroški za vzdrže. (vanje tržnice bodo pred-
na tržnici
vidoma za prek rnilij01" starih dinarjev večji kot dohodki.
Zato je delavski svet trgovskega podjetja Zarja sklenil zvišati pristojbino za uporabnike tržnice, da bi lahko pokrivali stroške za vzdrževanje tržnice.
Odborniki so soglasij sprejeli nov tržni red >» nov cenik za pristojbi «■' A1 uporabnike tržnega Pr0 štora. V-
7762
1
mm
Te dni do svetu
MOSKVA, 26. oktobra — Sovjetska zveza je poslala na krožno pot okoli Zemlje dve vesoljski ladji, in sicer eno s pilotom, drugo pa brez posadke.
KAIRO, 26. oktobra — Izraelske in egiptovske čete so se spet obstreljevale, tokrat vzdolž vsega Sueškega preko. Pa. Ta spopad je terjal tudi nekaj žrtev na obeh straneh, medtem ko sta bili v Port Teufiku uničeni dve hiši.
BEOGRAD, 26. oktobra — Četrti kongres sindikatov Sr-biJe je končal delo. Posamezni diskutanti so na kongresu obsodili prizadevanje zvezne administracije, da za vsako c*no prikazuje samo tisto stanje, ki je v prid njeni tr-•W» da so Izdatki preveliki.
LONDON, 27. dktobra — Londonski časopisi poudarja-1°, da je francoska pomoč Bi. ^ri dramatično preobrnila razvoj dogodkov v Nigeriji. Francoska »intervencija«, poudarja britanski tisk, ustvarja nevarnost, da se razširi mednarodno vmešavanje.
i WASHlNGTON, 27. oktob-ra — Po zadnjih podatkih ameriških institutov za preučevanje javnega mnenja republikanski kandidat Nixon v zadnjem delu predvolilne kampanje postopoma izgublja prednost pred demokratskim kandidatom Humphre.
Po teh podatkih ima Nixon le se pet odstotkov Prednosti pred Humphrevem.
. RIM, 27. oktobra — Italijanski socialisti tudi po šestdnevnem zasedanju svojega kongresa nijSO mo%\\ najti skupnih stališč in so se raz-■I še bolj razdvojeni kot so bili.
■
Naši
olimpijci so se vrnili
ANKARA, 28. oktobra — Med obiskom v Turčiji je de Gaulle ocenil francosko-tur-ske odnose kot zelo prijateljske in je pozval Turčijo, naj s Francijo združi prizadevala na poti k napredku.
MOSKVA, 29. oktobra — •po* sovjetske vesoljske ladje Sojuz 3 je prebil ie štiri dneve v vesolju. Njegov prodam je med drugim obsegal Judi snemanje s televizijsko kamero, in to snemanje so Neposredno prenašali na spre. jenuii center na zemlji-
PARIZ, 29. oktobra — Rus-»elovo mednarodno sodišče Je obsodilo SZ vojnega zloči-na zaradi zasedbe češkoslova. *ke. Jean Paul Sartrc pa je "krati do nadaljnjega prepovedal uprizarjanje svojih dram v SZ in drugih drža-Va", ki so sodelovale pri *8r*siji.
Djurdja Bjedov je bila po prihodu na letališče zelo zaposlena. Med drugim tudi z dajanjem avtogramov. — Foto: F. Perdan
Veselo in prisrčno snidenje — Miro Cerar spet skupaj z družino. — Foto: F. Perdan
Člani pihalnega orkestra ljudske milice so Miru Cerarju namesto običajnega pozdrava zaigrali nekaj koračnic — Foto: F. Perdan
Blejčan Janez Brodnik, drugi v naši telovadni vrsti. — Foto: F. Perdan
Seržant Gage je poiskal svoja rožena očala, jih nataknil in se zatopil v branje. Molče je bral, le na njegovem obrazu je Peter zapazil, kako ga pismo vedno bolj priklepa.
»Tale dobromisleči pa marsikaj ve, kot se zdi,« je končno dejal. Pravi prebrisane e mora biti. Zanimivo bi bilo zvedeti o njem kaj več, Mr. Rae. Ali mi dovolite, da si tole pismo izposodim do jutri, kaj?« Vprašanje je zvenelo na videz popolnoma malomarno, lahno tresoči se glas pa je jasno izdajal notranjo vznemirjenost.
Peter je trenutek okleval. »Prav, kar vzemite ga,« je dejal na to. »Ali boste na njem iskali prstne odtise?«
»Morda,« se je izognil Gage in trkal s prstom po pismu. »Takih pisem sprejemamo na kupe in doslej se nam je še vedno posrečilo najti pisca. Lažje ga je najti, kot bd si človek mislil, samo potruditi se je treba.« Vtaknil je pismo v svojo listnico. »No, bomo videli, Mr. Rae! Tudi jaz se zanimam za Marigolda. Kako je bilo, na primer, s Kominskvn takrat. Saj gotovo tudi vi poznate zadevo?
In pa, ali ste kdaj slišali o Mr. Mortimerju Charku ali pa o revolverašu Mac Grat-tau? Gotovo niste in vendar ...«
Peter ga je začudeno pogledal. »Kdo je Mac Grath?«
Gage se je nervozno prijel za uho. »Eden najslabših dečkov, kar jih je.«
»Amerikanec?«
»Ne, ne! Niso vsi gangsierji iz Amerike. Mac Grath je utemeljil svoj sloves v Južni Afriki, čeprav je bil tu rojen — v Liverpoolu.«
»In kdo je Mortimer Chark?«
Gagejeve modre oči so naenkrat postale trde in mrzle, z obraza mu je izginila vsa" dobrodušnost in iz njegovih besen je zvenela mrka odločnost.
»Chark? To je najzahrbt-nejši in najnevarnejši zločinec, kar jih je zadnjih deset let živelo v Londonu, Rae. Mortimer Chark je možak, ki tiči za »Tolpo Sov.«
»Tolpo Sov«? je vprašal Peter presenečeno. »In poznate Charka? Saj imate neprecenljivo dragocen adut v rokah, Gage. Primite ga in ...«
Seržant Gage se je hrustil: »To bom tudi storil! Dajte mi samo mesec dni časa, pa bo Chark tičal v pasti!« Samo-
zavesten smehljaj je preletel njegov obraz. »Toda pozno je že in pri svoji naporni službi bi moral že davno biti v postelji.« Počasi se je dvignil. »Ubogajte in pojdite tudi vi domov! Lahko noč, Mr. Rae!« Potem pa se je še enkrat okrenil in prek ramena dejal: »Pa nikar se zdaj ne spuščajte v fantastična razglabljanja in predvsem me, prosim, nikar ne omenjajte v svojem listu. Reklame nimam rad!« Pokimal mu je in se odpravil proti izhodu.
Peter je z očmi sledil širo-kopleči postavi. Pri vratih se je Gage še enkrat obrnil in pomignil z glavo, takoj sta se dvignila izza bližnje mize dva možaka z bikovskim tilnikom in sledila Gageju. Skupaj so zapustili klub in Peter je ostal sam z zavestjo, da se je za Gagejevim čelom danes dogajalo precej več kot mu je hotel izdati.
Ko je tako premišljeval, je začutil, da se je nekdo rahlo dotaknil njegove rame in ko se je obrnil, mu je natakar zašepetal na uho: »Gospod Dargi vas prosi, da bi prišli v njegovo pisarno.«
Peter je presenečeno strmel vanj. »Dargi? Prav. Hvala!« Takoj je vstal in sledil možu, obenem pa se začuden
spraševal, kaj je pač napotilo Dargija, da se je posebno zanimal za njegov obisk lokala. 3
Natakar ga je peljal po ozkih stopnicah do ravnateljeve pisarne, tam je potrkal in javil: »Mr. Rae, Sir.«
Mr. Dargi, krepak mož, temne polti in črnih las ter strogega, skoro mrkega pode-da, se je dvignil izza pisalne mize in mu šel nasproti.
»Halo, Rae! Veseli me, da vas vidim!« Pokazal je na širok, usnjen naslanjač poleg kamina. »Sedite in privoščite si požirek!«
Peter ga je gledal, ko je natakal pijačo. Sicer se je bil z Dargijem spoznal že prej in je tudi že mnogo slišal o njem, vkljub vsemu pa mu je bil ta mož tuj, da, v nečem se mu je zdel celo zagoneten. Tako na primer ni nihče prav vedel odkod je prišel ali kdo so bili finančniki, ki so stali za njim in za »Meglenim krogom«. Gordon Dargi se mu je usedel nasproti in ga pogledal s svojimi ostrimi, sivimi očmi, ki so bile v nekem značilnem nasprotju z njegovo temno poltjo in ki se je zdaj za hip v njih utrnila ironična iskra.
»Na vaše zdravje, Rae!« Dvignil je čašo do ust. »Ne-
koga ste iskali,« je d^ "*J ravnodušno.   »Ne,  n*j. TJ5 tajite! Eden mojih Uut" je opazoval ves večer.«
Petrove  oci  so s« »Ali naj to pomeni, « vohunili za menoj?« J« šal prijazno. v DJ
Dargi je postavil mizo. »Ne s slabim nam* ^ Rae. Saj veste, kako 1 ^ stalnem prihajanju in &lr janju gostov vseh ^ ^ ram poskušati jih vs*Ljfli! liko nadzirati. Vi ne pogosto k nam in vase ^ ime mi je znano, ve_ bi   rad   prišel v Pazljivo je motril "^g moža. »Sicer pa danes ^ niste bili edini tujec v ^ lu. Obiskal nas je t«01 j* z dvema svojih U°di ^ bro vem, da Gage ne_» lja časa  zaradi maien-Koga pa je iskal?« «
Peter se je P°^EJfj smejal. »Zakaj P» ne vp kar njega samega?«
Dargi ga je naglo PJP^ »Vaše vprašanje ni «P J no. To bi bil sicer W* ril, vendar vem, da «" a dal odgovora. Z**» 1 vprašujem vas.« ^ je bil sicer vljuden, * 1 pa je iz njega zvenela krita razdraženost.
Iz zgodovine
OD GROBEGA IZKORIŠČANJA DO SEBLJARSKE ZADRUGE
Krenika, ki jo hrand tehni-in V—U2ej železarne Jesenice W JO je naPisal Alfonz Mil-Jf*; Pravi, da so že pred ^esetuni leti pred Kristu.
Z^jed0b;HVnSnadjizabite
so hi.all,Kamn' gonci in ki u zel« Popolno izdelani.
Najbolj imenitni posestni-
spoda - 1 eorioi so bili S°-?adn-1 plavžev in fužin, žin T ostanke plavžev in fu-ZadnS P«111" leta 1928. V zadJa   stoletJu Pa sta bila
srtvi^^Poda^a Plavža mi narednje fužine brata Xoma_
•gospodarji spodnje fuži-
spoKr50 Wli Glt>bocniki. Go.
faili 2jlgenjcev in Ješ so * Johanovi( žvanovi, Jurje-
hinčet?T1' Tehantovi, Bo. Vseh j ,bvetinovi  in drugi.
C*   ^'^ev je bilo v ^ gorici 12.
vPHvniJ^nig0rici so bili zel° ki ter !nv lrnemitni posest ni-
znano k/-KapUsi- Nl točno stvo, ni,, so p're-5eli P!em-jim kronika pravi, da
JC 2e cesar Jožef II. po-
železarstva v Kamni Gorici (4)
delil ta naslov. Ta naslov je prehajal iz roda v rod; nazivali so se Kapus ple. meniti Pichelstein. V vasi so razen velikega posestva imeli pošto, dve trgovini in gostilno.
Vsi ti veljaki so vse žeb-ljarje in druge delavce neusmiljeno izkoriščali. Ljudje takrat niso znali ne pisati in ne računati. Težko je danes opisati vse mogoče oblike, ki so se jih posluževali ti veljaki, da bi čimbolj izkoriščali žebljarje. Vsi ti delodajalci so imeli tudi svoje trgovine. Delavci in žebljarji so morali kupovati vse življenjske potrebščine pri svojem delodajalcu, ki je v trgovini pro dajal tudi žgane pijače. Razen teh dvanajstih prodajaln je bilo v vasi tudi devet gostiln. Tako se je zaslužek žebljar jev največkrat obračunal kar z dobrinami pri istem gospodarju; žebljar denarja mnogokrat sploh videl ni, včasih pa je imel celo še dolg, ki mu ga je gospodar oz. delodajalec pisal že za naslednji mesec. To je bilo dvojno izkoriščanje žebljar. jev in drugih delavcev. Po-
dobne razmere so bile tudi v Kropi.
Vso to revščino in izkoriščanje je več let opazoval dr. Janez Evangelist Krek, ki je večkrat zahajal v Kamno go. rico in Kropo. Med svojimi obiski je pridobili dvanajst žebljar jev, da bi ustanovili žebljarsko zadrugo. V Ljubljani je v tem času že bila zadružna zveza. Za 16. november 1894 je bil sklican v Kro. pi sestanek, ki se ga je udeležilo dvanajst »pogumnih« žebljar jev, iz Kamne gorice in Krope in na katerem je govoril dr. Krek. Teh dvanajst pogumnih je z velikim strahom pričakovalo, kaj jim bo povedal dr. Krek, kajti zavedali so se posledic, ker so zapustila svoje delodajalce.
Dr. Krek jim je na koncu sestanka obljubil, da bo Zadružna zveza v Ljubljani dala kredit za nakup vsega potrebnega orodja in surovin, da bodo lahko zaceli takoj delati. Na tem sestanku so namreč sklenili, da se ustvari prva ŽEBLJARSKA ZADRUGA za Kropo in Kamno gorico in da mora vsakdo, ki vanjo pristopi, plačati en
goldinar kot pristopno članarino, ki pa jo lahko plačuje v obrokih. Na istem sestanku so izvolili tudi upravni odbor in sicer pet članov iz Krope in štiri iz Kamne gorice, razen tega pa tudi načelnika in podnačelnika zadruge. Za prvega načelnika je bil izvoljen Valentin šolar iz Krope, za podnačelnika pa Marka Arh iz Kamne gorice. Ta odbor je s pomočjo zadružne zveze postavil tudi prvega ravnatelja in pisarja zadruge. Za prvega ravnatelja je bil imenovan Franc Šolar iz Krope, ki je bil zelo izobražen in je imel celo trgovsko šolo. Pod njegovim vodstvom je zadruga hitro napredovala. Po ustanovitvi zadruge je ljubljanska zadružna zveza takoj kupila spodnjo fužino, nekaj vigenj-cev in ješ ter spodnji mlin, ki ga je preuredila v pisarne.
2e ob ustanovitvi je iz Krope pristopil k zadrugi tu. di prvi delodajalec, ker so se včlanili v zadrugo vsi njegovi delavci. Zadrugi je odstopil svoj vigenjc in dve jesi s pogojem, da prevzame vse prevoze novoustanovljene zadruge.  Le  redki žebljarji
so pozneje še pristopili v zadrugo, ker so se preveč bali svojih delodajalcev, ti pa so jim tudi nekaj dodali k plači. Plačali so jim pet krajcarjev več za 100 kg žebljev.
Ker je v Kamni gorici v tem času zelo malo žebljar-jev pristopilo k zadrugi, so člani zadruge sklicali 1. maja 1904 protestno zborovanje v gostilni Kapus, ki je bila nabito polna. Od zadružne zveze sta se zborovanja udeležila dr. Krek in dr. Basaj. Že pred zborovanjem je lovski čuvaj ustrelil vrano, na koncu pa so predlagali, da naredijo pohod skozi vas. Lovski čuvaj je predlagal, da vrano obesijo na dolgo palico, ki jo bo nosil on na čelu pohoda. Kdor bo šel za vrano, je za zadrugo, kdor ne, je proti njej. V sprevodu, ki je krenil skozi vas, je šlo za vrano dve tretjini kamnogori-ških žebljarjev, ki so takoj vsi pristopili v zadrugo. Ostale pa so njihovi delodajalci pregovorili, ker so v večini tudi stanovali pri njih in če bi se odločili za zadrugo, bi bili takoj brez stanovanja.
