Ameriška Domovina

ClllC/lflll— HOME
AMCRICAN IM. SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 168
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1965
$LOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI
A. Pinay kandidat za predsednika Francije!
V slučaju, da bi De Gaull'e
ne kandidiral znova, računajo, da bi Antoine Pinay utegnil pora žiti Pompi-
douja.
PARIZ, Fr. — V Franciji bodo v decembru volitve predsednika republike. Večina računa, da bo kandidiral sedanji predsednik Charles De Gaulle znova in da bo tudi gladko in z veliko večino izvoljen. Nekateri računajo z možnostjo, da se utegne De Gaulle odločiti proti ponovni kandidaturi, ker bi bil ob koncu nove predsedniške dobe star že 81 let. Mož se boji, da bi pri taki starosti ne bil kos svojim nalogam. Zato se je v zadnjem času začel nagibati k misli, da ne bo kandidiral, pač pa bo priporočil za novega predsednika in svojega naslednika predsednika vlade Pompidou-ja.
Pompidou ni De Gaulle in njegova priljubljenost in spoštovanje v francoski javnosti nista tolikšna, da bi mu jamčila zmago, četudi bi se za to postavil De Gaulle, če bi mu seveda postavili nasproti primernega tekmeca. Marsejski župan socialist Deferre je kandidaturo odpovedal, ko mu ni uspelo povezati vseh političnih protivnikov gaulizma, v enotno volivno fronto. Ti iščejo sedaj novega kandidata, ki bi imel kak rzgled na zmago. Odločili so se za 74 let starega Antoina Pinayja, ki je znan iz časa četrte republike kot “rešitelj franka”. Sam še ni povedal, kaj misli, namignil je le, da bi se v slučaju, če De Gaulle ne bi kandidiral, dal “izbrati za kandidata”.
Pristaši De Gaulla menda resno računajo s Pinay jem, ki je znan kot velik prijatelj Združenih držav, NATO in združitve Evrope, če pride pri volitvah 2a predsednika dejansko do boja Pompidou:Pinay, bodo de-ameriškega kandidata”, gaullovci zadnjega napadali kot
Novi grobovi
Dorothy R. Vanderhoff
Včeraj popoldne je po dolgi bolezni umrla v Highland View bolnišnici Dorothy R. Vanderhoff, roj. Pengov, z 937 Waverly Rd., Eastlake, O. Stara je bila 32 let, rojena v Clevelandu. Tukaj zapušča moža Thomasa R. otroke Lawrence-a, Duane An-thonyja, Tereso in Rusty Thomasa, starše Anthonyja in Vero Pengov in brate Clarence-a in Rolanda Pengov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Magdalene ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Indonezijski demon-strantje zahtevajo konec stikov z Ameriko
DJAKARTA, Indonez. — Indonezijski komunisti so postali že tako objestni, da hočejo vladi predsednika Sukarna diktirati zunanjo politiko. Zadnje dni so na primer nagnali svoje “ljudske množice”, da so šle protestirat pred poslopje ameriškega poslaništva in zahtevale, naj Indonezija pretrga diplomatske stike z Ameriko.
To je običajna komunistična taktika, ki naj vpliva na Sukarna. Položaj pa je tam tak, da nihče noče jamčiti, da Sukamo res ne bo podlegel komunističnemu vplivu in poslal našega poslanika domov v Ameriko.
^ssfagon razprodaja ^kelna - oporišča
Washington, d.c. — vse
ftaše rakete Titan in Atlas so zastarele, naša narodna obramba kmalu prešla na rakete Mi-teman, ker rabijo trdo gorivo. Eakete Minuteman se pa ne da-1° spraviti v oporišča, postavlje-113 za rakete Atlas in Titan. Zave mora narodna obramba nabaviti nova oporišča. Sklenila ■|e> da razproda stara oporišča, k* je v nje bilo investirano po do $15 milijonov po opori-®cu. Dražba je bila razpisana za Eonec marca. Nabralo se je 186 Ponudb; naj nižja je ponujala za Posamezna oporišča komaj $100, ^ugodnejša ponudba se je pa ^sila na $26,110. Srednja vred-za ponudnike je bila okoli
$3,000.
Oporišča za Atlas in Titan ra-ete so bila v rabi komaj po 5 let. To i Iro
je zopet dokaz, kako hi-
zastarijo investicije v narod-110 obrambo.
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in hladno. Naj višja temperatura okoli 70. Jutri ob la^o in toplejše. _________________________________
Ceylonski budisti nočejo več nedelje
COLOMBO, Ceylon. — Ceylonski budisti so se uprli praznovanju krščanske nedelje. Na njihov pritisk je vlada odredila, da naj bodo prosti dnevi ob štirih spremembah lune.
Krščanske cerkve so pristale na to spremembo, ker so dobile zagotovilo, da bodo kristjani imeli v nedeljah in praznikih po par ur prostih, da bodo lahko izpolnili svoje verske dolžnosti. Ni izključeno, da bodo za-
Naša ja vnosi pravilno presoja črnske izgrede
Dobra večina belih Ameri-kancev misli, da so črnci večinoma za dostojen in u-mirjen boj za svojo enakopravnost.
WASHINGTON, D.C. — Škandalozni izgredi in nemiri v Los Angelesu so čisto gotovo razburili vso našo deželo in ubili simpatije do zagovornikov črnske ravnopravnosti tako hudo, da so se že pojavili glasovi, da je črnce treba “vzgajati samo s silo”. Pri vsem tem naša javnost še zmeraj pravilno ceni značaj črnskih javnih nastopov od manifestacij in demonstracij do izgredov in nemirov, podobnih u-porom. To je dognalo posvetovanje časnikarja Harrisa in naračunalo sledeče številke:
Do 59% belih Amerikancev misli, da črnci še zmeraj večinoma zagovarjajo dostojen boj za ravnopravnost in da so proti vsaki nasilni javni akciji. V naših vzhodnih in zahodnih državah se ta odstotek dvigne celo na 75%. L. 1959 jih je bilo takih misli le 53%).
Kar se tiče izgredov, pa misli 52% vseh vprašanih, da so jih sprožili in vodili “neodgovorni črnski elementi”, 42% jih pa sodi, da so izgredi tudi posledica obupnega gospodarskega stanja in socijalnega položaja črnih A-merikancev. Nad 90% jih pa je prepričanih, da izgredi, kot so bili v Los Angelesu, samo škodujejo črnskim naporom za ravnopravnost.
Ali je pa dosedanja federalna zakonodaja že dosegla svoje cilje, o tem ni nobenega pravega splošnega mnenja. Nekateri mislijo, da ga je, drugi mislijo, da ne, precejšen odstotek si pa še ne more ustvariti jasne slike.
Gornje številke in odstotki samo potrjujejo domneve, ki smo jih ugotavljali tekom poročanja o bojih za črnsko ravnopravnost.
Dvakrat večja
FAIRBANKS, Alaska. — Dr-čeli budisti v Aziji po vzgledu žava Aljaska je po svoji površi-ceyIonskih tudi preganjati nedeljo kot prost dan.
Predsednik gre v b©I z administracija o slednji
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, je predsednik Johnson pozval vsa federalna tajništva in vse federalne samostojne urade, naj mu čim preje dostavijo predloge za proračun 1966-1967, ki ga mora v januarju predložiti Kongresu. Obenem jih je nujno prosil, naj varčujejo z izdatki in naj vpoštevajo, da smo v Vietnamu v vojni.
Dobil je sedaj vse predloge, toda o varčevanju pa v njih ni ne duha ne sluha. Vsi predlogi skupaj zahtevajo še $6 bilijonov več izdatkov, kot jih obsega letošnji proračun. Johnson je zato vsako povišanje izdatkov gladko odbil in zahteval, naj mu predložijo nove načrte, ki pa morajo biti za $3 milijone manjši od letošnjega proračuna.
Pri vsem je treba računati, da izdatki letošnjega proračuna ne bodo pod $100 bilijoni, ker bodo v posameznih postavkah močno prekoračeni.
o-----—
Nev francoski poslanik v Washington
PARIZ, Fr. — Pričakujejo, da bo predsednik republike De Gaulle skoro imenoval za novega francoskega poslanika v Wa-shingtonu svojega osebnega diplomatskega svetovalca Etienna Burin des Roziersa. med tem ko bo sedanji poslanik Herve Alp-hand postavljen na visoko mesto v zunanjem ministrstvu.
Če bo do te spAroembe res prišlo, naj bi to po trditvah iz francoskega zunanjega ministrstva pomenilo, da hoče De Gaulle izboljšati odnose med Parizom in Washingtonom.
ni več kot dvakrat večja od države Teksas.
V New Yorku vodi v boju za župana republikanec
NEW YORK, N.Y. — Volivna borba za mestnega župana se u-radno še ni začela, čeprav je že več mesecev dejansko v živahnem teku. Ugotavljale! razpoloženja volivcev trdijo, da republikanski kandidat kong. John V. Lindsay sedaj vodi v odnosu 5:4 proti vsakemu demokratskemu kandidatu.
INDIJA IN PAKISTAN SE VOJSKUJETA V KAŠMIRJU
r
To, kar se je začelo 5. avgusta po trditvah Pakistancev kot upor Kašmircev proti Indiji za neodvisnost, po trditvah Indijcev pa kot vdor pakistanskih gverilcev v indijski del Kašmirja, se je včeraj razširilo v pravo vojskovanje s tanki in letali ter s tisoči vojakov na obeh straneh.
