leto!!., 4tev. 283
V Ljubljani, četrtek dne t. decembra 1921
Posamezna *tev. SO par • 2 K
Izhaja ob 4 sjutra].
Stane celoletno i . 240 S piesečno. ■■•«•• 20 , inozemstvo , . 600 a
Oglaai «a vsak mm višin« stolpca (58 mra) , 2 K mali oglasi do 30 mm »tolpca (68 mm) , 1 m
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredniitvo:
Miklošičeva eeata 6t 18/L Telefon it 72.
Opravnlštvoi
t'r»sernova ulica 'tM Telefon St. 36.
Račun kr. pošt. ček. nrarfa 4te». 11.812.
Ljubljana, 30. novembra.
»Vsak velik narod, ako hočo dolgo živeti, voruje ln mora verovati, »la »e v njem ln edino v njuni »kriva rešitev sveta, da iivi zato, da bi stal na Celu na-ro lov, da bi vse drugo v aebi rdružil ln jih vodil v soglasnem zboru h končnemu cilju, ki mu je določen. Trdim, da je bilo tako i vsemi velikimi narodi sveta. s atarimi in novimi in da jih je lo ta vnru dvigala in jim dajala možnost, imeti velik vpliv na usodo človeštva.*
To bosodo F. M. Dostojevskega smo Jitali ob letošnji stoletnici velikega ruskega misleca. Praznik ujedlnjenja je dan, ko bi se morali (omislili nad njimi.
Ali verujemo v poslanje narodov? Pisatelj pravi, da moramo verovati, ie hočeuio kot narod dolgo živeti. Ali tmo kdai pomislili, kakšno poslanje ima naš narod v zgodovini človeštva? Dne 1. decembra se jo razglasilo uje dlnjonju To ujodilijenje nI bilo slučajno — bilo je končno uelo velike ideje: pripravljali, so je in se je izvršilo, imelo je namen, združili naše sile z:t višje, lepše življenje, ln združilo jO) je.
Ka., pa sedaj? Ali smo premišljali o namenu, ki ga imamo kot nov zdru-ien narod na Balkanu? Kaj jo naš poklic? Ali bomo samo neprestano ponavljali zgodbo o »Svetopolkovi opo-roki»V Ali bomo dali svetu samo bajko «0 treh |rropirljivih bratih«? Ali v.m id znano, kako se končujejo take povesti in pravljico?
Dostojevskij govori sevoda o velikih narodih. Ali smo veliki ali majhni? Biti hočemo velik — vsaj tako radi poudar.iamo. Bodimo torej. Veli kih ciljev ne moremo imeti kot mal narod. Premajhni smo zanje. »Majhen je ta, kl pozna lc majhen cilj,» prav i
I Svat. Cecli. I,o veliki cilji delajo narode veliko. Naše oči eo še vedno prerij obrnjene v preteklost: pod njenim risom 156« "lovenski, hrvatski in srb-iki del svoj poseben zgodovinski pomen.
Zgodovina je pogosto ovira za napredek. »Ovire so zato tu, da jih premagamo* — pravi Emerson. Ovire, ki nas motijo na poti za višjim ciljem, je treba premagati. Treba je Iskati skupni veliki namon našega naroda,
V VVashiiigtonu se je zgodil slučaj, ti je imel odmeve v Italiji. Italijanski delejrnt je opozarjal na našo nemarnost, pa ni hotel tega popolnoma jasno povedati. Boje so baje n"šo (Jesti. To bi bilo sicer častno za nas z aekega — rekli bl — bivšega stališča.
Boljše bi bilo, ko bi se bali nas zaradi tega. kar je povedano v gornjih besedah Dostojevskega, Ideje so nevarnejše nego puške. Iladj poudarjamo našo dolžnost, misliti na neosvobojene brate. Mi smo se osvobodili v krvi in vemo, kaj je to. Bojimo so — in tudi dogodki kažejo, — da bo v bodoče tudi tako. Vendar no Bmemo ozabiti, 'la jo »moralna zmaga največja zmaga« — kakor je rekel Havliček. In moralno zmago izvrše idejo.
Po mnenju Dostojevskega mora narod igrati Bvojo ulogo v usodi človeštva. Kakšna je ta naša uloga, Ali jo moremo Izvršiti drugače kot skupno, združeno? In če hočemo hiti nekaj človeštvu, moramo biti predvsem nekaj sami sebi. Moramo se zavedati, kaj hočemo. Spoznati moramo ono višjo idejo, ki je skrita v našem ujedinjenju.
Gotovo je v nji predvsem osvojenje neosvobojenih, popolno narodno zdru-ženjo. Toda le velik duh v notranjosti bo vplival tudi na krajo okoli nas. Ce j se bomo skrbno tega zavedali, se no hodo zgubljali oni, ki čakajo. To osvo-bojenje pa moramo utemeljiti ne samo > pestjo. am|>ak tudi idejno. Co bomo naSli svoj poklic in svoj namen v razvoju človeštva, bodo k temu delu poklicani vsi, ki »o naši.
Ako tega ideala nimamo, koliko smo več vredni od tujcev? Potujčcvanjo Slovencev in narodov sploh se je vedno vršilo pod vplivom višje kulture. Mi smo sosedje dveh močnih kulturnih narodov romanskega ln germanskega «veta. Tam Imamo svojo deleže. In v tem je nevarnost, kor je kulturno podjarmljenjo stalnejšo nego poraz orožjem, tf to nam kaže pot bodočnosti, da bo odločevala kulturna zma-Kultura pa je delo. kl ga vršimo v znamenju onega velikega cilja, ki 8mo ga postavili. In če smo si po »tavill cilj, da hočemo izvršiti svoj na jjon, kl ga Imamo kot velik narod v SoveStvu. ali nI potem treba, da mn-Isnkostl podredimo velikosti in pesa betnoat »kunnoati? Le tako bomo en-
Pred sestavo nove vlade
DEMOKRATSKI MINISTRSKI KANDIDATI. - MINISTER PUCELJ OSTANE. - SEJA MUSLIMANSKEGA KLUBA.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Danes popoldne je demokratski klub nadaljeval debato o obči In notranji politiki ter o bodočem delu koallcllske vlade. Potem se le razpravllalo o novih ministrskih kndldatlh ter je kot nalverjctnejša kombinacija demokratski ministrov Izšla sledeča lista: Svctozar Pribičevič, Ljuba Davidovič, Kosta Kumanudi, Orcgor Žerjav, Ivo Krstcll In Zlvko Rafajtovič. Medsebojno razdelitev portscljcv določijo kandidati sami med seboj. Na jutrišnji seji se bo o letn definitivno sklepalo.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Na današnji seli kluba SKS |c minister Pucel:
stavil klubu na razpoloženje svo) port-felj, klub pa mu |e soglasno Izrekel zaupanje. Razvila se |e daljša debata o programu dela koalicijske vlade, kl le trajala nad dve url.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) V seji muslimanskega kluba sta danes najprej rcferlrala delegata o svojem sestanku s predsednikom demokratskega kluba, Ljubo Davldovičein. Klub jc referat simpatično sprejel. Sklenjeno !e bilo tudi zahtevati otvoritev kurzov za učitelje muslimanskih šol ter ureditev begluškega vprašanja.
Vseruski sovjetski kongres
PRED KONČNO LIKVIDACIJO BOLJŠEVIZMA.
Razorožilvena konferenca na mri vi točki
FRANCOSKE IN ITALIJANSKE MORNARIŠKE ZAHTEVE. -KONFERENCA SE OMEJI N A PAClFlCNO VPRAŠANJE.
Pariz, 80. novembra. Vseruski sovjetski kongros, k| se sestane dne 25. decembra, ae bo pečal z najnujnejšimi vprašanji ki Be tičejo sovjetske republike. V ospredju vsega razpravljanja bo stal program Ljeninove nove gospodarske politike, kar znači povratek h kapitalističnemu sistemu. V Moskvi menijo, da bo deveti sov-
jetski kongres gotovo končal t, resnim porazom ekstremistov.
Kopcnhagcn, 80 novembra. (Izv.) Po objavi ofieielncga finančnega organa sovjetsko Rusle znaša vrednost sovjetskega rublja: 1000 papirnatih rubljev za dve zlati kopejki. Leta 1916 66 je dobilo za 1000 papirnatih rubljev 6e 14 zlatih kopejk.
Dr. SCramer pri kralju
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Danes ob 17. url jc hll od Nj. Veličanstva v avdijoncl sprejel minister n. r. dr. Albert Kramcr, kl ga |e informiral o prilikah v Sloveniji.
DR. RYBAR V BEOGRADU.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Naš delegat na konferenci nasledstvenib drfav, dr. Otokar Bybar, se je danes vrnil v Beograd in je posetil zunanje ministrstvo, kjer je poročal o rezultatih konferenco.
OBTOŽBA PROTI KOMUNISTIČNIM ATENTATORJEM.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Preisko valid sodnik v zadevi atentata na bi v Jopa regenta Aleksandra je razdelil obsojence v dvo skupini: v one, ki bo se pregrešili proti javnemu miru in redu, in ono, kl so v neposrodni zvezi z atentatom.
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA
Beograd, 30. novembra. Danes od 16.30 do 19.30 so Je vršila seja zakonodajnega odseka. Razpravljali so o uredbi glede državne loterije, katera je bila sprejeta. Prihodnja seia se bo vršila jutri zjutraj.
ŽELEZNIČARJI PRI PAŠICU.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) Danes je deputaclla žolezničarjev iz vse kraljevine predala ministrskemu predsedniku Pašiču resolucijo, kl Je bila sprejeta na mitingu železničarjev pred par dnevi. V resoluciji zahtevajo v glavnem zboljšane plače, v
NEMŠKE DOBAVE ZA JUGOSLAVIJO.
Beograd, 30. novembra. (Izv.) »Tribuna* poroča, da je naročenih v Nemčiji 2000 lokomotiv in 7000 vagonov, ki se imajo dobaviti od februarja do junija prihodnjega leta. Dalje je nr.š ekspert v Wies-badenu naročil večjo število poljedelskih strojev.
AVSTRIJA NAM POSOJUJE VAGONE.
Beograd, 80. novembra. (Izv.) Ministrstvo saobračaja je odposlalo na Dunaj svojega delegata, da prevzame 800 tovornih vagonov, ki smo jib dobili od Avstrije na posodo. Ti vagoni se bodo upotrebili za izvoz domačih produktov.
ODLIKOVANJE TAJNIKA ZAGREBŠKE TRGOVSKE OBRTNE ZBORNICE.
Zagreb, 80. novembra. (Izv.) Danes je bilo Milanu Krešiču, ki je bil celih 85 let tajnik trgovsko-obrtn'ške zbornice, slovesno Izročeno odlikovanje reda Sv. Save III. razreda.
krat kaj vredni in bomo svoje ime zapisali v zgodovino človeštva ...
Ni dovolj, da ga samo zapišemo. Zapisali so ga tudi Albanci, litini, Tur-ki. Vprašanje je, kako ga bomo zapisali. Ali bo za nami ostala povest o »Svctopolkovi oporoki« ali l>ajka o •Treh prepirljivih brntih* — ali pa o narodu ki je po dolgih borbah 1. decembra 1918 razglasil svetu svoje uje-dinjenje. da jo združil svoje Bilo zato, da je ustvaril na starih zgodovinskih tleh novo zvezo kulture in so jo posvetil velikim ciliem, ki so mu bili določeni v usodi Balkana in človeštva.
O tem bj bilo treba misli*' na poti v bodočnost
Pre d rudarsko stavko na Češkem
Praga, 80. novembra. (Izv.) DrZana konferenca rudarjev jo sklenila, da morajo vsi rudarji stopiti v stavko, ako bodo podjetniki v Moravski Ostravi pri prihodnjem izplačilu vztrajali pri zmanjšanju mezde. Podjetniki bo izjavili, da vs-trajajo pri zmanjšanju mezde, oziroma zvišanju produkcije, kar je noobhodno potrebno, ako se hočojo znižati cene in povečati konzum.
Praga, 80. novembra. Konferenca rudarjev je danes z ozi'om .a odklanjajoče stališčo podjetnikov pozvala rudarjo v Moravski Oatravl, naj takoj ustavijo delo, ako podjetniki lzvodejo napovedv no znlžanjo mezd pri prihodnjem izplačevanju. Ako Izplačam podjetniki mezde ue zmanjšane, se obvežejo rudarji za izvedbo 20odstotnega produkcijskega povečanja do 81. januarja.
Delna socializacija čeških rudnikov
Praga, 80. novembra. Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo zakon o Boudeležbi rudarskih nameščencev prt upravi in na čistem dobičku. Zakon so tiče okrožij Pra-ga, Plzen, Kutna Ilora. Slany, Most, Toplico, Komotov, Karlovi Vari, Budjovice, Moravska Ostrava in kraji na Slovaškem.
Celko*ruski spor
Praga, 30. novembra. (Izv.) Ravno pred zaključkom češko logaško - ruske trgovinske pogodbe so se pojavila ostra nasprotstva političnega značaja, zaradi katerih se bo podpis pogodbe zavlekel, ali pa bodo pogajanja sploh ustavljena. Sovjetska vlada se je namreč pritožila, da živi češkoslovaška v prijateljskih od-nošajlh z bivšim ruskim vojnim ministrom Savlnskovom ln drugimi uglednimi ruskimi begunci.
ITALIJANI 7ALAGA.T0 TURKE Z M UNIČIJO.
Atene, 30. novembra. Časniki poroča-io, da je povejnik križarke »VpcrprochU predložil vojnemu ministrstvu poročilo, da je pred Kefalonljo na Italijanski transportni ladji naše devet letal lz Italijanskih tvornlc, dva in pol milijona Mauscr-patronov In drugI vojni materijah Italijanski transportni parnlk je z volnlm materljalom, kl je bil namenjen za kema-liste, odplul v Adalijo.