Jože Vari
(Naprej prihodnjič)
Rak na pljučih
Vsak dan umre za pljučnim rakom okoli 150 Američanov. Tako kažejo najnovejši statistični podatki, ki so Jih objavili ob koncu nacionalne konference za preučevanje rakastih obolenj v Denverju. Leta 1965 je umrlo za pljučnim rakom 42 Američanov na 100.000 moških prebivalcev, leta 1920 pa le 14. Za pljučnim rakom umira petkrat več moških kot žensk, vendar pa se številka umrljivosti žensk za pljučnim rakom hitro približuje številu moških.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■a
■ ■
■ ■ ■■
■ ■ ■■
p Razlogi za ločitev ji
K
Herbert Weiner, star 75 let, iz Los Angelesa je H
H zahteval ločitev od svoje žene, ker mu nikoli ni »
■j dala denarja niti za čašo piva. Letos bi morala S! »5  zakonca praznovati zlato poroko.
David Brown iz Oaklanda pa se je ločil od j
*  žene, ker ni mogel več prenašati mačk. Njegova 55
:: žena je namreč redila kar 50 mačk. Sodnik je li 11  razvezal zakon zaradi »duševnega« trpinčenja.
■■ ss
55 55
*- ■■
BHItlfflllllllllltllllllllltSlIllinilfllllllPIlflllSIIIIEliniflllllNSIlIllll'!! ■ IIIV jllKIIIIIIIIIIIBlimlllllltlOllllllBlladllllllllallllllllllllllllllll
Poroka po burmansko
Kaj pomaga, če je dekle lepo in pametno in je fantu všeč, ko pa zvezde nasprotujejo sklenitvi zakona. V Eur-mi je namreč treba pred sklenitvijo zakona vprašati za mnenje tudi zvezde. Če astrologi pravijo ženinu, da nevesta ni zanj, potem ni pomoči. Poiskati mora drugo dekle, ki bo po volji zvezdam.
Zakone sklepajo v Burmi vedno pred deževnim obdobjem ali pa po njem. Ženin mora dobiti vse potrebne dokumente za poroko, sicer ne dobi bonov za tekstil, pohištvo in druge gospodinjske potrebščine.
Ko ženin in nevesta potisneta svoji roki povezani s trakom v dišečo vodo, postaneta mož in žena. šele tedaj lahko ostaneta mladoporočenca za trenutek sama. Pred poroko to ni dovoljeno. Prav tako se mlada dva prvič vidita šele pri zaroki, prej pa si lahko le ogledujeta fotografiji.
Križanka št, 57
1	2	3	4	5	6	7	8		9	10	11	12
13									14			
15							16	17				
		18				19						
20	21				22					23		
												
24			25	26					28			
29							30				31	32
33					34	35						
36					37							
Miha Klinar: Mesta,
ceste
'■»■Ti?"«—
ra*cestja
Nebratje smo si bili v ponižanju, Narod je kakor otrok: brez dolge«^ ^ ,
hovanja previdi bistro, občuti brž, tjs<>* ' • .
Kdor daje ljubezen, mu je Povr"f" jj**r*» b0 DOv
Sovraštvo je tiščalo naš narod ob oi & Sa^SniIa
do solnčnih višav. Tega evangelija 0 ^
nam ga je izmučen delavec ob svoji s
Njive, ki je imela take orače ---
bije toča; in žetev bo obilna, ko Pr,d^e pod^i stavki
Oberst Lamm spravi ta list z r . . pV. .
,znako     , e j
berstI<54S**?<
°ri
VODORAVNO: 1. kraj na Gorenjskem, kjer je obmejni prehod med Avstrijo in našo državo, 9. oseba iz Jurčičevega romana Deseti brat, 13. trebež, hosta, 14. žensko ime, 15. eden od Forsvtov, Irenin mož, 16. sleparji, hudobneži, 18. manjša vojaška enota, 19. slovenski pesnik in pisatelj, umrl 1923 (Josip), 20. nekdanja kratica, ki je označevala oblastveni organ, 22. krilo rimske konjenice, 23. Hcrcegovec, 24. bolečina po eni strani glave, 27. števnik, 29. reka v Kolumbiji, ki se izliva v Karibsko morje, 30. dovršni pretekli čas, 33. glavno mesto Saudove Arabije, 34. drugi izvod, drugopis, 36. ime televizijske napovedovalke Lesjak, 37. prostor za kampiranje avtomobilov.
NAVPIČNO: 1. kratica za Partizanski odredi Slovenije, 2. moško ime, 3. kraj ob Dravi s hidroelektrarno, 4. predpona, ki pomeni to, kar je v zvezi s kemijo, 5. kosilo, 6. divja mačka, 7. števnik, 8. važno sodobno pogonsko gorivo, 9. kurirji, 10. nauk o zobnih protezah, 11. simfonična orkestralna skladba Rimskega Korsakova, 12. glavno mesto severnoafriške države, 17. ploskovna mera, 19. poželenje, 20. del pohištva, 21. kemični element, 22. pozitivna elektroda, 25. žensko ime, 26. latinski veznik, 27. italijanski popotnik, prvi evropski raziskovalec vzhodne Azije (1254—1324), 28. tuje moško ime (naša pisava),
30. mestece v jugovzhodni Franciji, v okolici rudnika okra,
31. ameriško moško ime, 32. kratica Tekstilne tovarne Prebold, 35. zaporedni črki na koncu abecede.
na katerem piše: Ivan Cankar z ozn^fhaid^l^ pr^
Ta človek, (tako pripoveduje ober£i no v nekem predavanju terjal samost j  ^ p edini
Mi, kar nas je, mi vsi smo tc m»si. »J, da do
^ac, dal a> ne po.
dosie, VoJno jav-
sežemo jugoslovansko republiko.
»Das war am 12. april 1913,« V°-
^nj^'
som prekljasti oberst. . tefli
»Was?« prebledi oberst Feising oo to veleizdajstvo.
Njenim g]a in men
«i da
je
Ja, das Hoehverrat!« pritrjuje <^%^ t\\ j^'J^"10^ pravtaium^fV^ov^,
svoj enolični gla.s
besen na policijskega komisarja,     ■>- ^ čal komisarju še mnogo bolj izdajal*   ^jp).51 ""o ^
Pustimo Avstrijo v njenem lastne«1 v Italiji
zalu.
0r Mizz ni
»uji. p0slal\;t 2 Sodnik
Kaj takega? Neverjetao^Pa^£&tf*S!&t*
So. Seveda so ga. A se je        -   ^ v ^ jal, da je te besede rabil v drugačni sv0j^V.., kaže oberst Lamm nov dokument, ^ ^ -f>^
lN5iS80va*-
Uimm nov dokument, y       r   . s^.. -vnoga >. in nesmiselnim ^n^^^^Tn' 3 hrvaškim, in da je ^    ^e ^Q£đohra. svojo kulturo brez ^   *   t V     ^v da
p°^^rjivnovn'
pojava ilirizm
skega jezika s ju v*««.,,.., .... — ., ni svoj jezik, svojo kulturo brez *j0Si» moral baviitl tudi z vprašanjem, ^ ^ "^nja
Jugoslovanov. sCifl     k J ^ 03Qa*ti
To pa sem storil na način,      jjjo^v^? UreSnift " utopijo, glede katere teoretično ni    ^ V^^ih b, •
In za koliko časa so ga zaradi *ve> vili za rešetke, bi rad zvedel obei>
kot
ed samo
teden dni, zopet ne more verjeti. »Unglaublich!« Morali bi zapreti sodnike.
»Gevviss!« se oberst Lamm strinja, čeprav s starim neprizadetim glasom. Toda to se ni vse! Lahko bi prebirala ure in ure, kar ima o tem človeku zapisanega in shranjenega v tem dosieju. Oberst Frei-sing naj samo prebere, kaj je ta človek napisal o ministerialni komisiji, ki jo je vlada morala ustanoviti na zahtevo čeških in jugoslovanskih poslancev, svoj zapis pa hotel objaviti v nekem političnem tedniku, a ga je cenzor zaplenil. »Lesen Sie nur!«
Oberst Freising seže po nemškem prevodu slovenskega besedila.
Prejel sem povabilo od c. kr. deželne vlade, da naj se dne 14. marca ob desetih dopoldne oglasim v »svrho zaslišanja pri ministerialni komisiji«. Povabilo ni povedalo, kdo je ta skrivnostna komisija in kaj hoče od mene. Slutil pa sem, da ima opraviti z nesrečo tistih ljudi, ki so po nedolžnem trpeli, ter s težkimi grehi beričev, denuncijantov in ministrov. Zato sem šel tja natanko ob določeni uri.
Tam sem že ugledal učitelja, profesorja, publicista, umetnika — ugledal sem jih na hodniku, kjer so udano sloneli ob zidu, dihali vase zatohlo soparico (kajti za poslopje c. kr. vlade je premoga v obilici) ter čakali. Čakali četrt ure, še četrt, še tretjo četrt. Menj pa se je mahoma zazdelo, da so bivši obtoženci zdaj tožitelji in da bi sodniku ne bilo čisto prav, če bi moral čakati na obtoženca tri četrt ure, zato ker ta obtoženec še ni zajtrkoval. Tako sem vzel klobuk in suknjo ter sem odšel po svojih potih.
Da pa »ministerialna komisija« ne izgubi svojega deleža, povem v par besedah! Kako in kaj je bilo z menoj v tistih časih, ko je bil pes na cesti svoboden, človek v svoji kamrici pa ne.
Neko prismojeno babišče — doma je tam kje nad vrhniko — me je dne 9. avgusta 1914 ovadilo, da sem baje zinil prijazno besedo o Srbih. To besedo da sem bil zinil v čegavo lice? Dvema popotnima rokodelskima pomočnikoma, ki sta bila priromala po cesarski cesti iz Logatca. Kdor me pozna, dobro ve, da o politiki sploh najrajši govorim s popotnimi rokodelskimi pomočniki. Ob tej ovadbi je bila ženska pač nedolžna; krivda pade edinole na tiste hudodelce, ki so po vsej slovenski deželi razpošiljali navodila za vohunstvo in ovaduštvo.
Ze drugi dan po ovadbi so me na Vrhniki aretirali. Zandar je bil spodoben človek, nobene besede nimam zoper njega. Nekakšno dve uri sem ostal v zaporu, nato so me poklicali k sodniku. Ta sodnik je bil pameten mož. Po kratkem zasliševanju se je izrazil, da stvar ne more imeti hudih posledic; poslal me je domov. In ta pametni mož se je zmotil.
Dne 23. avgusta 1911 se prikažeta pri meni dva detektiva, dva čedna gospoda, ter me povabila s seboj h gospodu nadkomisarju Skublii. Prekrasno jutro je bilo! Poletje brez primere!
Gospod nadkomisar doktor Skubl je prijazen in evropejski mož. Zasliševal me je precej na kratko ter je nazadnje rekel, da stvar nikakor ne m?>rc imeti hudih posledic. Tudi ta prijazni in evropejski mož se je bil hudo zmotil.
Se Ifltl dan sem se napotil v spremstvu detektiva v Marianum,
kjer je takrat imelo svoje domovanje divizijsko sodišče. Tam me živ krst niti pogledal ni, temveč kar tako so me poslali na grad.
Kako je bilo tam, sporočim natanko in obširno pozneje, slovenski mladini v poduk. Vse trpljenje, ves srd, ves sramotni občutek ponižanja, vsa telesna muka in izmučenost — bodi vse, kjer je bilo! Tolažba edina in velika mi je bila na gradu, da sem preživel poldru-* gi mesec v tako sijajni družbi, kakor še nikoli v svojem življenju.
Dne 9. oktobra 1914 je bilo te krivice konec; madež je ostal, pa ne na meni.
še enkrat: Te vrstice sem napisal za »ministerialno komisijo« in komaj napol za svoje prijatelje. Za vas, prijatelji, bom pisal poz-« neje, bom pisal, kadar bo tisti čas, ki verujem vanj.
Ako si »ministerialna komisija« zares želi mojih pojasnjevanj^ naj si kupi to številko »Jugoslovana«. Stane dvajset vinarjev.
V Ljubljani, 14. marca 1918.
»Nein, nein! So eine Frechheit ubertrifft alle Frechheiten!« je oberst Freising ves iz sebe nad tako nesramno predrznostjo. Rad bi vedel, kje je sedaj ta človek, ki nima nobenega spoštovanja do oblasti. Ko na kartotečnem listu pogleda letnico rojstva, je prepričan da je ta človek v vojski, saj ima komaj dvainštirideset let, torej je za čase, ko so pod orožjem skoro vsi moški do šestdesetih let, še mlad. Njega mora izbezati in ga prirtisniiti, kakor po vsem tem, kar zdaj ve o njem, brez dvoma zasluži. Zato bi rad vedel številko njegove enote, a mu oberst »Stangenholz« ne more ustreči.
Pred tremi leti, bi mu še lahko, pravi. Takrat je bil ta človek še vojak. V Judenburgu je bil, v 17. pehotnem polku, najprej v 2. bojni kompainji, a potem zaradi telesne šibkosti premeščen v stražno kompanijo, prebira iz kartotečnega lista oberst Lamm —Stangenholz. Tudi njegove takratne prijatelje ima v posebni kartoteki. Družil se je z nekim Peruzzijem, ki je baje kipar, in nekim Hinkom Smre-karjem, slikarjem, ki je s svojimi karikaturami prav tako žaljiv kakor tale Cankar s svojim pisanjem. V njihovo druščino je treba šteti še nekega gefreiterja Arselina, ki jim je dajal potuho. V prostem času so popivali in se norčevali iz vsega, toda že decembra pred tremi leti je graška vojaška zdravstvena komisija proglasila Cankarja za nesposobnega.
»Hier ist der Befund.«
»Befund?« seže oberst Feising po zdravniškem spričevalu, ki so ga oberstu Lammu že pred leti poslali iz Graza: »Hochstgradige Neu-rasthenic mit dem Verdacht auf eine organisehe Nervenkrankheit,« bere, a zdravniškemu izvidu ne more verjeti: Ta človek ne more biti nevrastenik!
Tudi oberst Lamm dvomi v Cankarjevo bolezen.
»Er ist krank,« pravi. O tem ima prav te dni zanesljiva poročila. Toda ne živčno in duševno. Naj oberst Freising prebere samo nekaj cenzurnih prepisov pisem. Ta človek se norčuje iz oblasti in vsega. »Lesen sie nur das!« pomoli oberstu Freisingu nemški prevod in slovenski prepis nekega pisma.
Spet se je nabralo nekaj drobnih novic (ali drobnosti, kot bi rekel Tomo Zupan), ki so v tej ali oni zvezi s pesnikom, z njegovim življenjem ali delom. Najlažje jih bo povedati, zdaj vse skupaj, pod starim imenom naših zapisov.
KITAJSKA PREPOVED
Iznenadila nas je vest, da so na Kitajskem prepovedali brati Prešernove pesmi. Za zdaj je naš pesnik edini jugoslovanski književnik katerega dela, prevedena v kitajščino, so dale tamkajnšje oblasti na indeks (spisek prepovedanih knjig). Seveda pa nas ta vest z daljnega vzhoda ne sme preveč prizadeti, saj so na Kitajskem prepovedane dela veči. ne največjih svetovnih pesnikov in pisateljev. Vse kaže, da je to tudi ena od pridobitev kitajske kulturne revolucije ...
Priložnost pa je sedaj kar prava, povedati onim našim bralcem, ki tega še ne vedo, da so bile Prešernove Poezije že dvakrat natisnjene v kitajskem prevodu: prvič 1956 kot izbor enaindvajsetih pesmi z obširnejšim uvodom v samostojni knjigi, ki obsega
60 strani in je bila natisnjena v 10.000 izvodih; drugič, bilo je to 1. 1961, je bil širši izbor Prešernovih pesmi natisnjen v kitajski reviji I — Wen (inozemska literatura), devetem zvezku tega letnika. Seveda je bil v obeh primerih Prešeren posnet po angleških prevodih (Blackvveil, Ma. thevvs) in ne po kakem ruskem, kar bi smeli v tistih letih, ko obe veliki državi še nista bih sprti med seboj, upravičeno pričakovati.
LEVIČNIKOV NAGROBNIK
Vzapisu o ljubeznivem Prešernovem prijatelju, pesniku-čbeličarju, doktorju Jerneju Levičniku (glej Glas z dne 16. 10. t. 1.), sem potožil, da ob obisku v koroškem šmohorju, nisem in nisem mogel najti njegovega nagrobnika. Nisem mogel verjeti, da se to prijetno mestece ob zgornji Žili, ki ga je Levičnik, kot šmohorski dekan dal po veliki povodnji 1. 1851, na novo pozidati — le ni kako izkazalo hvaležnnega svojemu dobrotniku, ki mu je zvesto služil celih 31 let...
