Poštnina
V Ljubljani, sreda 30. marca 1921
Za Ameriko
8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja
ki »a itcsiij > s« nakaznic
Oglas se laiacuoato po porabljenem prostore In siei I mm, visok <er 55 mm SilOk ,nMt«• ic« enkrat £ K za vefkrai nopost
74. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
*Jo leto	K	360--
p 61 leta .	.	.	„	tSO —
ictri let*	.	.	„	SO-—
xa i7>escc	.	.	„	30 —
Za inozemstvo:
celo leto . K «0-
rol 'Ctfe...............2«0-—
etri let* .	.	„	120	—
t* mesec . .	„	40 —
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telelon Stev, 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	—-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka vetja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. 6e naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nat se trankirsio —
-	—'— Rokopisi se ne vračajo.	 -.....
Meščanska vojna v Italiji.
Fašisti konlra socilalfstoni.
LDU. Rim, 28. marca. Listi poročajo iz Genove, da je bil aretiran anarhist v trenutku, ko je z botnbo vstopil v Olimpijsko dvorano. Dva vinjena anarhista,	ki	sta kričala
..živela anarhija",	sta	povzročila
protimanifestacije.	Pri	spopadih je
bil en anarhist ubit. Na železniški progi Rovigo-Camporovo so kžjra-banjeri našli zavoj z dinamitom. Ko so fašisti Iz Peruggc prišli v Citta dt Castello, so tamošnji socialisti začeli nanje streljati s puškami. Fašisti so nato vdrli v delavsko zbornico in jo zažgali. Deset oseb je bilo ^nko ranjenih.
LDU Alessandria, 28. marca. Tekom včerajšnjega dne so se fašisti In socialisti ponovno spopadli, pri
čemer sta bili dve osebi ubiti, več pr ranjenih. Mnogo oseb Je bilo aretiranih. Redarji sa vzpostavili mir.
I.DU Rim, 27. marca. (Stefani.) Fašist? v Piacenzi so Sl! v Ciano ln zapalili ondotno delavsko zbornico, da bi se osvetili za požig hiš. Iz Ferrare je pobegnilo več socialističnih voditeljev, da bi se rešilo pred razjarjenim ljudstvom. V Pe-ruggiji so moral« vsi socijalistlčni voditelji Iz strahu pred osveto fašistov pobegnili v delavsko zbornico. Klubi in kavarne, namenjeni za zborovanja socijalistov, so razdejani. Mesto je v zastavah. Patriotje korakajo med ovacijami prebivalstva po cestah.
Ekscesar Karl v Budimpešti?
Dunaj, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Danes je bil v Wiener Neu-stadtu prekinjen ves brzojavni in telefonski promet. Tudi z Budimpešto je bila zveza otežkočena. Po sem došlih vesteh je prišel ekscesar Karl inkognito v Madžarsko.
Dunaj, 29. marca. (Izvirno poročno.) Vesti, da je dospel ekscesar Karel na Madžarsko, se doslej še ne potrjujejo.
LDU Budimpešta, 29. marca. Madžarski korespondenčni orad poroča, da je m velikonočno nedeljo
popoldne prišel nenadoma v Budimpešto bivši cesar Karel ter obiskal državnega upravnika Nikolaja Hor-thyja. Po kratkem razgovoru je bivši cesar na željo državnega »pravnika, v Budimpešti prisotnih članov političnih strank in članov vlade zapustil glavno mesto. Vlada je zagotovila bivšemu cesarju, da se omogoči povratek v kako nevtralno državo. V Budimpešti je vladal popoln mir. Občinstvo je komaj dozna-lo za prihod bivšega avstro-ogrske-ga cesarja.
Komunistični nemiri v Nemčiji. Puč se bliža svojemu koncu.
Berlin, 29. marca. (Izvirno poro Slo.) Danes so privedli semkaj preko 1400 ujetih komunistov. Vladne čete so zaplenile več oklopnlh avtomobilov In velike množine municije.
Frankfurt ob Majni, 29. marca. (Izvirno poročilo.) V noči na velikonočno nedeljo je bil v kulisnem prostoru opere na dveh krajih podtaknjen ogenj ter razpostavljenih več rab n je v dinamita. Ogenj so pravočasno opazili In tako preprečili eks-
wSrts« poroča, da so v nek! vojašnici v Ratzenburgu odkrili tajno skladišče orožja in sicer 3000 pušk, 700 karabink 15 tečkih strojnic, 30 zabojev municije za puške in 30 zabojev municije za strojnice. Vsled ovadbe socijalnodemokratskih funkcionarjev Je hllo preprečeno, da se orožje ni razneslo in da se je večji del zaoleni-Jo.
LDU Berita, 29. marca. Komunistična stranka je izdala za danes
n™	”V —• 7* stična sxranxa je izaaia za danes
KS Qre na}brze za ^nističen	po	katerem	^	w	8e	z	^
•tentat.
LDU Berlin. 28. marca. V Essnu so komunisti navzlic prepovedi priredili zborovanje na prostem. Pri tem so se spopadli z redarji, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Mir se ie kmalu vzpostavil.
sedbo tovarn prisililo delavoljne delavce k stavki. Zasedba tovarn po komunističnih napadalnih četah naj bi se izvršila že ob 5. zjutraj, da bi se delavcem onemogčilo pričeti z obratovanjem. Načrt pa se je ponesrečil, ker se je del komunistov prepozno
LDU Merseburg, 29, marca. Da- zbral ter so radi tega že pričeli v
vi so vojaki kljub močnemu odporu z&sedl! tvornico Leuna. Nihče ni »ogel uiti. Doslej so našteli 1000 jetnikov. Uplenili so tudi veliko vojnega materijala.
IDU Berlin, 29. marca. V Ml-chelnu so zunanji komunisti z crož-'em prisilili rudarje, da so napove-jali stavko. Tudi v rovih doline
rarnttt obratih z delom. Policijski predsednik je izdal varnostnim stražam ukaz, naj nastopijo brez vsakega ozira proti motilcem miru.
LDU Berlin, 28. marca. Velikonočna nedelja je v Berlinu potekla mirno. Tudi iz zapadnlb industrijskih središč ne javljajo nobenih izgredov. Redarstvo energično nadaljuje svoje
OVtt v iv v/. » UUl V 1UV1U UUJIIIV '\vuiuov»v	utiutujujt,	O	V	v/Jv
leisel je ustavljeno delo. V Witten- delovanje na Saksonskem. V mans-Kergu se je stavka razširila na vsa feldskem okrožju in v eislebenskem •ečja podjetja. V Essnu so se spo- okraju je mirno. Kolovodje so po-vidli redarji in komunisti. 14 oseb je begnili in se klatijo po oddaljenih Mio pri tem ubitih in 46 ranjenih, vaseh. V Bitterfeldu je tolpa tujcev oložaj v Poruhrju je še vedno ne- razorožila redarje in se začasno yaJI'n- rdeče armade so zasedli vgnezdila v javnih poslopjih. V San-v Mettmannu so naskočili gerhausnu je komunistična tolpa oSte^S m,estne uprave, policije, včeraj oplenila pošto in banke, raz-\11tanta p-0tIružnice Državne banke, strdila brzojavni urad in ponoči za-/rnila or o?- PoIici3i v Diisseldorju držala oklopni delavski vlak iz WIr-rrpd tinnrniv?’ 1)1 »ranili mesto temberga. Vnel se je boj; na obeh npr Tnppblatt iTp°r javl& »Berli- straneh je bilo več mrtvih in tanjs-Č	■ nSna’ ^ komuni- nih. Od davi je mesto zasedeno po
Stični tevuevalni odbor sklenil pro- redarjih. Glede splošnega položaja
Sv n0 s^av^° v Porenju ln na Saksonskem se na podlagi vče-&a VVestialskeni.	rajšnjih odredb sodi, da bo upor v
LDU Stuttgart, 29. marca. V San- male dneh udušen.
gerhausnu so 150 prostovoljcev vir-	.....
tetnberške prometne hrambe takoj	GROF GOLUCHOWSKI UMRL.
}z '!laka sprejel‘ uporniki	LDU Dunaj, 29. marca. Kakor
s puškami in strojnicami. Pri tem je poroča«'„Ncue Freie Presse“ iz Lvo-2_lL* .0i®v?di?!.24 mo^ Promet- va, je umrl po kratki bolehni bivši
*	1	’	mvj/v	yiurnei-	jw	—___ r„ -------- —. — —
nfrf.n.1e p? ^^Ho ranjenih. Pro-	član avstro-ogrske trosposke zborni-
:4ovoijci so obdržali kolodvor in pri-	ce in zunannji minister grof Agenor
n '.ul a .toča poslopja v svojih rokah.	Goluchowski. Obolel je na pljučnici.
LDU Berlin. 29. marca. »Vor-.
PECUŠKO PREBIVALSTVO ZA JUGOSLAVIJO.
Beograd, 29. marca. Izvirno poročilo.) Danes je prispel semkaj zastopnik prebivalcev mesta Pečuh, ki je prosil, da naj naša vlada pri zaveznikih intervenira, da ostane mesto Pečuh vsaj še 3 leta okupiran po naših oblasteh. Pečuško prebivalstvo nikakor noče priti pod Madžarsko vlado, ker bi sicer moralo pretrpeti vse grozote belega terorja.
VFSNIC — POSLANIK V PARIZU.
LDU Beograd, 29. inarca. Podpisan je udeaz, na podlagi katerega se dr. Milenko Vesnič ponovno imenuje za jugoslovenskega poslanika v Parizu,
REGENT POSET1 BUKAREŠTO.
LDU Beograd, 29. marca. Tukajšnji listi javljajo, da bo regent naj-brže v kratkem posetil Bukarešto.
POSLANCEM — DRŽAVNIM URADNIKOM SE USTAVI PLAČA.
Beograd, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Vsem poslancem — državnim uradnikom, ki dose<laj še niso odstopili od svojega mesta, se bo s 1. aprilom ustavilo Izplačevanje službenih prejemkov.
NARODNA MANIFESTACIJA V SPLITU.
LDU Split. 29. marca. Na velikonočno nedeljo je priredila nacionalistična omladina v Splitu na Narodnem trgu manifestacijo ter ob tej priliki zažgala »Mrvatsko Riječ«, dalmatinsko glasilo Hrvatske zajed-nice. Pri tem je sodelovalo občinstvo, ki je čin omladine burno odobravalo.
SOCIALDEMOKRATI PROTI KOMUNISTOM.
LDU. Beograd, 29. marca. Včeraj je bila tukaj skupščina socialnih demokratov, katere so se udeležili delegati iz različnih krajev naše države. Predsedoval je zborovanju vseučlRški profesor Nedeljko Koša-nin. Zborovanje je soglasno vzelo na znanje resolucijo, v kateri se zahteva odcepitev socialistične stranke od komunistične.
ZNIŽANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA.
LDU. Beograd, 29. marca. Po vesteh Iz parlamentarnih krogov se zmanjša proračun na 5 milijard dinarjev.
VELEIZDAJNIšKI PROCES PROTI MUNI.
Praga, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Danes se Je "ričela tukaj sodna obravnava proti znanemu komunističnemu voditelju Alojziju Muni in tovarišem, ki so obtoženi veleizdaje. Pristop v razpravno dvorano je dovoljen le proti posebnim vstopnicam. Predlaganih je preko 80 prič. med njimi ministrski predsednik Černy in več soc. dem. poslancev. Obravnava bo trajala približno teden dni.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
LDU. Atene, 25. marca. Frontno poročilo z dne 21. t. m.: Grške čete so prodrle do 50 km vzhodno Uša-ka in do 80 km vzhodno Brttsse. Zajele so 200 sovražnikov In uplenile topove in mnogo vojnega materijala. Kemalisti so se le slabo upirali.
LDU Dunaj. 28. marca. Uradno se poroča: Grki so napadli sovražnika na črti Češme-Balnahmud, ga potisnili nazaj in ga zasledovali do črte 8 km zapadno od Affion-Kara Hissar. Izgube grških čet so neznatne. Severna skupina je prodrla do Bighurta.
STRELA RAZBILA OBELISK.
Rim, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Danes je udarila v obelisk na Sv. Petra trgu strela in ga močno poškodovala.
Nova grupacifa.
Kratka vest nam prihaja iz Amerike, kratka toda pomembna: po sedemnajstdnevnem službovanju je odstopil ameriški državni tajnik za zunanje zadeve in osebni prijatelj novega predsednika Hardinga gospod Hughes.
G. Hughes je predstavljal poslednjo, četudi precej rahlo vez, ki je spajala Zedinjene države vsaj malo še z Evropo. G. Hughes je zastopal mnenje, da se Amerika sicer ne sme vtikati v evropske stvari po WH-sonovem načrtu, vendar se pa ne sme odreči ugodnostim, ki jih daj« Zedinjenim državam versajska mirovna pogodba.
Ta nazor voditelja ameriške zunanje politike je bil zaveznikom poslednje upanje in zadnja rešilna bilka.
Sedaj je šlo tudi to. Novi wa-shingtonskl kabinet je odločno nasproten kakršnikoli evropski politiki in docela odklanja sodelovanje v kaki „Zvezi narodov."
Tako se bo moral ravnati tudi predsednik Harding, ld ga je WH-sonovo samovoljnost in usoda gotovo dovolj poučila, da v Ameriki t absolutizmom ne gre.
Francija in Anglija, ki sta upali, da jima bodo Zedinjene države od* pustile ali pa vsaj znižale vojni dolg, sta izgubili z denrisijo g. Hughesa to nado In stojita obe pred najtežjimi gospodarskimi vprašanji, posebno še danes, ko je svetovni mednarodni položaj od dne do dne boH aapleten.
Nemčija odklanja (četudi s tarnanjem) odločno že izplačilo prvega obroka vojne odškodnine v zlatu.
Ko je poročal v francoskem senatu Henry Chčron o finančnem stanju Franclje, ki ima 302 milijardi dolga, je dejal, da je Francoska ru-Inirana, če Nemčija ne plača.