ITALIJANSKI LISTI ZOPET IZHAJAJO.
Ri»-\ 20. novembra. Stavka stavcev lc končana ln novlne'so zopet izšlo.
MADŽARSKA VLADNA KRIZA.
Budimpešta, 30. novembra. (Izv.) Ker so se pogalanja ministrskega predsednika grofa Bcthlcna s krščanskimi socijalci In malimi posestniki Izjalovila, namerava sedaj s pomočjo karllstlčnlh odpadnikov, krščanskih socllalcev, z Rubl nckovo skupino In z disldcntl sestaviti manjšlnjsko vlado. Spraviti se hoče dalle tudi z bivšo Tlszlno stranko In se na slanjatl nanjo pri prihodnjih volitvah, kl bodo mescca februarja.
Pariz, 30. novomhra, (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih si no prikrivajo voč, da bo končala konferenca v Washlngto-nu brezuspešno, vBaj kar Be tiče razoro-žitvo v Evropi. Prodrlo jo francosko stališče, da so Francija tako dolgo no moro vezati na kake omejitve glede svojega oboroževanja, doklor ne dobi zadostnih srarancij za onemogočenje nemško revan-že. 8 tem pa so padli tudi vsi dragi raz-oroj.itveni načrti glede Evrope.
Tudi glede Daljnjega Iztoka konferenca ne bo dosegla pozitivnih rezultatov. Vendar pa je še mogo&o, da prinese vsaj začasno zmanjšanje šolanje neznosne na-petosti. ako bo bodo omejila posvetovanja 6amo na to točko.
Newyork, 30. novemhra. Kakor poroča ♦Associated Press* iz Washingtnna, so Iz-'avlja v krogih anjleške In italijansko delegacije, da vladi obeh držav ne želo. da bi se pro?r.im razorožcvalne konference razširil. Bili pa bi pripravljeni, da kas nejo razpravljata o vprašanju vojnih dol gov in o valuti
Pariz, 80. novembra. V krogih Bele hiše se govori, da prodsednik llarding ne namerava predložiti konferenci načrta bo-
doče zveze narodov. Predsednik meni, da bi to Bcdanji položaj otežkočalo. VpraSar nje svotovnih financ, zlaeti pa vojnih dolgov naj prid« najpoprej na dnevni red,
Pariz, 80. novembra. Posebni poročevalec lista »Malin* poroča iz IVashing-tona: Vivianl ie izročil državnemu tajniku Hughcsu zahteve Francije slede mornarice. Francija zahtova 800.000 ton ve-likoga ladjevja ln JO.OOO ton podmornic. Bajo namerava staviti tudi Italija enaka zahtove ln zahtevati, da jo Vivianj podpira.
Pariz, 30. novembra. Napram vesti wj-
sldngtonskcga poročevalca lista »Potit Journal* se je iz-azila državnemu dep.n • tementu blizu sloječa oseba: Ameriška vlada jo prepričana, da bi odgoditev wa shinrtonske konferenco, katero bi povzročilo predčasno odpotovnnle odposlan eov, moglo imeti težko posledice. Amerika bo dolovala na to. da te konforenca no razpusti poprej, dokler bo ne rešijo nastopna vprašanja: 1.) Dogovor glede razorožitve na morju. 2.) Itazveljavljenjo angleško-japonsko zvezo. 8.) Obve/noBt Japonske, da izprazni Santung. 4.) Enako obveznost, katera se tiče Mandžurije.
Landru obsofen na smrt
Pariz, 30. novembra. (Izv.) Danes Ic bila razglašena razsodba v procesu proti morilcu cnajsterlh žen, Landruju. Ves Pariz |e pričakoval razsodbo z mrzlično napetosllo. Po mestnih ulicah le vladalo življenje, stično onemu pred par mcsccl, ko so Parlžanl v skrajni nervoznosti pričakovali poročila o izidu boksarske tekme med svojim rojakom Carpentlerljem in Amcrikanccm Dcmpsevlem. Sodno palačo Je oblegala nepregledna množica ljudi, pričakujoč poročila o pravdoreku. Tudi urcdnlšlva pariških dnevnikov so bila obdana od tlsočev In tlsočev.
Posvetovanje sodnikov |e trajalo nenavadno dolgo. Landru le bil spoznan krivim, da le umoril vseh enajst svojih zaročenk ln le bil obsolen na smrt.
Prebivalstvo |e sprejelo vest o smrtni obsodbi po ogromni večini z odobrava-n|cm. Pojavile pa so se tudi posamezna skupine, kl so Landruja zagovarjale (n označevale obsodbo kot prenagljeno. Da detnonstradi nI prišlo nikakršnih. Pariški dnevniki so objavili razsodbo v posebnih Izdajah.
Dunaj, 80. novomhra. (Izv.) Narodna skupščiita je danes v zvezi s plebiscitnimi pogoji za šopronjsko ozomlje ratificirala Beneški aoorazum.
Moratorij za PšemSilo?
London, 80. novembra. Potovanje Stln-nesa in Rathenaua je baje v zvezi z vprct šanjein moratorija za Nemčijo. Različni angleški organi Bmatrajo moratorij za edino možno sredstvo, da ae reši problem reparacij. Dr. Itathenau je obiskal različne vplivno osebnosti, med njimi tudi angleškega državnega kancclarja.
London, 80. novembra Kakor poroča politični poročevalec lista »Daily Mali*, je imel Rathcnau včeraj razgovor z Robertom Homem, kjer sta razpravljala o vprašanju roparacljskih odplačil Angliji in o vprašanju moratorija za Nemčijo. Horne jo ta vprašanja temeljito proučil.
PRED UKINJENJEM PROTINEMŠKIH SANKCIJ.
Pariz, 80. novombra. Poslaniška konferenca se prejkone no Bcstano pred 2. decembrom. Prihodnja posvetovanja so bodo skoro gotovo tikala note angleško vlade, katera zadeva ukinjenje vojaških sankcij ob Renu In zmanjšanje vojaške kontrolo v Nemčiji.
EPIDEMIJA V PETROGRADU.
Berlin, 30. novembra. V Petrogradu so se v zadnjem tednu pojavile epldcmičnc bolezni, zlasti pegasti legar; bati se le, da se bodo zelo razširile.
ŽENSKA KANDIDATINJA ZA> NOBLO-VO NAGRADO.
Kopenhagcn, 80. novembra. (Izv.) Finska žonaka udraženja so objavila proglas, v katerem kandidirajo znano švedsko pisateljico EUen Key za Noblovo nagrado.
PONEVERJENJE MILIJONSKEGA STAVKOVNEGA FONDA.
Budimpešta, 30. novembra. Policija je aretirala stavca Jakoba Outmanna. ki je bil predsodnik strokovnega udružonja tiskarjev, ker jo bi! obdolžen, da jo po-novcril fond za stavke v znosku £0 milijonov kron. Ta aretacija je povzročila v vseh stavskih organizacijah velikansko razburjenje. Nameravala bo je v kratkem proglasiti demonstracijska stavka, enmo vsled Intervencijo Bekretarja strokovno organizacije Plcidla bo Je sklenilo počakati odločitve senata.
NOVO GLEDALIŠČE SE JE PODRLO.
Newyork, 80. novembra. Na novo «e-zidano gledališče v Brooklynu se je podrlo. Pod razvalinami je pokopanih 25 mitvih delavcev.
Borza
Zagreb, devize: Berlin 101 — 102, Milan 1100 — 1170, London 1158, Nevr-vork kabel 285, čtk 28z, Pariz 1950 — 2000, Praga 800 - 310, Švica 5400 — 5500, Dunaj 8.05 — 8.05, BudimpeSta 8(1.50 — 88.75, valute: dolarji 278 — 285, levi 185 _ 190. rublji 22 — 30, na-polconi 900, marke 110 — 115, leji 190
—	200, liro 1140.
Banka za Primorje 800 — 880,
Trg. obrtna banka 200 — 205.
Ilrv. eskomptna banka 745 — 780.
Brodska banka 385 — .195.
Jadranska banka 1425 — 1450.
Jugoslovcnska banka 475 — 480.
Ljub. kreditna banka 910 — 925,
Narodna banka 500.
Praštediona 5525 — 5fi00.
Rcčka pučka banka 510 — 518.
Srpska banka 720 — 725.
Eksploatacija drva 750.
Dubr. paroplovna družba 4200 — 440(V
Goranin 655 — 600.
Narodna šnmska industria 570 — 5'95,
Outman 1700 — 1750.
Slavonija 685 — 700.
Ljub. strojne tovarne In livarne 900.
Beograd, valute- dolarji 71, franki 495, marke 28. leji 51.50, levi 45, devi-z o: London 288. Pariz 505, Zoneva 1350, Praga 77.50, Dunaj 0.90, Berlin 25, Milan 293, Budimpešta 9.75.
Curih, devize: Berlin 2.00, Nevtvorlt 5.26. London 21.02. Pariz 36.70, Milan 21.55, Pragn 5.60. Budimpešta 0.70, Zagreb 1.80, Varšava 0.14, Dunaj 0.15, avstrijske žigosane krone 0.99.
Dunaj, devizo: Zagreb 3173 — 8177, Beograd 12.690 - 12.710, Berlin 3722 — 3728, Budimpešta 1218.50 — 1221.50. London 34.490 — 84.510. Milan 84.690 — 34.760, Ne w vork 8598 — 8602. Pariz 60.280 — 60.320, Praga 9347 — 9353, Sofija 5195 — 6705, Vaišava 220 — 222, Curih 163.975 - 16-1.020. valute: dolarji 8518 — 8522, levi 4995 - 5005. marko 8522 — 3528. francoski franki 59.980
—	60.020, lire 81.190 - 34.310, dinar,ji 12.650 — 12.670. poliske marko 214 — 216. leji 6245 — 6255, švicarski franki 162.975 — 163.025, češke krone «517 — 9323.
Berlin, devize- Rim 994 — 996. London 974 - 976, No »vork 244.75—215.25, Pariz I(198.30 — 170170, Švica 4645.85
—	4654.65, Dunaj 7.08 — 7.12. Praga 357.70 — 858.30. Budimpešta 82.76 — 82.84.
Priporoiašte „iufro"i
Po trZaSki stavki
Trst, 20. novombra.
SploSne stavko v Trstu je konoc. Pod kakšnimi pogoji so jc dosegel sporazum, da so Sli delavci zopet na delo, sem že poročal. Ni pa ostal štrajk brez posledic, kar dokazuje dejstvo, da so vt-lod faSlstovskcga nasilja nad umorjenim strojnikom MUllerjem in tajnikom tipografskega društva Girar-dijem grafični delavci celo Italijo proglasili protjstnj štrajk proti zločinski roki fašizma, katerega vzdržuje kapital Italijanske vcleimlustrijo.
Vodstvo fašistov, posebno tržaških, opisuje »Lavoratore* te dni na sledJ-či zanimiv način: »V Trstu obsioja «li Comitati di orgauizzaziono civile». T,i odlior meščansko organizacijo dobiva podporo od trgovcev in industrijalcev, ki vzdržujejo v ta namen poseben prn-pagandistični urad. V tem uradu sede številni urvluiki. Za svojo delo so izredno dobro plačani. Njihov posel jc prirejanje manifestov in iskanje novih senzacij. Na podlagi teh so podajajo ♦ašisti na kazenske okspodlc']o.»
Sodna preiskovalna komisija baje Še vodno ni prišla na sled pravim morilcem Mllllerja, na katerega so tolo-vafl streljali toliko časa. dokler so je v krvi zgrudil na tla. Vsled Miilletje-ve smrti >e »I.n\oratore* šti vedno razdražen in piše, da vpije MUllcrjuva kri po maščev anju.
Tržaški dogodki so medtem prišli ne le v evrop-ko javnost, temveč tu.li prod notranji forum Italikinsko države, pred rimski parlament. V soboto, dne J?3. novembra sta v tej zadevi predložila parlamentu interpelacije komunistična poslanca Rombncei in Buozzl. Interpellrnlsi "ta vlado radi štrajka in posledic, ki jih ho gibanje Imelo ua delavstvo. Na interpelacijo jo odg s-v:\rjal poip.ijnik min;stra za notranje ze. leve T"si. NnglaSal je, da jn na-t"am kovinarski stavki rimska vlada hotela za v<ako ceno vzdržati dosledno nevtralnost in da jc zasledovala pazno vso dogodke, ki so se dolgra-vall zadnje dni v Trstu. Tudi jo odredila vse potrebno za javno varnost potem, ko jo radi štrajka prišlo do resnih posledic. Zagovornika vlade jn pobijal tržaški komunistični poslati")* Bombncci. U je dokazoval, da je kriva štrajka v Trstu cdlnoli* vlada in njeni i organi, ki trpe v svojem področju oh-j orožene tolpe sitih Industrijalcev, fa-' Šiste. Debata o predmetu je končala i na običajen način, namreč z oblhibo. da bo rimska vlada storila vse. kar »e ji zdi potrebno In kar jo v njeni moči. da se siičnj dogodki v bodočnosti preprečijo.
Kako bo ta svoj obet izpolnila, se bo pokazalo v kratkem.
v tem, da se ti portttte odstrani «trnR
za narod ln prod narodom, ker narod
ima vodno svojo končno in odločilno besedo, njegovo voljo no more nikdo izigravati, uiti sprečavatl v sklepih. Tudi njegovi Izvoljonl poslanci ne morejo tega, ker oni so samo mandatorji naroda, kl jim izreka zaupanje ali pa nezupanje pri volitvah. Vprašanjo odhoda v Beograd mora rešiti glavni odbor stranke v sporazumu z ostalimi hrvatskimi strankami iz bloka.*
Oledu Protičeve akcijo jo poslanec Ileusler rekel, da Radlčeva stranka ne more sodelovuti s Protičem, ker je njegova akcija reakcijonarna in išče Protič zaslombo med Hrvati samo za to. ker njegova akcija mod Srbi ni uspela.