Obrnil sem se nato na sedanjega šmohorskega dekana gospoda Antona Zebedina, ki mi je nedavno sporočil, da je
Prlžnica v cerkvi v Blatogradu na Koroškem, s katere je 1.1834 govoril Anton Martin Slomšek svojo znamenito pridigo »O dolžnosti svoj male. ni jezik ljubiti.«
bil njegov prednik prvotno pokopan na starem pokopališču, ki pa so ga že pred desetletji opustih. Vendar so ob tej priložnosti zbrali Le-vičnikove zemske ostanke in jih prenesli na novo pokopališče na južni strani mesteca. Tamkaj, ob velikem križu, da leži Levičnikov novi grob.
No, in potem sem šel znova na pot. Tokrat pa sem le našel Levičnikov nagrobnik. Ves je skrit v zelenju bujnih cipres; zato ga prvič nisem mogel opaziti. — Na obelisku iz črnega marmorja se zlati napis: Hier ruhen Hoch-vviirden Herr Dr. Bartholo mous Levitschnigg, Dechant u. Pfarrer von Hermagor (Tu počiva velečastiti gospod dr. Jernej l^evičnik, dekan in župnik šmohorski). Vklesani sta tudi letnici rojstva in smrti.
Tako je bila končno le pregnana naša bojazen, da bi Šmohorjani pozabili na svojega mecena.
CVETJE IN LUČICE
Pred leti sena v okviru teh zapisov postavljal Kranju za zgled Varaždince. Povedal sem, kako zvesto neka plemenita roka polaga sveže cvetje na grob hrvaškega pesnika. Iz leta v leto, iz dneva v dan... — Za našega Prešerna pa je tedaj veljalo, da se ga le na predvečer 8. februarja spomnimo in mu za silo okrasimo grob.
Zdaj pa lahko sporočim bolj vedro vest: v zadnjih tednih, ko me je pot vodila mimo Prešernovega gaja, sem večkrat zagledal pri pesnikovem grobu prižgane lučice in šopke svežega cvetja. — Torej Prešeren le ni tako pozabljen!
Pozabljen pa ni tudi gro-beik pesnikove hčerke Erne-stine Jelovškove. Tudi tu prižigajo svečke drobne otroške ročice. Tudi tu so šopki svežih rož.
Vsi prešerno! j ubi smo zdaj dolžni, da se zahvalimo kranjski mladini in njenim učiteljem. — za toplo zvestobo do pesnikovega spomina.
Naše vztrajne apele pa so razen otrok slišali le še kranjski miličniki: vestno pazijo na red in mir v Prešernovem gaju. Večkrat sem že videl kako patrulj ira miličnik po gaju. Zato v zadnjem času tudi kakih izgredov v tem, za vse Slovence svetem kraju, res ni več.
Tako: le otroci in miličniki so slišali naše apele, naše prošnjo in predloge!
Kaj pa drugi? Npr., kranjska komunala, ki bi kdaj že morala postaviti ob oba vhoda v gaj znake o prepovedi vsakršne vožnje po stezah, namenjenih pešcem; popolnoma gluhi za naše predloge so tudi vrtnarji, ki jim je zaupana skrb za nasade v gaju.. — Prav ničesar tudi ni bilo ukrcnjenega za zaščito dveh nagrobnikov s Prešernovimi verzi na šmartinskem pokopališču. Na koga le naj bi zaskrbljen  prešernoljub na-
slovil apel za rešitev in ohranitev obeh tako dragocenih plošč? Na župnijski urad, na oskrbni št vo pokopališča, na Zavod za spomeniško varstvo?
Pereča je tudi zimska zaščita Prešernovega in Jenkovega nagrobnika. Zob časa, ki vztrajno grize tudi kamen, nas nenehno opozarja na potrebo po strokovni konzer-vaciji obeh starih spomenikov.
DOLINARJEV PREŠEREN
Nepripravljeni smo v Tovarišu z dne 1. oktobra 1.1. stran 19, prvi stolpec, med drugim brali v članku »Kipar Lojze Dolinar — vitez častne legije« tude te vrstice:
» . . . Tudi na neposredno bližino mislim, saj stanujem tik za Prešernovim gajem.«
»že ob prihodu v Kranj sem opazil v gaju prazen podstavek. Pa sem se odločil napraviti doprsni kip našega velikega pesnika. Moja dolžnost je bila to, saj sva s Prešernom tako rekoč soseda.«
»Za predlogo sem vzel Lan-gusovo sliko. Prepričan sem, da je prav on od vseh slikarjev Prešerna najbolje zadel: bdi sem pri Prešernovih sorodnikih in našel na njih obrazih enake karakteristične poteze!«
Tako nam sporoča časnikar Slavko Splihal ' Dolinarjeve besede. Raje očitajmo časnikarju netočnost zapisa pogovora, kakor da bi mislili, da sloviti slovenski kipar starejše generacije ne ve, da Lan-gus Prešerna sploh nikoli ni slikal, pač pa je to kmalu po pesnikovi smrti storil nemški slikar F. K. Goldenstein. In še ta je Prešerna naslikal le po spominu . . . (Original te slike, ki vsekakor predstavlja dragocen kulturno zgodovinski spomeniik je sedaj v Kranju v lasti Prešernovega spominskega muzeja). — Tudi tisto, da je kipar bil »pri Prešernovih sorodnikih in našel na njih obrazih enake karakteristične poteze,« je morda le časnikarjeva licencia poe-tica. Kajti zadnji Prešernov sorodnik, !ki je bil po tradicL ji pesniku v nekaterih potezah res podoben, je bil profesor Ivan, Svetina; ta pa je umrl že kmalu po prvi svetovni vojni.
časnikar Splihal svoj članek takole nadaljuje:
»Zdaj je portret Franceta Prešerna gotov. Stoji v Doli-narjevem ateljeju in čaka, da bo odi it v bron. In da se preseli tja, kjer počiva veliki pesnik, kiparjev dar pesniku .. . Skoraj sto dvajset let po mrzli zimi, ko je v hiši Franca Maverja zadnjič vztre-petalo pesnikovo srce«
»Da bo gaj, kjer počivata pesnik Sorskega polja Simon Jenko in dr. France Prešeren, lepši. Da bo spomin na ustvarjalca Krsta in Sonetnega venca, še bolj živ. Na to misli sosed Lojze Dolinar.«
Morda ne bi billo napak, zvedeti tudi to, kaj mislijo
o tem strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo, arhi tekti, prešern os lovci, pa tudi preprosti prešerno!jubi?
Nehote se nam vsili misel, da je konzervacija nagrobnika bolj pereča. In da bi bilo prav, če bi Kranj dobil spo menik Simona Jenka — ne pa Se enega Prešerna.
HIŠA PESNIKOVE SMRTI
Včlanke in zapise, ki go vore o hiši v Kranju, v kateri je 8. februarja 1849 pesnik umrl, večkrat zaidejo netočne trditve, kot n. pr., da je bila ta lisa od prej-šnjil lastnikov odkupljena.
Res je Ie to, da je bila v obdobju po 1. 1948 — najprej v postopku za nacionalizacijo, nato pa v postopku za razlastitev — obema solastnikoma odvzeta lastninska pravica, hiša sama pa je bila prenesena v lastništvo splošnega ljudskega premoženja.
Zadnja zasebna lastnika hiše Marija Kokl in njen sin Milan Kokl torej nista prejela nobene kupnine, ker v resnici hiša ni bila odkupljena, pač pa prevzeta brez odškodnine v javno lastništvo. Po slej bomo bolj točni in nfl bomo več pisali o odkupu hiše pesnikove smrti. To pojasnjujemo na željo prejŠnjin lastnikov hiše.
NEKAJ DROBIŽA
Vštebnju pri Globasnici na Koroškem sem dne 19. oktobra t. 1. dokončno ugotovil, da res gre z3 Muhovčev Štebenj, o katerem je po Lenki Prešernovi poročal Tomo Zupan. Župnijske knjige s svoji vpisi, so sedaj pripomogle k identifikacij1 iskanega štebnja (ki jih je na Koroškem cela vrsta). .
Pred časom sem se v zap1" sih o grobu Josipine Tu^£ grajske v štajerskem Gradca spraševal, le kdo tako vestno skrbi za grob in nagrobni*-Pred dnevi pa me je oblsi? Josipinin prapranečak, ki • vi zdaj v Mariboru in V&T dal: da obstoja med Avstrijo in Jugoslavijo dogovor o re^ pročnosti: za nagrobnik ■** venske pesnice v Gradcu m ra skrbeti Avstrija, za ma zolej z grobom nemškega P6* nika   Anastazija Gruna Leskovcu   nad   Krškim v* naj  bi skrbela Jugoslav« Ker  pa   stanje Grun°'S mavzoleja osebno dobro PP nam, se bojim da mi VW sporočene recipročnosti ^ smo prav tanikovestni. £e* ustrezni odgovor zares ops ja — tedaj moramo bolj P" steno ravnati. ., -ji
V prešern ovski razvid zdaj prišli dve novi ^V,-^ grobna plošča slavistu ur nu Jarniku v Blatogradn . Koroškem, pesnikovemu P jatelju in gostitelju s^^. di 1. 1832; druga slika pap^% stavlja pogled na Pi"12"1^ župni  cerkvi   v Blatogr* (Moosburg), s katere je ^ binkoštni ponedeljek h ^ govoril Anton Martin J šek svojo klasično Prirlr^;) »dolžnosti svoj materni J ljubiti.« m L
Črtomir Zore«
Vsako leto v tržiški občini naraščajo
potrebe po podalj bivanju učencev
sanem v šoli
V zadnjih številkah našega Časnika smo vam prikazali stanje šolskih prostorov v dveh tržiških osnovnih šolah — osnovne šole v Krizah in osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. Kako pa je z drugimi šolami, v kakšnih razmerah delajo in kaj predvidevajo načrti za izboljšanje njihovega položaja?
Omrežje tržiških osnovnih šol obsega skupaj osem šol, °đ tega so tri popolne osnov-
ne šole (v Križah, osnovna šola heroja Bračiča in osnovna šola heroja Grajzarja). Poleg teh treh pa je v tržiški občini tudi pet podružničnih šol. Te imajo skupaj deset oddelkov v devetih učilnicah, ki pa so vse zasedene v dveh izmenah. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je enoizmenski pouk le na eni šoli v tržiški občini in sicer na posebni osnovni šoli. Ta šola pa nima nobenih  dodatnih prostorov
V nekaj stavkih
So S0^A PRI MEE)VODAH — Prebivalcem in okoličanom rfC      Medvodah se je izpolnila dolgoletna želja. Dobili so ob no urejeno cestno povezavo z Medvodami. Cesto so asfal-do    P°*toponia iz Medvod, tako da sega asfaltna prevleka vse » ,m^e s škofjeloško občino. Cesta Medvode—Sora—škofja . * le za vse kraje na desnem bregu Sore velikega pomena, lia    eama cestna zveza, ki povezuje ta del Gorenjske z Ljub-o in drugimi kraji. Posebno poleti je na tej cesti velik Če K^Ct' Sa^ se h°diJo ljudje kopat na Soro. Prav bi zato bilo, e °i cesto asfaltirali tudi do škofje Loke. -an
JEZERSKO — Prejšnjo soboto je bila v Češki koči pod v tavcem manjša slovesnost ob sprejemu novih članov v j .e a'pinistov. Pred sprejemom so morali alpinisti narediti r . e Pred posebno komisijo, in sicer iz tehnike plezanja in
i plazovih in reševanju iz gorah. Vsi štirje kandidati
Pla^311''3' z2odovine alpinizma, o plažo
3t °v ter o drugih nevarnostih v gorah, vsi smje tauumau so " e. tar> Andrej Podbevšek, Tomaž Bešter in Miran Sesek Vaj^zP'te dobro prestali. Slovesnosti ob sprejemu je prisostvo-v se    °!* ^ alpinistov, ki so kasneje opravili še vrsto vzponov
Verni steni Grintavca in Dolške škrbine, -an jjjj^jpOVEJEK — V Domu na Govejku je v lepih jesenskih Lju, Precej turistov in planincev iz vseh krajev Gorenjske in , .•Jane- Precejšen obisk te postojanke je tudi zaradi avto-Gov^t^6 ceste» ki je speljana skoraj do samega doma. Od eJka so lepi izleti na Osolnik, Katarino, Polhograjske dolo-
zelo6 ^ ^rugam* Govejek je znan tudi po tem, da tu spomladi cvete bel in rdeč blagajev vončin.
skem h?A IN PESA STA D0BR0 OBRODILI — Na Gorenj-Oo . '*e s Pospravljanjem zadnje repe in pese. Repo sade po pesonjs'tern tja do Bohinja, pa tudi v Gornjesavski dolini. Beg p.a. sadc bolj v nižjih legah. Na njivah okoli Žirovnice, leno \ 'n- ^JUDnega sta letos pesa in repa dobro obrodili. Ze-]CgajirePn'co so spravili v kozolce, repo in peso pa v višjih Prideiu' kleti. V nižjih legah pa navadno spravljajo ta dva ueika v zasipnice. -B. B.
in so vse tri učilnice obenem tudi kabineti za učila, šolsko pisarno, prostor za pogovore s starši, posebna osnovna šola nuna svojega dvorišča oziroma svoje telovadnice in takšna kot je prav gotovo ne more zadostiti realnim potrebam posebnega pouka.
Poleg ugotovitve, da nobena osnovna šola v tržiški občini ne more organizirati pouka samo v eni izmeni, sedanja šolska mreža tudi nima urejenega podaljšanega bivanja učencev v šob. Takšno bivanje je uvedla le Grajzar-jeva šola za vozače, deloma pa tudi Bračičeva šola. Toda potrebe po ureditvi podaljšanega bivanja učencev so vsako leto bolj pereče. Podatki o socialnem sestavu učencev v lanskem šolskem letu kažejo, da je bilo iz družin delavcev 63,5 odstotka učencev, iz družin uslužbencev 17,3 od. stotka, iz kmečkih družin 7,9 odstotka, obrtnikov 3,5 odstotka, upokojencev 7,35 % in iz svobodnih poklicev 0,9 odstotka. Precej visok je tudi odstotek tistih otrok, ki so vsaj del dneva brez neposrednega nadzorstva staršev — 77,2 odstotka.
In kaj lahko iz tega sklepamo? Učilnice, tako po velikosti kot po številu, ne zadostujejo za kvalitetno organizacijo pouka — ne na kriški osnovni šoli, ne na osnovni šoli heroja Bračiča. Rešitev je v gradnji novih šol in popravilu sedanjih. V to drugo kategorijo bodo prišle zlasti podružnične šole v Le-šah, Kovorju, Podljubelju, Lomu In v Dolini ter osnovna šola heroja Bračiča, kjer naj bi popravili in uredili fasado, strešno konstrukcijo, centralno kurjavo, hodnike, sanitarije ter nabavili novo opremo. V. G.
Kruedb,°?° lrž^ki občs
bili novo in moderno šolo
a referendumu odločili za krajevni samoprispevek, bodo šolarji iz Foto: F. Perdan
VELIKAN MED DETERGENTI
NAGRAJUJE
NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL
(kakovostni in lepi rdeči predposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Hermina črep, Paški Kozjak; Angela Ozvolčič, Žetale; Marija Krušič, Čermožiše; Marija Vodnik, Sp. Boč; Malka Prezelj, Kožice; Ivanka Petrovič, Podvinci; Anica Kolenc, Kavče; Anica Vranjek, Ložnica, Marija Freguš, Podvinci; Matilda Hladin, Podkraj; Janez Bedenik, Žetale; Marija Možic, Zg. Selnica; Ana Čeh, Podvinci.
KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG
prejmejo: Marija Nemec, Kočice; Ivan Kranjc, Maribor; Cilka Vivola, Žetale; Lojzka Drevenšek, Podvinci; Marija Štebih, Pacinje; Ljudmila Nedel-ko, Maribor; Hedvika Kolenc, Kavče. SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ GORENJE PS-603
pa je prejela ELIZABETA HORVAT, Murska Sobota, Alojza Kardoša 6.