Angleška sama se pripravlja »a sanacijo drugod. Sklenila je trgovski dogovor s sovjetsko vlado ter jo s I
tem de faeto priznala, kar je v ostalem izjavil v angleškem parlamentu sam Lloyd-George, ki je v daljšem govoru hvalil Ljeninovu zmernost in uvidevnost ter ob tej priliki celo dejal, da bi zadnje Ljeninove govore mogel govoriti tudi sam 'Vjnston Churchill (najhujši nasprotnik bolj-, ševikov med angleškimi ministri.) V imenu angleške vlade in pred zbranim parlamentom je podal Lloyd George tudi izjavo, da so sovjeti danes resnični gospodarji Rusije, in da se oni že ODrijemajo čisto drugih metod kot so jih prepovedovali doslej. Glavni znak novega kurza v sovjetski politiki, da ja baš to, da je Ljenin izprevidel da brez trgovine ut trgovskih zvez t inozemstvom ni obnove Piisije.
To je malo drugačen ekspoze o situaciji v Rusiji kakor nam ga pa servira dan za dnem plačana francoska žurnalistika in frankofilski cercle asociiranih držav.
Vsled trgovskega dogovora med Londonom in Moskvo Je seveda razburjena francoska Javnost. kT ^a v dnevnikih za enkrat še prikriva svGje vznemirjenje, toliko bolj pa zveni strah ix izjav parlamentarcev In gospodarskih strokovnjakov, ki gledajo že v bodočnost in vidijo, da Stopa Velika Britanija takorekoč v ogromno noro svojo kolonijo na vzhodu.
V tem tihem boju si išče sigurnih tal Nemčija ln, če sodimo po njeni odklonitvi plačila mirovne od^eod-nine, je Berlin ta tla pod sebol že začutil.
Britanija marSIra sicer še s Francijo v notranjost Nemčije, toda delovanje angleških ekonomov kaže, da je konec zveze narodov In s tem tudi konec versajske mirovne pogodbe.
Rusija stopa v ospredje. Pomlad prinaša novo grupacijo.
Obsedno stanje v Gornji Šleziji.
LDU Bytom, 28. marca. Obsedno stanje v Gornji Šleziji se je razširilo na okrožji Myslowice (mesto ln okolica) In	^mesto in
okolica). Okraja Rybnik in Pština sta podrejena italijanskemu polkovniku Salvloniju.
LDU. London, 29. marca. V bližini Opola so napadli vlak. ki Je vozil angleške vojake v južni del glasovalnega ozemlja v Gornji Šleziji, Trinajst vojakov je bilo lahko ranjenih.
ITALIJANSKA ANEKSIJA.
LDU. Rim, 28. marca. Uradni fist objavlja dekret, s katerim se deli Dalmacije, priznani Italiji, od dneva, ki se bo še določil, smatrajo kot sestavni del italijanskega carinskega ozemlja.
ITALIJANSKA FANTAZIJA.
Rim, 29. marca. (Izvirno poročilo.) italijanski iisti poročajo, da je ob jugoslovansko-albanski meji napadla četa Črnogorcev oddelek jugoslovanskega vojaštva in ga no-gnala v beg. (Kaj vse vedo povedati naši „tit)bri“ prijatelji Italijani. Op. ur.)
ROK ZA OPCIJO NOVIH ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV.
LDU Beograd, 29. marca. Osebi. ki so pristojne na italijansko ozemlje, imajo po odredbah rapalske pogodbe pravico optirati svojo pristojnost najkasneje do 2. avgusta tl.
NARAŠČAJOČA BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
LDU. London, 29, marca. (Brezžično.) Število brezposelnih je zadnji teden narastlo za 57.386 oseb. Vsega skupaj je sedaj na Angleškem 1,375.490 oseb brez dela.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
29. marca.
Valute i:i devize.
LDU Zagreb, 29. marca. Devize:	.
Berlin 230—230.50, Italija 570--575, I 25
London 557—565, Newyork kabel 143.25—144.25, Newyork ček 142—‘ 143.50, Pariz 990—1020, Praga 189. 50—190, Švica 2425—2475, Dunaj 20.30—20.50, Bukarešta 190—0 Valute: dolarji 139.50—140.50. avstrijske krone 21—21.50, carski rublji 60 do 75, franc, franki 970—990, napo-leoiidor 472—475, nemške marke 224—226, rom. leji 190-192, Italijan, lire 553—555, bolg. levi 160—163, češkoslovaške krone 181—0.
Beograd :	ameriški dolarji
35.10—35.25, angleški funti 137— 139, francoski franki 245—247, lire 139—140, romunski leji 49—50, nemške marke 57-------57.25. avstrijske
krone 5.50—5.70.
Dunaj: dolarji 715—19, marke 1137—1143, funti 2800—2820. franc, frank’ 4930-4970, lire 2810—2830, dinarji 1928—1948. poljske marke 91—93, češke krone 920—92b.
Praga: marke 121.75, švicarski franki 1116, lire 300, francoski franki 533,50, funti 300, dolarji 74.75, dinarji 199.30, avstrij. krone 10.27, poljske marke 8.65.
C ur ih :	Berlin 9.17, Newyork
580, London 22.72, Pariz 40.05, Milan 23.05, Praga 7.60, Budimpešta L95, Varšava 0.75, Dunaj 1.50, avstrijske krone 1.05.
Efekti.
Zagreb : Banka za Primorje 920—940, Jadranska 1900—2050, Jugoslovanska 570—595. Ljubljanska kreditna 920 —950, Praštediona 11200—11250, Riječka pučka 423—
Razredna zavest.
Kdor živi med kmetskim ljudstvom. opaža, da nastopa v mišljenju in čustvovanju kmetskih množic nova silna izprememb^ Kakor se njiva vedno bolj pokriva z zelenjem žitnih biik ki rasto iz zakopanih semen, tako tudi poganja na plodnih tleh ljudskega čustvovanja bujno življenje novih idej in čustev, ki vznikajo iz semen, katera je zakopala tia naša prevratna doba. Nemogoče je, da bi vse te silne tzDre-tnernbe. ki so prekvasile in preobrazile gospodarske, politične, socialne in kulturne odnošaje v domovini in zunaj nje, ostale hrez trajnega vpliva na narodno jearo. One so orale na globoko in njihove brazde se ne bodo mogle vzravnati, predno ne dozori sad in ne raztrese semen za nove izpremembe. To je ne samo zakon narave, temveč tudi zakon duše in zakon družbe.
Ena teh globokih brazd, ki jih je 1zorala v čustvovanju našega kmeta današnja doba in zakopala vanjo semena, ki že rasto v bujnem zelenju. je kmetska razredna zavest. Kmet je že po naravi svojega dela, ki je temelj vsemu gospodarskemu razvoju človeštva in ki še v dobi pare in elektrike preživlja vse ostale sloje, dostopen za razredno zavest Ko se danes vedno bolj po-globuje razredna zavest industrijskega delavca, ki pravzaprav poteka iz kmetskega stanu in ko rušijo ali pa ogrožajo obstoj držav silni razredni boji, ni čuda, akc se tudi v kmetu oglaša globoka stanovska zavest In vera v njegovo veliko poslanstvo v človeški družbi.
Slovenci smo živeli doslej v naravnost vzorni solidarnosti vseh družabnih razredov. Jedro naroda je bil kmetski stan it} prav je imel Gregorčič, ko je opeval kmetsko hišo kot ognjišče naše kulture. Iz kmetskih koč so izšli vsi naši pre-poroditdji, voditelji, misleci, umetniki. Šele pod njihovim vplivom je nastajalo slovensko meščanstvo, ki se je poprej vsled svoje nemške izobrazbe in organičnega stika z nem ško kulturo izločilo iz narodnih vrst. Tipa buržoazije. kakor je vladal v takozvani liberalni dobi v zahodnoevropskih deželah, Slovenci nismo imeli, kakor tudi ne tipa domačega plemstva, ki je dajalo v fevdalnih dobah drugim narodom smer in zunanji značaj. Tudi naš industrijski delavec je bil do novejšega časa bolj kmet kakor pa evropski proletarec. Podlaga te razredne solidarnosti le bila naša precej živa nacionalna zavest. ki so jo bili morali gojiti narodni voditelji, da so ohranili etnogra-fične lastnosti naroda. Samo tako se je dalo preprečiti, da se ni naše meščanstvo separiralo od kmetskega ljudstva (Hrvatska!), in' da se ni postavil naš Industrijski delavec (ki je bil kot manjšina skoraj brez političnega vpliva) v razredno nasprotje s kmetom.
Ce pravilno sodimo znamenja,
|e tej lepi slogi za vedno odklenkalo. Med slovenskim kmetom in meščanstvom, med delavcem in obema razredoma so skupne vezi vedno bolj ohlapne in popuščajo toliko, kolikor se ojačuje razredna zavest. Pogodbeno premirje je pretrgal po-polen preobrat dosedanjih odnoša-jev; zdi se. da nove pogodbe ne bo sklepal nikdo. Sicer se bo sedanja kričava revolucijonarnost posameznih družabnih razredov umaknila treznejšemu presojanju socialnega razvoja, kakor hitro se izboljšajo nesigurne ekonomske razmere, ali semena, ki jih je damšnja doba zakopala v plodna tla ljudskega Čustvovanja, bodo rastla z neugnano bujnostjo, dokler se ne izžlve in ne dajo novih semen. V naši dnevni politiki se opaža precej jasno volja kmetskih množic, da se osvobodijo vpliva meščanskih slojev in si pribore novo državo. Osobito bo pospešil to gibanje državni centralizem. ki bo kar najbolj mogoče nlve-l?ral razlike v državi, združil slovenskega kmeta s srbskim in hr-vatskim, slovenskega meščana s srbskim in hrvatskim buržujem. Ne slepimo se s starini slogaškim izgovorom. češ. slovenskega meščana H?. Današnja velika socialna borba, ki ne more respektirati nobenega državnega mejnika in kar je še sličnih posebnosti, tirja neizprosno vsak stan in slehrnega posameznika na mejdan. Borba proti kapitalizmu ni prehoden pojav, temveč organično nadaljevanje zgodovine. Zato bo moralo tudi slovensko meščanstvo stopiti iz skrivališča in se izjaviti glede svojega stališča. V trenutku, ko rasfc v kmetskih množicah raz--
redno - .socialna zavest, jc določena rast in višina tudi slovenskemu meščanstvu. Prepirati se o lem, je-li ta rastlina tistega tip? kakor je na pr francoska, nemška, angleška itd., bi bila nepotrebna sociološka skola-stika
Važno je, kaj bo storilo v tem položaju slovensko razumništvo. Kam bo krenil naš učitelj, uradnik, duševni delavec sploh, ki deluje za narodno večino t. j. za kmeta, ki je oa ro svojem gmotnem položaju in notranjem hotenju proletarec? Kako se bo orijentiral socialno? Stoji na križpotju in si ogleduje ceste. Povratek nazaj je nemogoč. S tem, da imamo narodno državo, smo prevzeli dolžnost, ustvariti družbo, ki bo imsid narodno streho nad sabo, tla naše stare zemlje pod sabo, a več —? Trenutno mu kažejo pot
politične stranke, ali v njih je 5e
preveč preteklosti. Tuai one stf bodo morale podvreč! neizprosnemu diktatu časa. Menda smo še preveč v prahu, ki se je dvignil z razvalin pred prevratne dobe; oči nam niso proste in pljuča še ne dihajo svežega zraka, ki ga je prinesla nova doba. A semena, ki so našla plodna tla. rasto. Po naravnem zakonu se morajo izživeti. Ali bo naša inteligenca, ki je še preveč zabavljena z vlogo jare gespooe, razumela narod, ko bodo enkrat oči gledale prosto — brez prahu. In ali bo narod razumel Inteligenco? čas je. da se ta vprašanja rešujejo na nepolovičarski način, po diktatu časa. ki že povsod račnna z novimi Številkami, dočim mi še zmeraj živimo v avtomatičnem promatranju preteklost;, katere smo vajeni....	B.	Borko.
Razna poročila.
Novi ministri. 26. t. m. je ministrski predsednik Nikola Pašič pred-žil regentu dva ukaza v podpis: Prvi ukaz se tiče demisije dosedanje vlade, drugi ukaz pa sestavo nove vlade z Nikolo Pašičem na čelu, ter ostalimi ministri po znani razporeditvi. Novi člani ministrskega sveta so trije: dr. Spaho (minister za trgovino), dr. ICaramehmedovič (minister za narodno zdravje) in Ivan Pucelj (minister za poljedelstvo). Regent je podpisal oba ukaza. Novi ministri še niso nastopili svojih mest, ker se nahajajo Se na potu. — Prisegli bodo v sredo, nato pa bodo pričeli z delom v svojih resortih.
Prihodnja seja ustavnega odseka bo 5. aprila. Dotlej bo poizkušala vlada doseč: sporazum «lede členov
64	in 65, ki govore o pristojnosti in načinu delovanja pokrajinskih skupščin.
Sarajevskega kongresa časnikarjev se je udeležilo 80 delegatov, ki so imeli seboj čez 120 pooblastil. — Došli so s posebnim vlakom v soboto popoldne v llidže, kjer so jih pričakovali sarajevski tovariši. Pozdravil jih je načelnik občine llidže. Ob šestnajstih 5« je pod predsedstvom g. Kovačiča (Zagreb) otvo-
rila konferenca, na kateri se je določil dnevni red in nominiranje pred-sedništva in tajništva kongresa. Za predsednika je izvoljen Sahib Kor-kut (Sarajevo), za podpredsednika Nikolajevič (Beograd), Kovačič (Zagreb) in Vodeb (Ljubljana). Vsako udniženje je nominiralo dva sekretarja. Vršile so se volitve v odseke in čitalo se je pismo splitskega župana, ki pozivlje novinarje, naj bi se prihodnji kongres vršil v Splitu. Ob' 20. je bila večerja, v nedeljo zjutraj pa se je otvoril konsres v Sarajevu.