KARAČI, Pak. — Včeraj so močne pakistanske enrJe udarile preko črte premirja v Kašmirju na področje, ki je v indijski oblasti. Po hudih bojjih z indijskimi vojaškimi oddelki so Pakistanci zasedli dve indijski postojanki. V obsežnem spopadu, v kaferega je poseglo po indijskih vesteh na pakistanski strani okoli 70 težkih Patton tankov in na vsaki strani po par ducatov vojnih letal, so Indijci uničili “vsaj 10 pakistanskih tankov”, Pakistanci pa sestrelili v letalskih bojih 4 indijska letala. Boji so se nadaljevali v noč. Indijski oddelki so skušali danes zjutraj s protinapadom pognati Pakistance nazaj preko meje, pa niso uspeli. Pakistanci so prodrli po priznanju indijskega o-brambnega ministrstva 5 milj globoko v indijski del Kašmirja. Glavni boji se vrše kakih 90 milj južno od Srinagar-ja, glavnega mesta Kašmirja.___________
Indija je skušala končati “upor” v Kašmirju s tem, da je poslala svoje vojaške oddelke preko meje v pakistanski del Kašmirja, da bi zasedli in zaprli prehode iz pakistanskega dela Kašmirja v indijski del. Zavzeli so več pakistanskih postojank ob meji in trdili, da imajo obkoljenih tudi kakih tisoč pakistanskih gverilcev na področju takoj onstran črte premirja v pakistanskem delu Kašmirja. Indijski predsednik vlade Šastrj je dal v parlamentu par odločnih izjav vojni minister pa je grozil, da bo Indija Pakistanu že pokazala, če ne bo končal gverilskega vojskovanja v Kašmirju.
Bilo je precej očitno, da Pakistan k vsemu ne bo molčal. Včeraj so njegove čete udarile preko črte premirja in pokazale, kaj znajo. Mali obmejni spopadi so se tako spremenili že v pravo vojskovanje z uporabo težkega orožja na obeh straneh. Do takih obsežnih bojev ni prišlo v Kašmirju niti leta 1949, ko sta se Indija in Pakistan prvič udarila zanj.
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pozval Indijo in Pakistan, naj takoj ustavita
Amerika proizvaja in izvaža največ orožja
CLEVELAND, O. — Te ne ravno hvale in posnemanja vredne vodilne vloge si ni priborila iz pohlepa po zaslužkih in dobičkih, mednarodna politika po drugi svetovni vojni je največ odgovorna za tako stanje.
Že sredi druge svetovne vojne je Amerika postala “arzenal svobodnega sveta” v vojni proti nacizmu in fašizmu. Arzenal je naravno zalagala naša vojna industrija, ki se je ravno tdkrat močno razvila. Ko je Amerika sama pristopila v vojno, je morala zalagati z orožjem ne samo vseh svojih zaveznikov, ampak tudi sebe. Ker se konec vojne ni dal napovedati z vso verjetnostjo, je velik del vojne industrije še obratoval v maju 1945 in zaključil proizvodnjo deloma šele začetkom 1. 1946. Povrhu so pa v maju 1. 1945 ostale v Evropi, — nekaj pozneje pa tudi na Tihem oceanu — ogromne zaloge ameriškega orožja, ki zanj A-merika ni imela več nobene potrebe. Vse te zaloge so prešle skoraj brezplačno v roke našim zaveznikom, da so lahko na novo organizirali in opremili svoje oborožene sile na morju, na suhem in v zraku. Nobena država namreč z izjemo Rusije ni
imela zadostne lastne vojne in- industrije niso delale samo za
dustrije. Nekako proti 1. 1950 se je ta prva doba povojne ameriške vloge v proizvodnji orožja zaključila.
Začela se je druga doba, ki je trajala dobrih 10 let, doba zmeraj hujše hladne vojne, in ki je naložila Ameriki nalogo, da je znova začela zalagati vse države svobodnega sveta z orožjem. Druga doba se razlikuje od prve. Amerika ni dajala več vsega orožja brezplačno, zahtevala je vsaj delno odškodnino za dobavljeno orožje. Koliko so kupci plačali za orožje, je odločevala ameriška zunanja politika in ne toliko plačilna sposobnost posameznih držav ali vrednost orožja. Veljalo je samo pravilo: kdor je več plačal, je dobil boljše orožje. Do najboljšega o-rožja so imeli pravico samo najboljši plačniki in naj zanesljivejši zavezniki. Vsi drugi so dobili zastarelo orožje, dobro le za vojaške parade. In teh je bilo nad 90% vseh kupcev. Najmodernejše orožje je Amerika narav no pridržala sama zase.
Tretja doba, ki traja še danes, se je začela z obnovo vojnih industrij v posameznih — največ evropskih — državah, Te vojne
domače vlade, so orožje tudi izvažale proti plačilu. Ameriška vojna industrija je torej dobila prvič po vojni konkurenco. Konkurence se pa ni ustrašila, se je z njo hitro pobotala o načinu prodaje orožja. Sodelovanje je šlo tako daleč, da ni celo protestirala proti ameriškemu nakupu orožja v tujini, kar se je pa redko dogodilo.
Tako je stanje še danes. Amerika je ves povojni čas bila vodilna v proizvodnji in izvažanju orožja. Samo zadnja 4 leta je izvozila za $9 bilijonov orožja. V Pentagonu cenijo, da bo ameriški izvoz orožja znašal v prihodnjih letih okoli $1'3 bilijona na leto. To je kar čeden prispevek k splošnemu ameriškemu izvozu, kar navadno niti ne opazimo. Na drugi strani pa ta izvoz tudi lajša težave ameriške plačilne bilance. Naša vojna inda strija je torej kar močan izvoznik.
Seveda je tem poslom primešano tudi nekaj politike. Vsak ameriški izvoznik orožja ureja svoje posle v tesnem sodelovanju z našo narodno obrambo. Je še celo v navadi, da Pentagon prevzema za tuje kupce naro-
čeno orožje in kontrolira, ali kakovost orožja odgovarja kupnim pogojem. Kot odškodnino dobi provizijo do 3%. Po tej poti vpliva naša narodna obramba na razvoj oboroževanja vseh držav v svobodnem svetu. Njeno sodelovanje ima še drug namen: skuša doseči, da poteka oboroževanje naših zaveznikov v skladu z našo lastno oborožitvijo. V slučaju svetovne vojne ne bi bilo sedaj tistih težav v dobavah orožja, kot so bile v drugi sve-
scvražnosti in umakneta vsak svoje čete na črto premirja iz leta 1949. Za sedaj se temu pozivu še ni odzvala nobena stran.
Cremer ubil pri igri
Smrt 8 let st a rega Johna Cremer ja Younga je bila včeraj pojasnjena, ko je Mrs. Mariann K. Colby pottedala, da ga je ustrelil njen S let stari sin Dane.
CLEVELAND, O. — Včeraj je po pet in pol urah zasliševanja Mrs. Mariann K. Colby, ki živi z možem in 9 let starim sinkom Danom le par hiš od doma mrtvega Johna Cremer j a Younga, priznala, da je dečka ustrelil njen 9 let stari sin Dane v njihovem domu. Mrtvega Johna so našli 24. avgusta v z drevjem in grmovjem poraslem delu med obema smerema Gates Mills Blvd.
Mrs. M. K. Colby je dejala, da sta se njen sin Dane in John igrala v preddverju, ko je ona bila pri telefonu. Nenadno je zaslišala strel in pohitela k o-trokoma. Tam je videla ležati 8 let starega Johna na tleh, 9 let stari Dane pa je stal nad njim z revolverjem v roki. Zmedena in prestrašena je poslala svojega sina v prvo nadstropje, sama pa je zavila mrtvega Johna v plašč, ga odnesla v svoj avto in se odpeljala od doma. Dalj časa je vozila vse križem po Shaker Heightsu, nato pa je mrtvega dečka odložila na Gates Mills Blvd., kjer so ga tri ure nato odkrili. Revolver je potisnila v kup zmletega mesa in ga spravila na dnu velikega zmrzoval-nika za hrano.
O vsem ni Mrs. Colby nič povedala ne možu ne nikomur dru-
Iz Clevelanda in okolice
Šubljev spominski sklad—
Vsi, ki se zanimajo za Spominski sklad pok. Antona Šub-•Ija, so prošeni, da se udeležijo prve seje 15. septembra 1965 v sobi št. 2 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob osmih zvečer. Zadušnica—
V soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Avgusta Meserka ob 14. obletnici smrti.
Tajnik odsoten—
Tajnik Društva Baragov dvor dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ne bo pobiral v nedeljo ases-meneta, ker bo odsoten.
Manry prevzet od sprejema—
Robert Manry se je z družino včeraj vrnil v Cleveland in bil na letališču Hopkins sprejet kljub dežju od velikega števila svojih občudovalcev. Pozdravil ga je sam guv. James Rhodes. Manry j a in njegovo jadrnico Tinkerbelle, s katero je preplul v 78 dneh Atlantik, so vozili v sprevodu v Cleveland, kjer je bil svečan sprejem v hotelu Sheraton-Cleveland. Tam ga je pozdravil mestni župan R. S. Locher.
A. Celebrezze zaprisežen—
Včeraj je bil v Clevelandu zaprisežen kot nov zvezni sodnik 6. okrožnega prizivnega sodišča v Columbusu, bivši clevelandski župan in zvezni tajnik za socialno skrbstvo, zdravje in vzgojo Anthony Celebrezze.
f Avstraliji preveč MGsteveljsev za Vietnam
CANBERRA, Avstral. — Avstralska armada je naravnost preplavljena s prijavami za prostovoljce za službo v Južnem Vietnamu. Prijav je toliko, da je armada opustila načrte za vpoklic pripadnikov milice v ta namen. Dejansko se je že doslej prijavilo veliko več prostovoljcev, kot jih armada more za to nalogo uporabiti.
Avstralija je doslej edina izmed zavezniških sil, članic SE-ATO, ki je poslala svoje oborožene sile v Južni Vietnam pomagat v boju proti rdečim. Poleg kombinirane brigade bo Avstralija poslala tja v kratkem še pehoten bataljon, posebno iz-vežban za gverilske boje.
Združitev železniških družb C&O in N&W v načrtu
CLEVELAND, O. — Upravna sveta železniških družb Chesapeake & Ohio in Norfolk & Western sta sklenila, naj se obe že-
lezniški družbi združita. Pri tem tovni vojni. Vse zavezniške ar- gemT Za vsTko^ceno^jte'skušala sta pustila odprta vrata še za made bi ze imele neko skupno varovati svojega sinčka. Včeraj podlago za rabo orožja na fron- je končno omagala in razkrila
tah.
