POGOVOR Z NUŠO KERŠEVAN
Kako gospodariti
V novem mandatnem obdobju čakajo delegate nove in prenekatere stare naloge. Delo v dele-gadjah in skupščinskih samoupravnih organih teče nemoteno dalje in kot sta pokazali obe prvl zasedanji vseh treh zborov občinske skupščine, so se novi delegatl hitro znašli, saj je razprav-Ijalcev veliko, teme pa konkretne fn konstruk-tivne.
O delu in nalogah izvršnega sveta v novem mandatnem ob-dobju smo se pogovarjali z Nu-šo Kerševan, novo predsedni-co občinskega izvršnega sveta.
Dogovori: »Katere naloge oziroma področja družbenih dejavnosti so po vašem mne-nju najpomembnejša v novem mandatnem obdobju?«
Nuša Kerševan: »Z izvoli-tvijo novega izvršnega sveta nismo sprejeli kakšne nove programske usmeritve, am-pak bomo le nadaljevali delo izhajajoč iz že sprejetih pro-gramskih osnov in usmeritev, ki so bile sprejete že v prejš-njem mandatnem obdobju. Celotna dejavnost izvršnega sveta mora biti usmerjena v izvajanje že sprejetega sred-njeročnega plana občine. Pred nami sta še dve leti in pol teko-čega srednjeročnega plan-skega obdobja in gotovo je ena izmed prvenstvenih nalog izvršnega sveta, spremljanje izvajanja srednjeročnega načr-ta in posredovanje na področ-jih, kjer se stvari zatikajo. Po-trebno bo tudi izdelati teme-ljito analizo razvoja v tekočem srednjeročnem obdobju, na podlagi katere bomo, skupaj z upravnimi organi in strokov-nimi službami, izdelali osnove za nov srednjeročni plan za oV>dobje 1981-85. Ce vzame-mo, da je sedanji srednjeročni plan prvi po sprejetju nove ustave in da je to plan obdobja ' največjih    družbenih    spre-
memb in uveljavljanja novih samoupravnih odnosov, po-tem se zavemo pomena takš-nih analiz in spoznanj, ki iz njih izhajajo.
Dogovori: »Ali bi lahko na-vedli kakšno konkretno spoz-nanje iz preteklega obdobja, ki narekuje ukrepe v bodoč-nosti.«
Nuša Kerševan: »V prete-klem obdobju smo opazili več neskladij v razvoju občine. Na primer, v zadnjih letih se je občina Center razvijala v izra-zito poslovno središče in števi-lo zaposlenih se je skokovito večalo, medtem ko je število stanovalcev nezadržno pada-lo. Izseljujejo se predvsem mladi, aktivniljudjeindružine z otroki, ki jim občine izven centra nudijo boljše živ-ljenjske in stanovanjske pogo-je. V mestnem središču ostaja-jo starejši občani, tako da je od 40.000 občanov ki živijo v Cen-tru zaposlenih le 17.000, med-tem ko dela čez dan v občini Center nad 63.000 ljudi. Iz tega dejstvasmoizoblikovalisklep, ki je vključen že v sedanjih planskih dokumentih, da je treba center mesta urediti ta-ko, da bo privlačen za mlade ljudi. Poleg poslovnih stavb moramo pospeševati tudi gradnjo stanovanjskih hiš v centru mesta, v pripravi pa je tudi akcija za prenovo hiš v Stari Ljubljani in prenovo ozi-roma usposobitev podstrešij, ki bodo zanimiva predvsem za
mlade. Pri tem ne gre le za prenovo pročelij in podstrešij temveč za celovito prenovo mestnega jedra s posodobi-tvijo tako imenovane infra-strukture, to je napeljav vode, odplak, plina, telefonskega omrežja in podobno. Pri tem bomo težili k ukinjanju motor-nega prometa v najožjem sre-dišču mesta, tako da bodo uli-ce zopet pripadale pešcem in kolesarjem.
Do sedaj so togi predpisi onemogočali mladim samoin-ciativnim ljudem, da bi na svo-je stroške obnovili podstrešja in jih preuredili v ateljeje in podobne koristne prostore. Dovolj je bilo, da se ena sama stranka ni strinjala z namera-vano prenovitvijo in vsa stvar je obtičala v predalih.