Novi upori proti sovjetom. Sven-ska Dagblaaet“ javlja iz flelsingfor-sa: Prebivalstvo v Kazanu se je vsled vesti o vstaji v Petrogradu uprlo proti sovjetskemu gospodstvu. Navalili so na ječe ir osvobodili politične ujetnike. Poslopje izredne preiskovalne komisije so zapalili in umorili vse člane komisije, tako tudi drture sovjetske uradnike Od ljud stva izvoljeni revolucionarni odbor je izdal naredbo za splošno mobilizacijo proti sovjetski vladi. — Po drugem poročilu istega lista divjajo v Beli Rusiji, zlasti okoli Minska ljnti boji. Pskov so zasedli revohici-jonarci.
Gospodarstvo,
NAS IZVOZ V LETU 1920.
Med drugim je obstojala težava našega mladega državnega gospodarstva tudi v tem. da nismo imeli nikake statistike o dejanjski proizvodnji našega zemljedelstva, živinoreje, gozdarstva ter o domačem kon-sumu, kratko o razmerju med proizvajanjem in konsumiranjem v državi. Razumljivo je tedaj, da tudi nismo vedeli statistike o uvozu in izvozu. Predvojne številke o uvozu in izvozu so bile samo po sebi nerabne, ker imamo danes temeljito spremenjene razmere, vrh tega pa smo jih imeli le za Srbijo (severno) ln za Bosno,1 ostale prečanske pokrajine se doslej še nikdar niso računale posebej in so točni podatki o njih gospodarski moči. o proizvodnji ln konsumu. toliko ko nemogoči.
Šele sedaj nam polagoma prihaja tnaterijal. Pred seboj imamo pregled našega uvoza‘v letu 1920. Olede 1. 1919. je računala urad ti a statistika vrednost našega Izvoza na 687 milijonov dinarjev; ker pa začetkom leta 1919. carinarnice še niso zaznamovale vsega blaga in se je še zelo mnogo tihotapilo, ceni naš strokovnjak Milko Breziger, izpopolnjujoč uradno statistiko, naš celokupni izvoz na eno milijardo dinarjev. Uvoz pa je znašal istega leta tri milijarde, kar znači, da je bila naša trgovska bilanca pasivna za dve milijardi.
Leta 1920. se je naš izvoz glasom uradnih navedb dvignil na eno milijardo 320 milijonov dinarjev, dočim je znašal uvoz tri milijarde 400 milijonov.
Poglejmo kaj smo Izvažali.
Na prvem mestu stoji izvoz žita, koruze za 151 milijonov, ostalega žita za 127 milijonov, moke za 96 milijonov: skupaj žita in žitnih izdelkov 206.309 ton, to je za 376 milijonov dinarjev, kar zuači 25.6% celokupnega izvoza.
Izmed ostalih proizvodov zemljedelstva so največje postojanke: fižol za 54 milijonov, suhe slive za 64 milijonov, konoplje za 23 milijonov; skupaj s krompirjem, svežim sadjem in marmelado (pekmes), žganjem ln vinom za 153 milijonov, ali 14.2% celotnega izvoza. Vsi izvoženi produkti zemljedelstva tvorijo skupaj vrednost 551 milijonov dinarjev ali 41.7% celokupnega izvoža.
Slede proizvodi živinoreje, ki
smo jih izvozili skupaj za 187 milijonov dinarjev ali 14.2% celokupnega izvoza, kar pa ni mnogo. Od tega Je bilo nad polovico (56%) mesa in predelanih živalskih produktov (za 118 milijonov, slaba četrtina odpade na živo živino (za 41 milijonov) ln šestina na jajca, ki smo jih izvozili za 30 milijonov, kar je vsekakor veliko.
Tretji giavni del izvoza so tvorili gozdni proizvodi, in sicer predvsem les (stavbeni), ki smo ga Izvozili za 310 milijonov, to je 24% celokupnega izvoza. Dalje pa smo še izvozili poleg malenkosti drv obilno lesnih fabrikatov (tanina, ekstrakta itd.), tako da znaša Izvoz lesa in lesnih Izdelkov ter fabrikatov skupaj 393 milijonov dinarjev ali skoro 30% celotnega izvoza.
Žito in moka tvorita tedaj eno četri.iio. les drugo četrtino, skupaj polovico našega izvoza. Vsi proizvodi zemljedelsva, živinoreje in gozdarstva pa tvorijo skupno vsoto eno milijardo 131 milijonov dinarjev, to je 86% celokupnega izvoza.
S temi številkami jc značaj naše izvozne trgovine rodan dovolj točno. Polje, gozd in pašnik ter travnik v njih je naše Izvozno bogastvo.
Ako pa hočemo, da b° nfl* Izvoz v pravem razmerju z uvozom, moramo velik del svoje energije prenesti še v tovarne, da bomo podelali tudi one snovi, ki dozdaj leže še neizrabljene ter one, ki jih dozdaj izvažamo kot sirovine ali napol-sirovitie. ifc
SVINČENI RUDNIKI IN PLAVŽI NA SLOVENSKEM KOROŠKEM.
Predno so naše čete zasedle Mežiško dolino koncem maja 1919-, so vsi Izključno nemški uradniki avstrijskega podjetja v Mežici m C-nu pobegnili in odnesli s seboj jamske karte, knjige ter druge za obrat potrebne pripomočke, brezdvomno po višjem nalogu in v ta namen, da se ustavi obrat, ki preživlja nad štiri tisoč Slovencev.
Da se ta nakana prepreči, je bil obrat stavljen pod državno upravo, ter je kljub nadaljnitn za industrijo nastalim težkočam napredoval nele v produkciji, ki ni zaostajala za isto prejšnjih let, temveč tudi v Iz-nopoinjenju obratnih naprav in preskrbo delavskih stanovanj.
Akoravno v neposredni bližini
avstrijske republike ln zbog stalnih,
znanih poizkusov s te strani, prebivalstvo Mežiške doline vznemiriti, ni prišlo celi čas državne uprave pri obratu do nikakih nemirov ali kakšnega nesporaiumljenja med podjetjem in delavstvom, katerega število trajno narašča in kojega stremljenje je bilo in še obstoja le v tem, da . ne vrnejo prejšni uradniki.
V	zadnjem času so se pa zopet razširile tenden.cijozne govorice, da je rudnik prodan neki angležki družbi pod pogojem, da se vrnejo vsi nemški uradniki na prejšna službena mesta. Ker se pa to zasleduje kot protidržavna agitacija in se je s tem namen ljudi, ki so si že delili razne funkcije, preprečil, ni tem ljudem preostalo drugo sredstvo kot uporabiti sistem podlosti, kateremu so se dobro priučili pred plebiscitom v bivši coni »A«.
★
+ Pobiranje davka na poslovni promet. Gospodarsko - finančni ko-mitč je odločil o vprašanju, kako je postopati z davkom na poslovni promet v zvezi z novimi postavkami carinske tarife, sledeče: 1 da se v slučajih, kjer ni predpisana nikaka carina, ne pobira davek na poslovni promet; 2. da se v ostalih slučajih davek na poslovni promet zniža sorazmerno z novimi znižanimi carinskimi postavkami.
H- Bankovci po en dinar s tiskovno pomoto so veljavni. V priliki tiskanja relacij na državnih bankovcih po en dinar se je primerila pri tiskanju teksta v cirilici večja napaka, in sicer v besedi »kruna«, da Je črka u prišla pred črko r. Da ne bi država vsled te napake trpela škode. je sklenila da se ti bankovci navzlic temu Izroče prometu, ker je tisk v latinici pravilen. Ti bankovci so torei polnoveljavni.
-f Naredba o ribolovu. Komisija, ki izdeluje naredbo o rib .lovu. Je končala svoje Jelo in izr .čiia načrt ministrstvu za poljedelstvo, da ga odobri. Ta naredba ukinja vso fevdalno pravico na ribolov. Manjša jezera bodo smela odslej Izkariščevati občine, v katerih leže ta iCzera. — Majhne reke in potoki pa .se prepuste v izkoriščanje lastnikom. Občine ob morju lahko prosto rlbffiijo eno miljo od obale, dočim ostulo morje pripade državi.
Proračun mlnlstistva za pravosodje. V finančnem ministrstvu jti v glavnem izdelan proračun ministrstva za pravosodje. Proračun predvideva 90 milijonov dinarjev. Sedaj je treba regulirati samo še aktivno in pasiv;:o bilanco. Bruito-dohodki od posameznih ustanov so za Bosno in Hercegvino predvideni z vsoto 4, na Slovenijo petih milijonov dinarjev. Za firvatsko in Slavonijo znašajo Čisti dohodki nekoliko stotisoč dinarjev, kljub temu. da je finančno ministrstvo zahtevalo v interesu pravilnega preračunavanja vsoto, ki kaže brutto-dohodke. Kar se tiče ostalih delov proračuna, so skoro vse vsote znižane najmanj na polovico onih. ki so bile predlagane.
-f Ležišče živega srebra. Živo srebro je zasledil v svojih prostcsle-dih Jurij Lužar iz Vojniške okolice pri Celju. Kvalitativna analiza v kemičnem preiskovallšču državne cinkarne v Celju je dognala sledove živega srebra. Tudi na geologični karti je nahajališče zaznamovano. Vse to kaže. da je v globljih partijah dobiti tudi cinober, na katerega kažejo sledovi v Kamnu in v bližini najdeni kosi. Tudi iz zemlje prihajajo ob deževju krogljice živega srebra na dan. Natančneje rudosledno delo bo dognalo, kako močne so plasti cinobra ln v koliki množini bi se da'-Ic živo srebro dobavljati iz cinobra, -f- Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti bo priredil v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop najkasneje do 1. aprila pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
+ Mestna plinarna v Celju. V zadnji se; mestnega sosveta se je obiavnavalo vprašanje mestne plinarne, ki je radi visokih cen premoga in malega konzuma mesečno za okroglo 15.000 kroi* pasivna. Razpravljalo se je o predlogu za pre-ustroj plinarne v tem smislu, da bi se zgradil generator v svrbo proizvajanja mešanega plina po sistemu prof. Strache. kakoršen je v nekaterih mestih z velikim uspehom uveden. Za preustroj plinarne bi zahteval investicije 1,250.000 K. Plinarna v tem položaju, v kakoršnem je danes, ne bo mogla dalje obratovati. Preustroj plinarne po Strachovem sistemu pa bi produkcijo pomnožil hi bi plin postal mnogo ceneiš!.
rh Cene vinu aa Štajerskem pa-, dajo. Poročajo nam: Vinski producenti v ptujski okoiici so uvideli, da pri sedanjih cenah ne bodo mogli razpečati svojih velikih zalog. Zato so začeli znižavati cene vinom. V Cerkovcih se prodaja izborno domače vinc po 24 K liter in pri hotelirju Koserju v Ptuju je dobiti prvovrstno vino celo po 16 K. Pričakovati je. da bo padanje vinskih cen uplivalo tudi na Maribor.
4- Tvornica igrač »Progres« v Ljubljani. Pred nedolgim časom se je ustanovila v Ljubljani tvornica igrač »Progres«. ki je pričela sedaj v polnem obsegu s svojim obratom. Ker so se dosedaj uvažale igrače za drag denar iz inozemstva moramo ta novi pokret v naši industriji z veseljem pozdraviti, tembolj, ker sa naitaja podjetje v strogo narodnih rokah. Da so zaposlene v tvornicl res strokovnjaške moči. je najbolje razvidno iz izložbenih oken pisarne podjetja v Wolfovi ulici. Tu razložene igrače se zamorejo meriti v vsakem oziru z inozemskimi. Nekaj čisto novega pa so krasne igračke, živali iz naravne kožuhovine. Podjetju želimo v vsakem oziru pro-speh.
-I- Koruza za niške begunce. Ministrstvu za socijalno politiko je odobren kredit za nabavo koruze ruskim beguncem.
★
+ Južna železnica. Pred kratkim se je vršila na Dunaju seja upravnega sveta iužne železnice, na kateri je generalni ravnatelj dr Fali poročal, da so italijanska in madžarska vlada ter Association nationaie v Parizu že dale odobritev za pro-vizorni režim, tako da manjka samo še odobritev jugoslovanske in avstrijske vlade. Nadalje je poročal, da je italijansko zakladna ministrstvo povabilo ,'užno železnico In Association nationaie na 30. t. m. v Rim radi pregovorov glede vprašanja anuitete. Pogovorov se bodo udeležili predsednik dr. Weeber. generalni ravnatelj dr. Fali in tiva ravnatelja. Ce se bo pa med pogovor* pokazala potreba odločilnih sklepov, se bodo naknadno podali v Rim tudi člani eksekutivnega komiteja.
+ Praški vzorčni sei^ui Kakor poročajo češki listi so prišla v pisarno ..Praškega sejma“ tz države naročila za sledeče predmete: popolna oprava za parno žago s stabilnim motorjem 50 HP, turnirski stroji, stroji za izdelavo sladoleda in sodavode, oprava za opekarno oprava kopalnice za tuš.
-i- Ukinjenje krušnih kart v Češkoslovaški, Koncem meseca marca se sestane generalni češki gospodarski svet. ki bo razpustil urade za razdelitev žita in ukinil krušne karte.
+ Gospodarska pogajanja med Madžarsko ln Češkoslovaško se bodo vršila od 15. aprila do 16. maja menjaje enkrat v Pragi, drugič pa v Budimpešti.
+ Trgovina med Francijo in Rusijo. V Parizu se Je ustanovila družba. ki ima nalogo vzpostaviti trgovino med Francijo in Rusijo. Na čelu družbi je senator Neulens. Blago se bo pošiljalo čez Poljsko.
+ Železniška konvencija med Rusijo In Litvansko. Rus’ja ln Litvanska sta dne 3 t. m. v Rigl sklenili železniško konvencijo.