Kako važen je ta posel v očeh našega federalnega taništva za narodno obrambo, se vidi po tem, da ima tajništvo za posle z izvozom orožja poseben oddelek pod vodstvom pomožnega federalnega tajnika Kusa, ki igra vse mogoče vloge: posreduje nakupe, organizira financiranje nakupov, skrbi za prevzem orožja, posreduje v sporih, pa tudi izvaža zastarelo orožje za lasten račun, če je treba. Seveda ne poroča skoraj ničesar o svojem delu; drugače bi se preveč zameril svojim klijentom v tujini.	,	_ j
grozno resnico okrajnemu pregledniku mrličev dr. Gerber ju. O ustrelitvi Johna naj bi bil nekaj govoril z otroci in sosedi Dane sam, ki spada menda med manj brihtne otroke.
Ženevska razorožitvena konferenca gre jeseni na počitnice
ŽENEVA, šv. — Ker je Rusija odbila zadnji ameriški pred' log o prepovedi širjenja proiZ' vodnje atomskega streliva, je ženevska razorožitvena konferenca ostala brez dela. Zato bo — tako trdijo — okoli 9. sep
priključitev železniških družb Erie Lackavanna Delaware & Hudson, Boston & Maine, Reading in Central of New Jersey.
Če bi se to dejansko zgodilo, bi železniške proge nove družbe segale od vzhodne obale do Mississippija in od Norfolka, Va., v Kanado. Nova družba bi bila po dolžini prog enaka ali celo nekaj večja od združenih železniških družb New York Central in Pennsylvania.
tembra šla na jesenske počitnice.
Kar bi bilo zanje še poslov, jih pa lahko opravijo pri Združenih narodih v New Yorku, kot so jih že nekajkrat v prejšnjih letih.
tSf-Si
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 2, 1965

|1
'w	m fii
:.X>1,». »M C VjjL- »,lf > >3 *
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
j želja po novem, pripravljenost tveganja za izpolnitev zamisli, za dosego želja, preudarna treznost pri pripravljanju načrtov so na dnu vseh velikih uspehov, ki jih je človeštvo doseglo v boju z naravo in v naporu za njeno spoznavanje, pa tudi na vseh drugih poljih človeškega udejstvovanja in ustvarjanja.
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Ia Združene države:
|14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto


Miltvauški zapiski
SUBSCRIPTION RATES:
tinited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland. Ohio
No. 168 Thurs., Sept. 2, 1965
Robert Manry
Včeraj je Cleveland sprejel z vsemi častmi in slovesnostmi Roberta Manryja, do preteklega meseca komaj kaj poznanega pomožnega urednika tukajšnjega dnevnika Plain Dealer. Nekaj pod 50 let star mož, oče dveh otrok s prijaznim domom v predmestju Willowick se ni proslavil v svojem poklicu, poznan in slaven je postal, ker je v mali, komaj 13 in pol čevljev dolgi jadrnici Tinkerbelle preplul sam, samcat Atlantski ocean med Severno Ameriko in Anglijo.
Čemu, le čemu je to storil, ko bi bil lahko poletel v modernem jet letalu preko Atlantika v nekaj urah ali ga preplul v kateri ladij velikank varno in prijetno v nekaj dneh? V mali jadrnici Tinkerbelle je sameval v vsakovrstnih te lesnih in duševnih nevarnostih 78 dni, ki bi jih lahko v miru in udobnosti preživljal v svojem domu v družbi svoje žene in svojih dveh otrok. Čemu je šel na to tvegano pot ki se je povprečen, trezen človek, posebno v njegovih letih ne bi nikdar lotil, bi jo označil najrajše za nepotrebno neumnost in igračkanje z življenjem?
Povprečni, trezni ljudje hodijo povprečno, trezno pot se izogibljejo tveganjem, se drže rajše preskušenih, varnih širokih cesta!
Robert Manry je imel od mladih let željo, da bi sam v mali jadrnici preplul Atlantik. Ta mladostni sen ga ni nik dar zapustil. Vzpodbujal in gnal ga je vedno znova, dokler se ni odločil za njegovo uresničitev in jo začel načrtno pripravljati. Kupil je jadrnico, jo preskušal in preurejal, dok ler ni bil prepričan, da je trdna in varna za dolgo pot. Štu dira! je morje, morske tokove, vetrove, proučil vse mogoče nevarnosti, telesne in duševne, spoznal njihovo obsežnost spoznal tveganost celotnega načrta, pa ga vendar ni opu stil. Posvetoval se je s strokovnjaki za prehrano, z lekarnarjem in zdravnikom o vsem, kar bi naj imel s seboj na dolgi poti. Videl je težave, videl nevarnosti, pa ni odnehal
Robert Manry je mož in oče, kot poglavar družine ima skrb in odgovornost tudi z njo. S spravljanjem v nevarnost svojega življenja je tvegal tudi varnost, dobrobit in bodočnost svoje žene in svojih otrok. Tudi to je vzel v poštev, ko je pripravljal svojo jadrnico za dolgo, nevarno pot, ko je izbiral opremo, hrano, zdravila in vse druge potrebščine, ko je študiral morje, njegove tokove in vetrove Moral je priti do zaključka, da nevarnost ni tolikšna, da tveganje ni preko redne mere, da je pri svojem načrtu vztrajal. Za vsak slučaj se je še posebej zavaroval, da ne bi njegova družina zašla v finančne težave, če bi ga nesreča le doletela.
Pripravljal je svojo pot torej skrajno preudarno, premišljeno v vseh podrobnostih. Bil je prepričan, da je upošteval vse, kar ga lahko doleti na samotnem morju, zagotavljal je ženo, da je njegova ladjica varna, da se ne more potopiti, predno je 1. junija odrinil od domačega brega.
Robert Manry je dejal, da je šel na pot, da uresniči mladostni sen, mladostno željo, ki ga ni nikdar zapustila. !Za njeno uresničitev so bile potrebne močna volja, vztrajnost v dolgotrajnih pripravah, drznost, velika mera podjetnosti, želja po preskušanju svojih lastnih moči in sposob nosti z nevarnostmi morja in dolge samotnosti...
Ko je Robert odrinili od domačih obal, so v njegovo odločnost in trdnost verjeli le njegovi najbližji, ki so poznali njegovo vztrajno voljo in doslednost, javnost vesti, ko je bila objavljena, ni jemala preresno. Če bi bil Robert Manry povpraševal za svet, bi mu nemara vsi svetovali, naj ostane doma in se ne izpostavlja nevarnostim. Ta ni ,veliko spraševal, ampak se podal na pot in dosegel — cilj!
Svet je poln običajnih, treznih ljudi, redki pa so taki, ki so se voljni odpovedati ugodju, varnosti, udobnosti ter se izpostaviti telesnim in duševnim naporom ter nevarnostim, da bi dosegli “uresničitev svojih sanj”, da bi dokazali pravilnost svojih načrtov, zamisli in prepričanj. Zelo malo je v današnji dobi ljudi, ki bi bili pripravljeni tvegati vse, kar jim sedanji čas in razmere ugodnega nudijo, in se podati v trdi, negotovi boj, od katerega ne morejo pričakovati posebnih koristi in prednosti, ki bi naj obseg tveganja opravičevale. Moderni človek je postal preveč razumarski. preveč “računarski”, kot radi trdijo njegovi kritiki jv naši deželi.
Vsi ti trezni, preudarni ljudje bodo hodili .varna pota, ohranjali sedanjo kulturo in civilizacijo, doprinašali svoj del k njenemu napredku in razširjevanju, malo verjetno pa je, da bi posegli v novo, neznano, nakazali nova pota ... Za to so potrebni Dandali in Ikari, Krištofi Kolumbi, Pasteurji, Curieji, Lindberghi in — Manryji.
Če bi d vsi ostali doma v mirnem udobjm pod varno streho, na trdnih tleh, bi svet ne bil nikdar dosegel tega, kar je, ne bi mi nikdar bili, kjer smo, ne bi nikdar uživali tega, kar sedaj, in ne bi tudi nikdar silili proti Luni, planetom in globlje v neznane daljave kozmosa. Radovednost,


«..» . TM.T. <i.TT.fc.Y
MILWAUKEE, Wis. — Na nedeljo pred Delavskim dnem bo velika žalna komemoracija v dvorani Srbskega doma za vse padle protikomunistične žrtve v Kočevju v Sloveniji. Med temi padlimi žrtvami je bilo veliko pripadnikov srbskega naroda. Poseben odbor, ki je bil za to priliko sestavljen, poziva pripadnike vseh jugoslovanskih narodov, da se te proslave udeležijo. Slovence bo zastopalo na tej proslavi slovensko društvo Triglav z deklamacijo in simboličnimi vajami. Točke pripravlja znani oderski umetnik Vlado Kralj.
Proslava se bo začela ob dveh popoldne. Na programu je več govornikov. Med drugimi bo govoril tudi bivši jugoslovanski minister dr. Miha Krek in pro-ta Vlastimir Tomič iz Aliquipe, Pa.
K o m e m o r ativno svečanost

v zdravem telesu.