Kupon sem res odkrila jaz, toda »kriv« za to je mož! je v šah začela 24-letna nagrajenka.
»In če ne bi najprej zavil v bife blagovnice, menda ne bi zadel!« je nadaljeval nagrajenkin mož Vlado. »Prav ko sem v družbi domačih nogometašev srebal ekspresno, so mi drugi kupci utrli pot do zaklada v skladovnici zavitkov Oskar totala. Bolj malo jih je še bilo na polici, ko sem jih pobral štiri ali pet in pohitel domov.« »Dva ali tri zavitke totala sem izpraznila takoj po prihodu moža. Vendar sreča se mi je nasmehnila šele pri naslednjem pranju. Nagradni kupon se mi je skorajda izmuznil v polavtomatski pralni stroj, ki pa bo visoki starosti na-kljub moral še služiti svojemu namenu. V hiši namreč ni vodovoda in superavtomat bo do preselitve v novo stanovanje žal miroval.«
Nagrajenka Elizabeta bo torej dalje prala s totalom — in mož bo spotoma še večkrat zavil v bife osrednje blagovnice podjetja Potrošnik na najcenejšo ekspresno kavo v Murski Soboti.
VELIKAN
MED DETERGENTI
PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO •POGLEJTE V ZAVITKE, MORDA JE PRAV V VAŠEM NAGRADNI KUPON!
^;iiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiii2i]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiciifi»:iiiEiiiiiiiii|n Lojze Zupane
Okamenela grofica in sedem psov
Blizu Kamni'ka je med Stahovico in VeLiko planino v starih starih časih stal grad na Ravnem hribu, v katerem je živela zlobna grofica, ki je sovražila vse ljudi, najbolj pa berače. Rada je imela samo svojih sedem psov, ki so se podili po grajskih sobanah in za isto mizo, kjer je jedla grofica in žrli s srebrnih krožnikov. Grofica je pozabila na staro ljudsko modrost, da se mora človek ravnati po ljudeh, ne pa ljudje po človeku. Zato je svoje tla-čane zaničevala, četudi je dobivala od njih desetino, da so bile skrinje v grajski kašči zmeraj polne rumene pšenice in da je bil na njeni mizi vsak dan kolač. Pozabila je, da bi brez orača in kopača ne bilo ne kruha ne kolača.
Grofica je bila sicer le. pa ženska, a človeka ne spoznaš po koži, temveč po duši!
To je poizkusil tudi star berač ki je nekega jesenskega dne potrkal na grajske dveri in prosil vbo-gajme. Grofica je pograbila z mize kost, ki so jo bili njeni psi že obrali, in jo med hudobnim smehom vrgla beraču, rekoč: »če si lačen, oglodaj kost! Če ti pa kost ni všeč, pojdi na grajsko njivo, kjer zorita repa in korenje, ter se nažri!«
Berač je vzdihnil: »Repa in korenje — slabo življenje! Gola kost, ki ste mi
jo vrgli, pa še psom ne tekne! Kruha mi dajte, grofica! Bogu posojuje, kdor revežu daruje! Posojilo se vračila veseli!«
»Hahaha!« se je zasme-jaia neusmiljena grofica, »Kdo, praviš, mi bo vrnil? Bog? No, ta mi bo vrnil takrat, kadar mi bo vrabec prinesel proso.«
»Kdor se tuji nesreči smeji, se kmalu svoji solzi!« je berač pokaral grofico.
Te besede pa so ošabni-co razjezile, da je požvižgala psom, ki so vsi hkrati planili na berača in ga ogrizli, da je ubožec komaj še malo živ prišopal na skalo pod gradom. Krvavel je iz stoterih ran, zato se je ozrl na grad, dvignil pesti ter preklel grad, grofico in njenih sedem popadljivih psov: »Prekleta bodi grofica! O, da bi okamenela še ti, ker nosiš v prsih kamnito srce!«
Gradu ni več. Razsul se je, da ni ostal kamen na kamnu. Pod Ravnim hribom pa še dandanes stoji visoka skala, podobna človeški postavi, ki je obdana s sedmimi nizkimi skalami. Ljudje pripoveduje, jo, da je ta skala okamenela grofica, manjše skale pa njeni okamenela psi.
Kraj, kjer leže te skale, se imenuje Pasja peč, v njeni bližini pa je Krvava peč, skala, s katere je kr. vaveči berač preklel grofico in njenih sedem psov.
LSirililS:;:iifil5ItlllflIIlIliIllIl.tIIIIIIIIIlllll9!IlllIIl]llIIIIIIEIIIlI!iIIlIIIfieiIE3II311=IIIIl!tlilill9illlllVnit
Knjige in jaz
Vsatk človek si po napornem delu želi malo razvedrila. Res je, da je razvedrilo na prostem lepo in zdravo. Toda to meni še ne zadostuje.
Ko se že enkrat naveličam učenja in tekanja na prostem, se lotim še kake zanimive knjige. Mislim, da je branje knjig neobhodno potrebno, ne samo zaradi razvedrila, ampak tudi zato, ker se iz knjig mnogo naučimo. Težava je le v tem, da nimam na razpolago take, kot bi si jo želela, saj vsaka kn ji.
ga ni za vsakogar. Zlasti zanimive knjige se mi zdijo take, ki so pisane precej napeto.
V današnji dobi si skoraj ne morem zamisliti življenja brez knjig. Onemogočena bi bila vsaka šola in učenje. Ker pa je na trgu vedno več knjig, upam, da si bom tudi sama nabavila vsaj nekaj najlepših. Zato bom še naprej pridno prebirala knjiige.
Zdenka Koželj, 8. a razred osnovne šole Matija Valjavcc, Preddvor
Nesrečna vožnja s kolesom
Pred tednom dni sem se peljal s kolesom proti Škofji Loki. Vozil sem zelo hitro. V Spodnjem Bitnju sem zagledal avto,*ki je drvel proti meni. Srečala sva se na ovinku. Medtem pa je za menoj pripeljal tovorni avto. Ozrl sem se in se i:>: rušil. Zape-
ljal sem na kamen in vrglo me je s kolesa čez krmilo poleg vrtne meje. Voznik pa je odpeljal.
Od takrat vozim bolj previdno.
Jaru/ Papier, 4. a razred, osn. Jolo Lucij«« Seljak Kranj
Slovenska peč
Visoko v gori, od Krope naprej, stoji slovenska peč. Bila je zgrajena v 14. stoletju. To je ena najstarejših peči v Evropi.
Ko smo vstopili, nam je tovarišica iz a razreda prebrala, kako je bilo včasih tam. Ljudje so v bližnjih gorah kopali rudo. Le-to so potem stopili in iz nje dobili kepo železa. Za vdihovanje zraka je bila luknja na koncu peči. Kepo železa, ki so jo dobili iz rude in jo stopili v tej slovenski peči, so potem v vigenjcih izoblikovali v žeblje.
Ta slovenska peč je zgrajena iz kremenčevega peska, ker je morala vzdržati veliko vročino. Peč je bila visoka tri metre, zdaj pa ima samo dva metra, ker se je delno porušila. Naredili so ji streho, da bi jo zavarovali pred snegom in dežjem. Slovensko peč prihaja ogledovat vedno več turistov. Zanjo skrbijo Ljubljančani.
Mojca Bradeško, 4. b razred osnovna šola Trata
VAM V POUK
Vulkani
Vsi vemo, da je Zemlja okrogla. Sodi v skupino devetih planetov, ki krožijo okrog Sonca. Znanstveniki si še danes niso edini, kako je nastala. Ugotovili so le, da pred mnogimi milijoni let njena površina ni bila takšna kot je danes, ampak v tekočem žarečem stanju. Toda vrhnje plasti te razbeljene krojne so se sčasoma pričele ohlajati, strjevati in gubati. Nastala je zemeljska skorja, gorovja, doline in morja. Pod njimi pa še vedno vre, notranjost Zemlje je še vedno takšna kot nekdaj. Kako plitke so trde površinske plasti Zemlje, si bomo najbolje pred stavi j a-li ob jabolku; njegoga lupina ni — zlasti v primeru z velikostjo — prav nič tanjša od zemljine skorje, ki oklepa žareče tekoče jedro. Včasih ta razbeljena masa (imenujemo jo magma) predre vrhnji zemeljsi sloj in bruhne na piano. Nastane vulkan;
Danes imamo na svetu precej vuikanov. Ločimo jih na delujoče, se pravi takšne, ki še delujejo, in na ugasle. Slednji so bili aktivni pred mnogimi leti, sedaj pa mirujejo.
Magmi, ki iz vulkana privre na dan in se razlije po okolici, pravimo lava. V zgodovi-nd je prišlo že do veliko nenadnih izbruhov, ki so pov-
Jesen
Sadje dozorelo je, poletje poslovilo se, vse postaja pusto ie, sneg zamedel je gore.
Sadje ie pobirajo, v gajbice ga dajejo, vse ie ialostno postaja, narava zdaj je v zimo pala.
Sneg pobelil je gore, vse je zasneženo ie, zimski zaspanci ie smrče, zdaj konec je jeseni.
Borut Zadražnik, 3. b r. osnovne šole S. Jenko, Kranj
zročili prave katastrofe. Naj omenimo samo dve.
Nekdaj je ob vznožju Vezuva, še danes delujočega vulkana v Italiji, stalo cvetoče mestece Pompeji. Tamkaj so si rimski mogočneži sredi bujnih vrtov zgradili razkošne vile in kopališča. Pa je nekega dne zagrmelo, vrh na videz spečega vulkana je eksplodiral, ogromne količine lave so se razliile po dolini in zatrpale Pompeje. Mnogo let kasneje so arheologi ob izkopavanjih pod str. j eno maso našli okamenele ljudi, ki jih je lava presenetila na ulici, pri delu, v kopalnici .. .
Druga, malce drugačna katastrofa, bo v zgodovini nesreč ostala zapisana kot ena najbolj nenavadnih. Leta 1883 je namreč pričel bruhati vulkan na indonezijskem otočku Krakatau. V zemlji so se pojavile ogromne razpoke, kamor je vdrla voda. Ob strahotni eksploziji, ki je dobesedno razklala otoček im ga pometi a s površine, so nastali 40 metrov visciki valovi. Razburkano morje je potopilo mnogo ladij daleč naokrog in opustošilo bregove bližnjih otokov.
Danes so znanstveniki izdelali občutljive naprave, s katerimi prisluškujejo premikom v notranjosti Zemlje. Tako že vnaprej opozarjajo na nevarnost in preprečujejo katastrofe.
V živi meji
Bilo je jeseni in s kolesom sem se vozil po Straži-šču. Nesreča se mi je zgodila na ozki in neprometni ulici. Povzročili sem jo sam. Zgodila se mi je zato, ker sem s kolesom pripeljal v ovinek s preveliko hitrostjo in padel.
Ko sem pripeljal v ovinek, me je začelo zanašati. Hitro sem zavrl, a bilo je prepozno. 2e sem se znašel v živi meji. Od tam pa me je odbilo na cesto. Nisem mogel obdržati ravnotežja. Priletel sem na cesto, od tam pa v jarek. Kolo se ni poškodovalo, a meni je iz kolena tekla kri. Nato sem se odpeljal žalostno domov.
Zdaj hodim v četrti razred in poznam predpise, ker se v šoli učimo o prometu. Franci Perdan, 4. a razred osnovne šole Lucijan Seljak, Kranj
Boj mravelj z gosenicami
Na našem vrtu so se °a zelenjavi pojavila jajčeca neke žuželke. Zvedel sem, da so to jajčeca kapusovega belina. Vsak dan sem jih opazoval. Kmalu so iz jajčec zlezle gosenice. Bile so strašno požrešne.
Tedaj se je začelo. Zagledal sem mravljo. Gosenica se Je ravno mastila. Mravlja jo Je previdno obhodila in zbež»* na mravljišče po pomoč.
Prišlo je krdelce mravelj-Gosenica je imela že vel ke dlačice in je niso mogle Wr koj usmrtiti. Ko pa je dobila dovolj pikov, se je smrtno ranjena zvrnila z lista na tla-Tam so jo že čakale prebrisane mravlje in jo dokončno usmrtile. Nato so jo odvlekle na mravljišče.
Tako se je zgodilo Še mnogokrat, preden so z zelenja izginile vse gosenice.
Mirko Barber, 7. razred osnovne šo'ic Matija ljavcc, Preddvor
Va-
Pet afriških živali
V tretjem razredu osnovne šole je učiteljic1} pripovedovala o afriških živalih. Ob koncu ure se je hotela prepričati, koliko so si otroci zapomni
»Mihec, naš te j mi Pe! Hvali, ki so doma v Afriki!«
Mihec je pogledal v strop, se popraskal Za ušesom, potem pa strumno odgovoril:
»Lev in štirje sloni.*
^^ih je zares težko £bratl- kakšno naj bo na.
nov0 krilo. Moda najhuje še vedno krila re-v zvonec. SPet se je gjavilo hlačno krilo, ki *a moda dolga desteletja ^Poznala. Letos je tudi r f^J kril z zalikamimi snrSf11- Gube 80 navadno tudv 8opazimo Pa Jih
£jl pa zadnji strani.
NaJyečkrat je kombina.
šport iJ1   bluze ali
nega puloverja zelo
Tak erna za naš vsakdan.
*° oblečene se dobro putimo v službi, tako
bat™0 za izlet< več-da Pa •tudi* zvečer, seve-in ^^pnieTOejšern kroju
Zraven krila in bluze sodijo športni čevlji, če pa so noge še mlade, lahko obujemo tudi dokolenke. Letos diktira moda h krilu in bluzi tudi telovnik. Navadno je iz enakega blaga kot krilo, če pa je volnen, se mora v barvi ujemati s krilom in bluzo. Za krilo navadno izberemo trpežno in kvalitetno blago, kot sta gabarden in volnena flanela. Letos pa bi morda krilo ukrojili iz tvida, ker pač tako narekuje moda. če merimo čez boke manj kot sto, so zelo lepa tudi karirasta kria. Za mlade in vitke pa morda krilo iz pravega ali umetnega usnja.
Da se boste laže odločile za novo krilo, si oglejte nekaj skic. Prvi model je primeren za mlada leta. Krilo ima spredaj in zadaj gubo, v kateri so prišiti gumbi. Če je blago gladko, lahko gubo in rob krila še obšijete. H krilu nosimo usnjen pas in dokolenke.
Drugi model krila je kombiniran s temnejšim enobarvnim trakom iz blaga ali usnja. Žepi so skriti za usnjenim trakom.
Zadnji model je iz kari. ranega volnenega blaga. Je rahlo zvončasto s spredaj zalikano gubo. Krasijo ga trije gumbi.
Marta
■■■■*■■■■■«■■■■■«■•■■■■■■■■■■■■■■■■■1
Za ljubitelje cvetja in zelenja
Nova knjiga Zavoda za napredek gospodinjstva
Pred kratkim je Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani izdal peti in zaključni del zbirke Kaj cveti in zeleni na oknu in v sobi. To je knjiga Varujmo sobne rastline pred boleznimi in škodljivci, ki jo je napisal France Vardjan. Prejšnje knjige omenjene zbirke so naletele pri bralcih, predvsem pri ljubiteljih cvetja, na lep sprejem, saj vse knjige sedaj pripravljajo že za drugo izdajo.
Bralec, ki bo segel po peti knjigi omenjene zbirke, bo našel marsikaj zanimivega. Knjiga bo prišla prav kot priročnik za gojenje rastlin tako vrtnarju kot tudi gojitelju sobnega zelenja. Avtor najprej govori o glivicah in bakterijah in nato našteje najbolj pogoste škodljivce, ki napadajo sobne rastline ter sredstva, s katerimi jih uničujemo.
V drugem delu knjige pa avtor podrobno opisuje okoli 270 vrst sobnih rastlin. Ljubitelji cvetja, ki so se do sedaj večkrat zaman spraševali za vzroke propadanja njihovih rastlin, bodo lahko spoznali vse vrste škodljivcev, prve znake na rastlinah ter sredstva, s katerimi škodljivce zatiramo. V seznam so zajete tako begonije, nageljni in razne vrste kaktusov, to je rastline, ki jih najpogosteje srečamo na naših oknjih, pa do redkejših rastlin, s katerimi imajo veselje le nekateri gojitelji zelenja. L. M.