+ Cene bukovega lesa hi osi}« ▼ Nemčiji. 100 kg bukovega losa velja sedaj v Nemčiji J 50—160 mark t. J. okoU 340 do 363 naših kron. Za 100 kg bukovega oglja sa plača W mark t. j. okoli 204 naših kroa. Pred vojno le veljala ista količina drv v Nemčiji 6—7 mark, oglje pa 5 mark.
+ Novi radijevi rudniki. Važne radijeve rudnike so odkrili zadnji čas na francoskem Otoku Madagaskarju. Ruda, iz katere se pridobiva radij, se imenuje betesit. Najstarejši večji radijev rudnik je Jahhnov na Češkem. Jako l&datna ruda za pridobivanje radija le ameriški karnclit, ki so ga Nesnci pred vojno v velikih množinah uvaižall za svoje radijeve tvomlce. Mada-gaskarsk: betesH vozijo na Francoska, kjer plačujejo tono betesiia po 200 do 15.000 frankov po obsegu radija. Vsa svetovna množina radija se ceni na 100 gramov, ki so v neznatnih količinah raztreseni po vsem svetu, na vseučiliščih In zavodih. i' 'večjo zalogico radija ima Memorial bo-spitaie v Newyorku, namroč 4 grame. Din | naj ga ima 2 grama, Pariz tudi toliko, Ber-| lin dober Kram. Na Nemškem m tvomice i za radij v Heidelberga, Berlina in drugje, j Nemšlca zaiogica je znatno padla med v>oj.
I sko zaradi! tihotapskega Izvažanja preko mej« W sicer v č**u vd:kfh nemških zmag. Cene radiju so si o poskočile, odkar se je dognalo, da je radij edino zdravilo za rak-rone, ki so bfle doslej neozdravljive. Na Nomžkem je stal 1 miligram radija leta 1907) 167 mark, (1514) 650 mark in (19«) £000 marki V Berlina so ustanovili družbo bank za nakupovanj^ vsega radija na svettf.
glasi v „ Jugoslaviji" imajo naj- a boljši uspeh, ker je zelo raz- ® širjena in jo vsakdo rad čita ®
Advokat dr. Kimovec
preje v Trstu
preselil je pisarno v
Maribor, Sodna ulica 14.
Manufaktura in tkanine
Mestni trsi 25,
(»illeve, spone za kosu, okosnicei HoZeve, vitice, Iliče, tokotai
Parfum, brkomaz. puder, brlifsndn Veziva, tipke, vrpes;
Znlrance, ati jen j, naramnice |
BroSeva, pr*8e> Ja, nauSnlca | Kopte, dujenreta, drukerat Olovaka, pera, brlaaljlca.
Cetke sve vrsti!
I svu ostaiu galanterijaku I nirnberžku robu I Prodaja ramo na veliko I Prodaja samo na veliko I
Brača Svieik, Zagreb
Telefon 33 -44.	P«trinjska ul. S. Telefon 23-44.
Ljubliana, Prešernova uiica 9
Naivečia za toga izg o to* Menih oblek
Blago za obleke in plašče.
Bblelm in min se rabilo Mm go »aretlia
Konfekcija za dame
asfi£3S
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo
časopisa, knjige, broSure, ^ cenike, le ake. lepake, vabija, uzperede. račune kuverte in pisemski papir • s firmo, vizitke, naslovnice m iti natisni hitro, lično in ceno
Zvezna tiskarna lupina
^ v Ljubite n5, Stori trs 19- ^ LIGlMl
Naročile sprejema Ivdi upravnitlvo niv gentcvlje1* v Ljubljani, Parljln trg 8 ter njene podruSnlce v Mariboru, Glavni trg | v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Preiernova cesta.
Avtogaraža
Popravila vseb strojev Šušteršič & drug.
z železnino
Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve.
• Specerjjo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31.
s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16,
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telet. 366).
Kleparstvo
Teodor Kom, krovski in kleparski mojster, vpelj evalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15,
Orodje in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
s pisalnimi stroji The Rex St Co., Selenburgova
ulica štev. 6.
Fotografski atelje in povečevalni zavod
Franc Kunc, VVollova ulica 6.
Špedicija
Uh er J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon St 117.
z žeVznino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. r.
s čevlji
Aleksander Oblat. Sv. Petra c. a8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5,
Slike za legitimacije
Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve.
Trgovina
s špecerijukim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
Slikarstvo, pleskarstvo
Ivan Martinc, Poljanska c. 20.
z delibuleaanii in -prekajevalnica J, Chalupnik, Stari trg ig.
s Špecerijskim in kolonijalniin blatom Hinko Štancer, Danajska c. 10.
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi.
čislih brez odbitka. Izveitllublianski vlagat®!!! dobe poštne položnice
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.	Zavod	je	neposredno	pod	državnim	nadzorstvom
Stran 4.	„JUGOSLAVIJA* dne 30. marca 1921.	•	0l
.........................  ■	■■	.	 -m"------------------------------------------—  ———-	  Stev.	74.
Govor dr. Rybara na zboru zaupnikov NSS.
(Konec.)
Na severu meji naša država še na Avstrijo. To pa ni več tista Avstrija, ki je skozi toliko stoletij diktirala svojo voljo nam Jugoslovanom; to je mala. komaj šestmilijonska, politično in gospodarsko bankrotna državica. ki jc nesposobna za samostojno življenje. O problemu tc države se ravno v teh dneh razpravlja v Londonu. Veliki zavezniki, ki so ji za-branili zdruziiev z Nemčijo, bi ji radi pomagali. Znamenja kažejo pa, da se nima to zgoditi na njihove, temveč na naše stroške, oziroma na stroške vseh nasledstvenih držav. Znani so projekti donavske konfederacije, gospodarske in celo financijelne skup-ro*ti. oziroma gospodarske podpore. Govori se tudi o tem. da se antanta odpove vsaki reparaciji s strani Avstrije. da pa bode vse enako zahtevala prinosa nasledstvenih držav za oslobojenje. kar ni nič druzega nejro vojna odškodnina na našo škodo. Zgodilo bi se potem, da naša država, ki je toliko od vojne trpela (pomislimo le na Srbijo, Cmo goro, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo!) ne samo nc dobi nikake reparacije, ampak da jo bo morala še plačati »ubogi« Angliji in Franciji. Napram vsem takim poskusom bode morala vlada ostati nevpogljiva. Šport samostojne Avstrije naj si antanta sama plača.
Kar se pa sicer naših odnošajev do Avstrije tiče, bode tieb.a najprej rešiti koroško vprašanje. To vprašanje za nas vkljub sleparskemu plebiscitu ni rešeno in ne more biti rešeno. dokler ostanejo naši koroški bratje pod nemško peto. Jaz za svojo osebo sem za dobre odnošaje z Nemci (in tu mislim na vse Nemce, in to tem bolj. ker je zame združitev Avstrije z Nemci le vprašanje časa); no v interesu takih odnošajev je. da se Nemci odpovejo temu. kar so po krivici dobili, in kar ni njihovo, temveč naše po krvi in po jeziku. Naše meje ne morejo ostati na Karavankah.
In s tem prihajamo do našega, j danes najbolj nevarnega soseoa. do Italije. Z rapallsko pogodbo je Italija program svojih Itnperijalistov skoraj popolnoma uresničila. Svoje strategične meje je pomaknila do Julijskih Alp in Snežnika, zasužnjiv-ši s tem kakih 600.000 Jugoslovanov.
S Trstom in Reko je spravila pod svojo oblast skoraj vso izvozno in uvozno trgovino naše države, Češkoslovaške. Avstrije in Madjarske; s Pulo. Lošinjem, Zadrom. Lagosto in Valono je zagospodovala nad celim Jadrom in nam postavila pred, oziroma na našo jadransko obal svoje napadalne postojanke, ki bodo izhodišče za njeno politiko nacijonal-nc in gospodarske ekspanzije in penetracije na Balkan. Rapallski diktat, v kateri niti kapitulacije ne manjkajo, je potisnil našo državo na stopinjo vazalske države. Ne vem, ali ie bilo to potrebno; to pc je gotovo, da takega stanja ne more dolgo trpeti noben narod, najmanj pa junaški jugoslovanski. V imenu pogrizenega narodnega načela, v imenu slobode morja, v imenu naše nacijo-nalne in gospodarske neodvisnosti, brez katere se naš narod ne more razvijati, moramo'zahtevati revizijo rapallske pogodbe. Temu vprašanju treba podrediti vsa druga. Kakor so bile oči vseh Srbov skozi mnogo desetletij vprte v Bosno-Hercegovino, tako morajo sedaj oči vseh Jugoslovanov hiti vprte na naše Primorje. Jugoslovanski problem bo rešen šele. kadar bo naša vsa vzhodna jadranska obal do Soče.
Z ozirom na ta cilj in v zavesti, da bo Italija vedno na strani naših sovražnikov, ne sme se naša država nlklar preveč izpostavljali za interese drugih in zlasti si ne Sme napravljati sovražnikov, kjer tega ni treba.
Franciji in Angliji je naša država brez dvoma hvaležnost dolžna in vsak napad na njuno integriteto nfts mora najti na njuni strani; ne more in ne sme se pa od nas zahtevati, da sodelujemo tudi mi pri zasužnjeva-nju in uničevanju Nemčije, ki orie-mc&očujeta vrnitev normalnih razmer.
Še odločneje pa moramo odbiti vsak poskus, da sc naša vojska zlorabi kot napadalno orožje zapadnega kapitalizma proti Rusiji. Mi gotovo nismo občudovatelji sovjetskega režima; mi ravno nasprotno najostreje obsojamo krvavo strahovlado bol.išcvišklh diktatorjev in želimo iz ljubezni do bralskega ruskega naroda ia tudi v lastnem interesu, da bi se ta narod kmalu otresel vseh krivili prorokov in zopet zavzel ono
mesto v družbi narodov, ki mu gre po njegovi kulturi in njegovem številu; no noben jugoslovenski vojak, če ni naša država napadena, ne sme vzdigniti orožja proti svojim ruskim bratom. Če je res, da je dr. Vesnič šel z nasprotnimi nameni v Pariz, potern treba ravno njemu zaklicati: Ako ni naša država imela dovolj vojakov in orožja, da reši 600.000 Jugoslovanov izpod laškega jarma, potem ne sme žrtvovati niti enega za rešitev francoskih in angleških kapitalov na Ruskem.
Geslo naše zunanje politike mora biti: Zvesti dani besedi, zvesti prijateljem; no pred vsem zvesti lastnemu narodu, zvesti Jugoslovanstvu, zvesti Slovanstvu.
----★—r
Ivan Deržič:
Udruženje železnfčldli cinovnika in Zveza ju-goslov. železničarjev.
Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od 23. marca 1921 vehementen napad na Z. J. Z. in mojo malenkost radi sestanka žel. uradnikov na Zidanem mostu dne 13. marca 1921. Nisem mogel verjeti, da je kaj tnce-ga v našem takozvanem narodnem časopisju mogoče: 'direktno zagovarjati one ljudi, ki so našemu narodu. po prevratu naredili milijardno škodo s sabotažo po celi Hrvatski in Vojvodini Je to brezprimerno izzivanje in nesramnost! »Jutro« si lahko častita na takih dopisnikih — železniških činovnikih — s širokim intelektun^-Mm obzorjem!
Kaj je bila *>Zveza« od prevrata pa do danes ne samo za slovenske železničarje, temveč tudi za celo ožjo in širšo domovino, mi pač ni treba posebej povdarjati. ker to celokupna slovenska javnost prav dobro ve. Z politiko se društvo ni nikdar bavilo, kar je g. žel. činovniku prav dobro znano. Da pa je bila Z. J. Ž. od strankarskih vlad direktno prisiljena, nastopiti proti raznim eksperimentom in jih celo preprečiti, to je pa samo častno ne samo za predsedstvo, ampak za celokupno slov. žeiezničarstvo. Ako ne bi bila Storila ničesar druzega. kakor samo to, da je v februarju 1919 preprečila uprav separatistične geste raznih »državotvornih širokopoteznih« elementov. ko so ti preko noči ustanovili takozvano višje državnoželez-niško ravnateljstvo v Ljubljani, da je preprečila politično stavko v juliju 1919 direktno proti volji takratnega predsednika deželne vlade dr. Brejca, da je v aprilu 1920 strla politično stavko komunistov, je že s tem naredila najmanj stokrat več, kakor bodo celo svoje življenje naredili oni žel. činovniki, ki presojajo položaj iz širokega vidika — reete iz kake ljubljanske zakotne oštarije ali na kavarne!
Vem, da je hudo bolelo na desno in levo, ko je padlo višje ravnateljstvo, ker so s tem za razno žlahto odpadla korita, bolelo je tudi gosp. predsednika deželne vlade, da je stavka sodruga Jožeta Kopača bila a priori zlomljena, še hujše pa je bolelo. da brezglavi agitator Deržič v aprilu 1920 ni peljal Zvezarjev takoj po onem usodepolnem shodu pred Mestnim domom nad komuniste, da bi se bili slov. železničarji med seboj poklali. Samo čudom se čudim, kje je takrat bil slavni železniški či-novnik s širokim obzorjem, da bi bil v sled tega obzorja epohalno posegel vmes? Ni ga bilo, stal je za plotom in čakal na priložnost, ko drugi pripravijo pot. da potem slavnostno nastopi kot strankarsko - internaci-jonalni junak.
Službene razmere so krive, da še danes rcnegatski delovodje sabotirajo _ delo v delavnici v Mariboru, službene razmere so krive, da še danes po Hrvatskem in v Vojvodini upropaščajo madžaroni in čifuti naše jugoslovanske lokomotive, službene razmere so krive, da posamezni strankarski ministri tekom 2 in pol let niso organizirali niti enega oddelka ministrstva saobračaja. niti enega oddelka posameznih državno-I železniških direkcij, službene razmere so krive, da 4 koroški begunci čakajo že 5 mesecev na sprejem k I državni železnici, ker takozvani že-. lezniški činovniki s ».širokim intelektualnim obzorjem« ne morejo biti pristranski, temveč internacijonalui! Podpirajo vse bivše renegate mad-žaronc, čifute itd., a za ubogo slovensko paro, kretnika z 15 leti službe — katerega so Nemci vrgli iz Koroške ti »Udruženjaši« nc morejo najti mesta!
