Didakta 194 71 NASTAJANJE PREDSTAVE MARTINKRPAN.COM, KI SO JO USTVARILI UČENCI SAMI / Mojca Fuchs Lukežič, prof. slovenščine / OŠ Marije Vere, Kamnik V članku »Nastajanje predstave MartinKrpan.com, ki so jo ustvarili učenci sami« je opisan proces nastajanja predstave, ki so jo ustvarili učenci pri izbirnih predmetih gledališki klub in glasbeni projekt, mentorji pa smo bili le »usmerjev- alci« in motivatorji. Predstava MartinKrpan.com, ki vsebuje ideje celotne skupine, je nastala na podlagi Levstikovega Martina Krpana, vendar je postavljena v današnji čas in je zajela aktualne dogodke zadnjih nekaj mesecev (begunci, teroristični napadi, izginjanje mladostnikov, kvote slovenske glasbe, evforija nad uspehi slovenskih športnikov …), ki so bili prikazani skozi tv-studio in tv-oglase. Rezultat 9-mesečnega ustvarjalnega dela učencev je 40-minutna družbeno-kritična predstava, ki je bila pri gledalcih zelo dobro sprejeta in za katero smo prejeli zlato priznanje na 23. državnem Kekčevem srečanju otroških gledaliških skupin. 1 UVOD Biti učiteljica na šoli, ki nosi ime po prvi slovenski akademsko izobraženi igralki Mariji Veri, hkrati pa biti veli- ka oboževalka gledališča, kar kliče po tem, da je potrebno učencem ponuditi možnost gledališke izkušnje tudi na predmetni stopnji. Na OŠ Marije Vere Kamnik že vrsto let delujejo gledališki krožki od prve- ga razreda dalje, zato smo se že leta 2012 odločili, da učencem ponudimo izbirna predmeta gledališki klub in glasbeni projekt. Naš prvotni cilj je bil na oder postaviti muzikal. Pri iskanju primernega besedila, ki vsebuje tudi že melodije, smo mentorice ugotovile, da nimamo veliko izbire. Tako smo leta 2012 na oder postavili spevoigro Radovana Gobca Kresniček, leta 2013 spevoigro Uroša Vošnjaka Želvica Bara gre na morje, leta 2014 pa muzikal V deželi Oz. Gledalci so sicer bili nad predstava- mi navdušeni, a vedno bolj izkušeni učenci igralci so želeli več, nekaj so- dobnega, predstavo, ki jim je blizu, ki je »čisto njihova« …, da niso le liki na odru, ki so jih ustvarili odrasli. Kot učiteljica slovenščine pa sem želela na odru uprizoriti kanonsko oz. obve- zno umetnostno besedilo za 3. triado osnovne šole. Tako smo se v šolskem letu 2015/16 lotili projekta MartinKr- pan.com. Prvo slovensko povest, Levstikovega Martina Krpana, smo uprizorili na nekoliko drugačen, sodoben in mla- dostniško obarvan način. Dejstvo je, da so učenci precej kritični, če jim le damo možnost in svobodo izraža- nja lastnega mnenja. Prav tako jih zaznamujejo aktualni dogodki, bolj kot si odrasli mislimo. Občinstvu in učencem smo ponudili predstavo, ob kateri bi jih malce zbudili, da začne- jo razmišljati. Hkrati pa smo želeli apelirati na mlade, naj ne verjamejo vsem zgodbam, ki krožijo po medijih. Puščice kritike so bile uperjene tudi v medije in njihovo senzacionalistično poročanje ter da svet ni tako črn, kot je prikazan v dnevno-informativnem programu. Prepogosto razmišljamo pesimistično, negativno (Brdavs pro- daja seno za konje, a ker je »čefur«, je stereotipno prepoznan kot slab, »di- ler«, a v bistvu je zelo dober človek, saj pomaga Martinu). Obregnili smo se tudi ob odtujene družinske odnose (Martinov oče ne ve, da Martin že ne- kaj mesecev trenira dresurno jahanje, z mamo/bivšo ženo pa ne govori), s katerimi se učitelji srečujemo vsako- dnevno. Mlajše gledalce je pritegnil ritem dogajanja na odru, starejši pa so prepoznali kritiko družbe. Ugotovili so, da Kamnik kot znano srednjeveško mesto res nima hotela za turiste, da mladih ne ugrabljajo kar vse po čez, lik Helene Ulice, poročevalke s terena, pa predstavlja madžarsko novinarko, ki je brcnila begunca … 2 NASTAJANJE PREDSTAVE Gledališka skupina Verine zvezdice deluje pod okriljem ŠKUD Verine zvez- dice in OŠ Marije Vere, od leta 2013 pa smo tesno povezani z Mladinskim cen- trom Kotlovnica Kamnik in zunanjim mentorjem Goranom Završnikom, naši projekti pa nastajajo v okviru izbirnih predmetov gledališki klub in glasbeni projekt. Z učenci smo najprej prebrali in na- tančno interpretirali Levstikovega Mar- tina Krpana. Nato so se začeli učenci uriti v različnih disciplinah improviza- cijskega gledališča. Ustvarjati so morali različne nenavadne prizore, mentor- ji smo jih zapisovali ali pa snemali z diktafonom. Učencem smo postavljali provokativna vprašanja, v njih zbujali kritičnost in zahtevali utemeljevanje. Tako je nastalo ogrodje predstave, nato so učenci zaigrali ali besedno uteme- ljili, kako bi se lahko prizori končali. Ves čas nastajanja predstave smo bili mentorji le »usmerjevalci« dogajanja, učenci pa so bili tisti, ki so ustvarili potek dogodkov. Končni scenarij je napisal Goran Završnik (MC Kotlovnica Kamnik). V predstavi se na eni strani pojavita Martin Krpan, ki ni več tisti Krpan, ki ga poznamo iz Levstikove pripovedke, temveč 16-letni dijak, ki je zamudil avtobus, in Brdavs, ki v resnici sploh ni slaba oseba in pomaga Martinu, na drugi strani pa so mediji, ki v javnost pošljejo zgodbo Martinovega izgino- tja in ves čas poročajo o negativnih posledicah izginotja, v resnici pa je vse le splet naključij. Predstava je za- jela aktualne dogodke zadnjih nekaj mesecev (begunci, teroristični napadi, izginjanje mladostnikov, kvote sloven- ske glasbe, evforija nad uspehi sloven- skih športnikov …), ki so bili prikazani skozi medije in reklame, ki so bile del informativnega programa. 