Ob prvem hladu nahod
::
::
Z jesenjo se navadno začno obolenja dihalnih poti ali kakor temu radi rečemo — da se prehladimo. Obeta se nam sicer tudi gripa in, če ne bomo cepljeni proti nji, nam pač ni rešitve. Ali pa se prehlada lahko ubranimo? Z jesensko meglo, pogostimi vremenskimi in toplot. I nimi spremembami je naš organizem — predvsem dihala — izpostavljen prehladu takrat, ko je to najmanj zaželeno. Da do. bimo na primer nahod, se moramo okužiti z virusom, ki nato živi v sluznici dihalnih poti in tam povzroča vnetja.
Najbrž vsi poznamo znake,   ki napovedujejo
IIIIIIIIIIIIIIUIIIII!lll!M!ll'(lli|lllllllllllllllllllllM"l
Rja na perilu
terem      ^     lz Konjske gore nam je poslala pismo, v ka-
r "SUle. kako r»HnrQT;iti  rin \-r hf»lr>crci r>f»rilQ
• Bral
ašuje, kako odpraviti rjo iz belega perila
£° «vi nj!*' ^Jaste madeže je zelo težko odpraviti. Večkrat ^°nit 2'?av.^yanJa zaman. Kupite v trgovini s čistili sredstvo te.ga Prask C1^enJe rnadežev. Na mokro perilo vsujte nekaj srpHc.a ter s krpico nekaj časa drgnite. Sicer pa je navo-
br\       CQStVU nr-H^-".,.--vi„i.„:i._..___.___l.______:_ x___
Vejte> Zal' P°skušajtc z vodikovim peroksidom. V lekarni poučnega caj t?a boste rabili, da vam bodo dali primerno
l^eden dozori fižol
^^te°d^!*-na vrtu še kaj ne povsem dozorelega fižola, pri-nzini tole okusno in izdatno enolončnico.
??re2aneB-'1C|!n0: ^ Jediini žlici olja, pol kilograma na rezine ^ ne8a ftf ,r(:nia' Pq1 litra vode, pol kilograma sveže olu-nega i j    ' 'ušno kocko, stebelce šatraja, 4 stebelca oči-h^ka s> "a!czancga pora, sol, poper, malo muškatnega ni na'fi°u , 'Jan Peteršilj ter dve manjši suhi klobasi nare-Ha        6le kolobarje. t^'no6^!001. °JJU 013,0 podušimo fižol in korenje. Potem f> ^inut p    'l'šno kocko in šatraj ter vse skupaj kuhamo šp 1. ? Pclnajst minutah dodamo narezan por. Ker
'n
Palačinke niso vedno sladica
minutah dodamo narezan por. Ker je lz lonca vzamemo šatraj popramo ter dodamo malo naribanega
Po ok> ,e ,ed llilrc kuhana hU*k*tne!SU Soilmo- Popramo ter
e- ki      orescka tei peteršilj. Dodamo še kolobarje klo
J'h pred tem v ponvi na hitro malo popekli.
Največkrat palačinke polnimo s sladkimi nadevi, kot so marmelada, sladkana skuta, limona s sladkorjem in podobno. Ce pa palačinke polnimo z mesnimi ali drugimi nadevi, jih lahko s poljubno solato serviramo tudi kot kosilo in ne kot posladek. Za nadeve lahko uporabimo osta-jke pečenke, ki ji dodamo nekaj slanine, ostanke zmletega mesa, možgane im drobovino sploh al; pa razne druge pikantne nadeve.
Za prijetno spremembo pripravite družini španske palačinke. Testo pripravite kot običajno, nadev pa je takle: 40 dkg različnega pečenega mesa prepražite na čebuli in petnšilju. Nato odstavimo in, ko je že hladno, primešamo eno jajce, sol in poper. S tem
nadevom namažemo palačinke in jih zložimo v pomašče-no posodo. Dva rumenjaka razžvrkljamo v decilitru kisle smetane, malo solimo in polijemo palačinke. V zmerno topli pečici zapečemo (okoli 20 minut) in ponudimo tople.
O ŠVICARSKE PALAČINKE S PARADIŽNIKOM
Spečemo palačiinke in jih namažemo z gosto paradižnikovo omako. Palačinke tesno zvijemo. Narežemo jih v tri do štiri centimetre dolge koščke ter jih zložimo v poma-ščeno posodo. Polijemo jih z decilitrom kisle smetane, pokapamo z raztopljenim maslom ter potresemo z naribanim parmezanom. V vroči pečici hitro zapečemo.
oziroma spremljajo prehlad. Sluznica v nosu ali v grlu nas začne peči, utrujeni smo, včasih se nam zviša temperatura. Včasih nas boli tudi glava. Nato se nam začne iz nosa cediti, v grlu pa občutimo praskanje. Kašelj je najprej suh in močan. Kasneje, ko »dozori«, iz-kašljujerno sluz. Tegobe te vrste trajajo neenako tri do štiri dni. Prehlad navadno izgine brez posledic, če pa so, so redke, (na primer — vnetje sinusov ali bronhijev).
Zdravil za prehlad n« poznamo. Vemo pa, kako se ga je treba ubraniti. Predvsem moramo telo zavarovati pred izgubo toplote in pa povečevati splošno telesno odpornost ■ s prehrano, telovadbo in S zdravim načinom življenja S sploh. Kadar občutimo, da S se nas prijemlje nahod, 9 ga skušaj mo pregnati s 9 kozarcem vode in kapljico H jodove tinkture. Nekateri 1 priporočajo potenje in 3 pregretje telesa. To dose-3 žemo s kopanjem v vroči S vodi, pitjem vročega lipo. = vega čaja, ki povzroča pori tenje. Morda bi poskusili B tudi s tem da večkrat na 8 dan po dlje časa držimo I roke do komolcev v vroča E vodi.
In kaj storimo potem, J ko nahod že imamo? Od S zdravil, če že hočemo vze-| ti proti nahodu zdravila, I jemljemo Acetisal ali še i bolje Arbid, ki znižujeta 5 povečano temperaturo in I povzročata znojenje. Si-| cer pa je najbolje piti top-^ le čaje, limonade in mle-ko in uporabiti pri tem I     kar največ limon.    L. M,
UllimiIlUlUlllil.liil!!lll!illlUUU!iliiiilliliUyiH
ČETRTEK —31. oktobra 1968
Nesreče zadnjih dni
Pri vasi Volaka nad škofjo Loko sta v ponedeljek trčila motorist Franc Petornel in Jeraša Franeićka, ki se je peljala na kolesu brez luči. Nesreča se je pripetila pri sročanju, ko je motorist vozil po sredini ceste s prižganimi kratkimi lučmi, je trčil v kolesarko. Pri padcu se je Jeraševa huje ranila in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Motorist je bil le laže ranjen.
Istega dne okoli šeste ure gvečer je na Partizanski cesti v Skofji Loki Andrej Tomše z motornim kolesom zadel desetletnega Danila Tkalca. Nesreča se je pripetila, ko je deček nenadoma na skiroju pripeljal na cesto pred motorno kolo. Huje ranjenega otroka so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
V torek, 29. oktobra, je pri vasi Gozd pri Globoki jami padel motorist Franc Erjavec 8 sopotnikom Milanom Sala-monom. Ko je Erjavec pri-vozil v pregledni ovinek, je nenadoma   zapeljal   na rob
Nesreča pri delu
V torek, 29. oktobra, po. poldne je šestdeselletri Jo. že Pudgar, upokojenec, popravljal opaž na domu upokojencev v Naklem. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel s šestih metrov višine na tla. Bil je takoj mrtev.
ceste in padel. Pri tem se je huje ranil, medtem ko je bdi sopotnik le lažje ranjen.
L. M.
časopis Gorenjcev
Meso ga je zamikalo
V noči od 27. na 28. oktober je neznanec vlomil v pomožno klavnico Mesarskega podjetja Tržič v Goricah. Vlomilec je prišel v klavnico skozi slabo zaklenjena vrata. Odnesel je zaklanega prašiča, težkega okoli 60 kilogramov.
L. M.
Naš dopisnik pri vojakih
Dežurni veterinarji v novembru
Od 2. 11. 1968 do 9. 11. 1968 BEDINA, Ješetova 30, tele fon 21207, od 9. 11. 1968 do 16. 11. 1968 RUS, Cerklje, telefon 73115, od 16. 11. 1968 do 23. 11. 1968 VEHOVEC, Stošičeva 3, telefon 21070, od 23. 11. 1968 do 2. 12. 196S BEDINA, Ješetova 30, telefon 21207.
Tokrat se vam ne oglašam
iz Most kot običajno, pač pa iz Beograda. Kakor veste, le dobre pol leta nosim vojaško suknjo.
Vaš časopis Glas sem si naročil tudi sem. Čeprav z majhnimi zamudami — sredino številko prejmem v petek, sobotno v ponedeljek — mi vendar vseeno prinese gorenjsko domačnost. Tudi nekateri moji tovariši radi prebirajo Glas.
Čeprav je samo lokalni časopis Gorenjske, se mu pota širijo daleč zunaj mej te po krajine. Menim, da je vzrok zato zanimiva vsebina, saj — kakor pravite tudi sami — lahko v njej najde svoje strani mlajši in starejši bralec. Všeč so mi pogovori s preprostimi ljudmi in opisovanje prav takih pokrajin. V zadnjem času sem večkrat opazil take pogovore, ki so jih vaši novinarji napisali. Pravilno je, da se zanimate za preprostega človeka, saj je on prav tako — ali pa še bolj — pomemben v naši družbi. Hkrati pa s tem širite krog bralcev, saj človek kaj rad prebere o sebi podobnih ljudeh. Za primer naj navedem pogovor Branjevka s Prevala.
Ugaja mi tudi dopisovanje Petra in Pavla Kritičnosti o nepravilnih in slabih stvareh je bilo nekaj časa pogrešati v vašem časopisu.
Rad preberem tudi Svet brez bleščic, da vidim, kako je z nekaterimi stvarmi, ki še niso najbolje urejene.
Jasno, da rad prelistam in preberem roman v nadaljevanjih, politični okvir, vesti s kulturnega   področja, razen
Zahvala
Zahvaljujem se častiti duhovščini v Skofji Loki, Jenkovim in Svolšakovim iz Lipice, vsem sosedom, ker so ob moji odsotnosti tako požrtvovalno pomagali in poklonili moji dobri, skrbni
Franci Ovsenik
ob njeni smrti toliko cvetja. Zahvaljujem se tudi vsem. ki so se od nje poslovili v tolikem številu ob mrtvaškem odru in jo spremili na kraj zadnjega počitka.
Jenko Antonija, Lipica pri skofji Loki
Zahvala
Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in strica
Jožeta Grilca
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja vsem sosedom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Hriberniku, ki mu je v dolgi in mučni bolezni lajšal bolečine. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom, ki so nam v težkih urah stali ob strani, darovalcem vencev in cvetja, č. duhovščini in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem, sin Jože z ženo in drugo sorodstvo.
manjše novice in nasvete — Z eno besedo: vse od začetka do konca. Če imam poleg tega še v mislih, da je vaš list turistični in aružabni injur-mator, potem mu res ni kaj reči.
Ker sem sam dopisnik rubrike Gorenjski kraji in ljudje, seveda najprej preberem to. Res so in smo že marsikaj koristnega napisali, kar bi se drugače verjetno izgubilo.
Mogoče vas bo zanimalo, kako se počutim v JNA. Vidim, da tudi na nas vojake veliko mislite, saj sem zadnje čase lahko prebral več reportaž iz vojaških analov. Hrana je dobra, vojašnice so svetle in prostorne, tndi nad ostalim se ne more nihče pri toževati. V današnji JNA lahko vsak dobro živi. Lepo je organizirano družabno-kultur-
no iivljenje. Imamo svoj klub. Zavedamo pa se, da je nujno se spoznati z vojaškimi stvarmi, posebno še v današnjem svetu.
Če boste v rubriki Pisma bralcev objavili izvleček iz pisma, potem, prosim, sporočite ljudem v Tunjice Prl Kamniku in v Lenart nad Rebri, da se bom oglasil Vfl njih takoj, ko se bom vrnil domov. Obljubil sem ji"1 namreč, da bom zapisal nekaj njihovih spominov in zgodb; ki že dolgo krožijo med njimi.
Pozabil sem povedati, &a so mi zelo všeč Zorčeva P0" potovanja in kulturna pr^0" ga Glasa Snovanja. Le tako naprej!
Vsem želim dosti uspehov pri delu!
Lep pozdrav
Ivan Sivcc
Po novi bohinjski cesti j
Obe zadnji lepi nedelji se je veliko avtomob i listov peljalo proti Bohinju predvsem zato, ker so hoteli preizkusiti novo cesto. Vsi so bili z vožnjo zelo zadovoljni. Menijo, da so prometni znaki za zmanjšanje hitrosti odveč, čeprav sicer vsak ve, da še morajo biti, ker cesta še ni povsem gotova. Na-red je cestišče, ob katerem še urejajo bankinc, na ovinkih postavljajo varovalno pločevinasto ograjo, za zavarovanje kamenja na usekih pa še grade podporne zidove. V glavnem pa je nova cesta zares lepa. Ker pa kot ljudje nikoli nismo zado-
voljni, marsikateri voznik, potem ko iz Bohinja v Soteski zopet pripelje na stari del ceste, želi da bi bila taka cesta vse do Bleda . . . Počasi bo prav gotovo tudi to, ne gre pa vsc naenkrat! Potem pa se bo prav gotovo Bohinj približal Ljubljani in ostali Gorenjski za polovico, s čimer se bo obisk go stov naglo povečal. Zaradi > gradnje ceste so bili Bo- k hinjci in gostje lotos prikrajšani za skoraj polovico tujskega prometa, 8°~ stje pa za kravji bal, katerega so zaradi zaprte ceste morali odpovedarti-B. B.
Pri pospravljanju letošnjih poljskih pridelkov jc bU r;:etn" Bašar, posestnik lz Zgornjega Bitnja 18 pri Kranju, P v presenečen. Na njegovi njivi je zrasla nenavadno ve' ^ milna buča. Tehta 48 kilogramov, visoka je 113 cm, P° pa meri 156 cm. — Foto: F. Perdan
Poročila poslušajte vsak dao °J 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. J7-, 22., 23 ln 24 uri ter ra-Jjski dnevnik ob 19.30 uri. °b nedeljah po ob 6.05., 7„ Jj K; 13., 15., 17., 22., 23. In ■» uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri.
SOBOTA — 2. novembra
8-08 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Cez travnike zelene — 950 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Madžarski plesi
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi in plesi iz južnih krajev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu z velikimi orkestri T" 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 G1asbeni intermezzo — 15-40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje moški zbor K Domžal — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18-15 pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko ^oč. otroci — 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 1925 Pet minut za EP 20-00 Sobotni zabavni mozaik T" 20.30 Zabavna radijska igra •f-30 Iz fonoteke radia Koper
— 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo 111 Plesom v novi teden
[ Glasbene razglednice — 20.00 I V nedeljo zvečer — 22.15 Še-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za-pležimo z orkestri
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbra-j li — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne 14.35 Minute z ansamblom Alberto Pizzigoni — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Z letošnjega festivala v Salz-burgu — 17.55 Glasbena skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slo. venske proze — 20.25 Glasbe, ne vinjete — 2120 Večerna nedeljska reportaža — 2130 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske lirike
{Jjf Program
na       * soboto popoldan z povedovalko Filomeon Jarc ku ^?_Zvoki s tekočega tra-
— ?n i e 5 ^aSe gospodarstro nim Minute s Simfonična   orkestroin RTV Ljublja.