Take in enake misli so vodile one naše železniške uradnike, ki so na sestanku na Zidanem mostu sklenili resolucijo. Udruženje je de faeto internacionalno društvo, ki je poteptalo svoj prejšnji častni narodni značaj. V nekdanjem »Društvu jugoslovanskih žel. uradnikov« smo bili pred prevratom gigantski boj ramo ob rami z Zvezo, s češkimi in poljskimi narodnimi društvi potom Lige slovanskih železničarjev! Po prevratu je slov. uradništvo pod vodstvom našega najstarejšega bojevnika in mučenika tov. Kejžarja korporativno vstopilo v Zvezo. Tov. Kejžar, ki je moj politični nasprotnik. je kot prvi ra sestanku povedal odkrito svoje mnenje. G. železniški činevnik je prav gotovo čital poročilo v Jugosl. železničarju! Seveda ne bo priznal: da so krivi oni separatistični straukarskodržavotvorni elementi, ki hočejo potom frakov raznih ministrov in njih prijateljev priti do boljših mest, in radi tega mislijo, da jih skupno delo z nižjimi kategorijami onečašča!
Na vsa druga podtikanja nočem tukaj odgovarjati, železniški činov-nik že dobi proinpten odgovor v strokovnem glasilu. Pripomnil bi samo eno. Poštenjak pogleda sovražniku odkrito v obraz in gre pošteno v boj s poštenim orožjem. G. železniški činovnik nima te korajže, da bi se podpisal In branil svoja mačeta. oač pa smatra za znak »širokega 'ntolcktuahiega obzorja« skriti se za ledja uredništva iu na tak moderen način metati blato na njemu neljube osebe. Izjavil sem pismeno že pred volitvami, da položim vse mandate tako pri stranki kakor pri društvih, ako se mi samo en slučaj dokaže, da sem kot predsednik Zveze to izrabljal v strankarske namene one stranke. kateri pripadam. To tudi danes oonavljam! Če ie železniški činovnik poštenjak, naj se oglasi s svojim imenom — boj bo lahak!
—*—
Slovenski umotvori na Dunaju,
Tujec, ki ie v zadnjih letih obiskal biv-£i cesarski kulturno-hlstoriCni nmzeš, to diko In ponos Dunaja, se le gotovo nema'o
začudil videč v dvoranah, kjer ie bil zbran cvet italijanskih slikarjev renesanse in baroka, — od Be1'jnija, Palmov, Rafaela, Tiziana, Tintoretta, Veroneseja, pa do Car-pacca, Caravaggia, Renija in Corcreia, po stenah celo vrsto večjih in manjših okvirjev brez — stik. In če je povprašal za svet seznam razstavljenih del Jc videt, da manjkajo baš ona, k! so po svoji umetniški vrednosti tvorila temelj italijanskega slikarskega oddelka Če jc pa pristopi) bližji k umetno Izrezljanim, bogato pozlačenim Okvirjem, so mu mali krvavo-rdeči listki povedali vse. Na teh edinih pričah izginulih umotvorov je bral:	»To sliko je Itali-
janska komisija plena protizakonito s silo odnesla*. To ie bfio vse.
Italijani so takoj po polonju odnesi: kake po) stotine prvovrstnih del starih italijanskih mojstrov, kojih denarna vrednjst Je štela po milijonih, umetniške pa sploh n! mogoče primerno določiti. Sklicevali so se pri tem na dejstvo, da so habsburški cesarji, kot nekdanji vladarji zgornje - italijanskih provinc (Parma, Piacenza, Mode-na, Lombardija itd.) te umotvore nagrabil po Italiji in jih zvlekli v svoje avstrijske dežele, pozneje pa jih zbrali na Dnnaiu tn da se torej ta ugrabljena dela morajo vrnl-t! naslednikom bivših njihovih zakonitih lastnikov, to Je kraljestvu italijanskemu. Enaka zla usoda Je zadela številne umotvore, ki so se nahajali v varstvu dunajske akademije upodabljajočih umetnosti in tvorili jedro njene galerije, ki le vsebovaia mnogo odličnih mojstrskih del. Naravno je, da so se Avstrijci ubirali po svojih močeh izročitvi umetnin, ki so tekom stoletij po-stale že takorekoč avtohtone v njihovi drugi domovini. Laška vojaška delegacija ie morala porabiti silo, da je dobila zahtevane umotvore v svojo posest. Lepega dne so se pripeljali pred vrata impozantne muzejske palače na Burgringu laški tovorui avtomobili, polni oboroženih bersalijerov, Ji.) so sneli slike in okvirje, zvili Platna in odšli. Muzejska uprava Je ogorčeno prote-sUrala v imenu pravice in kulture seveda zaman. Kot svoj edini protest je pustila z.i-jajoče okvirje na stenah prazne in da.a natopiti vanje omenjene listke. Pri vhodu v razkošno mramornati, z ogromno kupolo pokriti vestibu! pa je ležala knjiga, kamor sl kot svoj pTotest lahko vpisal svoje ime. Pomagalo vse to seveda ni čislo ničesar. Nemec pravi: »Moč je pravica« in topot se je spet enkrat pokazala veljavnost tega starega ciničnega reka. Samo, da je bila v tein slučaju zanje neprijetna. 1 o je pač Ironija usode!
V	svojih ^listih so avstrijski zgodovinarji dokazovali nezakonitosti talijanskega ravnanja in očitali Italijanom njihov »sacro egoismo«. Bodi temu kakor hoče, vse sku-
paj močno spominja na Napoleona in na način, kaiko je ta veliki Korz Pariz naravnost natrpal z »zaplenjenimi« umetninami najraz-ličnejšMi narodov. Saj je hotel prenesti v Pariz celo oni sloviti baročni Neptunov vodnjak v Schonbrunskein parku, ki mu je bil toliko povšeči, ko Je stanoval v tem cesarskem gradu. Da sodba današnjega sveta o teh Napoleonovih činih ni ravno laskava, je razumljivo tn znano vsem.
Te dni smo brali spet v listih, da je dunajski kulturno - zgodovinski muzej izročil odposlancem kr. italijanske vlade' celo vrsto umotvorov iz svojega inventarja. Italijani so si, kot tudi Čehoslovaška, Madžarska in Belgija, izgovorili pr! sklepanju miru z Avstrijsko republiko vse, kar je kaj znamenitejših italijanskih umotvorov v posesti Avstrije. Izbrali so najboljša in najpomembnejša dela, tako da bo ta nekdaj tako bogati muzej ostal malone prazen m pust. Ker so tudi Belgijci priglasili nebroj del flamskih mojstrov (Brueghel, Rubens, Jordaeus, Suyders, Dou, itd.), ki so biri posebno zastopani po dunajskih umetnostnih zbirkah, ne bo od vsega bogastva ostalo Dunaju in Avstriji skoro nič, razven onega, kar je v lasti zasebnikov.
O naši državi ni bilo čuti, da bi se bila brigala, da dobimo nazaj vsaj tiste umetnine, ki so jih ustvarili naši domači umetivki in se nahajajo po javnih državnih zbirkah In galerijah avstrijske republike. Saj ve:n\ da hrani dunajska akademija umetuosti v svoji galeriji tudi celo vrsto odličnih del soriškega Slovenca Frana Kavčiča, ki je žive! in deloval kot predstojnik akale-nrtje ob početku XIX, stoletja na Dunaju. Ravnotam se nahajajo tudi sloviti bakrorezi obeli bratov Valentina in Lovra Jan-š a, akademijskih profesorjev. Še več starejših slovenskih slikarjev navaja katalog dunajske akademijske galerije, ki pričajo, da Je bila upodabljajoča slovenska umetnost že v tistih časih zelo razvita.
V	»avstrijski državni (prej: moderni) galeriji« v spodnjem Belvederu je zbran,h precej slik naših modernih slikarjev, ki Jih je avstrijska vlada kupovala na posameznih umetnostnih razstavah v Ljubljani. Tako jc menda še vedno na Dunaju ostal znameniti veliki Groharjev »Sejalec«, ki Je svojčas visel v naučnem ministrstvu v nekom temnem hodniku. Državna galerija pa hrani še več del Groharja, Jakopiča, Jame itd., ki so bili svoječasno tudi razstavljeni v posebnem oddelku. Vsa ta dela za ime-novano galerijo nimajo nikakega pravega pomena, niti vrednosti, ker slov. umetnosti ne zastopalo Izčrpno in se le namen zavoda z državnim prevratom sploh spremeni, če bi se naša vlada za ta dela primerno zanimala, bi Jih biM lahko brez posebnih stroškov in truda pridobiti za katero izmed naših javnih umetnostnih zbirk. Oni dan so poročali listi, da je poljska republika kupila veliko zgodovisko sliko Jana Matejka »Varšavski sejm«, k! se je nahajala v avstrijski državni lasti, če že ne moremo d> biti slik naših umetnikov, kupljenih tudi z našim slovenskim denarjem, nazaj, *naj bi žrtvovala naša vlada tudi tisto malenkost, ki bi jo Avstrija zalitcvala za naše umetnine. To veleva naš narodni ponos in naša kulturna zavednost.
Morda'bi bilo primerno, da naša »Narodna Galerija« prevzame inicijativo za to delo, ki bi se ob sodelovanju vse umetniško interesirane javnosti, lahko v najkrajšem času ugodno izvedlo. Narodna Galirija naj b! tudi prevzela v svoje varstvo dobljene umetnine in jih spojivši s svojo sedan:o zbirko vrnila s tem narodu, ki jih je ustvari!.	K. D.2
 ---------
Jugoslovanska sokolska matica.
R. Z. Z O. Z.
Na seji odbora Jugoslovenskega Sokolskega Save-za 26. m. m. ie bilo sklenjeno, da se ustanovf Jugoslovenska Sokolska Matica, s sedežem v Ljubljani. Namen zadruge je, da pospešuje gospodarsko korist zadružnikov z Izdajanjem perljodičnih listov, knjig, brošur, muzikali!, umetnin, z izvrševanjem knjlgotiska in gralično - artistične obrti z založništvom knjig vseh vrst. Potrebni kapital v dosego namena sestoji iz zadružnih deležev po 100 K, ki se lahko plačajo tudi v desetiH zaporednih mesečnih obrokih, ako to dovoli načelstvo. Člani zadruge so lahko vsi člani in vse članice sokolskih društev — število članov je neomejeno. Deleži'se obrestujejo po sklepu vsakoletnega občnesa zbora. Zaveza zadružnikov je omejena. Organi zadruge so: 1. upravni svet, ki ga voli občni zbor; 2. občni zbor in 3. nadzorstvo. V upravnem svetu ima svoje zastopstvo tudi starešinstvo Jurroslov. Sokol. Saveza.
Sokolstvo Je storilo s tem veleva-žen korak v izpopolnitev svoje organizacije. Naša sokolska literatura je majhna in mnogo prepotrebnih knjig nam manjka, ako hočemo omogočiti in poglobiti izobrazbo naših vaditeljev ter razširiti sokolsko idejo.
—	V zadnjem letu Je starešinstvo Saveza žrtvovalo ogromne svote za tisk, kar sicer ni bilo brez uspeha, toda ako bi hotelo zadostiti vsem zahtevam, ne bi majhni viri, ki Jih Ima Savez, zadostovali za doUo •časa.
S hitrim razvojem Sokolstva, zlasti pri tem stalnem naraščanju števila članstva v, posameznih društvih, se ihora pa tudi večati skrb, da se sokolska i ja od vseli pravilno razumeva ter se sl el. memu članu vcepi tako globoko v srce In dušo, da ta tudi uveljavlja pri sokolskem in izvenso-kolskem delu. Ako večina našega članstva ni poučena o razvoju sokolske organizacije, ako stoji ob strani in ne razumeva sokolske ideje, potem obstoja za vso sokolsko organizacijo nevarnost, da se idcia onečasti in organizacijo oslabi. Kakor so ne opravičuje pred sodnikom izgovor, da ne poznam zakona, tJKco ne opravičuje noben ega brata in sestre izgovor, da nc pozna sokolskih zakonov. — Da se pa doseže ta potreben smoter, da se bosta sleherni brat in sleherna sestra zavedala svojih dolžnosti, moramo skrbeti za to, da mu bo sokolska literatura lahko dostopna. To na]-* važnejšo nalogo prevzame seda) lugoslov. Sokolska Matica. Od našega Sokolstva samega pa Je odvisno, da ji to velevažno delo omogoči. Ne pričakujmo pomoči od drugod, ne čakajmo na milost drugih! Sokolstvo samo si naj ustvari organizacijo, ki mu bo nudila vse, kar potrebuje. Neodvisni xl vseh bomo izvršili častno in doslovno svojo nalogo.
Zato bratje in sestre, na delo, na delo za Jugoslov. Sokolsko Matico! Vsak Sokol mora postati'član Sokolske Matice. Ogromno število nas Je združenih v naši organizaciji. Ako t>o sleherni storil s^ojo drlž-nost, bo uspeh brezdvomno velik. V v;eh društvih se naj začne najživahnejša ajsta-cija za našo Matico in nabiranje članov. S tein, da se plačujejo deleži tudi v desetmesečnih zaporednih obrokih, t. j. po 10 K na mesec, je omogočeno vsem članom in članicam, da postanejo enkrat za vselej člani naše Jugoslov. Sokolske Matice.
 *—
Občinstvu!
Na cvctlični dan dne 3. aprila 1921 se bo obračala omladina srednjih in Visokih šol na občinstvo cele države s prošnjo, da podpre z darovi one ustanove, ki omogo-čujejo diiaštvu poučna in njihovemu zdrav*, ju koristna počitniška potovanja po državi, osvobodujoč jih velikih potnih stroškov.