Slovensko društvo Triglav je imelo zelo lepo uspeli piknik v nedeljo, 22. avgusta. Res, da ni bilo preveč vroče, bilo pa je prijetno. Ljudje so prihajali od vseh strani. Niso bili samo domačini. Videl si tam ljudi iz Sheboygana, Waukegana, Chicaga, Jolieta, Racina in drugod. Bilo je celo nekaj gostov iz Kanade. Letos je bil ta piknik nekaj posebnega. Da bi napravili piknik čimbolj privlačen, je društvo povabilo fante in dekleta iz drugih krajev, da se pomerijo z našimi fanti in dekleti v raznih tekmah tako v odbojki, balinca-nju in namiznem tenisu. Društvo je celo poskrbelo za prehodne pokale, ki končno ostanejo v rokah tistega, ki zmaga v tekmi trikrat po vrsti. Letos so vsi pokali ostali v Milwaukeeju. Naši fantje in dekleta nikakor prirejajo borci, ki so se rešili v niso mogli dopustiti, da bi bil
Po zadnjih vesteh, ki sem jih prejel od članov slovenskega cerkvenega pevskega zbora, je bila plošča, ki so jo izdali, zelo dobro sprejeta. Naročila prihajajo od blizu in daleč. Hitro sezite po njih, da ne bo prepozno. Naročila sprejema Ernest Maj-henich, 1010 South 9th St., Milwaukee, Wisconsin 53204. Cena plošči je 5 dolarjev.
svobodo in z božjo pomočjo rešili strahotnega streljanja. Priče so strahot, ki so se takrat vršile. Malokdo ve za ta strahoten pokolj. Oblast si na vso moč prizadeva, da bi prekrila pred javnostjo ta strahoten zločin. So pa ostale žive priče, ki so ohranjale in še ohranjajo resnico za bodočnost in zgodovino.
A
V okolici Milwaukeeja imamo veliko izletnih točk, ki se jih ljudje v poletnem času poslužujejo. Med temi je gotovo najbolj privlačna Sv. Gora (Holy Hill). To pa ni samo izletna točka, ampak postaja- vedno bolj in bolj znani romarski kraj, kamor prihajajo romarji ne samo iz države Wisconsin, ampak tudi od drugod. Romanja organizirajo razne skupine,- fare ali pa razne nacionalne skupine. Med te skupine spada tudi slovenska grupa. Že več let je slovenska fara sv. Janeza v Milwaukeeju organizirala taka romanja. Redno so se ta romanja vršila vsako leto na Delavski dan. Romanje na ta dan je prešlo že v navado. To romanje pa ni bilo namenjeno samo Slovencem fare sv. Janeza, ampak vsem Slovencem v Milwaukeeju in okolici. Sem je bila povabljena tudi fa-
nov na West Allisu, fara sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu.
Tako romanje z istim namenom se še vedno vrši vsako leto na Delavski dan. Tudi letos bodo Slovenci romali tja. Povabljeni so vsi, kateri le morejo priti. Služba božja za Slovence bo ob enajstih dopoldne. Na programu je tudi sv. maša pri glavnem oltarju, med katero poje pevski zbor sv. Janeza iz Milwaukee. Po sv. maši je kratek nagovor na romarje, nato so pete litanije Matere božje z blagoslovom. Vsa jutranja pobožnost traja malo več kot eno uro. Popoldne ob treh je križev pot v spodnji cerkvi in to zaradi starejših ljudi, ki drugače ne bi
kdo drugi boljši in jim tako odnesel pokal. Dajali so se pa tako, da je bilo joj. Vse popoldne so igrali, prav do večera. Sodnik pri odbojki je bil Lojze Galič. Gledalcev je bilo vse polno. Če je slučajno žoga koga zadela, se še ozrl ni. Vse to je namreč spadalo zraven. Nekaj časa sem o-pazoval igro. Bilo je tako napeto, da si si mislil, da gre zares. Jaz nisem dolgo zdržal. Mi gre preveč na živce, posebno če nasprotna stran preveč dobro igra. Čestitam prirediteljem na tej lepi zamisli, škoda, da se ni kdo že prej na kaj takega spomnil. Take stvari ljudi zares povežejo. Tega smo pogrešali. Upam, da si bo društvo to zamisel prisvojilo tudi za bodočnost in jo še bolj razširilo.
*
Prebivalce mesta Milwaukeeja opozarjamo, da sta na razpolago dve zdravstveni rešilni postaji. Sta to premikajoči rešilni postaji. Tako skušajo doseči čimveč ljudi. Ti postaji se bosta ustavili na večjih prodajnih centrih, kjer bodo dalj časa na razpolago. Ti postaji vzameta zastonj roentgenske (x-ray) slike, prsnega koša, da ugotovijo ali ima kdo jetiko ali ne, zastonj izmerijo krvni pritisk. To dvoje
8!¥& mM m prif©ilf@v ob Will konvesidji
CHICAGO, 111. — Ob Delavskem dnevu se bo vršila sedaj že tradicionalna letna konvencija Društva slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA). Letošnja konvencija, osma od u-stanovitve društva leta 1958, bo v Chicagu v Illinoisu.
Kakor ob prejšnjih konvencijah bo odbor tudi letos pripravil bogat program ne samo za akademike, ampak tudi za bližnjo in daljno slovensko javnost. V soboto, 4. septembra, se bodo v jutranjih in popoldanskih urah vršila predavanja, namenjena akademikom in vsem zainteresiranim. Predavanjem bodo sledili organizacijski sestanki, ki bodo pa v prvi vrsti namenjeni članom organizacije.
Istega dne, to je v soboto, 4. septembra, zvečer bo SAVA priredila prijeten zabaven večer, ki je namenjen vsej slovenski javnosti. Prireditev se bo vršila v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in WoL cott čez cesto od cerkve. Na programu bodo resne in zabavne točke. Preskrbljeno bo tudi za lačne in žejne. Za tiste, ki se radi zavrtijo, bo igral domače melodije odlični slovenski orkester iz Clevelanda.
Dragi slovenski rojaki in rojakinje! Prav prisrčno ste vabljeni na prireditev SAVE. Pri dite iz bližnjih in daljnih krajev v Chicago v soboto zvečer, 4. septembra! Z vašo prisotnost' jo boste dali moralno in gmotno podporo mladim slovenskim študentom, ki se trudijo, da bi ohranili čim več slovenskih narodnih vrednot in čim bolj podaljšali življenje slovenstva v Ameriki.
Na veselo svidenje!
SAVAN
ra Marije Pomočnice Kristja- velja za vse ljudi med 18. in 40.
letom starosti. Za tiste, ki so pa že preko 40. leta starosti, pa napravijo še poskus, če nimajo slučajno sladkorne bolezni. To velja samo za tiste, ki še niso imeli tozadevnih preiskav in niso sedaj pod zdravniškim nad zorstvom. Posebni plakati bodo oznanili prihod teh zdravstvenih postaj na določena mesta. Ljud je lahko izvejo več o tem, če pokličejo Zdravstveni urad, tel. 276-4848.
Ves potek preiskave traja le nekaj minut. Tudi ni potrebno, da bi se človek slekel. Vsakdo se lahko posluži vseh treh preiskav ali pa samo tiste, ki jo želi. Izid preiskave bodo poslali v štirih tednih tako posameznikom, kakor tudi njihovim
mogli slediti križevemu potu, če bi ga opravili zunaj. Križev j zdravnikom, pot se nahaja na pobočju hriba, I Tistim, ki so se poslužili ki je precej strm. Še mlajšim da j zdravniške pomoči v katerikoli dosti opravka z dihanjem. Takoj j teh bolezni, ki jih te zdravstve-po križevem potu se tisti romar-!ne postaje preiskujejo, svetuje-ji, ki pridejo z avtobusom, ta-! jo, da tega pregleda ne podvza-
laslep Slovenska teh-vadite zveze- m Shven-ski pristavi
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 15. avgusta 1965, je Sloven ska telovadna zveza — STZ v Clevelandu s sodelovanjem STZ iz Toronta priredila svoj letni nastop na Slovenski pristavi.
Bil je krasen dan: na soncu sicer precej vroče, v senci pa prijetno, posebno še, ker na Pristavi vedno piha hladen vetrič od severa ali od zahoda.
Prvotno je bil nastop določen za tretjo uro, pozneje pa prestavljen na četrto, dejansko pa se je spored pričel ob pol petih. Zaradi teh zamud ni bilo ničesar izgubljenega.
Ljudje “obeh taborov” so se zgrnili okoli telovadišča in menda jih na nobeni telovadni prireditvi na Slovenski pristavi ni bilo toliko kot letos.
Zaigrala je po zvočniku koračnica in telovadci so prikorakali na telovadišče pod vodstvom g. Ivana Varška in g. Franceta Grmeka.
Najprej se je oglasil po zvočniku g. Varšek, pozdravil telovadce, zlasti goste iz Toronta in vse navzoče in se spomnil tudi pokojnega dr. Hinka Lobeta, ki smo ga letos prvič pogrešali na prireditvi STZ. On je vedno da-
koj odpeljejo nazaj v Milwau-j mejo, ker namen teh preiskav jal pobudo za vztrajnost pri de-kee. Poseben avtobus bo peljaljje ugotoviti te bolezni, ne pa jih izpred cerkve sv. Janeza. Odšel! zdraviti, bo ob pol devetih zjutraj. Vož-
Igor Kolarič iz Clevelanda. Istočasno so nastopili na nizki bradlji ženski naraščaj iz Clevelanda in pa mladci iz Clevelanda na konju. — Pri tretji točki smo videli nastop članic iz Clevelanda na dvovišinski bradlji. Ena do teh je bila iz Toronta. — Pri naslednji točki so nastopili člani iz Clevelanda in Toronta na visokem drogu. — Pri peti točki nam je ženski naraščaj iz Clevelanda poka zal zanimive vaje telesne gimnastike. — Sledila je švedska štafeta in sta si stala nasproti moški in ženski naraščaj iz Clevelanda. — Pri zadnji točki smo videli na bradlji člane STZ iz Clevelanda in Toronta.
Ob zaključku sporeda so vsi telovadci ob zvokih koračnice prikorakali na telovadišče in v zahvalo za trud in delo je g. Varšek kot ustanovitelj in voditelj STZ prejel krasen šopek rdečih rož s slovenskim trakom. Vsi navzoči pa so ga ob tej priliki nagradili z veselim aplavzom. S tem je bil spored zaključen.
Izvajanje posameznih skupin in telovadcev bi moral oceniti telovadni strokovnjak in mislim, da bi lahko izrekel dosti pohval tako skupinam, kot posameznikom za njihovo lepo izvajanje vaj. To sicer niso bile kake telovadne tekme, a je nastop lepo zadovoljil gledalce. Morda se naše razmere do prihodnjega leta toliko urede, da bosta obe telovadni zvezi Cleveland in Toronto zopet lahko med seboj tekmovali.