20 45   20.30 Okno v svet —
21 '•>„   sobotne   melodije —
Galeri?PJrni k°ncert ~ 2230
— Oin-   glasbenih portretov w-0^ lz slovenske lirike
-M — 3. novembra
8 05 p  ,      Proizvajalce —
^-8 40 &Ska **ra **■ otroke
9 05 v ik'adbe za mladino —
*■ I0osanj' vabi Bcl° kra-iino ~~ inin       Pomnite tovariši
^ 10 4- K^m'1 in dela
taj0 • 3 aši Poslušalci česti-VuPopravljajo - 11.00 ste JTu napc>tki za tuJe go-*a]cP__ 50 Po»ovor s poslu-v^iju-TT ".15 Vedri zrvOki z deais-v 0rkcstn — 13.30 Ne-bavn,a roportaža - 13.50 Za-reskV .8 asba - 14-30 Humo. *SSk ga tedna - 14.45 S <leljSL ,m tr'om — 15.05 Ne. 17 os i sportno popoldne — °l1ke,ster Henry
^ 18 47 7, 17u30 Radi->ska ^ra 8cja  i yrobne skladbe Ser-
Uhkr     maninc>va — 1900 %&h* noč' otroci — 1915 u°ne razglednice — 19.15
PONEDELJEK — 4. novembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 S programov pianista Svjatoslava Richter. ja — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Majhen koncert pihal, nih orkestrov — 13.30 Pripo ročajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in od. mevi — 15.20 Glasbeni inter. mezzo — 15.40 Dvajset minut z Akademskim pevskim zborom iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Tosca — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
— 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z vokalno instrumentalno skupino Bele vrane
— 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jaz/.a — 23.05 Li. terarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glas be
Drugi program
14.05 V ritmu današnjih dni
— 15.00 Izbrali smo \am — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Francije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike
TOREK — 5. novembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Nekaj zabavne glasbe — 10.00 Danes do. poldne — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje basist Zdravko Kovač — 12.30 Kme. tajski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahjke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica
Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Glasbena med-igra — 21.15 Deset melodij -deset pevcev — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana
Drugi program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Majhni zabavni ansambli — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na II. programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.00 Fantazija, variacije m rapsodija — 00.05 Iz slovenske lirike
SREDA — 6. novembra
8.08 Glasbena matineja s skladbami Čajkovskega — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Četrt ure z orkestrom Paul Mauritat — 9.45 Moški zbor Šentanel nad Pre-valjami poje koroške narodne — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go. ste — 12.10 Opoldanski inter-mezzo v domačem slogu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odme. vi — 15.20 Glasbeni interme-zzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.40 Naš razgovor
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Drugi program
14.05 Radijska Jk>la za srednjo stopnjo — 14.35 S popev. kami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 V svetu zunanje politike — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Lahka glasba
— 21.20 Posluša j mo in primerjajmo — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike
ČETRTEK — 7. novembra
8.08 Operna matineja z našimi pevci — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.10 Odlomki iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru —
13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.20 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni interni ezzo — 15.40 Majhen recital violinista Roka Klopči-ča — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kul. turni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem   Edvincm Fliserjem
— 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbe, ni nokturno — 22.15 Komor-no-glasbeni večer pri makedonskih skladateljih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočna vrtiljak zabavnih zvokov
Drugi program
14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.0.5 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Indija Koro-mandija — suita za orkester
— 21.20 Mali večerni koncert
— 23.35 Iz klavirskega opusa
— 00.05 Iz slovenske lirike
PETEK — 8. novembra
8.08 Glasbena matineja s skladbami Jakoba Ježa — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni so. listi zabavne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz albuma skladatelja Maksa Ungerja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši po-slušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbeni razgledi po zabavni glasbi — 18.40 Na, mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Mali koncert zbora Moravskih uči. teljev — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz sodobne glasbene literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.50 Glasbena medigra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Dunajski slavnostni ted. ni 1968 — 00.05 Iz slovenske lirike
Obrtno podjetje KOMUNALNI SERVIS JESENICE
proda
električni bojler 31 likalni stroj »cordes« centrifuga 3 kg železna peč »Plamen«
Prednost imajo interesenti družbenega sektorja.
Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tržič
RAZPISUJE delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj
— da ima srednjo izobrazbo z 10-letno splošno prakso in od tega štiri leta na vodilnem delovnem mestu
Prijavi morajo kandidati priložiti dokaze, da izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, dokaze o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah ter potrdilo o nekaznovanju.
Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na naslov razpisne komisije pri Obrtnem podjetju Tržič v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno.
'■iiiiifiiviiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiif 1111111111111 vrv«
Obiščite v Celovcu
ESPRESSO CAFE ROSSIELLO
Villach — Celovec, Hauptplatz 19 Qp) Prodaja čokolade, slaščic in žganih pijač
SOBOTA — 2. novembra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.15 Poročila (RTV Ljubljana) — 18.20 Robin Ho:d — mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.00 Leto 1917 — Sprehod skozi čas — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maiksim naših dnu — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Osvajalci — serijski film — 22.25 Recital Lee Barbare — zabavno glasbena oddaja — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika — 18.20 Mladinska igra — 19.20 Proza — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 3. novembra
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini  (RTV Beograd)
— 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Vandrovčki iz Izole in brati Boštjančič (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Šabrin — risanke (RTV Ljub. ljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — Nedeljsko popoldne — T V kažipot — Saga o Forsvtih
— ponovitev (RTV Ljubljana) — 18.10 Koncert za kolektive — 18.55 Cik cak — 19.05 Film o Scottu (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja — 20.50 Crni teater iz Prage in baletni diverti-mento (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT)
— 22.20 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.35 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored  italijanske TV
PONEDELJEK — 4. novembra
9.35 TV v šoli — 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli — 15.40 Ruščina (RTV Zagreb — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Z avtom po Avstriji — 17.55 Po Sloveniji 18.20 Propagandna medigra 18.25 O normiranju naglaše-vanja (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti — 19.50 Crk cak—20.00 T V dnevmk —20.30 Vijavaja — 20.35 4000 — TV drama, 21.55 Peter Iljič Čajkovski (RTV Ljubljana) — 22.45 Šahovski komentar Brn-slava Rabarja (RTV 7^;j:x)b) 23.00 Poročila (RTV Ljublja
na) — Drugi spored: 18.00 T V novice (RTV Beograd) — 18.20 Znanost — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
TOREK — 5. novembra
9.35 TV v šoli — 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Francoščina (RTV Beograd) 17.55 Gustav-risanka — 18.10 Obrežje — 18.35 Filmski mozaik — 19.05 Svet na zaslonu 19.55 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.40 Mož s tretjega nadstropja — angleški film — Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila 18.05 Tedenska kronika — 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 19.15 Od zore do mraka (RTV Beo. grad) — 19.45 T V prospekt 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA — 6. novembra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila — 17.25 Zgodbe iz pipe (RTV Skopje) — 17.45 Risanka — 18.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 20 slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik — 2030 Vijavaja — 20.35 Razpotja in odločitve — 21.20 Glasbena oddaja — 21.30 Inšpektor Maigret — nadaljevanje in konec filma — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika — 18.20 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd)
— 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 7. novembra
9.35 TV v šoli — 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli — 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Po ročila — 17.15 Tiktak — 17.20 Pionirski TV dnevnik — 18.00 Po Sloveniji (RTV Ljublja na) — 19.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 Ćik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Saga o Forsvtih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd)
— 18.45 Mladinska tribuna — T6 DO T V dnevnik (RTV Za-
greb) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 20.35 Aktualni razgovori — 21.35 TV drama — 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb)
PETEK — 8. novembra
9.35 TV v šoli (RTV Za-greb) — 11.00 Osnove splošne izobraze — 1130 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šob (RTV Zagreb) — 17.45 Pionirski zimski šport — 18.20 Mladi v JLA — 19.05 Človek, znanost in proizvodnja — 19.30 TV ekonomska šola — 19.55 Cik cak — 20.00 T V dnevnik — 2030 Vijavaja 20.35 Uporniško gibanje v filmski upodobitvi — 22.20 Smej se, Korošec — ob 25. letnici umetniškega delovanja Ladka Korošca — 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Posnetek nogometne tekme Brazilija : FIF (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) 18.20 Mi mladi (RTV Ljubljana) — 19.05 Panorama — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
Kranj CENTER
31. oktobra amer. barv. film DVOBOJ PRI DIABLU ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij.-špan. barv. CS filma 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 22. uri
1. novembra angl. barv. film DR. SYNN ALI STRAŠILO ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma JAZ IN LJUBEZEN ob 21. uri
2. novembra franc. film ŽI. VALI ob 9.30, angl. barv. film DR. SYNN ALI STRAŠILO ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. filma DRUGI DIH ob 22. uri
3. novembra franc. barv. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 9.30, italij.-špan. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 13. uri, amer. barv. film DVOBOJ PRI DIABLU ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc.-špan. barv. CS filma OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 21. uiri
4. novembra franc. barv. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 16., 18. Ln 20. uri
5. novembra franc. barv. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIC
31. oktobra angl. barv. film OTHELLO ob 20. uri
1. novembra amer. barv. film DVOBOJ PRI DIABLU ob 14., 16., 18. in 20. uri
2. novembra franc. barv. CS film PESEM SVETA ob
18. uri
3. novembra angl. barv. film DR. SYNN ALI STRAŠILO ob 14., 18. in 20. uri, franc. barv. CS film PESEM SVETA ob 16. uri
4. novembra franc. film DRUGI DIH ob 15.30 in 20. uri, angl. barv. film DR. SYNN ALI STRAŠILO ob 18. uri
5. novembra franc. film DRUGI DIH ob 15.30 in 20. uri, italij.-špan. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 18. uri
Stražišče SVOBODA
1. novembra franc. barv. CS film PESEM SVETA ob 17. in 19. uri
2. novembra franc. barv. CS filma JAZ IN LJUBEZEN ob 19. uri
3. novembra italij.-špan. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 15., 17. in
19. uri
Cerklje KRVAVEC
1. novembra amer. barv. CS film ČRNE OSTROGE ob 17. in 19. uri
2. novembra amer. film KARAVANA HRABRIH ob 19. uri
3. novembra amer. film KARAVANA HRABRIH ob 15.30 in 17.30 uri
Kamnik DOM
3. novembra angl. barv. film FANTOM LONDONSKE OPERE ob 15., 17. in 19. uri
Radovljica
31. oktobra franc. barv. film KRVOLOČNE IGRE ob
20. uri
1. novembra amer. barv. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 18. uri, franc.-italij. barv. film VICONTE UREJA RAČUNE ob 20. uri
2. novembra franc.-italij. barv. film VICONTE UREJA RAČUNE ob 18. uri, amer.
barv. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 20. uri
3. novembra amer. barv. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 14. in 18. uri, franc.-italij. barv. film VICONTE UREJA RAČUNE ob 16. in 20. uri
Skofja Loka Sora
31. oktobra franc. barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 18. in 20. uri
1. novembra franc. barv. CS ftfm ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 20. uri
2. novembra amer. barv. CS film OPERACIJA BLISK ob 17.30 in 20. uri
3. novembra amer. barv. CS film OPERACIJA BLISK ob 15., 17.30 in 20. uri
5. novembra amer. barv. CS fidm FANTASTIČNO POTOVANJE ob 20. uri
Prešernovo gledališče v Kranju
SOBOTA — 2. novembra,
ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC za otroke od 3. do 12. leta starosti.
NEDELJA — 3. novembra,
ob 16. uri za IZVEN Camo-letti: STROGO ZAUPNO -sodobna komedija, uprizori Dramska skupina pri pG' Vstopnice v prodaji v g^* daiišču.
HOTEL GRAD PO D VI N
VAS VABI IN NUDI v G R I L restavracij DOMAČE SPECIALITE1*<
OB
PETKI" SOBOTA^H
NEDELJAH -VAS ZABAVA
tU*
Sani
—SSS5SS55SSSS|
GRADITELJI!
Preskrbite si opečne izdelke za spomladansko sezono. Ljubljanske opekarne bodo izdelovale opeko t°d* preko zime. Še posebej priporočamo MB (model31"" ni blok) in zidni blok HI 16. Zahtevajte ponudbe. Vse informacije daje prodajni oddelek Cesta na Vrbovec 2 — Ljubljana, telefon 61-965 in 61-805 ter nas zastopnik Andrej Smole j, Kranj, Nazor jeva 4, telefon 22-866 (pri nebotičniku), ki vas po želji obišče tudi na domu. Oglejte si naše izdelke v Kranju, PrC" šernova št. 1 (pri steklarju Čolnarju).
Ljubljanske opekarne
■■■■•■■■■■■■■■■■■iiSiSSi**'
Prodam
Prodam REPO, PESO in visoko brejo KRAVO. Studentice 12, Lesce 5201
Prodam KONJA lipicanca, sposoben za vsa kmečka dela ali zamenjam za goved. Vodnik Franc, Trboje 80, Smlednik 5200
Prodam 60 kg težkega PRAŠIČA.
Breg 56, Žirovnica
5253
Prodam TELICO, 7 mesecev °rejo. Mošnje 7, Brezje
5259
Prodam  dve  leti starega
VOUCKA. Zg. Brnik 102, Cerklje
Kravi.
dvor
5265
SPALNICO in
šilar, Go-
5266
De 5260 Prodam    dve plemenski Možjanca  7, Pred-5261
Ugodno prodam novo italijansko plinsko PEC. Kranj, Jezerska c. 74 5262
Po ugodni ceni prodam KORENJE. Doslovce 14, Žirovnica 5263
Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA. Pšata 13, Cerklje
5264
Prodam 200 kg težko SVINJO. Dobrava 1, Komenda
Prodam PRALNI STROJ. Sili sposvetska 17, Kranj
Predam KRAVO s teletom P° izbiri in KOBILO, sposob-5° za vsa kmečka dela. Zg. Bi^je 18, žabnica 5267
Prodam KRAVO s tretjim »letom in KROMPIR cvetek. Cešnjica 15, Podnart
5268
Prodam cementne PLOŠČE K«« cm in F TAT 750. Ferlan, Ifojarjeva 18a, Kranj-Straži. sce 5269 Ugodno predam tovarniško ?pv superavtomalićni PRAL-g! STROJ. Pot za krajem 24, Kranj 5270 Prodam MAGNETOFON po ugodroi ceni. Zasip 93, Bled 5271
- močnega KONJA, starega 5 let, ali zamenjam Za sta«.;*—  ~ —
Prodam dve KRAVI pred telitvijo in BIKCA, starega 1 leto. Britof 68, Kranj
52%
Prodam PESO in KORENJE. Luže 19, Šenčur
5297
Prodam KORENJE in dro. ban KROMPIR. Predoslje 20, Kranj 5298
Zaradi selitve predam skoraj nov ŠTEDILNIK gorenje na drva in MOPED T 12, Suha 68, Skofja Loka 5295
Motorna vozila
Renault L-4 prodam in ne: kaj sobnih VRAT. Kranj, Jezerska c. 108/a 5249 Prodam VW 1300 v odličnem stanju in dodatno opremo. Železniki 18 5273 Prodam   MOPED   na dve prestavi. Zalog 25, Cerklje 5274
Prodam nujno FIAT 600, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 5275 Prodam FIAT 600 D. Poifcoče 14, Preddvor 5276 Prodam malo rabljen dvo-sedežni MOPED. Belovič, St. Rozmana 2, Kranj 5277
bi nekaj ur dnevno. Kovačič, Stražiška 32, Kranj 5286 Iščemo KLARINETISTA za narodno zabavno glasbo. Naslov v oglasnem oddelku
5287
BRALCI
čestitajo
Izgubljeno
Našla sem žensko športno KOLO rog, dobi se v Grohar, jevem naselju 8, škof j a Loka 5291
Izgubila se je LOVSKA PSIČKA trierka, črne barve z rjavimi znamenji. Najditelj naj sporoči Kernu, Pšata 8, Cerklje 5292 Našel sem žensko KOLO. Dobi se, Šenčur 293 5296
Da bi omogočili čim širšem krogu bralcev našega časnika in drugim, da s tiskano besedo čestitajo sorodnikom, prijateljem in znancem tu in v tujini, smo vam rezervirali dokaj prostora v novoletni številki našega časnika. Prostor boste lahko kupili po zelo, prav za to priliko, ugodni ceni.
Kupim manjšo železno sobno PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 5278
Kupim rabljeno žensko KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 5294
Podpisani Knific Franc te-javljam, da so besede, ki sem jih govoril 13. 10. 1968 o Ber-toncelj Rezki in njenemu možu Janezu iz Zg. Besn.ce neresnične in se jima zaliva, lmiom, da sta odstopila od tožbe. 5293
Prodiam starega 5
g starejšega.' Poljšica 13," Zg. ^ 5272 rrodam KORENJE. Sr. Be-a3 Preddvor 5294 ^ontakt PEC na o]jc pro.
ug aa 550 N dim. Kranj,
aliTa,rjeva 22. stanovanje 9 q ^lefon 22180 5295
lzdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, r»ška cesta 8. - Naslov u»edništva in uprave Usta: Kranj, xrg   revolucije 1 (stavba občinske skupščini - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Tc-lefoni:   redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-lflQSlasna   in naročniška shuba 22-152 — Naročnina: letna 21.—, polletna H din. Cena posa-n^zuih številk 0,40 N din *~ Inozemstvo 1G00 N din Mali oglasi beseda 0 6
1    N     iVm Vnrnr..i-.U
do   1 N
A   N    Cl in
2jh io » Dl^anih 0žiasov
tarcio.