Člani Ferijalnega Saveza si sicer da-jejo vzajemno prenočišče m hrano in država daje siromašnim znižano vožnjo. Toda to nc zadostuje, da bi bilo omogočeno potovati tudi najslromašnejšim Izmed njih. To bo Sete tedaj moaoče, ko se bo vse naše' občinstvo toliko zavzelo za potujoče dijake, da jih bo zvalo pod svoj krov m jim dal prenočišče in hrano. Oni pu. ki ne morejo na ta način pomagati dijaštvu pri njegovem stremljenju po temeljitejši .z-obrazbi in po temeljitejšem spoznanju svoje države in naroda, se pa naprošajo, da gmotno podpiralo Ferijulni Savez, da bo mugel organizovati na tukajšnjih srednj:h šolah prenočišča in prehranjevališča In sl v doglednem času zgraditi lasten Fcrljalm Dom. Ker občinstvo gotovo odobrava željo omladine, da obišče zgodovinsko in industrijsko važne in znamenite kraje svoio domovine, doprineslo bo žrtvct da se zgra-de na teh krajih dijaški doanovi (ferijalne kolonije), kamor se bodo zatekali dijaki, ki bodo tjakaj prihajali.
Če ste v stanju in vol-jti; sprejeti pod svojo streho v počitnicah potujočega dijaka, da se pri Vas odpo$ije, izvolite nam to javiti na nasJov: Ferljahil Snvez, Beograd. H. Beosr. chm., ali pa Podružnici F. S. na eni izmed srednjih ali visokih šol v Vašem mestu. (Prosimo, da se nam Jav- " llajo samo1 ‘Tesne obljube, kajti mnogi naši člani se podajo na pot, zanašajoč se na te obljube in pridelo v veliko napriliko, če se preparajo v svojem pričakovanju.) Ostalo občinstvo pa prosimo, da pomore Ferljal-nemu Savezu z denarjem al! pa s predmeti kakor postelje, posteJJina, brisače, kuhinjska, jedilna posoda itd. Ti predmeti sc bodo nujno potrebovali za prenočišča-na zavodih in Ferijalne kolonije na Bledu, Pllt* vlčkih Jezerih, Fruškl Gor! in po raznih krajih v Bosni In Dalmaciji iid.
Drugi narodi pošiljajo svoio omladino na pot, da bi prišla v stik s prirodo in s preprostim človekom, ter si vzgojijo s ten zdravo smisel za življenje. Naš narod pa ima danes še ta bistven! interes, da začenja čim preje razvijat!— svoje duševno življenje, objemajoče celo državo in ne samo posamezne pokrajine. V to svrho služijo počitniška potovanja dijakov in njihovo, društvo Ferlialnl Savez, katerega korist sigurno upoštevate in ga boste, kakor se nadejamo, najlzdatneje podpirali. Sprejme se vsak, tudi najmanjši dar s hvaležnostjo in obljubo, da ga borno vložili v ustanove, ki ne bodo služile samo sedanjim, ampak tudi poznejšim generacijam.
Fcrijalnl Savez,
edini slovenski dnevnik,
KI P O R O C A STVARNO IN NEPRISTRANSKO.
JE ..JUGOSLAVIJA". Č1TAJTE JO! NAROČAJTE JOI
74. štev.
Dnevne vesti.
«— Iz uredništva. Ker se je pokvarit en sirvni stroj, je stavljen
danes list. po večini le z enovrstnim stavkom. V bodoče bo »Jugoslavija« seveda obdržala isto obliko, kot
doslej.
— Odgovorimo Italiji! Italija še vedno ni preklicala svoje prepovedi glede izvoza živine in mesa iz Jugoslavije. Ali bi Slovenci ne mogli živeti brez pomaranč, fig. dateljev itd.? Za to sadje, ki je luksus ter smo ga lahko leta in leta pogrešali, se pri nas izmečejo prav brez potrebe miliioni.
— Nežigosani a. o. tisočkronski bankovci se ne zamenjajo. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva opozarja ria to, da so se razširile vesti o naknadni zamenjavi ne-žigosanih bankovcih A.-o. banke po 1000 kron. Te vesti ne odgovarjajo resnici.
— Nove novčsnice. Finančno ministrstvo je dalo tiskati nove nev-čanice po 25 par, ki naj zamenjajo novčanice po eno krono Tiskanje se je poverilo tvrdki Bratje Piatnik.
— Prisellevanje v Zedinjene države omejeno. Naše poslaništvo v VVashingtonu javlja:	Amerikanski kongres je sprejel zakon, s katerim se omejuje prihod doseljencev v Zedinjene države. Od 1. avgusta 1921 je za dobo 15 mesecev dovoljen prihod samo 3 odstotkov celokupnega števila vseh doseljencev, ki se nahajajo v Atr.vriki.
— Za okrajnega šolskega nadzornika v Guštanju je imenovan biv: ši postojnski nadzornik Ivan Tuma.
— Vpisovanje Inozemcev na dunajski univerzi. Na dunajskem vseučilišču je čas od 11. do 16. aprila t.
1.	določen za vpisovanje inozemskih dijakov.
— »Neues VViener Tagbiatt« zopet dovoljen. Kakor se uradno poroča, je »Neues VGener Tagbiatt« zopet dovoljen v naši državi.
— S pošte. Poštni asistent Jožko Monda je premeščen iz Ljubljane v Sarajevo. — Podeljena je odpravni-š*ka služba v Mostniku poštnemu oficijantu Maksu Hribovšku, v Bučki poštni aspirantki Ivanki Teržan, v Podsredi poštni pomočnici Francki Veres. v Zagradcu na Dolenjskem poštni pomočnici Marici Vi;ančič, v Smarjeti ob Pesnici poštni pomočnici Berti Toplic. — Poštni službi se je odpovedala pisarniška oficijantka .Karmela Bajt pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
— Razpisan poštni urad. Razpi-sanoje poštarsko mesto v Žirih.
— Inženirski Izpit sta položila na montanistični visoki šoli v Pribramu gg. Milorad Petrovič iz Topole in Nande Šinkovec iz Idrije. Čestitamo!
— Aleksandrov dom v Rogaški Slatini. Ker je bival leta 1909. takratni, srbski princ Aleksander kot gost v Rogaški Slatini, se je ravnateljstvo zdravilišča odločilo, da se svoiečasni hote! »Nadvojvoda Ivan« pozneje hotel »Esplanade« prekrsti v »Aleksandrov dom«. Kraljeva kabinetna pisarna je dala potom pred-sedništva deželne vlade za Slovenijo odobrenje. da hotel »Esplanade« nosi v bodoče ime »Aleksandrov dom«.
—■ V tečaj angleško - srbske deške bolnice v Beogradu za usmiljenke se sprejme tudi ena Slovenka. One. ki reflektirajo na sprejem v tečaj, ki bo trajal dve leti. morajo biti telesno in duševno popolnoma sposobne ter 17—25 let stare. V tečaju dobe gojenke brezplačno oskrbo in obleko. Vsaka gojenka ima svojo sobo ter dobi 100 dinarjev mesečne nagrade. Prošnje za sprejem se naj Pošiljajo na go. Štebi Alojzija. Ljubljana, Dunajska c. 25 do 2. aprila tl. Prednost imajo absoiventkinje srednjih šol oz. one, ki imajo večjo Izobrazbo
22 ~ Pomagajte Pogorelcem! Dne
J? P°23r upepelil Knežjo vas vso srn* obrniC)- Zgorelo Je 14 hiš.
ske potrPh^-ska P°sl°Pia. gospodar-
se nahaja 81 ?ud V/f premofnJa nnišn hrvP. rV™:	• Se Pogorelcem
oiajsa beda razpisuje deželna vlada nabiranje mtlih darov v celem oh močju deželne vlade za Slovenijo Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za r.otranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistrah!, drugod pri
\ i < okrainih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju.
— Velikonočno darilo. Odbor društva »Slovenski Rudeči križ« je naklonil invalidom »Invalidskega do-
ma« v Ljubljani 700 smodk. za katero darilo se uprava najiskrenejše zahvaljuje.
— Nesreča ali kaj. Martin Skubic, 191etni zidarski delavec iz Smartna pri Litiji je šel v podsrešje, kjer si je hotel obleči suknjič. Pri tem se je v žepu nahajajoči samokres sprožil ter ga je krogla zadela naravnost v trebuh. Prepeljali so ga
v ljubljansko bolnico, kjer je pa j krnalu umrl.
— Pozor pred hazardistl! Berlec Emil iz Slavonskega broda. nadalje Stefanovič iz Vršca. Karlo Miloš in lerič potujejo po naši državi ter igrajo z markiranimi kartami za visoke vsote.	v
— Dr. Jan naj se oglasi pii vrtnarju Menla, Maribor, Pobrežje 44, kjer se nahaja poslana prtljaga, ki je prišla z Izselniškim vlakom Iz Trsta 25. m. m.
Ljubljana.
= Zaspala društva v Ljubljani.
Policijsko ravnateljstvo uas je naprosilo, da objavimo 151 društev, ki naj v osmih dneh dokažejo, da delujejo, sicer se razpuste. Prošnji ustrežemo. kakor brž nam bo dopuščal prostor. Nekatera teh društev so popolnoma nepotrebna ter bi se lahko takoi črtala, n. pr. »MilitSr-Vetera-nen-Bund«. »Krainisches Kriegs-korps«. »vojaško veteransko podporno društvo Hugon knez Win-dischgrStz" v Mos-tab, ..Adrla-Turngau« itd.
= Mirni prazniki Letošnji velikonočni prazniki so potekli mirno In dostojno. Rešilni voz je stopil samo enkrat v akcijo, in sicer včeraj po-polnoči. ko je na Bregu neki vojak močno oklal z bajonetom po glavi železniškega delavca Vinka kežeka.
= Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v četrtek. 7. aprila zvečer v dvomi »Uniona« pevski koncert. Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na to prireditev. Podrobnejše poročilo sledi.	K.
— Organizacija natakarjev, hotelskih. kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani, vabi vse člane na shod, katerega priredi ob 24. 30. t. m. v gostilni »Lovšin«, Gradišče. Dnevni red: bolniška blagajna. naše strokovne šole. Tovariši, tovarišice pridite polnoštevilnoI Nik-do ne sme manjkati, ker gre za njegov lastni interes. — Odbor. k
= Premog za upokojence južne železnice. Člani »Društva upokojencev južne žel.“ stanujoči v Ljubljani dobe premog na nakazila mest. magistrata v sredo 30. in četrtek 31. t. m. Vsaka rodbina dobi 150 kilogramov za 16 K.
= Podružnica »Jadranske banke« v Ljubljani je darovala v podporni sklad »Društva slovenskih leposlovcev« v Ljubljani vsoto 1000 K. Za velikodušni dar iskrena hvala! — D.
S.	L.
= Okraden dijak. Dijak Jakob Babnik iz Spodnje Šiške Je dne 25. t. m. grabil v Rožniškem gozdu listje, Pri tem je obesil suknjo, telovnik In čevlje na neko drevo, katere predmete pa je odnesel neki deček.
= h ljubljanskega policijskega okoliša ie izgnan 351etni rudar Josip Leve iz Loga, ker je delomržen vla-čttgar in nevaren tujemu imetju.
= Iz vojaški« zaporov je pobegnil v belgijski vojašnici 221etni Avg. Vičar.
= Zopet tatvine v podstrešju.
Hišnici Franji Dolenčevi in višjemu revidentu Iv. Varlu je nekdo pokradel iz podstrešja v Levstikovi ulici razne obleke in perila.
= Ukradeno kolo. Dne 25. t. m. je bilo iz veže Wo]fove ulice knjigovodju Juliju Šušteršiču ukradeno črno plcskano kolo.
= Vlom. Dne 27. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje Lovra Kvedra. trgovca z moko na Poljanski cesti. Tat je odnesel iz blagajne čez 12.000 kron.
= Policijska kronika, čez praznike je podala ljubljanska policija 79 poročil, in sicer zaradi cestnopoliclj-skega reda 43. zaradi pijanosti in kalen ja nočnega miru 15. zaradi pasjega kontumaca 3, zaradi poškodbe tujega imetja 2. zaradi izbruha Ognia 2 in raznih poročil 14.
‘srt Izgubil se je bankovec za 100 dinarjev včeraj od Magdiča do trgovine Ravnihar na Dunajski cesti. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v upravi »Jugoslavije«.
Maribor.
Organi verižniškega urada so na veliki petek napravili na tukajšnjem trgu pregled, ki je imel precej uspeha. Zasačenih je bilo precejšnje šte-
vilo branjevk in raznih priložnostnih prodajalcev, ki so hoteli izkoristiti praznike in na nesramen način odirati kupce. Bilo je mnogo kaznovanih na globo oziroma zapor. Ker se je tržni urad izkazal kot nezadosten, bi bilo umestno, da verižniški urad večkrat napravi tak pregled, kar bi prav ugodno uplivalo na cene.
Dva z Jugoslavijo nezadovoljna vinska brata. Sluga pri plesnem učitelju Pečniku Josip Schmiedt in neki Miha Rozman sta se ga na veliki pondeljek tako nalezla, da sta prav na ogaben način kričala in sramotila našo državo. Bila sta aretirana in izročena okrajnemu sodišču.
Poneverba. Uradnik okrajne bolniške blagajne v Mariboru Josip Spazzapan. ki je bil prej v Gornji Radgoni, je poneveril na škodo urada 27.548 kron 80 vinarjev. Spazza-pana so aretirali. Mož priznava svoje dejanje in pravi, da so ga zapeljale razne špekulacije, da je segel po tujem denarju.