Angleški listi o nas
Ugledni škotski list »Scotsman* z dno 17. novembra prinaša kritiko o predavanju ki ga jc imel profesor Charles Sarolea v Kdinburgu. (Profesor Sarolea je rojen Belgijce in jo sedaj lektor francoskega jezika na tn-moSnji univerzi. Mod vojno jo zelo uspešno deloval kot publicist In si priboril velik ugled v angleški družbi.) V 1 cm svojem produ vanju je naghlšal profesor Sarolea, da jo dolžnost velike antanto, da podpira malo antanto, ki so jo izkazala kot močna čuvarka srednjeevropskega mirit. Nasprotovati moli antanti bi bil višek slabo politik", ki Id ncodvračljivo vodila k nov| krizi Srednje Evrope iti ki bi mogla povzročati nedosledno poslodlco. Sar >-lea jo povdarjal. da jo kriva svetovne vo:no Avstria ki je vodila proti Srbiji vedno diabolično politiko.
Po predavanju so jn oglasil k besedi znani pesnik George Deongleas, ki j« skušal braniti Avstrijo, češ da je slaven krivec svetovne vojno Nemčija in no Avsrlja, ki jo bila ob izbruhu vojno žo tako gnila, da tega sploh ni mogla storiti. Nato je povzel še enkrat besedo profesor Sarolea in povdarjal da ne more prokllcntl svojih izvajani, ker se jo na svojem potovnivu po u-sledstvenih državah prepričal na lastne oči. kaka dlvjaštva so i uran kili Avstrijci s Srbi. Kakor so vidi iz te kritike imamo v profesorju Sarolea dobrega in uglednega prijatelja,
V listu »Sutidav Pictorial* z dne
TO veliko nalog« tšo nala omladina rešila le potom složnega dela Ako v d»-naJnjl borbi ne bo složno nastopala niti ona omladina, ki hočo širiti Idejo o potrebi edinstva, je to le žalosten dokaz, da no pozna važnosti svojega dela. Ni potrebno podpirati posamezno politične stranko, temveč lo brez prestanka Uriti med narodom jugoslovansko Ideologijo. (Jmladina mora delati neodvisno in samozavestno, strniti moru svoje vrsto ln ne dopustiti, da pade niti ona kaplja strankarskega Btrupa v njono vrste. Politično stranko žrtvujojo večji dol svojega dela lo v strankarske koristi, manjši pa v korist državo. S svojimi uiotodami raz-žgalo so plemensko prepire, zato ee ne sme vsaj omladina navzeli strankarskega duha, nasprotno, a svojim iskrenim ju-goslovanstvom mora prinesti v politično borbo novo življenje. l.e s skupnim delom burno dosegli skupni cilj.
Politična delete
+ Previsoko streljano. Mod gosp.
Kasto Punioslumškoiu, glavnim urednikom «Slov. Naroda* iu mariborskim »Taborom* se ju vnela zelo živahna polemika radi ustanovitve mariborske oblasti. Ntan bi so zdelo škoda času posegati v polemiko o zadevi, ki ni več aktualna v tej smeri, kakor bo jo skuša tretlrati. Vendar se pa natn zdi, da strelja gospod Pustoslcmšek v »Slovenskem Narodu* previsoko, ako Itočc identificirati »Tabor* z bivšim ncmškutamkini »Štajercem*. Tudi ni-o posebno okusna taka pretiravanja kot jo n. pr. njegova trditev, da bi se morali radi dr. Plpnšovega članka v grobu obračati Aškcrc. Slomšek, Knič. Vošnjak in Razlag. V interesu stvari bj bilo, ako bi so vršila taka polemika z obeh strani v naprednem časopisju L večjo mirnostjo in preudarnost io.
+ Klerikalno časopisje o socialdemokratih. Čudna jo zveza med klerikalci in socialdemokrati. Ko žive med seboj v najtesnejšem objemu, drug drugega grizejo in psujejo. da jo kaj. Zadnjo dni »ta se vrgla na socijalUtc manjša dva klerikalna «poštcn'aka». »Straža* prinaša karakteristiko poedi-nih socialdemokratskih voditeljev in piše: »Debeli Kristan z v Izdajstvom delavnih interesov ugrabljenimi milijoni, stric iz Amerike — suhi Kristan z zdravo dolarsko valuto, stari frazer
-f Konflikt na ladn]! seji konferen
ca v Portorose. Na zadnji seji konference Muslmlstvenih držav v Portorose je prišlo do jako zanimivega Incidon ta. Predsednik konference, italijanski delegat Avezzana, je rcasumiral zaključke konfercnco poproj nego so bili leti natisnjoni, rcasumiral jih jo v francoskem jeziku, a poprej jo bilo sklonjeno, da so sklepi objavijo tudi v italijanskem jeziku. Ker pa sklepov v italijanskem tekstu ni bilo pri rokah in jih delegati niso mogli kontrolirati, jo predlagal poljski delegat, da naj bo v slučaju spora pravoveijaven le francoski tekst. Temu predlogu »e jo pridružil tudi češkoslovaški delegat. Avezzano so jo protivil odločno, češ, da je v mednarodnih dogovorih navada, da se Izda dvojezičen tekst. Nato sta izjavila tudi francoski in Jugoslovanski delegat, da so strinjata s poljskim predlogom; francoski delegat je celo izjavi!, da podpiše sklepni protokol samo v slučaju, ako so kot mero-dajni tek«' (loločl francoski. Nato je vstal amotiški delegat Smith. ki jc priznal ulogo francoskega jezika kot diplomatskega, toda ker jo angleščina danes v pretežni večini trgovski Jezik, a konferonea j« obravnavala le gospodarska vprašanja, je stavil kompromisni pre-llog, da sc protokoli sestavijo v angleškem jeziku. Delegati Poljske, Češkoslovaške. Jugoslavijo In Francijo so so protivil! tudi temu orcdlogu in vztrajali na svojem stališču. naj se prizna francoski tekst kol morodajon. To stališče je končno tu li zmagalo. — S tem značilnim incidentom je bila zaključena konferenca v Portorose.	•
uay t ictonal* z nno	]jul,lj:,nskl dar,d! (gigerl) advo
20. novembra pita o konferenci v \\.v	jL . , raz,, drug ,.rol<v
shtng.om, lord I.ovved Fraser ,n t in	M8mclllljo6i pojavi, pošienja-
em omenja mimogrede tudi nas na -ia J ........ _ 1 J n.!m, ii.ih» n..
xi_ i. .....,,._r„i„i..i.i... »...i i'h.	kov pa prav malo...* »Domoljub* p.i
čin. da jo vreden zabeležim. Lord Fra-1 ser pravi, da je že ve:na zadostno po-
1- .........
pra
pravi da se socialistov ni treba l>a'l, ■ ' ' — Malo
i 1 ; " , .11 :,V„ i »zakaj ti se dajo poilkupiti*. - Malo kazala, da so velike bojne adje brez dostojnosti bi tudi neprizadet čb»-prnvc cene in da zato n. bil« trena , pričakoval «1 klerikalcev, sk ,ea i se posebej konferenco v \ i- VSJl; auUlor'80 nU,iveu del črno - m>
ihlngton. da sklene odnravo velikih
Indij. Konferenca je bila naperjena j + Zopct italiinnska mUfilikacija.
dro - rdeč« koalicije.
R(52k©3 v 5?ad£žev» stranki
Z ozirom na poročila in vesti, ki so sc zadnji čas pojavljali) v javnosti glede nesoglasja med mlajšo in starejšo skupino poslancev Radlčcvo stranko glede sedanje pasivne taktike stranke, je zastopnik zagrebških »Novosti* olii-.-kal Ivadičevega poslanca Karla Ileus-lerja in ara vprašal, ako so resnične vesti glob odhoda poslancev Kadič"-ve stranke v beograjsko skupščino in o nesoglasju nted starejšimi poslanci in mlajšinii, kateri zailnii odločno za-htevjo, da stranka prekine dosedanjo taktiko. Poslanec Ileusler je nato odgovoril:
♦ Mi poslanci v provinci ne dobivamo iz Zagreba to jo od vodstva stranke prav no! enih poročil in informacij. Zato tudi ne vem. kaj je s tem pokrc-tom poslancev naše stranke, ki zahtevajo odhod v Beograd. Kar se pa tiče rvari samo. bi najraje o niej molčal, toda zdi se mi, da značl molčati v gotovem primeru istotoIP-o. kakor zagrešiti napram narodu velik zločin. Na eni za In lih sej poslancev našo stranko sem zahteval, da so sklepa o naši taktiki napram Beogradu in da se sklcno trlc-de odhoda v Beograd pozitiven sklep. Ta sklep bi imel svojo pozitivno stran
proti Japoncem in naj bi dosegla m!r na Daljnem Iztoku, kar so ji pa ni posrečilo. Sicer pa je itak vsa konferenca brez cene. kakor sc n. pr. vidi naj-neiše iz tetra. da sc naši mladi |«l-
Reški lis' »Voec del Popolo* jo objavil preteklo soboto dopis svojega beograjskega dopisnika, ki mu je poslal interviv s predsednikom Jugoslovan-
tasne se iz toga. na so naši miau, ni- s novinarskega udruženja Dilša-.latelj, Jugoslovani v najbolj veselem ^ N,koIajovidom_ Usl piSo, da je razpoloženju pripravljajo, da izbrišejo Niko,.1jovi(i j7;avii. da se mora naša Albanijo iz sveta.	država prcosnovatl popolnoma na fc-
»Scotsman* z dne 10. novembra pri naša daljš: članek, v katerem hvali Jugoslovane in Albance, da so bili pametni in da so so podvrgli sklepom Zveze narodov.
Tla za našo propagando so na Angleškem torej ugodna, žal. da so to z naše strani dovolj ne uporablja.
leralističnem principu, ako hoče najti izhoda iz sedanjih neurejenih razmer. — Dušan Nikolajevlč sedaj izjavlja v listih, da so še nikdar ni razgovarjal z nobenim italijanskim novinarjem, zlasti pa 7 imenovanim nc, ker v času, ko jo izšel ta dopis, njega sploh v | Beograd,i ni bilo. Kar se pa lito nje-
__govc »Izjavo*, je ista načelno neresnič-
' ua ker iz vsega, kar je Nikolajevlč
ju*os?ov. ©mladini!	ffl^SftogS
Brnska jugoslovanska omladina sprem- nikdar trdili! — V zadnjem času Itu-lia 7, velikim zanimanjem dclovanjo svo- ll!ani sploh kai radi fnlstflcjrajo razne ih bratov v domovini in pozdravlja z izjave in ž njimi mistificirajo Italijan-velikim odobravanjem vstop omladine v sko javnosti
politično življenje. V današnji dobi kli- > -f Skader za Jugoslavijo. V skadar-čo vsakega zavednega Jugoslovana žo skem predmestni Saroke pod Tarabo-njegova vest. da stopi v obrambo držav- šem jo priredila omladina ln skaibr-nesa edinstva. ki ga spodkopajo z no-i »ko meščanstvo dne 28. novembra ve-?asli.'-ano drznostjo brezštevilni izrodi, ličastno naeijonalno manifestacijo za Državno edinstvo je prvi pogoj za do- združenje teh krajev v Jugoslavijo, sego narinliicga edinstva, zato je stalno Zvečer se je vršila predstava »fladži potrebno navajati naš narod k edinstvu. Loje* ln drame »Jazbec pred sodi-Samo v skupni državi se bo lahko izvr- ščem* ter neko kulturno - nacijonalne šilo popolno ujeillncnjo Srbov, Hrvatov proda vanje. Ljudstvo zahteva enoduš-in Slovencev v eno celoto.	' no svojo pripadnost k Jugoslaviji.
Po svelu
—	Afrika pradomovina človeka.
Londonski lis*! poročajo o razstavi itačlovcške lobanje v britanskem muzeju. katera jo baje starejša od ucan-dertalskega človeka. Lobanjo bo našli v neki duplini tia Brokun IIili Mino v Rodeziji v južni Afriki. Našli so jo kot edini človeški ostanek v 80 čovlj-iv globoki duplini. Prazgodovinar londonsko univerze prof. Elliot Smith ! trdi, da je ta lobanja doseda j ho no-' poznanega tipa pračloveka, ki jc živel gotovo prej kakor znanj neandcrtalski , človek. Smith smatra odkritje za opo-' rišče teoriji, da je Afrika pradomovina ! človeka.
—	Tajno oboroževanje v Nemčiji.
To dni je vznemirila celo nemško javnost zahteva ant.nitino kontrolne komisije v Drusdenu, da »o poruši en del tvornice Rockstroh v Ileidenau-u, češ da se uahaja v tvornici tajno skladišče oriržja. Ravnateljstvo tvornico jo hotelo komisijo prepričati o nomožnosti takega skladišča, ko pa komisija ni umaknila svoje zahteve, se je delavstvo s silo uprlo. Oblasti so bile končno prisiljene ugoditi zahtevi kontrolne komisije. Komisija jo pregledala tvornico in na ta način skladišča, ki so bila polna topovskih cevi in drugega vojnega materijala. Pri preiskavi se jo dognalo, da so direkcija in delavstvo vedeli za to tajno skladišče. Seveda, sc sedaj trudi ravnateljstvo, da pokaže zadevo v povsem drugi luči. Ono trdi, da ni iinelo namena skriti orožja ali z njim lajno trgovati, pač pa da ga je hotelo skriti pred organi, ki orožje nabirajo in ki z nckoroktnira postopanjem pri prodaji materijala podružujejo ccno. Urez dvoma bo to odkritje imelo za Momčijo težke posledico, ker antanta itak ve, kaj in kako sc skrivaj dela v Nemčiii.