Naročniki popusta. Ne-ne ob-
Menjam dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju za enakovredno ali večje v Ljubljani. Ponudbe poslati pod »Ljubljana« 5279
Stanovanja
Sprejmem starejšega inte-ligenta, solidnega, v komfortno stanovanje. Ponudbe poslati pod »Tihi dom«
5280
Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Kranj, Tekstilna 8 5281 Oddam opremljeno SOBO s toplo in mr/.lo vodo dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 5282 Mlada zakonca iščeta sobo s kuhinjo ali večjo sobo v Kranju ali okolici za dobo treh let. Ponudbe poslati pod »takoj vseljivo« 5283 DELAVKA na  tri izmene išče SOBO v Kranju. Po službi pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »januar 1969« 5284 Nujno potrebujem prazno SOBO v Kranju ali okolici za dobo 6 mesecev. Naslov v oglasnem  oddelku 5285
TURISTI!
Priložnost vam nudi ugodnost.
Za vsakogar nekaj,
nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini
Jože Malle
Loibltal —
St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora
Govorimo slovensko! Ugodna menjava!
Dobrodošli!
Čestitka za novo leto, ki vsebuje 15 besed in naj bi bila visoka 3 cm na kolono, pa bi stala samo 30 N din.
Naročite jih pri našem zastopniku, lahko pa tudi pri svojem pismonoši, ali pa osebno do 25. 12. 1968 na UPRAVI GLASA, KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1, OBČINSKA STAVBA, SOBA 110.
^IHtIiIIfIIII1llfllIIIIIIItIliilliIllSllllIUIiIIlIIin!IllilllUiltltE31llfi:iIIIIlllIIIIII[:i!flIIII»llillllIlllllIIII
I   TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
I SAVA zaposli
I KRANJ takoj
1 večje število delavcev
v starosti do 30 let
POGOJ:
Zaključena osemletka Odsluženi vojaški rok
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 5. 11.1968.
Obvestita
liUHmiHHiiuiniimHmuiiiiMHiiinimm
Zlatnina, stebrnina, dragulji in ure
v priznanih strokovnih trgovinah
Zaposlitve
Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu k starejši ose-
ROLETE, LESENE, PLASTIČNE žaluzije naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica. Pišite, pridem na dom. 4143
Kmetijska zadruga VIVO. DINA, do sedaj bife BELO-KRANJKA Stražišče, obve. šča, da bo 4. 11. 68. pokušnja vin in da bo pradajala vino čez ulico po 4 N din. Cene vseh pijač bodo znižane. Dne 2. in 3. 11. 68. bo zaradi preureditve zaprto.
5288
OČALA vseh vrst na recepte ali brez izdelam hitro in solidno. Popravljam tudi DALJNOGLEDE in druge optične INSTRUMENTE. Optična delavnica MARETIČ MILAN, škof j a Loka, Sp. trg 31 5289
Vse potrošnike gumijastih izdelkov obveščam, da sem odprl v Medvodah st. 55 VUL KANIZERSKO DELAVNICO. Za obisk se priporoča Re/en Anton 5290
Pir ker
Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju.
■
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
ponovno objavlja
PRODAJO DVEH OSEBNIH sanitetnih avtomobilov znamke Zastava 1300.
Vozili sta na ogled v reševalni postaji Zdravstvenega doma Kranj.
Prodaja bo v torek, dne 5. 12. 1968 od 9. do 13. ure in sicer od v. do 11. ure za družbeni sektor, po tej uri pa za zasebnike.
Diagonale XIX. modernih olimpijskih iger (5)
Šestnajst
olimpijskih
dni
Ko so stari Grki organizirali svoje olimpijske igre, so prenehale vse vojne. Vso pozornost so posvetili Olimpiadi in njenim junakom, ki so jih kasneje slavili še in še. Danes sovražnosti med igrami ne pojenjajo, čeprav so dosežki neprimerno boljši. V Mehiki je ugasnil olimpijski ogenj, športniki so si zaželeli: na svidenje leta 1972 v Miinchnu! Bežen pogled na dramatičnih 16 olimpijskih dni ne pove veliko, pa je vendar zanimiv. Oglejmo si tokrat v naših »diagonalah« kako je potekalo šestnajst olimpijskih dni.
4 80.000 gledalcev je bilo priča dogodkom, ko je
' predsednik Združenih držav Mehike Diaz Ortaz sporočil 7639 športnikom iz 112 držav, da so XIX. moderne olimpijske igre odprte. 20-let-na mehiška atletinja Enri-queta Basilio je bila prva ženska, ki je prižgala olimpijski ogenj. 6000 belih golobov je poneslo v nebo geslo mehiške olimpiade: »V miru je vse mogoče!«
2Kenijec Naftali Temu je osvojil prvo zlato medaljo v teku na 10 tisoč metrov. Razredčen zrak povzroča vePke težave favoritom. Svetovni rekorder Avstralec Clarke je postal tragična osebnost iger. Povsem izčrpanega so morali odpeljati v bolnišnico.
3Tretji dan je kronal najhitrejšega človeka na svatu. To je črnopol. Id ameriški tekač Jim Hines. Njegovi teki: na 100m: 10,16, 10,08, 10,03, 9,89. Tako je postal kralj med sprinter ji. Tretji dan pomeni tudi prvi uspeh jugoslovanskih športnikov. Celjanka Nataša Ur-bančič je osvojila v motu kopja odlično peto mesto (55,42 metra).
4Pravijo, da ameriškega metalca diska Ala Oer-terja ljubijo olimpijski bogovi. Da to drži, je dokazal s četrto zaporedno zmago na olimpijskih igrah. Nje. gova sreča je še večja, ker sploh nI veljal za glavnega favorita. Junak tega dne je
tudi sovjetski tekač na 400 m z ovirami Skomorohov. Čeprav je osvojil »le« peto me sto, zasluži kolajno. Je nam, reč gluhonem. Na startu je čakal, da vidi, kdaj bodo stekli njegovi tekmeci. Pognal se je za njimi in za desetinko sekunde zaostal za medaljo!
5Značilnost petega olimpijskega dne pravzaprav ni v športnih dosežkih, pa čeprav so bila odlični. Ameriška atleta Smith iin Carlos, zmagovalca na 200 metrov sta med igranjem ameriške himne sklonila glavi in z dvignjeno pestjo s črnima rokavicama protestirala proti rasni diskriminaciji v ZDA. Ameriška olimpijski komite ju je suspendiral in zaradi tega je prišlo med atleti do precejšnjega razkola in mnogih protestov.
BSkakalci v trosko!*u so rušili svetovni rekord kot za salo. V zadnjem skoku je Sanejev (SZ) s skokom 17,39 m osvojil zlato medaljo in postavil sedaj veljavni svetovni rekord. Tek na 5000 m je pomenil drugo tragedijo za favorita Clarka (Avstralija), čeprav je tek vodil, se nI mogel vmešati v borbo za medalje.
7Fantastični svetovni re. kord Američana Bea-mona 8,90 m v skoku v daljino je ostal za Jugoslovane v senci presenečenja in sramote, ki nam jo je pripravila Vora Nikolič. Zaradi strahu prod nastopom je odstopila v pol finalnem teku na
800 m. Odstop »zlate Vere« in tudi dogodki po tem (agencije so poročale, da je kasneje celo poizkušala narediti samomor) mečejo dokaj čudno luč na ljudi, ki so skrbeli oziroma naj bi skrbeli za največji up jugoslovanskega športa.
»Enaindvajsetletna Split-čanka D junija Bjedov je presenetila prav vse in tudi sama sebe. Prvo zlato medaljo v plavalnem sporedu na 100 m prsno je osvojila za Jugoslavijo. Prvič je zadonela jugoslovanska himna. Kraljica bazena, lepotica presenečenja, so zapisali mehiški časopisi. Najmočnejši človek na svetu Rus žabotin-ski je potrdil ta naziv, pa čeprav mu ni uspelo dvigniti napovedanih 600 kg (dvignil je 572,5 kg in to ni malo — poskusite).
9Ugasnila je maratonska zvezda Rima in Tokia. Etiopijec Bikila Abebe je odstopili. »Njegovo« zlato medaljo je osvojil rojak Mamo VVolde. Ta dan se je zgodila tragedija tudi na konjeniškem prizorišču. Zaradi naliva je utonil eden izmed ple. menituh konj, dva pa so morali zaradi poškodb ustreliti.
1 fl ^ jadranju ni uspelo I niti enemu zmagovalcu iz zadnje olimpiade obraniti najvišjega odličja. Junak je bil 66-letni Švicar Lcuis Noverra, ki je Oivojil srebrno medaljo. Zanimivo je, da je ta športnik nast;ipll na olimpiadi že leta 1936. Na berlinski olimpiadi ni zmagal, vendar so ga obtožili, da je za jadranje prejel denar in tako jc tudi njegova »zlata« odjadrala. V kolesarjenju so diskvalificirali Nemce, ki so na nedovoljen način ovirali Dance. Nemci so se sicer pritožil', vendar so premagani — Danci, že prejeli zlate medalje.
nV središču pozornosti je plavanje. Amerikanci so brez prave konkurence. Grenke ure jim pripravlja predvsem Avstralec Vvenden, ki je zmagal na 100 m prosto in kasneje še na 200 m. 16-lotna Američanka Deb borah Mevcr je pričela zbirati zlata odličja. Tri zlate medalje v posamičnih cf ise: pil in ah še ni osvojil nihče na ollim-pijskih igrah. Posbna komisija je zaključila »test žensko sti«. Ko so neko starejšo tekmovalko vprašali, kaj meni ob tom, je hudomušno odgovorila: »Bala sem se že, da bom morala reči svojim šestim vnukom, da naj mc odslej kličejo — dedek.«
4 A Naš boksar Vujin je os-I / vojil bronasto medaljo, ■ medtem ko je Bjedova ponovno poskrbela za presenečenje in za — srebrno medaljo. Košarkarji so poskr beli za dobro razpoloženje. Zmaga nad SZ jim Jc zagotovila srebrno medaljo, ki so jo kasneje tudi ojvuj.li.
■I A Nesrečni trinajsti dan I lJ se je končal uspešno za ' " telovadno vrsto Japoncev, ki so zasenčiili večne tekmece iz SZ. Dan je bil posebno nesrečen za Italijana Me-nichellija, ki si je pretrgal Ahilovo tetivo in je moral končati svoj olimpijski boj. Ker je švedski tekmovalec učitelj Liljenvall pregloboko pogledal v kozarec (0,7 pro mile, namesto 0,4 dovoljenih v krvi) so morali Švedli prepustiti svojo bronasto kolajno v modernem peteroboju Francozom.
H»Kraljica gimnastike« Čehinja Vera časlavska je osvojila štiri zlate in dve srebrni medalji. Najuspešnejša tekmovalka olimpijskih iger se je za konec še poročila s kolegom iz atletske vrste in se vrnila domov kot gospa Odložilova.
■I P  Zadnji tekmovalni dan ID Je kil nadvse uspešen w za  Jugoslovane. Medalje so se vrstile po tekočem traku. Zlato so osvojili vaterpolisti. Njej je dodal še svojo zlato Miro Cerar na konju z rtčaji. Svojo prvo olimpijsko i kolajno (srebrno) je osvojil še veteran bivši svetovni ro-koborski prvak Stevan Horvat. Z bronasto se je pridružil še tokijski olimpijski zrna. govalec SLmič.
1 A Po tradiciji so končali I h tekmovanja jahalci s preskakovanjem ovir.
j Na zaključni slovesnosti se je poslovilo od prizadevnih
j organizatorjev po šest športnikov iz vsake države — udeleženke olimpijskih iger. Na velikem semaforju se je za svetil napis: »Spet se srečamo v Miinchnu 1972!«
Tak bi biil bežen pregled šestnajstih olimpijskih dni. Poglejmo še ugotovitve v ne. katerih posameznih športih.
ATLETIKA — Dvanajst novih svetovnih rekordov in dva izenačena. Američani so utrdili svoje mesto najmočnejše atletske ekipe. Med moškimi so osvojili kar polovico zlatih medalj. Evropa je izgubila nekaj cdličij na račun Afrike. Pri ženskah so bile ZDA s tremi zlatimi in eno srebr no najboljše, vendar Romu nija s po dvema zlatima in srebrnima ni dosti zaostala. Zanimivo je, da tekmovalke SZ niso osvojile niti ene zlate medalje.
BOKS — Najtrše pesti ima jo Rusi Ln Amerikanci. Največ zlatih so osvojili Rusi (3), največ nasploh pa ZDA (7). Iz Tokia sta osvojila le dva tekmovalca ponovno zlati ko. lajni. To sta Kulej (Poljska) v polvellerski in Laguilin (SZ) v polsrednji kategoriji. Mehik.i je I dvema zlatima poskrbela za precejšnje presenečenj c.
PLAVANJE — Američani so še močnejši kot so bili v Tokiu. Osvojili so nekaj manj kot štiri petine vseh mogočih medalj. Avstralci so do. kazali, da so še vedno druga velesila. Ameriški trenerji so pred olimpiado izjavljali, da ne more biti plavalna velesila država, ki nima zmagovalca na 100 m prosto. Naslov najboljšega je osvojil Avstralec VVenden! Vsekakor pa tato nihče ne more podvomiti o premoči tekmovalcev iz ZDA. Uspehi treh jugoslovanskih deklet v Mehiki so nepričakovani (Bjedova, šegr-tova in Gašparčeva). čeprav n.e gre oporekati velikega uspeha, bi bilo zmotno računati, da pomenijo uspehi teh deklet odsev kvalitetnega sta nja našega plavanja...
VATERPOLO — Jugoslovanom je končno le uspelo povzpeli se na prvo mesto. Na žalost moramo zapisati, da je ostalo od tistega atraktivnega modernega vaterpola izpred nekaj let le malo. Igra se je zarada čudnih pravil spremenila v pretepanje ij1 edino kar je ostalo še zanimivega, je streljanje četvercev, ki pa so odvzeli ves mik posameznim srečanjem, i
GIMNASTIKA — V moški gimnastiki sta ostali Japonska in SZ razred zase. Japonci so bili še močnejši kot v Tokiu. Med ženskami so prf* vladovale vrste iz ČSSR, sZ in DRN. Naši fantje so osvojili šesto mesto.
KOŠARKA — Po napovedih naj bi pomenila Mehka 68 prelom za našo košarkarsko vrsto. Z drugega mesta s0 izrinili SZ. Brez dvoma je to velik uspeh, krona bogate kariere Daneuove generacije-Seveda je vprašanje, če bodo mladi obdržali to mesto. Bjn so odločilna pomoč pri delu velikega režiserja. Bodo znali režirati tudi sami na svetovnem prvenstvu v Ljubi j an-Tedaj bo šele mogoče SoV°' riti, da so razbili »veliko dvojko«.
šestnajst mehiških olimpijskih dni je bilo najuspešnejših v zgodovini jugoslovanskega olimpizma. Bjedova, Cerar, Horvat, Sirnič, Vujin, košarkarji in vaterpolisti so dosegli 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti medalji- * tem  so uvrstili
Jugoslavijo
na   17. mesto v
neuradnem tekmovanju med 122 državami    udeleženci olimpU8*" iger.
• Načelo, da je cilj tekmo
• vati in nc zmagati, je s'°e^ © lepo, vendar se špomlld
• borijo za zmage. V tem
• je pravi šport. Za te z"13'
• ge žrtvujejo države velik0
• denarja. Mirno lahko *•
• pišemo, da so naši P0**0' © noma opravičili in
• meni rili vsak dinar, ki J'
• bil vložen vanje.