Samomor. 22-lctni delavec Karel Korb je imel ljubezensko razmerje. kateremu sta nasprotovala oče in svak. Vslcd tega se je na velikonočni pondeljek zvečer vrgel na tukajšnjem mostu pod vlak. ki mu je razmesaril obe nogi. V tem stanju se je privlekel do mostne ograje, od koder se je vrgel v Dravo, kjer pa je padel na nasipino ob stebru sredi reke in jel klicati na pomoč. Še-le proti jutru se je posrečilo izvesti rešilno akcijo, vendar je ranjenec umri ja izkrvavljeniu.
Društvo jugosl. drž. uslužbencev v Mariboru ima 1. aprila ob pol 7. zvečer v veliki dvorani Nar. doma občni zbor.
Cel i e.
Velikonočni prazniki. Lepim dnem velikega tedna je sledila velikonočna nedelja. Dopoldne je močno pripekalo solnce. Popoldne pa se je naenkrat pooblačilo in pričelo nekoliko deževati. Neprijetno vreme je bilo tudi na velikonočni pondeljek. Vse to pa Celjanov ni oviralo, aa so pohiteli uživat sveži pomladanski zrak v bližnjo in daljno celjsko okolico. V pondeljek je posebno oživel hrib Sv. Miklavža nad mestom, kjer se na ta edini dan v letu mašuje pri podružnici.
Iz zanje seje mestnega sosveta celjskega. O razpravi glede plinarne poročamo na drugem mestu. — G. gerent poroča o posvetovanju glede elektrifikacije celjske okolice. Mesto bo moralo pristopiti akciji z zneskom. ki bo odgovarjal množini porabe elektrike v mestu Celju. — Razpravlja se o raznih ponudbah za odkup mestnih zemljišč pri Sp. Lanov/u. — Sklene se, prodati hišo na voglu Mat. Gubčeve ul. Fr. Likarju iz Ajdovščine za 400.000 K, hišo na Okopih št. 1 brez zemljišča, ki odpade na regulacijo za Kal ob Savinji, za 180.000 K g. Jos. Leonu ter gozdno restavracijo g. Mirku Confidenti za 142.000 K. — Glede prošnje Dragotina Bernardi za hotelsko koncesijo pri »Balkanu« se izreče lokalna potreba. -- Da se pregledajo ulice In ceste, izmed katerih so mnoge v zelo slabem stanju, se izvoli posebna komisija, v kateri se poleg strokovnjakov od mestnega sosveta gg.: Rebek, Koren in Cestnik. — Hotelski družbi se na njeno prošnjo dovoli, da sme poletu postaviti mize pred kavarno na trotoarju v Razlagovi ulic! v dolžini 6 oken. — Za mestno oskrb-ništvo se sklene nakup dveh vojaških konj pri licitaciji 29. t. m. v maksimalnem iznosu 10.000 K.
Osebna vest. Ministrstvu za notranje stvari v Beogradu — oddelku za Slovenijo —- je prideljen okrajni komisar pri glavarstvu v Celju gosp. dr. Fraric Hrašovec.
Zgodnja spomlad. V vinogradih za celjskim Starim gradom smo gledali za praznike cvetoče črešnje, slive, breskve in ceIo hruške. Vsekakor nekoliko prezgodaj.
Kolo slovenskih sester v Celju. Pišejo nam: Z veseljem pozdravljamo ustanovitev Kola slov. sester v Celju. Ker bi se pa rade udeležile ustanovnega obč, zbora tudi me okoličanke iz bližnje in oddaljene okolice, prosimo, da se ustanovni občni zbor preloži od četrtka na nedeljo popoldne, ker d m gače nimamo časa.
Shod vojni vdov se vrši dne 30. marca ob 9. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Celju.
Koroško,
Surovost koroškega janičarja.
6.	t. m. sta se vračali 501etna Apolonija Leskovce in njena 33 letna hčerka Liza iz Pliberka proti domu. Na poti ju je pričakal pretepač Jurij Rižnar iz Dolge brde pri Libučah.
Po običajnem suvanju je udaril Rižnar z debelo palico Lizo preko hrbta. Nato je skočil k 50!etni Apoionijl in ji dal tako zaušnico, da se je zgrudila na cesti. Na tleh ležečo je bil s pestjo po glavi, jo zgrabil za svileno ruto in lase, jo davil in tresel tako močno, da ji je popolnoma raztrgal ruto. Žena je zadobila na vratu in po glavi težke rane. Ko je hči Liza priskočila materi na pomoč, jo je zbesneli pretepač udaril s pestjo no obrazu tako močno, da se ji jc iz ust in nosa vlila, curkoma kri. — ln za to zverinsko dejanje bo dobil Rižnar malenkostno kazen, če bo sploh kaznovan.
Primorje.
Naše učiteljstvo v zasedenem ozemlju je izpostavljeno čimdalje hujšim šikanam. Posebno v postojnskem okraju brezobzirno pašuje neki renegat kot okrajni šolski nadzornik. Poleg vseh neprijetnosti pa zre učiteljstvo v brezupno bodočnost Že sedaj je slabše plačano kot v Jugoslaviji, a za pokojnino pa v Italiji sploh ni skrbljeno. Po 60. letih ima učitelj pravico do nekake miloščine, ki pa ne znaša niti eno liro na dan. Za naše učiteljstvo bo vsekakor treba nekaj ukreniti, ako naj vztraja na vročih laških tleh.
Usodili listki. Na dan ancksijsKc proslave je bilo vse Primorje preplavljeno z belimi, modrimi in rude-čimi listki, ki so radi svojega besedila Italijane precej bodli. Ti listki so imeli slovensko in italijansko besedilo. Slovensko se je glasilo: »Nočemo Vaše, vrnite nam noše! Aneksija Bosne je pokopala Avstrijo, aneksija Primorja bo smrt Italije!« Italijansko besedilo pa se je glasilo: »Vrnite nam naše zemlje, drugače si jih vzamemo!« — Drugi listki so nosili tudi v italijanščini sledeče besedilo: Z današnjim dnem je postavljen temelj jugoslovanski domovini. Rapallska pogodba ni za nas drugo, ko cunja nezakonitega papirja. Rop jugoslovanskega ozemlja pomeni začetek nove vojne med Italijo in Jugoslavijo. Naša glava se upogiba pred premočjo, toda naše srce koprni po svobodi. Orožno mesarsko klanje se pripravlja! Aneksija kriči po maščevanju 1 — Fašistovsko glasilo »II popolo di Italia« je posvetilo listkom cel uvodnik, kar je najlepši dokaz, da so naši neosvobojeni bratje storili svojo dolžnost.
Gledališče in glasba.
Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama: Sreda. 30. »Razvalina življenja«, (E). Četrtek, 31. »Bajka o volku«, ob znižanih cenah, (Izven). Petek. 1. aprila »Mrakovi«, (C). Sobota. 2. »Bajka o volku«, «D). Nedelja. 3. »Mrakovi«, (izven). Ponedeijek, 4. »Miss Hobbs«, (izven). — Opera: Sreda. 30. »Zlatorog«, (D). Četrtek, 31. »Vesele žene vvindsorske«, (E). Petek, 1. aprila »Fra Diavolo«. (Izven). Sobota,
2.	»Tosca«. (B), Nedelja. 3. »Zlatorog«, (izven). Ponedeljek, 4. »Thals«, (izven).
Šport m turistika.
Glavna skupščina »Športne zveze« in »Jugoslov. Olimpijskega pododbora« se je vršila 19. t. m. v Narodnem domu. Skupščino jc vodil podpredsednik g. Jug. Iz poročil tajnika ln posameznih odsekov je bilo razvidno delovanje prvega leta »Športne zveze«, ki je kazala v vseh športnih panogah velik razvoj in razmah. Glavna prireditev »Športne zveze« je bil »Športni teden«, ki je pokazal razvojno stanje športa za celo Slovenijo. V njenem delokrogu so bile tudi zimsko-sportne prireditve v Bohinju, osobito oživljenje smuškega športa. »Športna zveza« je začela v pretekli sezoni z izdajo lastnega glasila ilustrovanega športnega lista, ki je danes najboljša športna revija v državi. Blagajniško poročilo izkazuje precejšnji deficit, katerega bo treba v bodoči sezon! kriti. Za bodočo sezono ima »Športna zveza« v načrtu poglobljeno delovanje za nndalini razvoj športa, da se čimspreje dvigne spori med Slovenci na ono stonnio. na kateri je pri sosednjih narodih. V ta natnen rab! podporo ne samo od vse naše javnosti, temveč isto tako podporo javnih oblasti;
Dirke Kluba kolesarjev ?n motociklistov »Ilirija« v Ljubljani se vrše v nedeljo 3. aprila ob 3. poooidne na Celovški cesii. Dirke se dele na dirke novincev, junljorjev in serrorjev na glavno in tolažilno dirko. Proga ho kratka in bo občinstvu mogoče zasledovati potek .precejšnega dela vsake dirke.
Športni okrožni odbor za celjska okrožle. Vsied odredbe nogometne-*
ga podsaveza se je 18. marca v Celja konstituiral okrožni odbor za celjsko okrožje. Zastopniki nogometnih društev so izvolili sledeče vodstvo: Predsednik okrožja g. Re-benschegg (od atletikov), namestnik g. dr. Kloar (športni klub Celje), tajnik g. Tekauc (Svoboda), blagajnik g. Iglar (atletiki), odbornik g. Hykl (športni klub.)
Znanost in umetnost.
Občinski volilni red za Slovenijo.
V	založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel nov volilni red, po katerem se bodo vršile prihodnji mesec občinske volitve po Sloveniji. Voiilnl red, ki je izšel v jako priročni izdaji, bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo posegie v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ul. 6 in velja s poštnino vred 4.40 K, ako se denar v naprej pošije.
Literarni večer priredi dne L aprila ob 8 uri zvečer v dvorani Mestnega doma Fran Lipah. Na sporedu so Wikie, Turgenjev, Ander* son. Vstopnice in sporedi pri blagajni. — V Novem mestu z istim sporedom v dvorani čitalnice dne 31. t. m.
Poverjeništvo za uk ki bogočastje Je dalo Slovenski Šolski Matici za izdavanje knjig 25.009 kron podpore.
Mali oglasi.
Protia se :
KRASNO POSESTVO
65	oralov blizu mesta, z vilo ali hišo, velikoživine, kakor posestva od 4 dc 400 oralov; potem gostilna z
zemljiščem, pekarna dobro vpeljana luksurijozno grajščinsko posestvo, umetni mlin, vile, hiše, trgovinske hiše se prodajo potoni pisarne nepremičnin, Zagorski, Maribor, Bar« varska ulica 3.	541
PRODA SE
več vagonov različnega, rezanega, štiri metre dolgega mehkega lesa proti takojšnji dobavi. Cena po dogovoru. Cenjeni dopisi se prosijo pod »Rezan ies“ Oplotnica 83. 536
PRVOVRSTNE KRANJSKE
KLOBASE v vsaki množini razpošilja Josip Skubic, mesar v Črnomlju. 536
Češkoslovaška tovarna za
DAMSKE KLOBUKE Išče zanesljivega in dobro upehanega zastopnika za Jugoslavijo. — Natančne ponudbe na E. Fišer, Praga U. Sokolska 58.	540
20 VELIKIH KRANJIČEV, proda radi razmer koroški begunec Jeki, Poljče p. Begunje, Gorenjsko.
$2užb@:
UČENKA
«e sprejme v trgovino mešanega blaga Iva* Slavinec, Šmartno pri Litiji.	520
Blazno:
SLOVENSKEM C1TRAŠEM! Podpisani je priredil, izdal in ima v zalogi sledeče:
1. Slovenske narodne pesmi za citre in petje, 10 zvezkov. Cena zvezku 16 K.
2. Pravkar izšli dve pesmi: a) Jadransko morje, b) Oj Triglav moj dom. Ti dve pesmi se dajeta začasno za prilogo desetemu zvezku.
3. Grajski odmevi in polka Jugoslovanka. Cena za oboje 8 K.
4. Bože pravde. (Tri slovanske pesmi.) Cena 4 K.
5. Slovenske nabožne pesmi za citre in petje. Cena 12 K.
„Mm, teh pa ne‘\ pravijo nekterl. Ali naši domači skladatelji:	Rihar,
Vavken, Belar, Hladnik in drugi res niso znali kaj takega napraviti, da bi bilo primerno tudi za citre? Napevi so priljubljeni in tako domači, da jih lahko prištevamo narodnim. Ako ima lep, domač napev besedilo nabožne vsebine, nič zato. Na citre igramo itak samo napev. Kako ljubke so nekatere majniške, božične itd.I Cena 12 K je samo za papir, note so pa povrh. Povzetje je drago, pozabljivce še imamo, zato prosim, pošljite denar naprej.	539
Priporočam se: Iv. KHerlc, Ljubljana, Krojaška ulica št. 8/11. (gostilna Maček).
KOMANDITNOG KOMPANjONA, sa fon»it a lom od 200—300.000 <Htwa, ** proširenje več 30to goclišnje izdavačke knjlžare u Beogradu — traži se. Pounde sta« na uredništvo ovog lista pod šifrom 'l »Knjizara«,
X. K. Grcen:
Nevestina
skrivnost.
(Dalje.)
Zarek upanja se je zasvetil v Moles\vorthovih očeh In mu zjasnil obličje.
Ne vem, ali me boste razumeli — in vendar: ali vas je že katerikrat gnalo častihlepje? je vprašal zdajci, zagledavši se z dvomom v Grycev poštami, malone dobrodušni obraz.
Detektiv se je nasmehnil.
Govorite, kakor bi mu bilo, je dejal.
Poslušajte: samo roko mi je treba še iztegniti, in cilj mojega hlepenja je dosežen. Bavim se s težavnim slučajem, ki zbuja pozornost vseh zdravnikov.' Spretnost naših najslavnejših medicincev se je izjalovila ob njem; jaz pa sem odkril učinkovito sredstvo In našel pravi način zdravljenja. Na papirju, katerega sem vam dal, je zapisano vse. To prepričanje mi narekuje željo, govoriti z doktorjem Kamcronom, •lajnadarjenejšim in najuglednejšim :ned našimi mladimi zdravniki. Česa hočem od njega, si zdaj pač mislite.