72 Didakta 194 2.1 Scenografija Predstava ima tri dogajalne odre – levo na odru je TV-studio, ki senzaciona- listično poroča o dogajanju, sredina odra je dogajanje »v živo« (Martin Krpan na avtobusni postaji, v avtu z Brdavsom, arena dresurnega jahanja …), desni del odra pa je rezerviran za provokativne tv-oglase. 2.2 Koreografija, kostumografija in petje Predstava je zmes igre, plesa in petja. Ker Martin Krpan trenira dresurno jahanje, so učenci na skladbo Radet- sky march (Strauss) sami pripravili ko- reografijo, kjer so v vlogi dresurnih konjev. Mentorica plesa je bila spet le v vlogi usmerjevalke oz. je predlo- ge učencev sestavila v celoto. Opazila sem, da učenci ob primerni motivaciji kar hlepijo po tem, da bi bili slišani. Tudi kostumografija in scenski pripo- močki so bili plod idej učencev. V predstavi so glasbeni vložki – učenci so priredili besedilo pesmi glede na do- gajanje. To je edini del predstave, kjer smo mentorji naredili selekcijo, zato je pevske točke prevzel mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje. 2.3 Vaje, premiera in ponovitve Sestajali smo se enkrat tedensko po dve šolski uri. Prve vaje so bile namenjene branju in razumevanju Levstikovega besedila, ozadja, likov in situacij. Šele ko smo bili mentorji popolnoma pre- pričani, da jim je Levstikovo besedilo razumljivo, smo se lotili improvizacije. Krpana smo postavili v prihodnost, namesto konja je imel avto, Brdavs je imel samo pozitivne lastnosti ipd. Učenci so bili še posebej izvirni pri ustvarjanju provokativnih tv-oglasov. Mentorji smo si najboljše ideje zapisali, učenci pa so jih morali na naslednji vaji še nadgraditi, jim dodati komičnost/kri- tičnost … Učence je tak način dela tako prevzel, da so prihajali do mentorjev tudi ob dnevih, ko ni bilo vaj, in pove- dali, kako bi izboljšali prizor. Z vsako novo vajo je motivacija samo naraščala. Nekaj dni pred premiero so vaje po- tekale tudi pet, šest ur dnevno, imeli smo štiri delovne sobote, vendar se učenci niso pritoževali. Prevladal je ponos, da je to »njihova« predstava in nihče ni želel, da njegov lik ne bi bil izpiljen do popolnosti. Pri izbiri nastopajočih mentorji nikoli ne delamo selekcije (z izjemo pevskih točk), ker ne želimo zapreti vrat ni- komur. Tako smo dobili seznam 26 učencev, ki so se prijavili k izbirnima predmetoma. Učenci so bili zelo ra- znoliki, imeli so različno predznanje in sposobnosti. Delo s tako skupino je naporno, vendar se trud splača, saj na odru zasijejo tudi tisti, ki imajo šibko šolsko znanje ali pa skozi vaje okrepijo svojo samozavest in suvereno izpeljejo svoj del. Hkrati pa nam mentorjem sploh ni bilo treba delati selekcije in dodeljevati vlog, saj je na koncu tisti, ki je najbolj izpilil svojo idejo, prevzel tisto vlogo. Premiera predstave je bila 24. maja 2016 v Domu kulture Kamnik. Pred- stavo smo ta dan zaigrali trikrat. Do- poldne dve ponovitvi za učence naše šole, popoldne za povabljene (starši, lokalna skupnost). Ogled predstave MartinKrpan.com je bil del dneva dejavnosti (kulturni dan) za učence predmetne stopnje. Učenci so po ogledu predstave v šoli izvajali različne dejavnosti glede na učni načrt razreda. Učenci 6. razreda so pisali oceno predstave, starejši, ki so Levstikovo besedilo že poznali, pa so primerjali vsebino in like. Predstavo smo odigrali še petkrat, in sicer dvakrat novembra 2016 ob 30-le- tnici obstoja naše šole kot samostoj- ne šole ter na območnem, regijskem in 23. državnem Kekčevem srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga or- ganizira JSKD Slovenije. Za predstavo smo prejeli zlato priznanje. 3 POVZETEK Predstava MartinKrpan.com je dokaz, da učenci zmorejo veliko več, kot učite- lji/mentorji mislimo. Ko učenci uvidijo, da je del predstave njihov dialog, nji- hov predlog za kostum ali scenski pri- pomoček, motivacija zraste in jim niso odveč delovne sobote ali pa večurne vaje pred premiero. Kot mentorico pa so me presenetili predvsem s kritično- stjo in spremljanjem ter poznavanjem aktualnega družbenega dogajanja. Za- nimivo je tudi to, da se k izbirnemu predmetu pogosto prijavijo učenci, ki so sicer ali učno manj uspešni in/ali v razredu povzročajo nered, kar pa se pri nastajanju predstave ne opazi.