—	Reformiranje poStncga obrata v
Nemčiji Državno poštno ministrstvo jc izdalo poluradno poročilo o posvetovanjih glede reformiranja poštnega obrata v Nemčiji. Gre predvsem za priprostejša in cenejšo gospodarsko vodstvo, za razbremenitev železniških pošt z napravo velikih krajevnih pisemskih dostavljalnic, dalio za preureditev telegrafskega omrežja in njega proobrazitev s pomočjo novih Siemcn-sovih brzih telegrafov; končno streme tudi za zmanjšanje števila poštnega uslužbenstvn ter za vpokojitvijo uradnikov, ki imajo že polna službena leta.
[ Prosvefa
Nove mmlkallle 'Glasbene Matice-»Glasbena Matica* v l.lubljanl naznani da so dospele Iz tiskarne sledeče muz! kalile: P. H. Saltner: »V pcpelnlčnl noči cena -10 kron; Mlchl Josip: »Stlrl Preše: nove pesmi*, cena 28 kion; Kogoj Marij: ■»Trijo samospovl*, cena 24 kron; Pavči1 Josip: :Deset samospevov*, cena 80 K in na novo predelani klavirski album mladino od Josipa Pavčlča, cena 24 1 Omenjene muzikallje se dobivalo v »Gb benl Matici*, Gosposka ulica 8/1, Polo, tesa sc dobe posamezni litOKrafiranl sovi od St. Hrlstlč-a: »Opelo* In pos.i. rneznl stavki »Llturgije od Calkovsklja iit Mokranlaca, kl so sc peli na zadnlem Mailčnein koncertu.
Lludslto vseučilišče v Cellu. Pretek!) ponedeljek )e predaval prof. Kožuh e solčulli urah. Vkljub slabemu vremenu ie bil obisk zelo dober.
tCunkurlev večer* priredi Dramatik društvo v Celju dne 10. t. m. s sedelo-vanjem slovcnskesa ženskega društvu, sx. Otona 2upančlča In I. Albreclita, gr. dr. Sajovlčeve In gdč. Držajeve. Dne 11. in U. t. m. se bo Igral v gledališču Car, kar|cv »Jakob Ruda*.
Prvi kongres Ingoslovensklh obllkujo čili umetnikov v Zugrebu. Od 8. do 11 decembra t. I. sc bo vršil v Zagrebu prvi kongres lugoslovcnsklh oblikujočlh umetnikov. Tega kongresa se lahko udeleži vsak oblikujoči umetnik. Glasovalno pra-vleo bodo pa Imeli po dogovorno sprejetih pravilih samo delegati, katerih bo pet Iz vsakega kulturnega centra. Kdr« reklekilra na znižano vožnjo In na sta-novanie v Zagrebu, naj se nemudoma (nalpozncje do dne 3. decembra) pismeno zglasl pri društvenem tajniku. (S. Santel. tehniška srednja šob), da se morejo S« pravočasno napraviti potrebni koraki. Na poznejše prijave se ne bo mogoče os' ratl. — Odbor.
Trobil lubllej 'Glasbene Matice». V le
tošnjl koncertni sezoni 1921/22 obhaja naša »Glasbena Matica* 5uletnico svo lega obstoja kot društvo. Ustanovljena Je bila leta 1872. Deset let poznele h začela delovati kot glasbeno šolski zavocl deset let pozneje pa si le ustanovila svol pevski zbor. Tako praznuie v te| sezeri »Glasbena Matica* poleg SOletnlce dru-I štvenega obstoja še 40lctnlco glasbeno-■ šolskega dclovan)a in pa 30lctnlco kon. j eertnega delovania. Ta svol trojni lubllej | liočc proslaviti »Olasbena Matica* s ciklusom lubllclnlh koncertov, v katerih bodo nastopali poleg društvenega pev-skega zbora ln orkestralnega društva ?t razni solisti, kakor: ga. Lovšetova, Be-tetto. Križal, Riiavcc 1. dr. Na teh kon-certlii se bo Izvajala naša naiboljša zbo. rova In solistična literatura od najhollvh del stareišo dobe do najnovejših del naših, pa tudi Jugoslovanskih skladatelje^ Kot prvi koncert Iz tega cikla se vrii konccrt opernega In koncertnega peve) Julija Bete 11 a, ki bo pel celo vrsto basovskih samospevov od VllliarJcvcja • Mornarja* In Sattncrlevcga »Zaostalega ptiča* pa do najnovejših Skrjančcvih in Kogojevih del. ISctcttov konccrt sc vrS v sredo dne 7. dcceinbra ob 8. uri zvcčei v dvorani hotela »Union*, na katerega žf danes opozarjamo vse naše občinstvo. 0 sporedu, ki le Izbran, zelo bogat In reprezentativen za basovsko solistično literaturo, prihodnjič.
M\M\\ vestni!*
Jezdni odsek telovadnega društva Sokol obvešča brate-iezdece, da se zopet vrše vaje po stari določitvi dneva io časa. Pričctek v sredo dne 4. decembra 1921. — Zdravol
Seja zlctnega finančnega odseka JSS se vrši v petek dne 2. novembra točno ob 8. url zvečer v Saveznlh prostorih v Narodnem domu.
Šport
Razdcllevanje smučI, naznanjeno zi danes, se vsled nepričakovanih ovir vrS dan pozneje. Dan se pravočasno objavi — Športna zveza.
v decembru
Opazovanje nočneira neba v zimskih vo-čerili nam nudi poseben užitek. Gotovo na ikrasnejša ozvezdja so tedaj na nebu. V podobi velikega čotverokota nam sijo veličastni Orijon, ki ima v sredi 6vitlejSo 3 zvezde, znano mel ljudstvom pod imenom Jakobovo palice. Nekoliko južneje od teh »palic* jo znamenita megla v Oriionu. To svetovno meglo lahko opa-zircmn že z vsakim tn::lim daljnogledom. Kar vi limo. jo žareča plinasta masa, ogromnih dimenzij in oddaljenosti.
Druga vočja ozvezdja na večernem Južnem nebu so: Veliki pes z najsvltlejšo zvezdo celega severnega neba: Sirijem. Daljo Mali pes, Vodniar. Pegaz. Ribe. Oven. l!ik Gostoscvoi in Eridan. Na severnem nebu pa ozvezdja: Orel, Labud. An-lrnmcda, Cefej, Kasi.iopeja v podobi velikeca nemfkcga W, Porzej, Kočijaž, Dvojčki, liak. Veliki tn Mali voz.
Vsi veliki planeti. Katero sino opazovali v poletnih večeiih nn zapadnom nebu. so prešli polagoma na jutranje nebo vsled navideznuga pomikanja solnca na svoji puli fv resnici pa radi sukanja na še zemlje krog solnca). Jutranje ure so ugodne onazovanie vseh Dlanotov.
| Planeti: Saturn. Jupiter ln Mart so v ! ozvezdju Devico. To ozvezdje pa vzhaja i meseca decembra kmalu po polnoči. Vsi trije planeti se nahajajo v premi črti, v jetln.ikomerni razdalji drug od drugega. Sredi meseca vzhaja Saturn o polnoči, ono uro kasneje Jupiter in ob 2. Mart. Znameniti Saturnov obroč, ki jo bil mo-scca avgusta neviden, sc jc pričel odpirati in kazati svojo znano obliko. Tudi i prihodnje celo leto no bo veliko boljo I viden kot sodaj. Jupitra in njejrovo svlt-Icjše 4 lunlco pa lahko opazujemo žo z malimi daljnntilodi. Skoraj vsako noč nar stajajo mrki Jupitrovih liinlc.
Rdečkasti Mart so nahaja severno-■ vzhodno od zvezdo Splca v ozvcz-lhi Do-vico. Radi veliko oddaPonostl In nizkega stanja na nebu ni posebno hvaležen opazovalni objekt. Z lahkoto pa so vendar opazujejo žo z malimi daljnogledi njegovi poli. ki so nam kažejo v beli svetlobi — polarni sneg.
Danica (Venera) vzhaja eno uro prod solnčnlm vzhodom. Lep prizor bo 0. decembra, ko se bo nahajala Danica v ne posredni bližini svetlo zvezde stalnico flota v Škorpijonu. Merkurja j« tci!e najti In sicer radi snlnčna bližine. Koncem meseca preide na vzhodno anlnčno stran ter postane večerna zvezda. Zadn.il kra-ieo bo stal 22. doc. južno ood Saturnom.
dno 23. pod Jupitrom ob 2. uri zjutraj In zvečer istega dno preide v neposredni bližini mimo Marta. Dne 28. dec. zjutraj bo stala Danica južno pod zadnjim kraj-ccm. Dno 22 dec. ob 9 uri 8 minut jo pričete]! zimo, in tega dne jo tudi solnee na nebu najnižjo. O.l tejra trenutka pa začno polagoma dan zopet raBti.
Zadnje incscco so razni časopisi razmo-trivali vprašanje, ali prebivajo na luni bitja Intcresantno bi bilo znati, kako je na luni. Ze s prostim očesom moremo opazovati, da nam luna kažo lise in svit-lejšo dole. Ze daljnogled pri manjši povo-čavi pa nam odkrljo nebroj znamenitosti. Vidimo pogorja, ki so povsem podobna našim zomcljskim pogorjem. Ta se raztezajo več sto kilomotrov na daljavo, vidimo pa tudi pogorja, ki imajo podobo kolobarja. Ako so ta pogorja večje dimenzije. se zovejo krožna pogorja, manjša pa nazivljojo kratko: kraterji. Posebnost jo, da se nahaja v sredini takih krožnih pogorij po navadi Se kaka centralna gora ali pa tudi več takih formacij. Okrožna jiogorja imajo v premoru po voč kilometrov, po 100 km ali tudi več. So pa tudi manjši objekti, kl imajo obliko kraterja.
Črno lise, kl jih lahko opazujemo že s prostim očesom, so prostrane ravnine. Naše solnee obseva tudi luno. Sence, ki
! jih dajejo razna pogorja, ko obseva do-; tično pokrajine solnee. prav lahko opazu-! jemo. S pomočjo dolžin teh senc in V6a-j kokratno višino solnca nad luninim površjem določajo astronomi višino in vcli-j kost pogorij In gor na luni. Izborili poznavalci lunine površino, kakor Maedler i Schmidt, Neison, Lohrmann, Klein, Pi-ckering in drugi astronomi, so celo narisali podrobne karto o lunini površini. Na teh karlah so celo zaznamovani mali hribčki. Znano je, da astronomi poznajo lunino površjo veliko natančneje, kot geografi zemljo, ker so na zemlji pokrajino, kamor šo ni stopila človeška noga. Na luni ni oblakov, da bi mogli zastirati a-j stronomom pogled na površino lune. Ni i vode niti zraka. Kamor solnco pnscva. jc silna vročina, kadar pa solnee zaido, vlada svetovni mraz.
Dan traja ua luni 14 dni, noč jo Istotako dolga. Razmere na naši sosedi todaj niso baJ prikladno, da bi sc razvilo kako življenje v našem zmislu. Ali je luna sama na sebi tudi popolnoma mrtvo nebe-Ako telo? Astronomi so prepričani, da luna šo živi, da nI v njej ugasnilo popol-roma vse življenje. Za to so dokazi: Nad sto lot opazujejo astronomi površino z ostrimi daljnogledi. Opazili so, da so bo nekatere tvorbe na novo pojavile, drugo zeiiiile ali Da svojo obliko novsem iz-
prcmenile. Veliko izprcniombe so se do-znale pri kraterju Linne, dalje pri IIy glnus N in pri Messierju. Notranjost Iu no jo gotovo So živa (vulkatiična), da 8( se mogle pojaviti na njeni površini toli ko izpremembe. Z astronomskimi daljno glodi (refraktorji) moremo opazovati vi šine v velikosti 100 do 150 metrov, so veda ako solnco obsova dotičnl objekt ki moče svojo senco. Ko bi so nahajal na luni morebiti stavbe v večjih dimen zijah, bi jih opazili z zemlje kot mal točke, a doznati no bi mogli nikdar, tud z na,bnlj5iml daljnogledi, kakšen je do tični objekt.
Ltina kot nebeško telo nI povsem mrt va, življenje kakor ga imamo na zeml, pa ni, ker niso dani predpogoji za žb ijonje. Na luni ni no zraka ne vode, zatj tudi življenja no moro biti. Za življenj pa tudi nI prikladna silna temperaturo razlika med dnovom In nočjo. Da bi moS lo uspevati kako posebno rastlinstvo, p tudi nI povsem izključono. Astronomi s oelo opazili, da se barva površino na a( katerih delih lune nekoliko Izprcmh'* Ni izključono, da prihajajo Iz notranjo' luno raznovrstni plini, kl sejiolegaki p njeni površini ter lil mogli povzročiti r.u
; nižjih vrst rastlin ali lišajev. — Iv. Tom«
priloga »Jutru" St. 283 dne 1. decembra 102 L
Na praznik našega narodnega uiedinienia
Pred tremi lati in danes
Prvi december je poleg Vidovega dne najvažnejši dan v zgodovini našo mlado države. 29. oktober je praznik jugoslovanskega narodnega osvobojcnja, 1. december pa je dopolnitev 29. oktobra v tem smislu, da so se osvobojeni Srbi. Hrvati in Slovenci ujodiuili tudi v enotao državno telo.
Burno, nemirno in ueurojeno življenje je pluskalo okoli nas pred dobrimi tremi leti. Otresli smo se Slovenci nemškega. Hrvati pa madžarskega je-robstva, postali smo prosi člen v verigi evro|>skib svobodnih narodov. Toda komaj siuo prvič zajeli svobodnega iraku. žh so se v naši okolici pojavili stru[»eni plini, ki so nam hoteli onemogočiti Bamostojno življenje. Italija je hotela Slovencem in Hrvatom postati druga mačeha. Y hrepenenju po tem cilju je ži jela segati po naši zemlji. Oškodovali, nas je, kjor je le mogla a bila bi »o storila Se v Izdatnejši meri, da nam ni v usodnem trenutku prišel na pomoč tretji in najmočnejši član jugoslovanske narodne rodbine, brat Srb.