Publika je bila hvaležna; zanimala se je za vsak posamezen gib vseh telovadcev in na lepe in težke vaje takoj odgovorila z aplavzom.
Ustanovitelju STZ in nekdanjemu zmagovalcu mednarodnih tekem v Pragi g. Ivanu Varšku, ki tako požrtvovalno vodi STZ, moramo biti hvaležni za njegov trud. Ne smemo pa pozabiti tudi ge. Varškove, ki res tako pridno stoji poleg svojega soproga in mu pomaga s svojim delom in trudom, da prinašata po slovenski mladini vsaj malo življenja med nas. Nastop STZ je pripravil obiskovalcem Slovenske pristave to nedeljo vsaj malo razgibanosti in razvedrila.
Pomisliti moramo, kako je v teh za nas težkih časih, težko organizirati prireditev, ki zahteva veliko ljudi in različnega programa. Težava je dostikrat
za prostor in čas za vaje. Doslej so orodni telovadci vadili na o-dru, ostali pa v veliki šentviški dvorani. Mladino je težko držati skupaj. Vsakemu moraš po svoje govoriti, vsakega posebej navduševati. Je pa mladina med seboj tudi prijateljsko povezana, to je lepo, a če enega ni, potem še drugi odpovedo. Če vse to upoštevamo, potem moramo biti g. Varšku res hvaležni za njegov trud.
Naj ob koncu omenim še to, da je celotno prireditev g. Fer-kulj posnel na film. Če je dobro izpadel, bomo prireditev morda še kdaj in kje gledali na platnu.
Marsikaj bi še rad napisal, kar se sicer ni dogajalo na telovadišču, a se dogaja med nami, a ne bom. Ni bilo prav, da smo začeli svoje rane javno razkazovati po AD. Nekdo je naredil prvi tak greh in mnogi smo mu potem sledili. Morda bi bilo koristno, da se zapremo v operacijsko sobo, odložimo obliže in začnemo neusmiljeno operirati naše rane, četudi bo bolelo. Namesto noža rabimo pamet, pa pustimo izven operacijske sobe tiste, ki so naši skupnosti rane zajedali. Takih tudi pri telesnih operacijah ni nikdar zraven. Ne odlašajmo, da se rak ne bo razpasel po vsem našem narodnem telesu.	Zdravko Novak
ivešaissf Posfspsk! lanii
nagrajena
nja tja in nazaj stane le dva dolarja.
S tem romanjem ljudje lahko združijo oboje, dobro s koristnim. Imajo lep izlet v prosto na-, ravo, obenem pa še lahko poromajo in tako storijo nekaj dobrega za svojo dušo. Prav po starem pravilu, da bo zdrav duh
Zdravstvene postaje se bodo nahajale od torka do petka vključno od 7. do 10. septembra na tehle naslovih:■ Arlan’s Department Store, 3305 West Forest Home Ave. od 1.30-4.30 p.m. in 5.30 - 8.30 p.m.; Sears & Roebuck Store, 2100 W. North Ave. od 1.30-4.30 pm. in 5.30-8.30 p.m.
lu za slovensko mladino. Za njim se je oglasli tudi g. ing. Franc Grmek, pozdravil navzoče in spregovoril nekaj spodbudnih besed slovenski mladini.
Pričel se je nastop. Če smatramo otvoritev g. Varška in govor g. ing. Grmeka kot prvo točko sporeda, potem so pri drugi točki nastopili prvi telovadci: na drogu mladci iz Toronta in z njimi naraščajnik
Oajava Zvez® DSPi
Cleveland, O. ■— Društvo slov. protikomunističnih borcev v Argentini je poslalo 29. julija 1965 Odboru DSPB-TABOR v Buenos Airesu sledeče pismo:
V smislu sporočila, prejetega od Zveze DSPB in ozirajoč se na prošnjo, izrečeno po naših duhovnikih v Kanadi in Severni Ameriki, zbranih na grobu našega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki pravi: “Z groba našega pokojnega voditelja, škofa dr. Rožmana, pošiljamo obema skupinama nujno prošnjo, da prenehate z razpravljanjem svojih razlik v javnosti in z osebnimi napadi in da storite vse za zopetno združitev”, vas v bratskem duhu prosimo, da se pridružite našim naporom za združitev vseh borcev v enotno organizacijo.
Poudarjamo, da smo z vsem srcem za zopetno združitev in zato še posebej prosimo, da čim-prej blagovolite sporočiti vaše stališče.
Če je vaše enako našemu, nam, prosimo, sporočite vaše predstavnike za začetne razgovore.
V imenu starešinstva lepo pozdravljamo.
R. Bras, l. r., tajnik B. Pregelj, l. r., starešina Z objavo tega pisma želimo pojasniti, zakaj Zveza DSPB še ni sklicala svojega 9. rednega občnega zbora.
Za Zvezo DSPB:
M. Mauser, predsed. J. Melaher, taj.
mmmšmmmm
Michelle Spech
Cleveland, O. — V okviru turistično - propagandne akcije “Morje, Alpe, Kras”, v katero so vključene Avstrija, Francija, Jugoslavija, Italija in Švica, je na kraškem področju najbolj znana Postojnska jama.
Postojnska jama je bila odkrita leta 1818 in jo je v sto letih avstro-ogrske oblasti obiskalo le 525,000 ljudi. Italijani so v nadalnjih 30 letih zabeležili 1 milijon in pol obiskovalcev, ker so jamo in okolico primerno turistično u r e d ili. Zanimanje domačih in tujih turistov za e-dinstveno kraško znamenitost narašča iz leta v leto, saj se o-bisk povečuje vsakoletno za 10%.
V soboto, 31. julija, je bila v Postojni velika svečanost, ker je obiskal jamo 6,000,000. gost. To je bila 25-letna uslužbenka z Dunaja Elfride Wielaender, ki je prispela na obisk v Postojnske jame iz letovišča v Opatiji.
Še večje pozornosti je bila na svečanosti deležna 12-letna Michelle Spech, hčerka dr. A. Spe-cha in njegove žene s 17406 Nottingham Road v Clevelandu, ki je bila prva obiskovalka jame v sedmem milijonu. Simpatična Michelle je bila na obisku s staro mamo Frances Zakrajšek pri sorodnikih na Notranjskem. Zavod za Postojnsko jamo je jubilarne obiskovalke bogato nagradil s spominskimi darili, ki jim jih je izročil direktor jame Elo Garzarolli. Razen njega sta ju nagradila še generalna direktorja turističnih agencij Kompas in Kvarner-Ekspres.
Celotno svečanost je javnosti prenašala Jugoslovanska radiotelevizija. Vesti s slikami pa so objavili vsi slovenski časopisi.
Mlado Michelle Spech in njeno staro mamo je ta prijeten dogodek in velike svečanosti močno presenetil, vendar jima bo ostal še dolga leta v prijetnem spominu.	P. AD
SmEEIška JuuMOvmA,
Po Hirsehevi -- J. M.;
¥ ¥oloviSi
graščinskega jezera
6S®3!3^3^v5v5;SsSv5v-^s;SSv3S;35S;5^55gv5v5;S;3!3;S;S5S^^
zali, ni Verino. Ona živi. Ugonobili pa jo boste, če boste
“Ne vem. Moja mati je tudi hitreje pristala na Verin načrt Pobega v Ameriko. Izrekel sem svoje pomisleke, zlasti ker Sem tik pred končanjem študij, toda obe sta mi zatrdili, da ne gre drugače. Vojak ni-Sern, zato s te strani ni bilo 0vir za izselitev. Naposled smo sklenili, ker je Vera brezpogojno vztrajala na svojem na-črtu, da se Vera takoj odpelje v tujino, in sicer v Trst, kamor je tako že nameravala za nekaj dni in je imela zadevne iistine v redu. Jaz pa naj bi Ji čez nekaj dni sledil. Prej Pa naj bi še uredil doma vse svoje zadeve. Takoj se tudi zato nisem smel peljati z njo, da ne bi bil morda pozneje °btožen odvedbe nepolnolet-nice.”
“Aha, na to ste tudi mis-iili?” je pripomnil sodnik trosim, dalje. Da bi bili nesumljivi, ste se 'še nekaj časa kazali v okolici?”
“Tako je,” je odvrnil Mirko. “Tisti večer, ko je gozdniški Vrtnar potrkal na naše okno tu povprašal mojo mater po ^Vri, sem bil tudi jaz doma. Spravljal sem njene reči v Potni kovčeg.”
“Njeno mokro obleko tudi?” “Moja mati jo je posušila in zlikala. Kar ji je manjkalo, je dodala iz zaloge mojih dveh
KULTURNA KRONIKA
mene še dalje obdržali v zaporu.”
Ves onemogel se je Mirko zgrudil na tla. Silno razburjenje in dolgotrajni post v zaporu sta mu izčrpala moči.
Ko se je Mirko Jug spet ozavestil, se je znašel v samotni celici, ki je bila le malo razsvetljena.
8.
“Ali je gospod preiskovalni sodnik doma?” je vprašal ravnatelj Košutnik čedno oblečeno služkinjo, ki mu je bila odprla vrata Rutarjevega stanovanja. Služkinja je prikimala in vprašala prišleca, koga naj javi gospodu sodniku.
“Recite mu, da se želi od njega posloviti ravnatelj Košutnik, ki ga ne namerava dolgo časa motiti,” je odvrnil Košutnik ljubeznivo in stopil v lepo opremljeno sobo.
V naslednjem trenutku so se odprla druga vrata in vstopil je preiskovalni sodnik Rutar, pozdravil živahno gosta ter ga povedel v svojo delovno sobo.
Komaj se je Košutnik vsedel ‘je prišla služkinja z vinom in kozarcema. Rutar je nalil in ponudil pijače.