Menim,, da vas razumem prav, je odgovoril detektiv, toda izrazite sc, prosim, odločno.
Vidite: uboga žena, ki sem vam jo omenil, ne sms izgubiti življenja, niti ite znanost dragoccne pridobitve, ker bo meni vzeta prostost. Dasi mi samemu ne bo mogoče izvršiti potrebnih ukrepov in poizkusov, mi bo vendar v pomirjenje, ako jih prevzame namestu mene mož, ki se lahko zanesem na njegovo soret-nost In zdravo sodbo. Zaupati morem samo enemu, In ta edini je dok-
tor Kameron. Od njega, ki ga odlikuje idealno stremljenje hkrati z ostroto uma, se nadejam, da bo zdravil bolezen vzlic neizogibnemu ugovarjanju strogo po mojih navodilih. Ali me zdaj razumete in mislite, da mi izpolnijo željo?
Molesvvorth je tesnobno pogledal detektivu v obraz; toda nič ni razodevalo Grycevih misli.
Ali so razlogi, ki govore proti meni, tako težki, da ni upati dovoljenja? je silil doktor.
otopiva K policijskemu nadzorniku 1 je odločil Gryce.
Molcsworth se je priklonil v znak zahvale in se odpravil. Ko sta bila med vrati, se je priteknil detektivove roke.
Ali mi smete povedati, radi čigave izpovedbe sem aretiran?
To ni moja stvar, je kratko odvrnil Grbce; policisti smo le oči, ne usta zakona.
Voz, ki je čakal pred hišnimi vrati, ju je odpeljal v policijsko pisarno. Ne bomo se mudili s podrobnostmi, ki so se godile tam. Pol ure nato sta sedla detektiv in Moles-worth spet na voz ter se odpeljala v Jersey City. Potovanje v Was-hington je bilo dovoljeno.
Dočim je Gryce kupoval vozna listka, mu je šepnil Mclesworth:
Še nečesa vas prosim: doktorja morava Iznenaditi. Ni ml posebno naklonjen in težko da bi poslušal moje razloge, ako bi mu preostajalo kaj drugega. Obljubite mi, da ga zaskočite nepričakovano, kakor ste mene.
Detektiv je baš spravljal drobiž; ves pomlajen se je zdel v tem hipu. Očividno mu potovanje ni bilo ne-
všečno.
To se zgodi, je dejal; vaš prfcd-I Ior se ujema z mojimi željami.
j	Enajsto poglavje.
V	prijazni sobi v Washingtonu | je sedel ob sofnčnem zahodu doktor Kameron ter nežno upiral pogled v svojo mlado ženo, ki je igraje prevračala med prsti neko vabilo. Sam boš moral odpisati, je dejala in stisnila desnico kakor od hude bolečine, zakaj moje trganje še ni odnehalo.
A kako naj odgovorim, da ali ne?
Kakor ti drago, je dejala z nasmeškom. Vesela sem povsod, da si le ti pri meni.
Vedel je, da govori resnico; usoda ga je bila obdarila z nepričakovano ljubečo in udano ženo. Ko je pomislil na to, se mu je storilo vroče v prsih.
Kar siješ danes, Genovefa, je dejal in jo potegnil k sebi, da bi se je bolje nagledal.
Genovefa Kameronova je bila krasna, krasnejša nego Genovefa Gretorexova katerikrat v svojih dekliških letih. Vzhičeno je užival soprog njen srečni, živahni pogled ter očarujoči smehljaj njenih ust. Toda v njeni vnanjosti se je bila izvršila še druga izprememba, ki ji je dala povsem drugačen obraz. Ko je sedela zdaj z ljubko rdečico na licih
NOVO! «
Sp aa IVAN ALf»«IMT. Izdale in sccioEila
tena listama v Lilijani.
Ctna 13 SC broširani kciilicu
NOVO X NOVO!
ob doktorjevi strani, se je zdel Kameron ves blažen in zatopljen v po-govor; v resnici pa so mu romale misli daleč nazaj, vračaje se k tistemu jutru po njegovi poroki, ko sta obadva s strahom in strmenjem prvič opazila čudno dejstvo, s katerim si je doktor Kameron poslej to-likrat ubijal glavo in ugibal, kaj ga je pravzaprav povzročilo. Ves prizor mu je stal še zdaj živo in jasno pred očmi:
Mlada žena se je čutila zelo utrujeno po naporni nočni vožnji in zagonetni vznemirjenosti poročnega dne; pustil jo je bil spečo na zofi ter odšel na kratek izprehod. Ko se je vrnil, so bili zastori še vedno spuščeni in v sobi tema; po prstih se je splazil vanjo, da ne bi zbudil Genovefe. Tedaj pa je mahoma zaslišal zraven sebe rahel, poluzadušen vzklik ter zagledal postavo svoje žene, ki se je sklanjala daleč naprej in strmela v zrcalo, ki je viselo med oknoma.
Luči. je zavpila z divjo grozo, več luči-
Doktor je skočil k oknu. odrinil zaveso in vzdignil oknico. Tiho ječanje se je izvilo iz Genovefinth prs.
Poglej me! je vzkliknila in se udarila z dlanmi po obrazu.
Stopil je k nji; pogled, ki se mu j je nudil, je izvabil tudi njemu osupel vzklik. Njena glava se je sklanjala pred njim kakor v sramu in bolesti; bila je malone bela, nalik glavi starke, dasi so jo krasile še suoči najlepše rjave kite v Novem Yorku. Nato je spustila roke z obraza in mu kalno pogledala v oči.
Genovefa, je vzkliknil, samo neizmerna duševna bol ali telesna mu-! ka je mogla roditi takšen učinek.
I Govori, srčece, kaj ti je? Tolažil te
bom in ti pomagal, pa naj te tare karkoli.
Vesel smehljaj ji je preletel obličje, za njim pa so jo oblile solze.
Da, je zaječala, trpela seru strašno gorje in spoznala jjrozo, ki sem mislila, da jc ne preživim. Pritisnila si je roko na prsi. kakor bi jo še zdaj skelela notranja rana. Ali je to »He-rald«? je vzkliknila mahoma z iz-premenjenim glasom in segla po no-vojorškem časopisu, ki ga je držal Kameron v roki. Raztresti se moram in pozabiti bol; daj, da vidim, morda je v listu že poročilo o naiini svatbi.
S prisiljenim smehom je vzela časopis, skočila k oknu in preletela stolpce z očmi. Kameron jo je opazoval s čedalje večjo' skrbjo in čedalje mračnejšim duhom. Ali je bila ta frfotava razburjenost znamenje bolnega uma? Mari mu pripravlja bodočnost strahote, ki jim.zdaj niti s slutnjo ne more do<jledati dna? — Ves upehan in malodušen se je spustil v naslanjač; toaa že ga je zbudil miloben glas iz tega mrklega premišljevanja Sop-oga je k.ečala pred njim. gledaje ga s lihim, skoraj zamaknjenim pogledom,
Ali sem te prestrašila s svojim čudnim vedenjem? je zamrmrala. To je vse zato. ker sem tako silno srečna in trpim vendar tolikšne muke; a tudi to je danes že bolje, sarno roka me še boli. V tem ji je padlo oko spet na bele lase. ki so ji viseli razpleteni po ramah; zdrznila se ie. Moj Bog, je zastokala, ^ako naj pojasnim to?
Njen mladostni obraz je bil v okvirju snežnih pramnov las tako mičen, da se je Kameron ves očaran sklonil k nji ter jo poljubil na I čelo.
(Dalie prih.)
impsrtirmsa inozemskets mila, kajti to Diilo ie velike diafe'
Me BiusodiBia mora Mmi Mediti, zalo naj rabi samo
ZLATOROG-MILO
M
ff
haiero je v hakovosii vr«Rt	m*Ecm	saieiRteRoenakovrsJBO ako nfcbollic.
Glavno zastopstvo za Kranjsko: R.BtirtC 8 n d k Ufi, Lfubli&na, <£©SP©SVfct*kS*
ODSTREL
se išče v Sloveniji na divje petelin« in Skarjevce za L 1921, eventuelno tudi udeležba vsega Ioya. Ponudbe pod ,Lovec* na upravo lista.
f j la tmm
M ntmMIt
ta kota in »Milile
finega polil&tva, ter raznovrstnih hifinfh predmetov Učiteljskim potom, ▼rži ee radi od potovanja v soboto 2. aprila od 9. ara predpoldne naprej. valagallžSu BALKAN, Dunajaka cesta.
Ogled predmetov v petek, celi dan.
Pred nakupom
naj si vsakdo ogleda veliko
gaiogo
jedilnega orodja, jekknega^ in aluminijevega, potne kofare, čev-jarokega orodja, rlnčic in zapon za Sevlje, nakano«, gumbov, vezenin in na&lvkov ter vse drage potrebščine za krojače, iiviljc, čovljr.rje tn sedlarje pri
1
v vagonih sta oddati. Pismene ponudbe na
Pm Mlinsko tiemlco HA,
Muti, EMfinStkita
LjBbijaaa. Sv. Petra osi l
Kejvežja izbira! Nizke cene!' HA VELIKO IN MALO t
ČEVLJE
vse vrste, knkor sandrie, belo letne čevlje, najfinejše ter delaveke prodaja na debelo in drobno tvrdka
A, OSBUVTt Sv. Petre c. 38.
Umerjens ceue I
Mm tem. iaMi
Drag. Beseijak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vso kreditne in privatne informacije v *u- in inozemstvu. — V abonementu ter posamezno cene zmerne.
Obvestilo. i
Obvežifava cenj. odjemalce in p. n. j občfnstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi j čevlji v zalogi.
Turlstovski čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaiki tri; (Breg) it. 1. ttBaaBaBGSuaeaOKtaBEinnaan«
POZOR S
POZOR I
Velepodjetje v Ljubljani išče
komercialnega uradnika.
Reflektira Be samo na prvovrstno mlado moč. Absolventi trgovske akademije zmožni v govoru in pisavi hrvaškega | jezika imajo prednost. Ponudbe je vposlati pod naslov g ^Velepodjetje* na poStni predal Sto v. 98.
Rumenical
Ker bo razna domača sredstva poznana, a katerimi ae da izločiti ta dolgotrajajoča, trdovratna tn tetka bolezen, ae vljudno naprofia, da se dobra sredatva naznanijo na spodaj naznačeni naslov proti povrnitvi vseh »troskov. Najboljša sredstva »e bodo potem objavila v lem listu, zato ee na proSa, da naj vsakdo naznani svoje izknSnje v tej bolezni, ker ee s tem pomore tudi drugim trpečim, da' pridejo zopet do zdravja. — Dopisi pod i»B 1921“ na upravo tega lista.
is
P«'? B P
(X)	0
•s & s S-s	S
bJU5 *;	Nil
-i?i ii
&x • o
st S.
■■■■■■■■■■■■ Bančni zavod lile
za takojšnji nastop vec
Razglas.
Druga ustmena licitacija za prodajo raznovrstnega . starega materijala v velikih količinah kakor sodov, steklenic, posod iz pločevine, dalje odpadkov od zamaškov iz gobe (pluta), odpadkov od moke, zdrob od premoga, krpe, strešnih in kartonažnih lepenk
se vrli 11. aprila t. 1. ©fe &\ ml
pri intendantnem skladišču v Mariboru, „Ob železniei* štev. 16. ■
Za interesente je ta materijal na vpogled dne 0. aprila 1.1. ob 9. uri pri navedenem skladišču.
Kavcijo 10°/o od ponujene vrednosti je vložiti pred licitacijo pri Mariborski pukovski okružni komandi.
Ispiteila SLU.
jž?!
AA/*' '■u*fc*a*3r	•<
Odgovorni urednik Autou Pcsvk,
letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 191,4, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih
Bssprsv.
v UubSjanl.
Cena krasno vezani knjigi je e® krosi.
veščih strojepisja in slovensko - nemške stenografije. Ponudbe pod „KORESPONDENT“ na upravo lista.
"O 6 Stavbeniki, zidarski mojstri, izdelo-JL	valci cementnin in cementne opeke.
Najboljši dalmatinski cement je
splitski cement
znamka „TiTANM
v vrečah a 50 kg. — Vreče se spiejinejo nazaj. Pišite takoj po ponudbe 1 Dobi se na vagone in manjše količine pri
ii mm hhml
Razglas.
Na temelju drvosocne osnove za teto 192 L in 1922 odobrene po Okr-ti-nem glavarstvu v KrSkem št. 1860/2 z dne 4 marca HM preda se ji." vi>,-lepoBCstVu ,Iioten.ež. in Novigrad* pn RadeSali Zidan most r..i IV,it:ij»k--jti -potom pismene- ofortne licitacije eiedeža množina m kokuvo:;! i«sa na ato ra in siepr do:
\m t smrekovega poraiiaesa l&sa ud 10 m aa Mm km 1009 b8 Mnu----------------------------------------------------------------
im t iiiema ---------------------------------------------------------------
1000 oi:i liraihega ----------------------------------—--------------------
t tuGv kot sorivo Urno.
ANTON KALAN, Škofja Loka.
Cena naj se loči po kakovosti lesa in sicer za snirekovinc. t/orovino,
bukovino, hrastoviuo i« cerovino. Po sprejema	80	jpi)a . "e
v vlSini celokupne vsot'-. Uprava si pridržuje p.av.-o p.i eaunu ic.a 119 . glede na najviljo ceno .amezuih ponudb. Interesenti ee.vah.to, da vlozo i pravilno seatavljene in kolekovane ponudbo do ,15. aprila 1921 opoldne pr. j gozdni upravi v Hotemežu, kjer so tudi natančnejši pogoj, na razpoko.
Hotemež, dne 12. marca 1921.
Gozdna uprava »Hofcetnež*. ^ jPriporoiajtc in razsirlajte ?Jugos!avilo4'
Tiska »Učiteljska tiskarna« v LlubUanl