Pod vti*i razvijajočih se dogodkov In vslod spoznanja, da nam je enotna država z enotno vlado in vrhovnim [»o-glavarjem čiin najnujnejše potrebna je 24. novembru 1918. Narodno Viječe v Zagrebu sklenilo na svoji slovesni seji, da v smislu že prej storjenih sklepov ter v soglasju s tedanjo srbsko vlado proglasi ujedinjenje vseh jugoslovanskih o/emelj, kl so prej bila pod okriljem črnožoltega orla v enotno Jugoslovansko državo s kraljem Petrom na čelu. 28čhmski odbor, ki jo bil izvoljen od (»redstavnikov dotlej še rie-ujedln.lenegs naroda, se je par dni po svečani soji na|K>til v Beograd, kjer je 1. decembra predložil srbski vladi in regentu Aleksandru posebno adresu Narodneg* Vlječa. (Tekst te adrose prinašamo na dragem mestu.) Regent Aleksander je adreso sprejel, ter v imenu kralja proglasil UJEDINJENJE SRBIJE Z NI-7.AVISV0 Dimvo SU. BOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. Prod božičnimi prazniki so storili p<v dobon korak kot člani zagrebškega Narodnegi Vlječa tudi odposlanci Crnc gore. Tako ie Jugoslavija postala enotna kraljevina. Skoraj nato se je swta-vila prva jugoslovanska vlada. a čez nekaj mesecev se je sešlo začasno jugoslovanska narodno predstavništvo. Io so prve osnove naše današnjo demokratično države.
Razdrapnn jo torej bil jugoslovanski narod pred 1. decembrom 1918. S piv tnilovalnimi pogledi so se ozirali nanj veliki narodi in njihovih držav zastopniki v velikem svetu. Kaj pa pomenijo v dohi splošno prektieije taki narodnostni drobci kot smo bili mi? U«oda se navadno mimogrede poigra ž njimi, potom pa jih vrže mod velike kamne časa. da jih zdrobijo in zmeljejo v prah. Brez ujedinjenja bi se bilo s Slovenci in Hrvati to tudi zgodilo.
Čin prvega decembra 1918 nas je otel pogube in smrti. Šele po njem smo dosegi; pravico do enakovrednega življenja z dragimi narodi v Evropi. Bili pa smo skupaj šele za videz pred svetom. kajti čakalo nas je še največje in najtežje delo iskanje vezi za našo skupnost tudi na zrtotraj.
Ts naloga je doletela našo ustavodajno skupščino. In začeli so se tam boji. dolgotrajni in bridki. Mnogo je padlo v parlamentu pikrih opazk, še več je bilo nad parlamentarci zgražanja in nejevoljo izven skupščine. Psi koncem koncev je le duh edine-tva prešinil vse ln odnesel zma?o: na Vidov d&n letos smo dobili ustavo, naitrd nejšo 0|>oro naše državne misli. Šele s sprejetjem ustave smo dosegli sredstvo ki nam bo pomagalo doseči končni clli: postati ena duša v enem telesu, en narod v eni državi.
Polagoma dozorevamo. Skupno sožitje nas spaja v eno. Kakor gre živ-
ljenje od skromnega embrija k popolnosti, tako se razvija naš narodni in držav ui organizem. Prvega decembra 1918 smo stiodili, danes rastemo, v bodočnosti bomo popolnoma dorasli. Z bodrim očesom gledamo zato v prihodnje dni našoga skupnega življenja, v tisti prvi december, ki bo končnove-Ijavno razdrl dandanašnje sledi mej mod slovenstvom, hrvatstvom in srb-stvora, v dan, ko bomo v celoti dosegli ideal 1. decembra 1918. Ta ideal pa je: krepko, čisto, nesebično JUGOSLO-VANSTVO.
Racijonalnost in intenzivnost nafiega poljedelstva se mora zelo zelo dvigniti, da ne bomo trpeli škode; in podobno volja o živinoreji. V tem oziru se moramo mnogo učiti od Nemčijo, ki je na razmeroma slabih tleh dosegla v agrikulturi tako veliko uspehe.
Vse to zahtova zelo preudarno gospodarske j>olitlke. Danes se še ue zavedamo zadosti, kako so nam je ravnati in katero gospodarsko panogo nam je najbolj kultivirati; to zato, ker so mednarodni gospodarski in trgovski od-
Slovenija v Jugoslaviji
Slovensko ozemlje se je nahajalo pred osvobojenjem v popolnoma dru-ih gospodarskih odnošajih, uogo danes. Narodno osvobojenje pa ga je uvrstilo v skupnost z novimi deželami, kar no bo ostalo brez pomena za našo ospodarko bodočnost, kakor nam priča že ta kratka doba državne skupnosti, ki j<' imamo za soboj.
Bivši »avstrijski državni polovici«, v kateri smo se nahajali pred osvobojenjem, so dajale prevladujoč značaj nemške in češke, al(>sko in sudekike ležele. Te so bile pretežno industrijske. Pole« njih so slovenski deli izgledali pretežno poljedelsko, kajti početki industrije, ki so bili nastali pri nas, so bili le neznatni v primeri z železno industrijo gorenje Štajerske, dolenjo Avstrije in čeških dežel ali pa tekstilnimi in drugimi velepodjotji istih predelov
Ujedinjenje nas je navezalo na dežele. ki so izrazilo agrarne. Naši industrijski početki so v tej novi zvezi sami po sebi povzdigujem na višjo sto| njo, in le vsled te relativne spremembe suio dobili značaj dokaj industrijalizi rane pokrajine. So važnejše nego to spremenjeno razmerje samo pa je okol-uost, da sipo sc hkrati iznebili tudi neposredne premoči prehude konkuronc". Ob strani visoko razvite nemške in češke Industrije v Avstriji ni bilo misliti, da bi mogli uspešno konkurirati. cUuius pod zaščito državnih meja. carine in dr. bomo mogli, ako bomo pravilno pri udarili svoj položaj, iz svojih industrijskih početkov razviti pravo veliko 'n ilustrijo.
Toda pri tem no smemo pozabiti na okolnost da nimamo doma vseh siro-vin. Da nimamo najboljšega premoga ta neugodnost bi so dala še popraviti s pomočjo izrabe vodnih sil, ki jil imamo v Izobilju. Da nimamo železno rude doma, -je velika neugodnost, o kateri kljub ponovnemu nasprotnemu zatrjevanju vendarle dvomimo, da bi se dala odtehtati z uvozom. Pač pa moremo razviti čim- višjo lesno industrijo in tekstilno industrijo ter še one panoge, kjer jo dovoz sirovin lažji ali sploh odveč.
Moramo pa naglasiti, ako hočemo ostati realni, da so pokrajine v naši državi, ki imajo za nekatero industrijske panoge ugodnejšo lego, boljše predpogoje, med drugim tudi v večji denarni založenosti. Pred tem dejstvom si ne smemo optimistično zapirati oči. Sodimo pa da ga moremo primerno izrabiti, ako si vzamemo za vzgled Cehe pred vojno. Kot podjetni in zlasti strokovno izvežbani ljudje so prihajali med nas in se Izkazali izborno; mnoga podjetja, ki so prosperirala, so bila v tehničnem oziru popolnoma v čeških rokah. Podobno moramo mi izvežbati glavni del našega naraščaja ter ga usposobiti ne le za delo doma. marveč tudi za v ostalih naših pokrajinah.
Kako potrebno je to. nas uči strašna predvojna bilanca našega izseljevanja. Mi nismo mogli zaposliti svojih ljudi doma. Zanaprej sc razmere v našem poljedelstvu no bodo zboljšale. Prevladujoča mala posest nam ostane; vrednost naših pridelkov pa se ne bo zvišala. Kajti ravni obdonavski del države, kj»r prevladuje večia posest, bo produciral z manjšiir' stroški več in boljšo blago.
nošajl še nenormalni. Premislimo samo, dk nastopi zopet Rusija kot glavni a-grikulturni dobavitelj Evrope in pride vprašanjo ponudbe in povpraševanja v ravnovesje. Takrat bomo šele popolnoma pravilno prosodili svoj položaj.
Vsaka sprememba odnošajov zahteva čim urnejSo akomodaclje. Tem bolj volja to za nas, ki smo bili doslej na tako neizkušenih in nesamostojnih nogah. Od pravilne presojo naših razvojnih sposobnosti zavisi naše materijelno blagostanje v bodočnosti.
Pol k uiedin]en|u
i. Ideja
Pred volno že živi misel narodnega ujedinjenja. Embrionalno, megleno. Toda živi. Mladina io goji, pa že ne več samo mladina. 2e je tudi starega generacija »okužena«, zlasti ona v opozlclunalnlh, takratnih opozlclonalnih vrstah, k)cr se je zbiral cvet slovenskega razumnlštva. In cclo v tretje koleno nazaj le Ic segla ta misel, k onim, kl so še doživeli Plevno In takrat razsvetljevali ulice.
Vesela ie bila ta doba, ki Je program šele iskala. Iskali smo ta program mi v Pragi In v Llublianl, Oorlci, Celju, Trstu, Sokull, akademiki, ... In delavci. Pa pre-ccj učiteljev, nekoliko uradnikov, mlajše vrste »svobodnih poklicev«.
Napredne vrste niso bile pred volno nikdar dovoli strnjene. Zato tudi niso takrat Imele določnega programa. Napredna inteligenca ie izven strankinega dela postavila načelo jugoslovanskega zjcdinjevunja, nastalo Iz llirlzma. Novo illrstvo llešlčevo Izliaia sicer Iz Vraza, vendar pa nikakor nI istovetno ž nJim. Nastali so literarni buii. Illrstvo ali saino-slovenstvo? Literarna vsebina pa se kmalu umakne politični. To ie doba novo-slovanstva, ostrega boja proti pollcaj-skcinu avstrijskemu režimu, proti nem-ško-ltalljanskemu potujčevanju, proti notranjepolitičnemu zavezniku tega režima, rimskemu klerlkallzmu Tudi on ne mote odoluti pritisku naprednega javnega mnenja, tudi on vidi, kako hiti mladina na sprednje postojanke, za njo pa polagoma nastopajo starejši. Ponižni literat Vraz ie Izginil. Namesto nJega Ic namesto g eo-urulskcga polma luzno slovunskcga prodira Idcla luguslovunska, politično uni-tursku. Jugoslovani smo vsi, kl sledimo tej politični Ideji, SlovcncI, Hrvati In Srbi. Vsi, na vsem teritoriju... torej tudi ... tam preko ...
Tam preko! Tam, kjer Imalo jugoslovanskega kralja! Kjer je svoboda! Kjer so vzdržali marsikateri spor s to., s to obsovraženo Avstrijo! Kjer piše »Ple-mont« tako — iredentovsko, kjer zbira »Slovenski Jug» iunuške čete za veliki dan' osvete!
Takratni najmlajši so že Iredentovcl s polno paro. Drugi smo pa vsaj naj-radikainejšl rcvolucijonarnl avijtroslovani, neoslovanl, kl pa se že v času od letu 1912. do leta 1914. pripravljamo za zadnji korak miselnega razvoja, aH smo že sredi njega. »Kaj je nacionalizem?«, vprašujemo. »Nacionalizem je stremljenje v samostojno državo«, odgovarjamo. Drug p;i vpraša: »Kaj je vprašanje malega naroda?«, In dobi odgovor: *Vprašanle malega naroda le: Kako postane velik?*
S tem je bil storjen zadnji korak. Duhovi so se ločili. Ko so tik pred svetovno vojno klerikalci definitivno povedali, da so oni le za slovcnsko-hrvatskl katoliški blok proti Jugoslovanstvu, in ko so še jasneje določili, da so za Idejo katoliškega princa Evgcna proti naši llberalno-soci-jalističnl — demokratski ideji, kl vidi v pravoslavni neodvisni Srbiji Piemont bodoče Jugoslavije — so bili duhovi ločeni. Vprašanje je bilo stavljeno. Zmaga ali poraz?
II/
Vsakdanjost
Nekega večera v kavarni »Corso, na korzu Ccsarla Franca Jožefa. Lepa, velika, okusna kavarna. Na podiju vojaška godba. Dame, gospodje, uniforme, sladoled. M-ta-ta, M-ta-ta, fludarasat Pred drugo točko zahtevamo od kapelnika srbsko himno. (Bilo je tik po koncu druge balkanske vojne). Kapclnik le nima, zaigra pa bolgarsko! Ml molčimo, toda nekateri prisotni oficirji demonstrativno ploskalo. Nato pa oni zahtevalo pesem princa Evgcna. Zrak v kavarni je kakor nasičen z elektriko. Napetost. Pesem princa Evgcna zabrblja. 2enske ploskajo Ircnetlčno, oficirji vstanejo In pojejo: »Sladt und Festung Belgcrad!« Nas pa trideset, štirideset, od raznIU miz vstanemo, pokrijemo glave, odkorakamo. Vse nas gleda...
Takšno početle le bilo takrat, ka| bl rekel demonstrativno. Brez haska, gotovo. Pa morda Ic brez njega...
Ko je počil sarajevski strel, smo čakali, ln ko je bil Izrečen oni strašni ultimat, smo rekli Ptlnc liugcn marSIra.
Ml vetno, kle je naše mesto.
Naša haloga Je, da Izve to tudi narod.
183.