“Prvič imam čast, pozdraviti vas v svoji hiši,” je rekel
Prebujeni “Bogoslovni Vestnik”
sester. Mati ji je dala tudi sodnik, “in če sem služkinjo
denarja, kolikor ga je bilo do-Oblekla se je čisto preprosto. Nato sva šla na postajo, hjer si je kupila vozni listek tretjega razreda. Med potjo sVa srečala več ljudi, pa Vere Zaradi njene preposte obleke ^so spoznali:
“Kaj pa uradnik, pri kate-lern je kupila vozni listek?” “Prav tako ni mogel slutiti, da je bila mlada ženska s hrnečko ruto na glavi Vera. 'Jaz sem se peljal z njo do Ljubljane. Ko ste me vi, gos-P°d policijski nadzornik, dru-jutro posetili, sem še spal, .vei’ sem se šele zjutraj vrnil jz Ljubljane! Iz Trsta bi se po-tem z Vero odpeljala v Ame-Lko. Dogovorila sva se tako, (ia bi se sestala šele na parniku ‘Veroni”.
Zakaj pa ne prej?”
Ker sva se hotela izogniti ^Sega, kar bi moglo dovesti do °dkritja najinega bega. Zdaj ha nesrečnica čaka v Trstu ftanie!”
klirko je planil pokoncu in 2ačel obupno viti roke.
Le bodite mirni.. . No, pobite mi, kako se imenuje tr-jjaški hotel, v katerem prebiva, tjakaj brzojavil.”
^ Ne vem.”
I Vam ni nič pisala ali pa
Rjavila?”
‘‘Ke nič!”
, Seveda, ker ni mogla,” je ^de rekel sodnik, “ker je le-mrtva v vodi, je vaša tr°dba od konca do kraja zla-Res, prav bujno domis-imate in bi znali pisati k Lene romane. Vaši zgodbi i1 mogl0 verjeti le mnogo lah-°vernejše občinstvo, kakor mi.»
“Vi
Seka
mi ne verjamete? Pri-(i vam . . .”
Vtolčite. Ne nakopljite si s lv° prisego še novega zloči-a fia grbo!” ga je nahrulil ^iskovalni sodnik.
Kikakega zločina nisem v'?!1’	mi Je priča!” je
khknil Mirko.
0I^Ke tajite še dalje! Vaša , Žalovanja vredna žrtev leži
prav razumel, boste za dalje časa odsotni. Rekla mi je, da ste se prišli poslovit.”
“Tako je,” je odgovoril ravnatelj z resnim obrazom in žalostnim glasom. “Saj razumete, da po tem žalostnem dogodku nima moja družina več obstanka na Gozdniku.”
Njun pogovor se je takoj začel sukati okoli preiskave proti Mirku Jugu. Rutar ni smatral za potrebno, da ne bi bil povedal Kašutniku vse čudne zgodbe, ki jo je pri zasli-šavanju podal Mirko Jug. Rekel mu je tudi, kako Jug trdovratno vztraja na tem, da je njegova zgodba do pike resnična.
“če ne bi ubožica ležala v grobu, bi me bilo skoro zmedlo dejstvo, da tudi izpovedi stare Jugovke čisto soglašajo s tistim, kar je povedal sin.” je menil Rutar. “Storil sem vse, da bi zapletel Jugovko v protislovja, a se mi ni posrečilo. Odlično sta se pripravila za komedijo.”
“Kaj pa, če ni komedija?” je vzkliknil Košutnik.
Sodnik ga je začudeno pogledal.
“Dragi gospod,” je nadaljeval. Košutnik z zaupljivim glasom. “Priznam vam, da nisem prišel k vam kot sodniku, temveč kot prijatelju, ker hočem z vami o žalostni zadevi govoriti kot s prijateljem.”
Rutar se je prijazno priklonil.
“če je tista zgodba resnična, smo torej v grobnico položili tuje truplo,” je raztreseno govoril Košutnik, ugasil cigaro v pepelniku in nekajkrat stopil po sobi, kakor bi bil hotel s tem udušiti svoje razburje-
“Napreden katoliški narod ne sme biti brez teološke kulture, sicer ne bo mogel biti napreden in ne katoliški. Za usodo kakega naroda so ideološke vede večkrat bolj pomembne kot naravoslovne, eksperimentalne in tehnične. Vzgoja naroda je odvisna od filozofske in teološke usmeritve.”
Tako piše pokojni g. prelat dr. Odar v Vestniku slovenskega bogoslovja v Argentini za leto 1964 in dodaja:
“Slovenska teološka znanost je potrebna tudi v današnjih dneh, ko slovenski narod ječi pod komunističnim režimom. Vplivati seveda na slovenskem ozemlju ne more tako, kot bi mogla, če bi tam vladala svoboda. Bila bi pa težka škoda, če bi se v tem času pretrgala slovenska teološka tradicija.
V življenju narodov in v razvoju kulture nastopijo včasih dobe, ko gre le za to, da se vzdrži. Taka doba je morda današnja za slovensko teologijo. Vzdržati in pripravljati pot za lepšo bodočnost!”
Teh besed pokojnega g, prelata sem se spomnil, ko mi je prišla v roke prva številka prebujenega “Bogoslovnega Vestnika” iz Ljubljane.
Viharji klestijo, lomijo in podirajo. Tako naravni kot politični. Smrt in razdejanje puščajo za seboj. Žalosten je pogled na drevo, ki se je košatilo v cvetju, pa ga je toča oklestila in mu polomila veje. Nikdar več ne bo o-zelenelo!, si misliš, ko gledaš o-kleščene štrclje. Toda vsak vihar se zdivja in unese. Če so korenine zdrave, deblo požene nove poganjke in čez leta si drevo zopet opomore.
Kot na tak upov poln poganjek gledam na prvo številko Bogoslovnega Vestnika, ki je po 20 letih zopet začel izhajati v Ljubljani. Nehote se sprašujem, ali gre le za to, “da se vzdrži in pripravlja pot za lepšo bodočnost”, ali za kaj več? Bodočnost bo pokazala.
Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je prebujenemu Bogoslovnemu Vestniku tole napisal na pot:
“Leta 1921 je Bogoslovna Akademija začela izdajati Bogoslovni Vestnik. Namen je bil: osamosvojitev bogoslovne znanosti in ustvaritev samostojne bogoslovne književnosti... List je duhovščino seznanjal z napredkom bogoslovne znanosti in tudi usmerjal praktično dušno pastirstvo pri nas in tudi preko naših narodnih meja. V vojni vihri je list po letu 1944 zamrl.
Zdaj, po 20 letih, se spet prebuja. Danes nam je potreben bolj ko kdajkoli. Bogoslovna znanost se je po vojni silno razvila in napredovala. Pomislimo le na biblične vede, na liturgi-ko in pastoralno bogoslovje. Naš duhovnik, posebno starejši,
Kakor je koncil pastoralen, tako naj nosi tudi ta list pastoralen značaj ... Spremlja naj ga božji blagoslov, da bo redivivus dolgo živel!”
Prva številka prinaša sledeče razprave in članke: Jakob Aleksič: Sveto pismo kot verska in zgodovinska knjiga. Strle Anton: Kardinal John Newman in delo za zedinjenje kristjanov. Vekoslav Grmič: Teološki pogledi na duhovno situacijo sedanjega človeka. Vekoslav Grmič: Geneza greha na zemlji. Štefan Steiner:	Liturgija — neusah-
ljiv vir za oznanjevanje božje besede. Valter Dermota: Uvajanje v skrivnosti življenja ali o-snovna vprašanja spolne vzgoje. Vinko Močnik: De lege poenali in iure canonico. Dr. med. Fr. Debevec:	Genialnost in psiho-
patija. Perko Franc: Teološko-vsebinski pregled v zgradbo Me-todijevega žitja.
Pod naslovom Ob treh častitljivih grobovih je podan govor Maksa Milkavčiča ob spominski svečanosti v čast nadškofu Vovku, nadškofu Ujčiču in prelatu Torošu. Vilko Fajdiga piše o znanstvenem delu prof. dr. Fr. Grivca. Anton Trstenjak je prispeval članek: Ob življenjskem delu Josipa Jeraja.
Stefan Steiner je napisal poročilo o I. mednarodnem kom gresu za pastoralno teologijo, o liturgiji v prvih stoletjih poroča M. Smolik. Sledita oceni dveh knjig, seznam francoskega slovstva o ateizmu in zvezek se končuje s kroniko teološke fakultete v Ljubljani v letih 1945-65, ki jo je napisal F. V.
V oči udarja, da dosledno iz puščajo kratico Dr. pred imeni pisateljev, ki so doktorji bogoslovja, le doktorat medicine priznavajo in pišejo:	Dr. med.
Franc Debevec. Tudi redovne pripadnosti ne označujejo. (Dr. Valter Dermota je salezijanec.)
še neko značilnost sem opazil: Do zdaj smo bili vajeni brati v vseh publikacijah doma poklone Titu, tudi v verskih, kot n. pr. v Koledarju celjske Mohorjeve Družbe. V Bogoslovnem Vestniku tega ni. Vsekakor korak naprej.
Slovenski duhovniki v zdorm stvu smo prebujenega Bogoslovnega Vestnika zelo veseli. Veza' nas bo s sobrati doma ter z njihovimi težavami in težnjami.
Če morda izvzamem Močnikov članek, ki je v latinščini, so vsi članki v prvi številki lahko umljivi in ni potrebna teološka izobrazba, da jim more bralec slediti. Zato list toplo priporočam tudi izobraženim lajikom Povezal jih bo z duhovnim to kom v domovini, kar bo na obe strani prav.
Odgovorni urednik je dr. Stanko Cajnkar. Naslov uprave Poljanska 4, Ljubljana.