Seveda je poleg tega v mest-nem središču še vrsta neureje-nih površin oziroma gradbišč, kot so Bavarski dvor, Kraig-herjeva ploščad, in podobno, ki se nikakor ne morejo zak-ljučiti. V teh primerih bomo skupaj z načrtovalci in izvajal-ci pomagali najti investitorje in uporabnike, tako da se bodo dela v doglednem času zak-ljučila in bo mesto dobilo svo j o podobo. Prav tako sprem-ljamo izgradnjo Karlovškega vozlišča in dograditev Lev-stikove ulice. Zelo nas zanima tudi izgradnja mestnih ob-voznic. Čeprav ne bodb pote-kale po »našem ozemlju«, bo-do občutno razbremenile pre-natrpane ulice rnestnega sredi-šča. Med drugim smoves višek posojila za ceste v občini Cen-ter namenili za izgradnj o mest-nih obvoznic.
Dogovori: »Kaj pa razvoj go-spodarstva, ki pogojuje ure-sničenje vseh teh zamisli?«
Nuša Kerševan: »Vsekakor je celoten razvoj odvisen od organizacij združenega dela in uspešnosti     njihovega     go-
spodarjenja. Ena izmed najo-snovnejših nalog izvršnega sveta je skrb za nemoten in čim uspešnejši razvoj vseh oblik gospodarstva.
V občini Center smo dali poudarek trgovini, čeprav ne spada v primarne veje go-spodarstva. Za razvoj industri-je pač nimamo pravihpogojev. Dogaja se nam celo, da se nam zaradi pomanjkanja lokacij in-dustrija seli v druge Ijub-ljanske občine ali pa celo izven Ljubljane.
Obstoječi industrijski obrati pa imaj o vrsto težav, na primer z dovozom surovin in odvozom končnih izdelkov, s prešibko infrastrukturo in podobno.
Po drugi strani pa gravitirajo v občino Center predvsem trgovske in uvozno-izvozne delovne organizacije. Trgov-ska podjetja, ki so v občini Center, opravijo 60 odstotkov vse zunanjetrgovinske me-njave v Sloveniji. To*pa pome-ni, da imajo velik vpliv ne le na industrijsko proizvodnjo ob-čine temveč na proizvodnjo vse Slovenije. Trgovina bi mo-rala svoj vpliv usmeriti pred-vsem v izboljšanje kvalitete proizvodnih programov v in-dustriji in le tej odpirati pot na tuja tržišča. Združene trgov-ske organizacije bi lahko s smotrnim nastopom v tujini zagotovile industriji trajna tržišča, s pomočjo tržnih razi-
skav pa bi lahko svetovali pri izdelavi kvalitetnih in uspešnih proizvodnih progra-mov.
Dogovori: »Ali se bo s po-spešenim razvojem in skup-nim nastopom trgovskih or-ganizacij izboljšala tudi malo-prodajna mreža v mestu?«
Nuša Kerševan: »Z delov-nimi organizacijami, ki imajo svoje trgovske lokale na po-dročju občine, tečejo ravno se-daj pogovori o izboljšanju po-nudbe. Mi zagovarjamo ideje o specializaciji trgovskih loka-lov in o povečanju raznolikosti in kvalitete prodajnega blaga. Ljubljana bi lahko postala že zaradi svoje geografske lege trgovsko središče evropskih razsežnosti, ne pa, da če se sprehodite po Nazorjevi, Vol-fovi ali katerikoli drugi ulici, vidite v izložbah eno in isto blago, samo največkrat po sila različnih cenah. Trgovina do sedaj ni storila praktično niče-sar, da bi ponudila potrošniku široko izbiro ali celo vplivala na kvalitetni dvig proizvodnje predmetov široke potrošnje. Ljubljana je še vedno za vso Jugoslavijoletranzitnomesto, skozi katerega hodijo po naku-pe v Trst, in s tem se izgublja velik del deviznih sredstev, če-prav bi lahko trgovina, če bi znala prisluhniti potrebam po-trošnikov, preusmerila ta tok denarja na svoj mlin.«
M. S.