V burji
Marškompanlje gredo pod okni. Stiskam čelo ob železne križe, pa ne vidim. Jedva se ml prikaže nad desnim robom dvorišča zadnji kot visokega zidu, ono-stran mc pozdravljata vrhova dveh visokih kostanjev. Vrabci na njib plaSno slrče na naše tiho dvorišče, kajti nckie onostran se ic dvignil strašen krik pobesnele množice. Hurra! Hoch, Heil! Ev-vlva! Zlvlo! Čim, čim. bum, buin, o du mcln Oesterrelcli, tlputoin, tipalom, trap, trap, trap, ccla množica se nekam po-mlčc, hrup ponehava.
»Ali greste strani od okna, vi?« se zadere berlč skozi lino.
Preiskovalni sodnik me nekaj dni pozneje pozdravi sila prijazno. Sedaj fašist, je bil takrat izrazit c. kr. »Icccapiattlno« in dcuuncllant. V pisarni so bile njegove prve besede: »Ali že ves(e najnovejše? Francozi potolčeni, Namur ie padel včeraj, Maubcuge, danes, pol milijona ujetnikov! V štirinajstih dneh smo v Parizu! Tudi na Ruskem smo žet Beograd bo kmalu naš!«
Kdo sc spominja danes vseh teh dni? Kakor da smo sanjali, neke zmedene, neke nelogične, meglene sanje In vendar nc prijetne sanje. Bilo kar bilo! Namur' Maubcuge? Beograd? Nlčevol Prihaja! O, gotovo!
Božji mlini meljejo počasi. Tega Hln-denburga, — eh, kaj! Ga bo že, Rennen-kampf tudi nI letošnji zajcc! V sobi št. 4 smo veseljačili z Ivanom Cankarjem ali se ž njim prepirali zaradi ilirstva, izgo-varjave «!»-a ali zaradi česa druzega. Z nami je bil Cop, stari dobrovoliec Totnan, slikar Vesel, ranjki »Franci« Doberlet, Milko Brezigar In še okrog 70 drugih stičnih «delinkvcntov». Spodaj pa dr. Žerjav. Major Kern Je bil fldelcn gospodar. Hodili smo cclo v mesto Iz Idealnega pržona, čutili smo se v njem svobodne, brez onega c. kr. konvcnclotialnega nadzorstva sto oči in ušes ljubih sorojakov,
kl so takrat govorih na kandelabrlK, obrtoma denuncirall, lovili vojna posojila in pošiljali »Srbe na vrbe«, naše fante pa v mesnice.
Na dan 5. septembra smo Imeli v graj* skl kapelici zahvalno mašo za veliko zmago pri Lvovu. Naš zbor je zapel ..Bože carja hrani«, duhovnik pa Te deum In ne s tihim glasom. Poštenjak ie bil Iz Istre. In ml jc, da se pri vsem naporu ne spominjam njegovega Imena. Z nami je bil na gradu tudi Rus, kl so mu podivjani Avstrijakl pobili ženo in deco, deloma v Thalerholu, kamor Je potem sam prišel. Tokrat Je padel na kolena ln rekel: »Bog Je pravičen!«
Potem smo čltall pod vodstvom našega 2cfjava najnovejši »Corrlcra della Sera«, primerjali c. kr. uradna poročila In dognali ob svojih kartah: E, na Marnl se Jim Je pa zakljukalo! Von Kluck menda nazaj »forika!« Pa Je bilo res tako! In naš generalni štab Je Izdal parolo: Veselje v Izraelu!
Kar nas Je prišlo z grada — vseh »pasažlrjev« ie bilo okrog 800 v nJem —• so vsi bili agitatorji eae misli. Delo Jim nI bilo težko. Kajti povsod so našli ljudi, ki so že tudi iste misli. Sredi moralne setve princa Evgena Je kllla naša žetev. Vsi vzdihi odpora so blU rojeni, da nastane Iz njih vihar.
Kar le potem še šlo marškompanij iti se vračalo potuhnjcnccv; kar Jih je potem gnilo v zldovju šentpetrsko vojašnicc; kar Jih leži na Suhem bajerju; vsi ponižani ln razžaljeni, vsi ranjenci, umorjene!, obsolenci, vsi padli ln odlikovani, vsi ogoljulanl, njih vdove in sirote in nero. ienčela, vse solze in vsi teki, vse muke in kletve, vse krik milijonov In vsako trpljenje vsakogar izmed nas: Vse to Je bil naš purgatoril In prva brlečina, ki nam le oznanjala, da se poraja odrcšc-nlška — Jugoslavija.
IV.
Na žrtvenlku
Tačas pa se Je že vzdlgoval v nebo dim žgalne daritve. Na žrtveniku Je ležala Srbija.
Naša Srbija! Naš talisman! V tistfH dneh sino spoznali, kako se )e vkorenl-nila v naših srcih žarka ljubezen do tega dela naše zemlja tiaše Jugoslovarfcke domovine. Videli smo, kako zelo, kako docela so ločeni duhovi. Moralni polom je popoln. AH sl naš, Jugoslovan, »srbo-ill«. Vse, kar Je vmes, le Izumrlo. Ent imajo vse posvetno, moč, urade, ulico, denar. DrugI imajo svoio vero v Jugoslavijo. V Ječi, v marškompanij!, v svojih štirih stenah In — v družbi somišljenikov se spominjalo nje, kl le naš talisman. Male, In vendar tako velike Srbiicl
Avstriicl niore v Bosni. Okrog 60.000 je njihovih žrtev. Sabac, Višegrad, Beograd, Mllanovac. Po Lvovu In Mami nam Božiček prinese na borno drcvesce nal-lepšl dar: Beograd Jc padel. Namreč: Srbi so ga zopet osvobodili. General frank Je moral naglo »furt«, in šale, da se Beograd Imenuje odslel »Frankfurt na Donavi«, se Je raznesla z bliskovo naglico od Kotora do Karpatov.
Meseca januarja I. 1915. sem po oprav, klh piišel v Prago. Zrak poln napetosti, ruski aeroplanl, velelzdaja ...
Meseca septembra I. 1915. se raznese gotovost: C. kr. čete napadejo. Bolgari so žc sigurni. '
Mcscca oktobra stojim žalostno pred Izložbo knjigarne v Gradcu. Na zemljevidu označujcio črnožolte zastavice linijo Skoplje-Prizren-Cctluje. Zastave vihrajo. Črna gora kapitulira. »Prva!« se raduja zakleti sovražnik. Z ljubljanske kazine visi do tal široka črno-rdeče-zlata, s Filharmonije črno-bela-rdeča zastava.
Albanija. Vojska se umika. — Nlse-n videl o njej druzega, ko fotografije, slišal pripovedovanja udeležnikov. Ta senca doživljaja pa je tako grozna, da nc morem opisati dojmov.
Krf, Bizerta, Solun.
Okupacija.
Da opišem vse to?
Tisoči umirajo. Dcscttisoči. Stotlsočl. Od 50.000 Srbov v avstrijskih t-.'::. 'škili
Eden izmed mnogih
_ Jeseni 1918. so nekega dne pripeljali v beograjski garnizijski zapor mladega srbskega poručnika. Straža, ki ga je privedla, je bila zelo številna. Stirj močii. roke so ga pahnile v najtemnejšo celico v ječi.
Prebivalce te hiše je ta čuden obisk nenavadno dirnil in vznemiril. Odkod in čemu je prišel sem srbski poručnik. Toda kmalu se je stvar razjasnila in doznalo se je, kdo in od kod je zaprti mladi častnik. V zaporu gredo namreč novice kaj naglo od ust do ust. Tekom enega ali dveh dni so so z jetnikom vsi seznanili i,i sprijaznili; mož je bil namreč Slovenec Ivan Oosar, poručnik v srbski vojski.
Njegova povest je kratka ln preprosta.
Mladi mož je Imel na svojem truplu preko 30 hrazd od ran, katere so mu bile zadan* v vojni. Cudao sploh, da io še Živel.
Ko je Izbruhnila vojna, je Oosar služil v avstrijski vojski. Mladi pristaš ideje narodne svobode in edinstva.
se ni mogel nikakor pomiriti z mislijo, da bi se bojeval proti svojim bratom. Nekemu svojemu tovarišu je celo dejal: »Boljo je, da so sam ugonobiš, nego da ubijaš brate! Kadar me no bo več, vedi, da sem se ali ustrelil, ali pa, da sem zbežal tja preko«.
In neko noč, v topovskem ognju, ki ga je preganjal, je Gosar tudi zbežal na srbsk > stran ter se takoj prijavil kot dobro/oljec, da so kot tak bojuje proti Madžarom in Nemcem za svobodo svojega naroda. Sprejet je bil z veseljem. V bojih je pokazal toliko junaštva in srčnosti, da je bil v kratkem povišan v nadporo&nika. Vojaki so ga imeli radi in so ga spoštovali, ker jc propevaje odhajal na boj. V najopas-nojših trenutkih je dajal poguma svojim voiakom s pesmijo. Ko je številno nadmočni sovražnik globlje prodiral v Srbijo, jc Gosar z oddelkom za zaščito umikanja zadrževal njegovo napredovanje. Imel je več ran, kor so pa bile lahke, se ni hotel izločiti iz boja. Pred Elbasanom ie bil težko ranjen. Tovari-
ši so že mislili, da jo umrl. Našli so ga Bolgari. In Oosar jih je prosil, naj mu končajo življenje.
Bolgari niso hoteli izpolniti njegove želje. Obdelali so ga z bajoneti, tako, da je bil po celem telesu poln vbodlja-jev, vdarcev in ran. Ostavili so ga na cesti v blatu, da umre razmesarjen in brez pomoči. Toda istega dne je prišla do nesrečnika bolgarska sanitetna kolona. Bolničarji so uzrli srbskega oficirja, vsega ranjenega in prebodenega. pa vendar živega. In pristopil je k njemu zdravnik, in tožkega bolnika vo naložili na voz ter ga odpeljali s sabo. Po šestih mesecih se je Gosar kolikor toliko popravil in je okreval.
Ta svetla stran bolgarskega značaia pa ima tudi svoje temno lice. Fo imenu, besedi in Btanu tor po vsem ostalem so Bolgari kmalu spoznali, da Gosar ni Srb. Dognali so, da je on ne le iz Avstrije, nego da je bil celo avstrijski vojak ter je kot tak zbežal k Srbom tet stopil v srbsko armado kot dobrovoliec z namenom, da se bojuje proti svoji državi. In tedaj jo bolgarska duša odkrila svojo temno stran. Slovenec v srbski armadi — to jo ven-
dar izdajica in odpadnik! In mesto, da bj ga poslali v vojaški tabor mod tovariše častnike, so Bolgari Gosarju ovadili Avstrijcem, da poplačajo njegovo izdajstvo s sredstvi, kl se jim zde primerna.
Tako je jeseni 1916. leta dospel mladi poručnik Ivan Gosar v spremstvu dobro oboroženih stražarjev v bcogrij-ske gamizijske zapore. Kot bivši avstrijski vojak, je bil prodan preketnu sodu.
n.
Vsi, ki so bili v ječi, so trepetali in se bali zase in za svoje življenje. Gosar so je smejal in jo vedno prepeval. Kar je pričakoval, ni bila smrt, temveč svečano poveličanje. Mnogi so mu grenili ure in dnove z vprašanji, kaj bo pač z njim. On pa je malomarno odgovarjal:
Kaj ti se s tem belil glavo?
—	O čem vendar mislite?
Gosarju so se zasvetile oči in mehak
nežen glas je nenadoma obmolknil.
—	MisKm ... mislim vodno na naš narod, na svobodo.
Na izprehodu po dvorišču ob ječi ga jo vprašala neka dama:
Gospod Gošar vi propevate?
On pa jo odgovoril:
Srce mi poj«, spoštovana gospa, moja duša je vedra in vesela, ker u[>a in verujo. globoko veruje v nafie osvobojenje.
V naše osvobodenje?
Gosar se lo začudil:
Da... v osvobodenje na?ega slovenskega naroda, katerega tako tlačijo Nemcj in Madžari. Cujtcl Jaz umiram, umiram, kakor vsi oni tisoči in deset-tisoči. katere pokosi smrt, da iz njiho vh gomil v/kali in se razcvete nova roža. Za svobodo umiram, za svobod!} svojega naroda! Zanj sem živel in zanj rad umrem Samo to je, kar me navdaja z veseljem. Velika doba, v kateri živimo, potrebuje tudi velikih duž.
—	Toda baš taki ljudje morajo žive. ti, da lahko budijo svoj narod; zato, da mu bodo lahko koristili kadar napoči zanj srečna doba.
—	Res je! je potrdil Gosar, taki Ijud-jo bi morali živeti... Toda oni se morajo tudi žrtvovati, kadar zahteva od njih čas. In ta čas je zamo že nastopil.
Gospa, ki se je z Gosariem razgovar-jala. je mislila dntgafa.
tabor!5č!h se |lh le vrnilo SOOO v domo-
vfno. V Surdullcl so Bolgar! poklali oOOO maccdonsklh učiteljev, popov, trgovcev, študentov, uradnikov, torej same Inteligence. O drugih grozotah no govorim. Na Avall, kjer ie akademska legija krlh umik vojske, Je -JS00 i/.adcmlkov paJlo en dan. Ostanek jc bil ranjen, ujet. Nekateri so se v obupu ustrelili, v obupu poraza!
In danes se najdejo ljudje, predrzni pritlikavci, kl očitajo temu rodu, da nima Inteligence, da jc »Balkanec«.
Na polu skozi Albanijo Je oblegalo v rimskem gorovju od gladu dvatisoč Jmš.
•Otok mrtvilu pri Krfu lili krije pet-najsttlsoč.
Blzcrta? Solun?
In vsa Srbija je dala na žrtvenlk v le tih 1914. dn 1918. cela dva In pol milijona duš. Ona mala, ona velika Srbija!