Rev. Dr. Fr. Blatnik, SDB.
organizirala take nemire kot so bili začetkom 1. 1964,. Sedanji mir v Panami je torej bolj podoben zatišju pred viharjem kot pravemu miru, tako trdijo politični opazovalci v Panami. ----------------o--------
Cooper in Conrad bosta zopet šla po svetu kar po suhem
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je obljubil obema astronavtoma Cooperju in Conradu, da jih bo poslal po svetu “z drugimi astronavti”, da bosta lahko osebno pripovedovala, kako se jima je godilo na 8-dnevnem poletu okoli Zemlje. Potovanja bodo naravno propagandnega značaja. Tvarine za propagando jima ne bo manjkalo, saj so že do sedaj našteli sledečih pet rekordov, ki jih je dosegel polet Gemini 5:
1.	Polet je trajal 190 ur in 55 minut. (Ruski rekord 119 ur in 6 minut.)
2.	Naši astronavti so bili v vesolju 639 ur in 48 minut, (ruski pa 507 ur in 16 minut.)
3.	Polet v dvoje: 190 ur 55 minut. (Ruski rekordi niso znani.)
4.	število kroženj okoli Zemlje 120, (ruskih samo 81).
5.	Število poletov v dvoje pri nas 9, (pri Rusih 8).
Rusom ostaneta le dva rekorda, poslali so v vesolje 11 astronavtov, Amerika pa samo 10; imajo v svoje dobro polet v troje dne 12. oktobra lani.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
—- .. . o---
— Vsakih 24 ur udihne človek okoli 500 kubičnih čevljev zraka.
Moški dobijo delo
STROJNIKI-BORING MILLS HORIZONTAL GRINDER OD in ID
Splošno tovarniško delo. Skušnje na orodju.
Sposoben sestavljati svoje orodje.
Dnevno ali nočno delo.
Stalna zaposlitev.
Nadure.
Druge ugodnosti.
Samo polna zaposlitev.
imum iAOHiiE M0 TOOL 00.
30925 Aurora Rd.
(169)
MALI OGLASI
operaterji
£deči v Santo Domingu so se pokazali
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Komunisti so se takoj prve dni revolucije v Santo Domingu previdno umaknili v o-zadje, ko so Združene države izjavile, da so poslale tja svoje vojaštvo, da preprečijo drugo Kubo. Prenekateri v Latinski Ameriki in tudi v samih Združenih državah so dvomili v u-pravičenost te trditve.
V zadnjih tednih so se rdeči vseh vrst v delu/Santa Dominga, ki je pod nadzorom upornikov sporazumeli in nastopajo skupno. Nič več se ne skrivajo, ampak kažejo svojo barvo očitno. Nekateri opazovalci trdijo, da obvladujejo dejansko tri četrtine vseh oboroženih postojank v uporniškem delu mesta. V Washingtonu opozarjajo na to v upanju, da bo sedaj dvom v upravičenost njihove utemeljitve splahnel.
m vajene;.
Sestavljanje in upravljanje. Dnevno ali nočno delo. Stalna zaposlitev.
Nadure.
Druge ugodnosti.
Samo polna zaposlitev.
Restavracija naprodaj
Custard sladoled bara, dober promet. Na 4313 Superior Ave. Kličite 361-3084.	(173)
Stanovanje oddajo
Opremljeno dvosobno stanovanje s kopalnico oddajo moškemu ha E. 73 St. nedaleč od St. Clair Avenue. Kličite 431-6798.	(169)
V najem
Na 5914 Prosser Ave., oddamo 3-sobno stanovanje in kopalnico zgoraj za $35 in 4-sobno stanovanje in kopalnico spodaj za $50. Kličite 943-4496.	(168)
Hiša naprodaj
Euclid Beach okolica, zidana dvodružinska hiša SVa, 5Va» 4, tri garaže, na dobrem prostoru. Lastnik PO 1-4838.
—	(170)
Pozor!
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj.
PAHOR PAINTING 361-0516
—	(170)
Euclid — lastnik prodaja
Zidan bungalow, 4 sobe, zgotovljena razvedrilna soba in drugo nadstropje; blizu šol in cerkva. Kličite 481-2436.
(170)
30S25 Aurora Rd.
(169)
Ženske dobijo delo
Help Wanted
Woman for housekeeper, to live in. Call IV 6-0016.
(169)
V najem
Dve opremljeni spalni sobi, po želji s kuhinjo, privatno. Mirna družina, novo prostori. 1027 E. 61 St. HE 1-6671.
(169)
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Opremljene sobe
V najem se dobi 3 popolnoma opremljene sobe zgoraj, privaten vhod na E. 61 St. Kličite EX 1-8123.	—(169)
Hiša naprodaj
Šest sob, dve garaži, blizu cei’kva in šole. Pokličite KE 1-9067.	(171)
V najem
Tri sobe in kopalnica se odda poceni starejšim za 1. ali dva na 1106 E. 64 St. HE 1-4114.
(27,30 avg. 2 sept)
Panami ni všeč počasno pogajanj® z Ameriko
PANAMA CITY, Pan. — že lanskega aprila sta se naša administracija in panamska vlada dogovorili, da se bosta pogajali o vseh spornih predmetih, posebno pa o spremembi pogodbe iz 1. 1903, ki so z njo v Panami prav posebno nezadovoljni.
Rdeči Kitajci tožijo Indijo za vdor v Tiibet
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je obdolžila Indijo, da so indijske čete vdrle 7 milj daleč na kitajsko ozemlje in tako o-grožale varnost kitajskega prebivalstva. Kitajska vlada je poslala v New Delhi primeren protest.
Korak kitajske vlade dobi poseben pomen, ako pomislimo, da je Indija ravno sedaj v oboroženem sporu s Pakistanom. Kot zmeraj, hočejo kitajski komunisti ribariti v kalnem tudi sedaj. Ker je Indija preslaba, da bi komunistom pokazala zobe, bo morala kitajski protest primerno vpoštevati pri svojem vojskovanju s Pakistanom.
Delo dobi
žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
Hišno delo
Iščemo žensko srednje sta rosti za hišno delo enkrat na teden. Kličite IV 6-1892.
(168)
IZUČIMO
je o vsem tem napredku slabo Po panamski in naši krivdi so
tam
Val
nje. “Kaj pa, če je Jug le res po krivici zaprt? Ne morem vam povedati, kako bi me to bolelo.”
“Vaši dobrosrčnosti vsa čast, gospod ravnatelj,” ga je poskušal Rutar pomiriti. “O njegovem zločinu ni dvoma, odkar so njeni svojci prepoznali truplo. Vsakomur, ki je prišel, mrtvašnici!” je nadalje-'sem dovolil stopiti v mrtvaš-
«rj,
sodnik.
nico.’
Tuplo, ki ste mi ga poka-
Dalje prihodnjič.
poučen, saj si sam ne more naročati inozemskih teoloških revij. Zato je prva naloga prebujenega Bogoslovnega Vestnika, da premosti to pomanjkljivo poučenost naše duhovščine o novih spoznanjih in dognanjih teologije...
Drugič: Živimo v dobi koncila, ki pomeni v Cerkvi nov bin koštni vihar, ki bo marsikaj, kar je v Cerkvi človeškega, premaknil .. . Koncilski odloki bodo nedvomno dali teologiji nov polet in novo mladostno svežino. Temu naj se pridruži tudi naš Bogoslovni Vestnik!
Namen Bogoslovne fakultete, ki list izdaja, je med drugim tu-
še pogajanja začela šele letošnjo spomlad v marcu. Začetek je bil dober, potem pa so pregovori zastali.
Pokazalo se je, da se ne mudi ne našim ne panamskim delegatom. Panamske še celo dolžijo, da namenoma zavlačujejo razgovore. Delegatje dobivajo namreč po $3,000 na mesec za potne stroške in dnevnice in nimajo seveda nobenega interesa, da bi se pogajanja hitro zaključila. Naša delegacija tudi ne hiti, saj imajo njeni člani dosti posla tudi na drugih področjih.
Panamska javnost v tem ni zadovoljna. Računa pa z mož-
Kcngres odobril prodajo ali posojilo vojnih ladij
WASHINGTON, D.C. — Kongres je odobril prodajo ali posojilo 21 vojnih ladij, ki so sedaj izven aktivne službe, pokrite in zavarovane za čas potrebe. Ladje bodo prodane ali posojene prijateljskim državam za ojačitev njihove sposobnosti za boj j proti podmornicam.
| Vojne ladje dobo dobile Italija, Španija, Turčija, nacionalna Kitajska, Filipini, Argentina, Brazilija, Čile, Peru in Venezuela.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
Na Grovewood
Enodružinska 6-sobna hiša, 3 spalnice, polna jedilna soba in klet. Cena vključuje popolnoma opremljeno čevljarnico. Blizu šole in transportacije. Se lahko takoj prevzame. Dober kup za $16,900. Za sestanek kličite KE 1-5030.
KOVAČ REALTY
(170)
Za “power” električne stroje
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 9S1-6000 blizu Lorain Ave.
(173)
MAL? OGLASI
Največji
FAIRBANKS, Aljaska. — Aljaščanski mus je na večja ži-
nostjo, da bo vladna opozicija val v rsti srn, saj tehta do 1,400
di ta, da goji poljudno znanost. I izrabila nezadovoljnost in zopet funtov.
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji. 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem
4 sobe oddamo blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collin-woodu, spodaj. Kličite 681-9893. j5095 Mavview Rd.
(172)
V	fari Marije Vnebovzete
Delikatesen naprodaj, licenca za pivo in vino. Zgoraj lepo 7-sobno stanovanje. 2% garaža. Zelo dober dohodek. Posestvo in trgovina. Kličite nas danes.
Tudi lot, en aker, na Bishop Rd., blizu Chardon Rd.
DANIEL STAKICH, Realtor KE 1 1934	804 E. 185 St.
(169)
Naprodaj
V	Domžalah v Sloveniji prodam hišo z gospodarskim poslopjem.
Kdor bi se zanimal, naj kliče 481-9851.	(169)
Naprodaj
Čist bungalow, 3 spalnice, moderna kuhinja in preproge, na E. 146 St., južno od St. Clair Ave. Morate ogledati. Kličite za sestanek.
E. 157 blizu Holmes
Posebna Colonial hiša, 3 spalnice, velika stanovanjska soba. V fari Marije Vnebovzete. Blizu trgovin in transportacije.