ČETRTEK— .31. oktobra 1968
Problematika šolskih športnih društev na Jesenicah
Občinska zveza za telesno kulturo je v preteklih dneh sklicala posvet o delovanju šolskih športnih društev, ki so se ga udeležili predstavniki teh društev in vodstev šol, predstavnica Zavoda za prosvetno in pedagoško službo, za temeljno izobraževalno skupnost in predstavniki ObTK Jesenice.
Namen posveta je bil, da |e razkrijejo nekatera vprašanja, da se oceni položaj telesne vzgoje na šolah in delovanje ŠŠD ter smisel in ^amen teh organizacij.
Se vedno je ponekod dilema, ali so ta društva potrebna ali ne. Pomisleke o tem *"jajo tudi nekateri, ki se s ?jj Poklicno bavijo, pa jih P^ska aktivnost obremenjuje ~
beiu
Jfcdtatafpa' je razvidno, da Pošolska telesnovzgojna javnost Potrebna, ker ji je učnem programu odmerj e-no Premalo časa.
Težave so še zaradi slabega V^terialriega   položaja dru-{r\ Sredstva dobe društva v občinske zveze za telesno kulturo, kar pa je prema-• ležave so tudi zato, ker Povsod ustreznih objektov. ne?ri^0'tni so nato analizirali **aj problemov, ki tarejo
ŠŠD1''3, V vseJ občini Je 6 i- * uista biili pa še ustanov-^eni na osnovni šoli Koroška bra^111. na Železarskem izo-
?juje in od tega nimajo no-ne koristi. Po ocenah in
ia m
zevalnem centru. Obe šoli
Titovim domom zgradil športni prostor, ki bi lahko služil vsem jeseniškim šolam, saj je prav v centru in tudi za rekreacijo. Z zgraditvijo takega objekta bi rešili problem vsega športa.
Dejavnost zunaj šole je potrebna, ker šolska telesna vzgoja ne more dati mladini vsega tistega, kar bi morala. Po programu zanjo si dovolj ur. Prav pri ŠŠD naj bi se ta aktivnost nadoknadila, da bi Se mladina dodatno aktivno usmerjala. Ne gre toliko za kvaliteto kot za množičnost. ŠŠD naj bi vključevala predvsem tiste, ki niso včlanjeni v klube.
Slab položaj ŠŠD je posledica globljih vzrokov — neurejeno vprašanje šolske te
lesne vzgoje z vseh vidikov kot so: učni predmetnik, vrednotenje telesne vzgoje, kadri, objekti in financiranje. Reševati je treba odnos telesne vzgoje med tekmovalnim in množičnim športom, vse šole pa morajo najprej dobiti pogoje za redno telesno vzgojo. Zadostnega zanimanja za ŠŠD pa tudi ni od vodstev šol.
Ob koncu posveta so se dogovorili, da bodo ustanovi, li liga sistem tekmovanja v tistih panogah, kjer so za to pogoji. Dogovorili so se tudi ali bodo za dan mladosti organizirali množični nastop vseh šol ali ne.
Ustanovljen je bil tudi strokovni aktiv profesorjev in učiteljev telesne vzgoje, ki bo pripravil načrt dela za tekeče obdobje, za daljše ob. dob je pa študije in zamisli, kako naj se delo zastavlja v bodoče. Z. Felc
Začetek hokejske sezone
Kranjska gora: Vverdon 3:3
Pred dnevi so tudi Jesenice dobile ledeno ploskev in zaradi tega so se začela že prva tekmovanja. Kranjska gora je igrala neodločeno s švicarskim moštvom Yverdon 3:3 (3:2, 0:1, 0:0). Po tekmi je trener kranjskogorskega moštva Dušan Brun izjavil:
»Glede na to, da smo pomladili ekipo in da smo šele trikrat trenirali na ledu, sem z rezultatom tekme zadovoljen. Fantom se pozna, da imajo še premalo drsanja pa tudi v končnih fazah še niso uigrani.« D. Hiuner
V Žirovnici imajo težave
Gorenjska rokometna liga
Veterani neporaženi
V zadnjem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Veterani : Kranjska gora 48:15 (17:7), Jesenice : Kamnik 28:37 (15:19), žabnica : Selca 22:25 (11:11), Tržič B : Škofja Loka 19:15 (14:6), Krvavec : Kranj B 0:5 vv. o., za. ostala tekma Škof j a Loka : Jesenice 21:19 (15:5).
---varnem centru. Ube sc
n«,- tvo lahko tak°J usta-J^a, če bi bili za to ustrez-
Pogoji. Koroška Bela sploh
JJ* telovadnice in bi se
*?p>>ska dejavnost lahko go-
zari^mo poleti- Tudi žele" j^^1   izobraževalni center
cih t,i:!0vadR:ce. Poleti učen-t*Ji*,1'0 na športno igrišče r£ Mežakljo, pozimi pa v ^ovadruco TVD Partizana Jesemce. Samo s tem se i* 2? vteliKp ur pouka. V pre-losti je bila storjena veli-
jeniapaka' ker ni bil° zgra" j, °ga Primernega objekta *a šolo.
och!aVZOČi so se strinjali, da tel naJvišJiri forumov do ^esne vzgoje ni nikjer tako Savski kot prav na Je-
sve Žal so tudi tega V°-so u-, niso udeležili, čeprav SS? vablienl, in bi lahko ^ikaj povedali.
jihvzaradi problemov, ki lesnJe,cutiti v odnosu do te-E£ ku*ture si bo občinska br una zveza prizadevala, da red a to^ka Prišla na dnevni zasedanja skupščine obči-' Najvišji '
Na skupnem sestanku U0 TVD Partzan iz Žirovnice in krajevnih družbeno-politič-nih organizacij so ugotovili, da v Žirovnici ni več takšne vneme   za  osnovno telesno vzgojo kot je bila pred leti. Dom TVD Partizan je vedno v slabšem stanju. Delen vzrok za takšno stanje glede vzdrževanja pa je pripisati vedno manjšim sredstvom,  ki jih dobi  Partizan  od občinske zveze za telesno kulturo Jesenice. Lani so prejela za namensko   vzdrževanje doma 8500 N dinarjev, letos pa je društvo dobilo le 1000 N di-
,uiasni.
forum  naj se bttTS' kak^na in koliko naj tem      ne kulture, ker se s M  Todm-erjajo tudi sredstva na Jesenicah je razvita teles šport^80^   in tekmovalni skn p U* pa ureJeno sistem je Cr1:nanciranje telesne vzgo. nih   * s predpisi zagotovljena r![ed&tev in s° le"ta odvis-lWr subJ^ktivnih faktorjev, leSfe da ŽIC in druge šo teg!;1 ^aJ° obJ°kta. izhaja iz ga1' ,  tudi na urbanistične. občinacrta' ki bi to urejal. v
Pa zaVf° le stari k /antevajo sredstva.
lave/0 si moraJ'0 športni de-Pnzadevati, da bi se za
narjev za osnovno dejavnost, niti dinarja pa za vzdrževa-nje doma. »Če ne bo streha popravljena pred prvim snegom, bodo spomladi (ali pa še prej) odpadli večji aJi manjši deli zunanjih zidov,« smo slišali na omenjenem sestanku.
Težave so tudi s kadri. Ing. Legat in predsednik društva Balch ne bosta več vodila TVD Partizan, kjer sta se posvetila delu kot voditelja področne planiške skakalne šole v Žirovnici. V tej šoli je namreč okoli 40 mladincev in pionirjev. J. Vidic
Lestvica
Veterani Kamnik Selca šk. Loka Kr. gora Žabnica
Mednarodna hokejska tekma
Jesenice : Praga 6 : 4
Prvo hokejsko tekmo v no- I 0.O-J-™-!,; c-n v«v-.kr.*vt državni
vi sezoni so večkrat državni prvaki — Jeseničani odigrali na domačem ledu preteklo soboto na Jesenicah in s tem odprli uradno sezono 1968/69. V prijateljskem mednarodnem srečanju so premagali reprezentanco Prage 6:4 (1:0, 4:0, 1:4). O tej tekmi nam je igralec Jesenic Tomaž Košir dejal naslednje:
»Tekma s Prago nam je koristila le kot priprava za po membnejša mednarodna srečanja, ki nas čakajo v prihodnjih dneh. Trener je preizkusil tudi rezervnega vratarja, kateremu pa se pozna, da je šele začetek sezone. Rezultat ne ustreza poteku tek. me. Menim, da smo še vedno po kvaliteti najboljše jugoslovansko moštvo in, da bomo z borbeno igro tudi v novi sezoni osvojili naslov državnega prvaka. Kljub določenim objektivnim okoliščinam
sem prepričan, da se bomo s pomočjo starejših igralcev dobro uvrstili tudi v bližnjih tekmah za evropski in alpski pokal.«
D. Humer
7 7 0 0 171:109 14 7 5 1 1 232:192 11 7 5 0 2 179:123 10 7 3 2 2 151:130 8 7 3 0 4 123:174 6 7 2 1 4 102:107 5 Jesenice (-1) 7 1 0 6  93:123 1 Krvavec ,-2) 7 0 0 7  56:170 -2 izven konkurence: Tržič B      9 5 0 4 243:186 10 Kranj B      9 3 0 6 149:149 6 P. Didič
Cenjeni potrošniki!
Kvalitetno kosovno apno
dostavljamo na dom ali gradbišče po industrijski ceni v vsaki količini.
Nabavite apno sedaj, da bo spomladi pripravljeno!
Priporoča se
TRGOVSKO PODJETJE
Kurivo Kranj
V zalogi stalno tudi ostali gradbeni material (cement, bet. železo, salonit itd.)
Posredujemo prodajo
karamboliranega
osebnega
avtomobila
ZASTAVA 750 leto izdelave 1963, prevoženih 50.000 km.
Začetna cena 3.800,00 N din
Ogled vozila je možen vsak dan od 10. do 13. ure pri Zavarovalnici »SAVA« PE Kranj.
Pismene ponudbe sprejemamo do 6 11-1968 do 12. ure v sprejemni pašami s kavcijo 10 °/o od izklicne cene.
ZAVAROVALNICA »SAVA« PE KRANJ
Šport v kratkem
© Nogomet — V republi-kših ligah so gorenjski pred. stavniki v nedeljo dosegli naslednje rezultate. Triglav : Rudar 1:2 (1:1), Kamnik : Zagorje 0:3 (0:2), Litija : Kranj 0:0, LTH : Tolmin 3:0 (0:0).
£ Rokomet — V moški republiški ligi je Tržič premagal Rudarja iz Trbovelj z 12:10 (6:6), v ženski ligi pa sta gorenjska predstavnika igrala takole: Piran : Selca 7:11 (3:4), Koper : Kranj 13:15 (7:8). Torej popoln uspeh gorenjskih predstavnikov v republiški ligi.
0 Košarka — Na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno žensko košarkarsko ligo, ki je bilo pr.Mi dnevi v Banjaluki, Jesen ča:i-ke niso uspzle, da bi se uvrstile v družbo najboljših košarkarskih ekip v Jugoslavi'i. Na turnirju štirih ekip so do. segle zadnje mesto brez zmage.
# Namizni tenis — Na republiškem turnirju za mladince in mladinke, ki sta bila v Ljubljani in Lendavi, gorenjski predstavniki niso imeli kakšega posebnega uspeha. Najbolje se je uvrstila Kranjčanka Jakopinova, ki Je zasedla šesto mesto.
jjiiiiiiiiiiiimiiiiimiimmiiiiiiiiiiiMin^
I Od 2» novembra novo za naše kupce |
Kaj je posebni oddelek Warmutha? (
Oddelek, ki ga za vas opremljajo naši strokovnjaki
Oddelek, kjer so vam na voljo vrhunski izdelki po resnično |
nizkih cenah
Oddelek, kjer je izredna ponudba v najboljši kakovosti
Oddelek, v katerem vam prav gotovo pomagamo prihraniti | šilinge §
Oddelek, kjer se sami lahko prepričate, kako naglo se menjavajo j ponudbe I
Za ženske:
s
Nogavice iz perlona, gladke 1 par 5,80 Nogavice iz perlona, mrežaste, zanke
stabilne 8,90
Naborne nogavice, transparentne 9,80 Slip, čisti bombaž, rebrasti vzorec, tesno
prijemajoč se noge 6,80 Hlačke, čisti bombaž, rebrasti vzorec,
s hlačnicami 9,80 Srajce, čisti bombaž, rebrasti vzorec
z naramnicami 12,80 Spodnja obleka, najlon, s čipkastim
obšivom 19,80 TRIUMPF — perilo — SET, modrček,
hlačke s steznikom, spodnja obleka 158.—
Spalna srajca, keper-barhant, pisana 48.—
Haljasti predpasniki, bombaž, barvni
tisk, 2 žepa 39.— Dralon — puli, brezrokaven z modnimi
progami 39.— Dralon — puli, s kratkimi rokavi, visoko
zaprt, v vseh barvah 49.— Dralon puli, z dolgimi rokavi, visoko
zaprt, v modnih barvah 55.— Domača halja iz perlona, prešivana,
modne barve in fazone 138.— Bluza iz batista, bela, z dolgimi rokavi,
s  stoječim  ovratnikom,  robčki in
nežnimi čipkami 75.—
Bluza iz flanele, turški vzorec, v raznih
barvah 39.—
Za otroke:
Anorak (vetrni jopiči) — perlon, vati-rani z diolenom, s prikrojeno kapuco, žepi na zadrgo, rokavi s pletenim patentom, v mnogih barvah. Velikost 2—14, od 88.—
Deški pulover, V-izrez, čista volna, velikost 4—16, od 45.—
Pulover s svitkastim ovratnikom iz I a bombaža, v mnogih barvah, velikost
2— 14, od 14.— Pulover z dolgimi rokavi, iz perlon-pliša,
v mnogih barvah, čiščenje lahko, velikost 4—14, od 26.—
Dekliški pulover, dolgi rokavi, iz 100 % čiste volne, z efektnim ovratnim zaključkom, bel, velikost 2—12 od 40.—
Deške spodnje hlače, dolge ali deške majice z dolgimi rokavi, I a macco, bele. Velikost 32—40 od 15.—
Kombinacija hlačk z nogavicami za deklice, iz čiste volne v raznih barvah. Velikost 1—8 od 18.—
Garnitura za deklice, iz I a bombaža, majica na zaponke in hlačke s hlačnicami. Velikost 2—16 od 18.—
Otroška pižama iz I a bombaža, zgornji del vzorčast, hlače enobarvne, v raznih barvah. Velikost 2—12 od 32.—
Pižama za majhne otroke, v celoti, na zadrgo, vzorčasta iz I a bombaža, kosmačena. V vseh velikostih od 38.—
Flanelasta odeja za dojenčke, v mnogih raznih barvah in vzorcih 15,80
Plenice, 65 X 65 cm, neobrobljene, iz čistega bombažnega drobirja, se s kuhanjem ne pokvarijo • 5,50
Otroški rokavci, nabornica, enobarvni 9,80
Otroški rokavci, bombaž, pisano karirani ali enobarvni, iz sukanca. Velikost
3— 12 od 10,80
Oddelek je darilo za naše stranke ob 30-letnici obstoja Wa rm u t ha
Za moške
Životec iz kožuhovine, znotraj kosmačen Hlače, dolge in životec, dolgi rokavi, Interlook-kockasto, iz čistega bombaža, znotraj kosmačeno hlače
životec
Slip ali životec, dvoj norebraste kvalitete, dobre bombaževinaste niti, elastično
Pižama iz flanele, lep progasti vzorec
Pulover z V-izrezom, volna ojačena z najlonom
Srajca iz perlona, dobra sintetična tkanina, ovratnik ojačen
Flanelasta srajca, iz drobnovzorčaste bombažne flanele, z zavihanim ovratnikom
Športna srajca s črnim črtkastim vstav-kom in prsnim žepom, modni karo vzorec, prvovrstna bombažna flanela
Trevira-kravate v različnih vzorcih, pralne
Kratke nogavice, čisti bombaž, z ojače-njem
Dokolenke, čisti bombaž, enobarvne in
vzorčaste
Kratke nogavice, ČISTA VOLNA, pete in prsti pojačeni
S
35.-
35.-29.-
9,80 78.-
58.- p
79.- I
15.- §
6,80 I
r %
14,80 g
19,50 I
I BEGHIFF
Ularmuth
(He4et HtettA,/
llllllllllftllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllallllllllllilialllflillff llliltiliiiiiliflBliii"lllltllBflltIIIBKVI*ff11