In ko je udarila ura, so n|ene čete naše srbske, naše jugoslovanske čete pre drle bolgarsko-avstrijsko-neinško fronto, In slavna bilka Kajniakčalanska je končala to ogromno vojno. I'a to nI bila zadnla srbska žrtev. Ni bil Se konc umiranja na posledicah vojne. Danes je polovica junaškega rodu tuberkuloznega ali sicer obolela. Selc nova gcneracija bo iznova prožna In odporna po stari srbski tradiciji zavesti iu zvestobe.
V besede pravem pomenu Je Srbija izkrvavela na žrtveniku. Brez nje — bi nc blln nas.
Njena Je žrtev največja In odločilna Pa ne edina. Kajti umirali so naši dobro-voljcl v brezimnih pohodih, bitkah, bolnicah, v Dobiudži, v Ojllcijl, v Odesi, v Sibiriji, na Bajkalskcm iezeru In — na ve<alih.
Oosar v Beogradu — to Je tlpus takšnega dobrovoljca Jugoslovana —, kl jc šel v smrt v zavesti, da utnira za Jug >-slavijo. Kako slave Lahi svojega Satira, svojega BatNsilja! In Celit? In ves svet svoje »neznane vojake«!
Primerjajmo sebe! O ti velika, o ti — mala Jugoslavija!
Zvesti lz dolie, ko se je ustvarjala naša naclja: Naša vera je danes Ista ki-kor vedno! Naš cilj, smer In dolžnost: Jugoslavija mora postali velika, najprej moralno velika!
Spomin na neznane žrtve nI bučen, ni sijajen. Je globok, pošten, svet.
Mf.
Zrno do zrna
Prlčeikom leta 1915. smo Izvedeli z go. tflVostjo za eksistenco Jugoslovanskega Odbora. Priiclknm in.ija smo Izvedeli za londonski pakt. Potem je Italija zaropotala ob Soči.
Nato stno molčali In čakali, kako raste okrog nas ln v nas ono nclzraženo, ona nova, obča In gotova vera.
Obča napetost je učinkovala tudi na one, kl so Imeli v rokah usodo in se 2 njo Igrali, — ali so vsa) mislili, da Jc tako. Hllo je tu adres lu konlcrenc, polnih lojalnosti. Pa ni nikdo poslušal nanje. Dvojno lice. Na eno stran je strašni Ja-nus s spačenltn licem klical: »llcll!., m drugo pa je zamolklo ponavljal: »Atene, tekel, ularsin«.
Naš mrki molk je prekinil žarek: Maj ni-.ka deklaracija.
Pandora jc odprla svojo skrinjo. Ze 5. junija deklarirajo Starčcvičancl v Zagrebu da hočejo »državopravno i upravno sjedinjenje svili onili zemalja monarhije, u kojiin žlvu Hrvati, Slovenci I Srbi, u jedno samostalno, od svakoga gospod-stva tudili naroda slohodno I na demokratsko) podloži osnovano državno tljelo. tkakor tnajniška deklaracija). Formalno pomenita obe izjavi trializem. Toda nikdo nI teh Izjav razumel tako. Sprejeli ilh nismo z glavo, ampak s srcem. Jugoslavija. Jugoslavija!
Xo sla kmalu nato «Slovenec» in »Ob-zor» dcnunclrala Trumhlča in Vošnjaka ter prinesel «Krfsko deklaracijo«, vsaj v glavnih točk ili smo jim bili resnično hvaležni. Videli smo: Program je že izdelan.
Tte^a ga je uresničevati.
Mnogo jc bilo potem šc izjav, kl so bile vse dvorezne. Nekateri so bili v ostrem nasprotju proti njim — Sustcršlčevl ljudje, ki so se kmalu odločili od vseli in šli stojo clljaltsko pot. DrugI so bili za izjave dobesedno, naivno, resno, po izrečeni čtki in ne po duhu, ki oživlja. Tretji so se mu pokorili.
—	Vendar hi vi morali vso pokusitl, du se rešite!
—	Vse?
—	Lahko hi se rešili.
Oosar ju zmajal z glavo iu sc je bolno nasmehnil.
No, saj ni r^s. Vem, kaj mislite; torta jaz ne bom nikoli prosil sovraga milosti.
Poskusite vsaj!
Prepozno je... Zal mj jc samo matere in neveste... Ali drugače sein Celo venci.
S tem je bil razgovor pri kraju.
IIL
Za Ivana Gosarja so nastopili dnevi strašne preiskave in neskončnega zasliševanja. Toda mladi apostol nove dobe je stal s povztlignjcno glavo pred sodniki in re je zagovarjal. Ponosno ln navilu."ien:i je govoril o srbski vojski, o njenih mukali, o požrtvovalnosti, o v.tnagi in o svobodi, kl pride.
Postavite nso vendar že pred sodišč-'! jo vzkliknil nekega dne ogorficno. 6tm kai sem; drugačen nisem In nc morem biti. Z vami ne pojdem nikoli.
V	ožji domovini Je olla n. pr. avgusta
1917. tržaška Izjava proti laškim asplra-cliam, septemberska Iziava, v kateri se pridružujejo majnlškl deklaraciji (In papeževi mirovni želji) gg. škof Jeglič, dr. Sustcršlč. di Tavčar, dr. Triller, pre-lat Kalan, Moškerc. Novcinberska sarajevska deklaracija bosanskih klerikalcev (nadblskup Stadler) za .Veliko Hrvatsko« bicz Slovenije lu Srbije ter druga Izjava sarajevskih Hrvatov proti prvi In za majniško deklaracijo. V Zagrebu v deccmOiu 1917. Izjava saborskili opozl-clonalccv (Budlsavljevlč - Kovačevlč) za mir. V decembru Ijosanskl Franjcvd za deklaiacljo. Prieetkom Januarja 1918. izda \Vilson svojih glasovltlli «14 točk., kjer nam obljublja .najsvobodnejšo možnost za avtonomni razvoj, (tlic forest opporttuiitjr of autonomous devclopincnt).
Med tem časom Je pa žc skoraj vse leto na delu naša dunajska mafija. Ko se parlamentarci pečajo često z mani vrednim delum, sc tnafloti, zarotniki, znajo vscstl povsod za kulise In povsod sodelovati ter često odločilno vplivali na potek naših notranjepolitičnih dogodkov. Nc moremo tu podrobno opisovati njih dela. Zal, da ic to pridržano šele potrebni zbirki virov Iz dobe, ko jc prihajalo naše osvobojenje. Toliko je mogoče reči žitu: Ullo Jo delo, kl |e zahtevalo zase vsako žrtev. In naši zarotniki so večinoma bili pripravljeni na vsuko žrtev, tudi da polože glavo. Kakor roman si berejo zapiski njih činov, obširna In važna špionaža, zveza z Inozemstvom, poročila v Inozemstvo, organizacija Izbranih dczcrtcrjcv itd.; druga sekcija je z nezaslišano zlorabo načela Imunitete ir. parlamentarnih svoboščin Izdelovala čudne Interpelacije, vplivala na domači tisk prlrekda sestanke, konferlrala s poslanci, z zaupniki na Dunaju, v Ljubljani, pn večjih garnlzljah, pošiljala kurirje v Prago, v Zagreb. Tretja jo zbirala podatki iz Inozemstva, statistiko prehrane, statistiko grozot, Izdelovala poročila, znan stvene in časopisne članke, pripravljala resolucije Itd. Delo te mafije jc n. pr. koncept inctnoara v Brest Lltovsk, In vrsta Jiugili drolmclšlh zadev. Delo inallje je v tej dobi edini zavedni revolucionarni iktlvum Slovencev v domovini, v kolikoi smo sc povspeli preko pasivnega trpljenja ali pa dcklaracljske, ožje aktivnosti v smislu starega «jugoslovcn>tva s c. kr. krono in žczlom». Članov malljc je bilo precej, ni hila tako maloštevilna. Cctiltn. d.t nas je v širši organizaciji v času od junija 1917. do prevrata več ali manj sodelovalo okrog 5utl članov. Vodstvo pa so imeli v tej skoraj neznani, pa vendar smotreno in uspešno delujoči organizaciji gg. Zcijav, Kramer, Brc/.igar, Kukovec s svojim tajnikom M ijeenom.
V	mariborskem Narodnem domu se je 13. januarja 1913. vršil zaupni zbor (Štajerske) Narodne stranke. Prvikrat sc ji med vojno v na.U javnosti, na zboru /tuši politične organizacijo Jasno in razločno sprejela Krfska deklaracija. Zbor zaupnikov Jc namreč Izjavil, da »zahteva ujedinjenje vseli de'ov edinstvenega narodu Slovcnccv, Hrvatov In Srbov (SHS) v samostojni neodvisni, vsake tuje nadvlade prosti državi, v kateri bo mogel narod po pravu samoodločbe po demokratskih načelih sam določiti način in obliko vladanja«. Zbor je dalje izrazil zahtevo po miru, ter sklenil ustanovili enotno politično organizacijo, Jugoslovansko demokratsko stranko, «v kalerl na) bl sodelovali vsi, kl sprejemajo program edinstvenega naroda SHS kot enotnega jugoslovanskega naroda v samostalno narodno državo«.
Prvikrat Jc bila na jasen In nedvoumen način izrečena beseda pri nas. In glej,
—	prlčotkom vo|nc pripravljena vrv jc — ostala v shrambi. V dotnačl politiki sc Je na številnih shodih še vodila borba za deklaracijo »z žczlotn« ali «brez njega.
—	za razumništvo, kar ga nI bilo prlnc-evgensko pokvar;cncga že od prej, Je povsod zmagala druga, jasnejša formulacija. Ze 24. januarja 1918. s'cdi mladina, akademiki v Zagrebu, ki Izpovedo: »Zahtevamo demokratski mir, ki prinese našemu na več delov razkosanemu edinstvenemu narodu državno ujedinjenje«.
Na shodu v Mariboru je bil prisoten tudi zagrebški prijotclj mafije dr. Btidi-savljevič, kl je takoj nato pričel izdajati naše zagrebško glasilo: «Glas Slovcnaca, Hrvata I Srba«. Ideja jc dobila organ v zemlji Franka In Kimona!
Sremska srbska radikalna stranka Izjavlja koncem januarja: »Deklaracija
Jaz se borim za svobodo, katero vi sovražilo. Vaše milosti ne potrebujem!
Sodnik Seifort ga je nekega dne opomnil, da je drzen, da govori sebi v škodo in tla bo vsled tega obsojen. Toda Cosar ga je hladnokrvno zavrnil:
To ravno hočem!
Toda to boste plačali z glavo!
N'ai plačam'
Mladi Slovenec se jo grenko nasmehnil it energično zamahnil z roko ter dostojansvetno dvignil glavo.
Iz oči uri je sijala čudna svetloba
Gospod »adtiik ... ljubša mi jo smrt od milosti, katero naklanjajo sovragi!
Sodnik ga je poslušal s sklonjeno rrlavo in ko ga je oddaj;il ječarju, mu jo stisnil roko.
rv.
Jetniki v celicah so Šepetali z grozo... Zjutraj so videli rahlja Janoša. kako se sufli okoli svojih molilnih orodji. Toda nihče so ni ti pni ziniti o tem kar je videl. Usoda Gosarjova jo bila zonefiatena.
Po obedu se jo ena izmed dam. Ul je bila zaprta v ječi, sročala z Oosar.jeni na dvorišču. Dolgo ga jo gledala s pn-zcim oČBjom. Ko sc ie srečala z ni^gc-
<maln!?ka) nI alta In ometa vprašanja.
Sodelovati hočemo pri ustvaritvi Jugo-slovenskc zajednlce!«
V brestlitovski spomenici zahlcvajo Jugoslovani da bl bili pripuščenl k mirovnim pogajanjem o neomejeni samoodločbi narodov.
*V februarju 1918. se Narodno-naprcdna stranka (kranjska) Izjavi za »združitev Hrvatov, Srbov In Slovencev v eno državno ozemlje« (vendar z dokaj občutno konservativnostjo, t. J. mani odločno noto, ko štajerska stranka, ki Jc Iz rečno povedala formulacijo »v samostojni neodvisni, vsake tuje nadvlade prosti državi.).
3. marca 1918. je sledil sestanek zastopnikov skupin; Starčcvičancev, »Glasa., «Novln», hrvatskih socialnih demokratov, SLS, JDS, bosanskih Srbov, bosanskih naprednih Hrvatov, bos.-lirvat. zajedničarjev, naprednih Dahnatinccv, vseli Istranov ter Mcdjlmurja. Nekateri smo pilsostvovali brezimno z ozirom na policijsko »zanimanje« (dr. 2erjav, Rudolf Oitinio, dr. Knafllč). Sprejeta je hila tako-zvana .zagrebška resolucija«, ki zahteva .narodno edinstvo, narodnu nezavisnost, ua demokratskim temeljlma uredenu dr-žavu Slovcnaca, Hrvata 1 Srba«.
Popoldne Je zagrebška policija udrla v '.borovulno dvorano v hotelu, prekinila ibor, vse legitimirala. Vlada koalicije je »a vkljub zahtevi vojaškega zapovedni-štva ukazala policiji, da odide, ter nam Jovolila nadaljevanje zborovanja na stanovanju dr. Pavcliča. Zvečer je mladino priredila dcmokracljskl obhod po mestu. Spopad s policijo. Dva ran lena.
Šlšlčcvi .Dokumenti« pri tel točki niso ločni. Dr. Matko Laginja .zagrebške rc-solucije« ni podpisal. Izjavil Jc, da jc za JcklaracIJo In nič več, češ, .Vama želim svu s'cču, a Ja preko nje (namreč deklaracije) ne mogu«.