STURM REALTY 449-2558 Lyndhurst (172)
____________________________________________ AMERIŠKA DOMOVINA,
Zdaj se odpro vrata v dvorano, nenavadna prikazen vstopi, oblečena v spreminjajoči se atlas s stekleno palico v roki, v drugi krinko. Pokloni se in pravi:
“Ime je moje Mimus in dečko sem vesel,
iz Grškega le-sem to uro sem prispel.
Z menoj se družbica tovarišev je zbrala,
da redko vam komedijo bi zaigrala.
Actores čakajo, pozornica stoji,
in če gospodi se primerno zdi,
igralci smo pripravljeni
inchoare comediam: Jože Egiptovski.”
“Ma foi, to je pa pravi Parnas,” je hotel biti gospod Schiltberški klasičen. “Pesem za pesmijo. Od kdaj pa ima gospod brat na svojem gradu pegazorejo?”
Janez Adam pa je zaklical Mirnu: “Pojdi doli, dečko, in jim povej, naj se potrudijo in naj ne delajo gospodu doktorju sramote; kje se bo igralo, to si pa pozabil povedati, da pod galerijo jasnega neba in zlatega sonca, kamor naj blagovolijo svetli gostje stopiti z menoj.”
Ko je prišla družba, glasno se smeje in pogovarjaje se, da je bilo daleč slišati, na dvorišče pred gradom, se je bila tam že nabrala mogočna množica ljudi, katero so zdaj služabniki potisnili do vozne poti nazaj. Ljudje so se strašno prerivali in gnetli. Nekateri so zlezli v drevje, da bi lepše videli, in nekateri drzni mladi skakuni celo debelim staršim na pleča. Logar je pričakoval, da bodo vedli sluge tudi njega nazaj, pa so ga peljali prav spredaj in ga posadili za zakonskima ; tako je mogel vse lepo videti med plavolaso Je-sejevo in nevestino temno glavo, če se nista glavi slučajno nagibali druga k drugi, kar se je sicer venomer godilo. —• Oder, kjer naj bi se igralo, je bil s peskom posut prostor pred grajskim vhodom, pro-scenij je bil grad sam, ki je kazal nad vrati obešeno leseno tablo z napisom Domus Pha-raonis, dočim sta podobni tabli označevali gospodarsko poslopje na desni kot Domus Putipharis in precej veliki leseni pasjak na levi kot Erga-stulus.
Zdajci se je igra začela. Schinnagel svoj živ dan ni videl ne slišal kaj takega. Jožef pride na oder, rdeče je oblečen, ima zelen pas okrog ledij in srebrn obroč v laseh. Po postavi spominja na Lander-spergerja, a ta ni bil svoj živ dan nikoli tako lepo bel in rdeč v obraz. Pazimo: zdaj začenja govoriti.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED MALE & FEMALE
IMMEDIATE OPENINGS
MALE AND FEMALE MATHESON SCIENTIFIC
Additional clerks needed.
No experience necessary.
Will train. 37% hr. week.
All major benefits. Exc. salary schedule. Please call Mr. Nowak. BR 8-4630
169
JOŽEF:
“Že leto sem in dan jaz tu v Egiptu vjet,
od težkih hrepenenj po rodni hiši vnet.
Tam oče Jakob mene je najbolj ljubil,
sinove druge vse bi rajši bil izgubil.
Nakljub zavisti bratkovski me je odlikoval,
zato mi sreče take minule zdaj je žal.
Nekoč je suknjico mi pisano določil,
o, suknjico le-to s solzami sem namočil!
Vi vsi pa čujte zdaj, kaj Jožef vas uči,
da bratlji srd razdeva, kar oče dogradi.”
Tako govori Jožef in če zdaj pa zdaj utihne za kratek tre-notek, je slišati, kako šelesti veter v listju, kako pojejo ščin-kavci in kako šumi Donava, ki vali blizu svoje visoke vode.
Tedaj nastopi gospod Puti-far. če ne bi imel bele, skodrane brade, bi Schinnagel prisegel, da je Elija Wachter, učitelj v Starem Pechlarnu. Vražiča vendar, saj je res, si je menda kodeljasto brado I privezal. Gospod Putifar močno hvali Jožefa, da mu je zvest, in ga postavi čez vso svojo hišo. To je že nekaj, zakaj Putifar je, kot sam pravi, mogočen gospod tukaj v Egiptu ; faraon ga rad ima, ker razume, kako se je treba prilizovati in veličastvu kreposti pri-laskati, katerih nima. Zdaj da mora spet na dvor, ker bodo postavili gospe Izidi nov steber in se te slavnosti udeleže faraon in vsi duhovniki. Jožef naj medtem pazi v njegovi hiši “gleda preiskreno zlasti in predvsem na mojo ljubo ženo.
Ta mi je zlat zaklad, z vsem srcem vdan sem ji, jo samo puščati pa dela mi skrbi.
Bojim se Rampsusa, izlika-nega ptiča,
in Memnona takisto, nadutega fantiča.
Moj sin, ti glej in pazi, da k lepi Harmion
ne zajde mimo njenih deklic ne ta ne on!”
Ta lepa Harmiona, ta je res prava! Glejte jo v naslednjem prizoru, ko leži na špampetu
vsa v rožah, nekoliko dolgih nog sicer in kaj upadlega oprsja pa ozka v bokih, sicer pa dovolj zaljubljena in zapeljiva, zlasti ko se začne nesramno in krepostne žene nevredno izpovedovati:
PUTIFARKA:
“Kaj bo mi tak možic, ki sem še mlada vsa,
predobra, da bi grela možeta starega,
ki ves je len in gnil, povrhu pa še tiran,
zapira ljubosumno me mlado noč in dan.
Je Jožef mi pa že veliko bolj povšeči,
objeti ga, sahnem v ljubezni pregoreči,
Dobiti moram ga, na prsih mu ležati,
ljubeče vdanemu ljubeča se predati.
O ljubček dragi moj! Pravkar sem gre mi v past,
zastavim svojo čast, da ukral mi bode čast.”
“Fej, ali se baba kar nič ne sramuje,” misli logar, pogleda vstran, pogleda pa takoj zopet željno na oder. Putifarka hoče, naj jo Jožef pahlja in ko stopi Jožef s pavjo pahljačo k postelji, prav zares, da je ne-srmna ta baba, ga objame okoli vratu:
PUTIFARKA:
“Jožef, umiram tu! O čuj, usmili se,
odloži plašč in pridi in k meni vlezi se!”
Pa je na pravega naletela.
JOŽEF:
“Gospa! Jaz naj sramoto tako, rotite me, storim; pri ženi gospodarjevi pre-šuštno naj ležim?
Kje vam je pamet le, zvestoba ženske kje, da sužnja, kneginja, tak strašno skušate?
Če mlada kri spozabi se in vroča pregreši, ne rečem, da je prav, a čudno to nič ni.
Kdor nima pameti, se manj osramoti.
Najhujša zakonska je med lovačami.”
Jožef je nato seveda izgubljen. Lepa Harmiona začne vpiti ko sraka: Ta človek je prišel k meni itd. Nedolžnega mladeniča uklenejo s svetlimi verigami in ga zapro v ječo, ki je pasja hišica. Pa Bog ne zapusti nobenega poštenega Hebrejca, če ostane le trdno zvest svoji veri, to pokaže nato nadaljnja izgra.
Sonce je stalo že nad Mol-lenburgom onstran Donave, ko se je začelo tretje dejanje. Lepo je videti faraonovo kraljevsko dvorano v ognjeni večerni zarji. Faraon stoji v škr-lat odet sredi svojih duhovni-
kov, ki sumljivo spominjajo v svojih zlatih pluvijalih in jezuitskih klobučkih na rimske duhovnike; Jožef je pred njim, belo oblečen, bos in v verigah. Sprva je govor o faraonovih sanjah, ki jih Jožef razloži; nato pa o pravi in krivi veri, besede, ki jih je pisatelj samovoljno pridal in izmislil: FARAON:
“Ti pravi si mi mož, mlade-
nič, ime povej mi svoje!” JOŽEF
fložef Izraelec, spoznavavec pravega Boga, ime je moje!”
O tem Bogu hoče tedaj faraon slišati kaj več. Et respon-dens Pharaoni ait:
(Dalje prihodnjič)
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde!
Th* Sir oh Brewery Company. Detroit 26, Michi»“»
samo direktni ogenj jih lahko napravi tako slastne!
Direktni, naporno-delujoči, neutrudljivi ogenj. Kako odlično opravi ogenj svoje delo pri hrani. Direktni ogenj napravi nekaj posebnega tudi pri okusu piva. Deluje
nekoliko različno v pivovarni, toda rezultat je isti______
odličen okus. Varjenje z ognjem je tradicija starega sveta... zadobi boljši okus iz primesi in ga daje pivu. Varjenje z ognjem je dražje, toda daje več okusa, zadovoljuje več odjemalcev. Poskusite mrzlo Stroh’s še danes. Edino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM VARJEN OKUS
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5.
PO ZRAKU NA NOVO MESTO — Slika kaže kanadski vojaški helikopter CH-113A, ko nese 106-mili-metrsko havbico na novo mesto. V helikopterju sta dva moža posadke in primerna količina streliva za top.
6922 St. Clair Ave. EN 1-6434 RAZPRODAJA POD NABAVNO CENO VSE ZALOGE IN OPREME TRGOVINE
Sedaj se poceni založite z oblačili za moške in ženske
in za otroke.
Razprodajamo vse. Trgovino likvidiramo.
ALOJZIJ MELINZ, lastnik
GENERAL MERCHANDISE CENTER
f JOS. ŽELE IN SINOVI |
=	POGREBNI ZAVOD	S
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 2
=	COLLINWOOD SKI URAD
| 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 5
S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	s
=	s
Za vsakovrstna iiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
ZADNJE PRIPRAVE — Vojaki 101. padalske divizije pregledujejo svoje orožje v taborišču Fort Campbell, Ky., pred odhodom na vojno v Vietnam.