V zagrebški resoluciji Je hila nova moralna moč za nas, zlasti ker sc je posrečilo, da Je predsednik »Jugoslovanskega kluba« podpisal sedaj I. resolucijo in se torej v našem smislu oddaljil od rnajniske dekla raci |c. torej v nasprotstvu z večino svojih ožjih strankinih posl. kolegov.
Sličnlh izjav jc sedaj kar deževalo. V 'adru, v Banatu, dalmatinskih poslanccv. hrvatskih socialistov, proti Burlanu, proti Scldlerlu Itd. V roke nam )e prišel tudi Trumbičcv proglas. Sustcršičev contra-proglas lu bil zavrnjen z zaničevanjem. Postojnski majnlški shod leta 1918. je lepo pokazal smer našega dela: 1.) na-vduševanje za samostojno neodvisno državo SHS., In 2.) dclctlzcin proti Avstriji (z.ihtcva po miru, naglašenjc gladu, nacionalnih krivic Itd.) Na to nekaj časa ul parlamenta. Takrat se Jc baš bila odločilna bitka pri Amlcnsu Lavina je že drvela nlzdolu. Dne 16. avgustu 1913. sc ustanovi v LJubljani Narodni svet, v septembru dobi Tlsza v Sarajevu zgodovinsko spomenico vseli IJosanccv. Dne 14. septembra 1918. Je prva avstrijska mirovna nota. Deset dni pozneje se avstiljskl Srbi. Hrvati In Slovenci izjavijo o njej:
•	Prepozno ic! Na mirovna pogajanja ;>ojdcmo mi!» Dne 2. oktobra sc sesta-nejo zaupniki Bačke, Baranje In Banata v Subotici in zahtevajo, da se priključijo kot sestavni del »zajcdnlčkc države sviju lugosiovena«. Dne 6. oktobra se osnuje v Zagrebu Narodno Mileče, ki se mu poleg dosedanjih tvcrccv pridružita Hrvat-sko-srpska koalicija in slovenski socijalni demokrati. V Narodnem Vileču so zastopane:
lirv. srpska koalicija, Starčevlčancl, Radlčcvcl, radikalcl, socijalisti, skupina
•	Glasa., skupina Lorkovlč, skupina »No-vin» (lirv. kler.), Reka, Medjlmurje, med-str. nnr. org. Dalmacije, politično društvo Hrvatov In Slovencev za Istro, VLS, IDS, JSDS, politično društvo »Edinost«, srbski, hrvatski In muslimanski zastopniki Bosne in Hercegovine, zastopniki bosanskega sabora, zastopniki Jugoslovanskega kluba. Predsednikom je bil Izbran — (»tretji, kjer se tepeta dva.) — dr. Korošec, ter dva podpredsednika, Pribičevič In Paveltč. Tajniki trlle, dr. Drin-kovlč, dr. Budlsavljevlč, dr. Lorkovlč In glavni tajnik za Slovenijo dr Kramer.
Delo mafije, po'ltlčno delo na Dunaju In v bivših avstrijskih pokrajinah jc končano Težišče se naenkrat prenese v Zagreb. Toda novo delo jc mogoče le na temelju starega.
Kari Zadnji še Izdaja manifeste »svojim zvestim narodom«. Glas vpijočega. VVilson v svojem odgovoru prekliče ono
vimi pogledi, so ji zdrknile po licih vročo solze. Oosar so jo za pib zdrznil:
Gospa, vi jočete?
Dama je pogledala na tla in zajo-cala:
Jofiom ... Radi Vas ...
Mladi Slovenec se jo lahno stresel pri teli brsetlah. Vedel jo, kaj pomenijo. In je rekel dami:
Kaj je? Končano, kaj ne?
Damo so oblilo solzo, mod katerimi so je jedva čula beseda:
Končano...
Mladi mož je povesil glavo, za hip se ju zatopil v globoko misli, v melanholijo. Toda brž na to, so jo otroiel žalosti, Sel je z roko preko čela ter kakor da se besedo ne tičejo njega, odgovoril prijateljici, ki ga jc doumela:
—	Vem . i. Vem. Tako je tudi prav! Tako mort, hiti!
In se jc dvignil.
—	Nečesa bi va? prosil, gospa!
Dama jo solzno oči skrila prod mladim junakom, a on je odgovoril:
—	Ljubim cvetje... Zelo ga ljubim. Ko pojdete od tod, kupite cvetja In okitito ž niim moj grob..,
svojih 14 točk, kjer Je tovori! o avtonomiji avstrllskcg . naroda, In Izrezno prizna upravičenost Jugoslovanskih narodnih teženj. Dne 19. oklobra izda »Narodno Vilcčo. končno deklaracijo o ujedl-njenju In osvobojcnlu. Isti dan so zagrebške ulicc nabito polne ljudstva: Jugoslavija, Jugoslavija!
Dne 28. oktobra prosi Avstrlja-Ogr-ska za mir. Dne 29. oktobra se zadnjikrat sestane hrvatski sabor, kl na nujni predlog poslanca Pribičeviča lu drugov razreši vse dosedanje državnopravne veze Hrvatske z Avstrijo In Ogrsko In proglaša Hrvatsko za nezavlsno državo, kl se na temelju narodnega Jedinstva Slovencev, Hrvatov In Srbov spala v zajedno narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov In Srbov na cclctn etnogral-skein področju tega narnda brez obzira na kterckoll tcrltorljalne In državne granice, v kterlh narod »Slovcnccv, Hrvatov in Sibov danes živi.«
Tako jo nastala »Država Slovcncev, Hrvatov In Srbov«, z vlado, Imenovano »Narodno Vijcče., s konkurzno maso prejšnje države. Bilo Je, kakor sredi svetopisemskega stvarjenja, predno le bog rekel: »Bodi luč!«
»Država Slovcnccv, Hrvatov In Srbov« jo 31. oktobra 1918. sporočila srbski, angleški, francoski, ameriški in laški vladi, da Je pripravljena stopiti v zajedno državo s Srbijo ln Črno goro, da ni v vojnem stanju z zavezniki lu Jih smatra za zavezmee, ter... da ie prevzela bivšo avstrijsko vojno hrodovje...
»Da sc omoguči staloženje opasnlh prilika«, Je 4. novembra 1918. Narodno VI-|ečc zaprosilo Srbijo za pomoč. Šajkače so se takrat pojavile po Hrvatskem Iti v Bosni ter pregnale razbojnike, pod Ljubljano pa so že prej ustavile Lahe. 2e poprej je (Iz 2cueve) srbska vlada priznala Narodno Vijcče
VO.
Kamen i kamena ...
Ženevska deklaracija od 9. novembra konstatira, da obe vladi, »srbska« In • SHS., konstatirata ujedinjenje v državo Srhov, Hrvatov ln Slovenccv, (ujedlnjs-nju po načelu, seveda).
Dne 11. novembra se Kari Zadnli odreče.
Dne 17. novembra okupiralo Lahi Reko.
Dne 25. novembra proglašule Narodno Vijcče ujedinjenje države Slovcncev, Hrvatov lu Srbov s kraljevino Srbijo In krajcvlno Črno goro, ter Izbere »odbor osemindvajsetih«, da odide v Beograd In sc sporazume z vlado kraljevine Srbije ter predstavniki srbskih In črnogorskih strank po »prlvrcmcnl uputl« o organizaciji nove jedinstvene države.
Med temi 28 so bili štirje Slovenci, namreč dr. A. Kramer (JDS), Anion Kristan (JSDS), dr. Anton Korošec In dr. Izidor Cankar (za SLS). Tiste čase ie šlo še nekaterim naivnim ljudem za določitev oblike države. Priporočali so republiko. Tudi prav ugledni vodje SLS so pozabili besed lastnega vzora Kreka In so hoteli republiko za vsako ceno. Pa vedno Je logika dogodkov močnejša od logike pocdinccv.
Dne 27. novembra zvečer smo prispeli v Zcmun. Čudovita, nepozabna vožnja skozi slavonsko ravan. Cim iztočnejc, tem bolj so se videli sledovi bežečlh premagancev. Pri Batajnici so šele dva dni poprej popravili razstreljeno progo. V Zetnunu sprejem...
DrugI dan z majhnim, krcatlm parni-kom v Beograd. Bože, kakšen je bil takrat ta revež! Skoraj prazen, vsega manjka, pa vse Je pod ceno! V sobah ponekod najpotrebnejše, ponekod nič. Spal sem nekje v sobi brez vrat In z razbitimi okni Itd.
Ves dan so trajala posvctovanla v veliki dvorani prvostepenog suda v Aleksandrovi ulici. V dvorani so bile tri pisalne inlzc In mnogo stolccv, vse zne-šeno i raznih krajev. Med glavnimi po-slopii je za silo funkcioniral telefon, vojaški. Tu je bilo debat, besed, sporočil sem in tja! Gg. dr. Brejc In Remec sta še enkiat poskusila bitko za republiko, dr. Korošec je bil šc vedno v vlogi konservativnega, nekoliko nesamostojnega politika Izza časa «2erJavove dobe« na Dunaju. Novo vodstvo, morda Rcmčcvo vodstvo, mu ni bilo še po volji. Ne samo novo, bilo je tudi takoj Izprva brez primere slabejše.
V.
Konccm februarja 1917. je priSal na dvorišfie ob ječi rabelj JanoS. Jetniki so ga s trepetom opazovali skozi reže vrat v zaporu: slekel je zimsko suknjo in otlle) na prostor, kjer so stala vošala. Stražarjem je bilo naročen.', da jetnikov no smejo izpušča ti iz celic. Toda vsi jetniki so vedeli kaj to pomnili. In «o obžalovali in oplakovali mladega moža, kateremu je bilo .sojeno umreti take smrti.
Na hodniku v ječi so se zbrali oficirji, žandarji in vojaki. Pričakovali so komandanta. Iz vseh pisarn so je zgrnilo v ječo neSteto avstrijskih uradnikov, pomožnega osobja in slug, ki so hoteli prisostvovati Oosarjovi justifikaciji. Mladi mož je stopil iz svoje celice lepo počesan vo ler, vesel, dostojanstven kakor vladar in zmagovalec. Z visoko povzdigneno glavo je Sol mimo uradnikov in oficirjev, ki so ga začudeno glodali. Naenkrat sc jn ustavil ln popi odnl okoli sebe. Vse kar jo stalo okoli njega, 'e mu je zdelo maihno, slabotno, nlčevo... In s ponosnim 8me-hom je zopet stopil dalje. Hladno, rav-
Od 27. novembra do 1. decembra so
trajale dcbalc. Vmes so sc vršila posvetovanja. Teh 28 delegatov Je bilo v malem isto, kar za njim Narodno predstav, nlštvo. — Končno sc Jc po mnogem trn. du — bilo Jc tudi nekaj prepira — pn. srcčllo formuliranjc dveh temeljnih lugo-slovanskih državopravnlh listin, kl tvr>. rita skupaj nai prvi konslitutivnl edin-stvcnl akt,
Dne i. dcccmbra 1918. ob 8. url zvečer le spicjeta vsa dclcgacIJa Narodnega VI-ječa pri prestolonasledniku Aleksandru. Stopil le v dvorano, pozdravljen i bur. ttlni »Zlvlo!«. Naklonil se Je, nasmehnil, In videlo sc mu le, da z naporom svoj« disciplinirano volje kroti veliko razbur-Icnost, razumljivo v tem zgodovinskem trenotku.
Oovornlk Narodnega Vlječa dr.Paveilc je prečita! adreso Narodnega Vlječa.
VaSe Kraljevsko Visočanstvo!
Štejemo sl v srečo, da moremo v ta en« Narodnega Viječa Slovcncev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo Visočanstvo v prcstoliei osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodno vo; ske, ki jo v skupni borbi z armadami močnih zaveznikov »tvorila predpogoj« za izvršitev velikega dela našega nam. nega ujedinjenja. Slovenci, Hrvati ij\ Srbi, ki so na ozemlju bi v So avstroogrskn monarhije izvršili pruvrat in začasno ee stavili nczuvlsuo narodno državo, p rože" z Mejo narodnega edinstva in naslanja, joči se na. velike načelo demokracije, ki '.ahteva, da mora vsak narod sam odločati o svoji usodi, so že * izjavi Narodnega Viječa od 19. oktobra objavili, da žele in se liočojo ujediniti s Srbijo in C trn. 'ioro v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovcncov, ki bi obsegala ves neprekinjen etnografski teritorij Južnih Slovanov. Da so ta misel pretvori v dejstvo, je sklonilo Narodno Viječe na svoji seji dno 21. novembra, da progla Suje ujedinjenje države Slovencev. Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v ono edinstveno državo in je izbralo svoje odposlanstvo, ki Btopa prod VaSe Kraljevsko Visočanstvo, da Vam ta sklep Ka. rodnega Viječa uradno sporoči ▼ svečani obliki.
Sklep Narodnoga Vlječa je, da IzvrSuje vladarsko oblast na celokupnem otemlju edinstvene države Srbov, nrvatov ln I Slovencev Njegovo Veličanstvo kralj I Peter, odnosno v Njegovi zameni kot I llegont VaJe Kraljevsko Visočanstvo, I ter da bi se v sporazumu z vlado VaSega I Kraljevskega Visočanstva ln ■ predstav-1 niki vseh narodnih strank v Srbiji in I Črni gori imela obrazovati edinstvena! parlamentarna vlada na področju Jugo I slovansko državo ob strani edinstvenega I narodnega predstavništva.	|
VaSe Kraljevsko Visočanstvo!	J
Narodno Viječo želi, da bi se z ozIkit-1 na provizorično stanjo to začasno naroil l no predstavništvo sostavilo v sporazumni t Narodnim Viječem in s predstavnik I naroda Kraljevino Srbije ter da se do I loči odgovornost državne vlade po mo I lernih parlamentarnih načelih napram I temu narodnemu predstavništvu, ki na l '>i osMlo zbrano do Konstitunnte. d.il princip ustavnosti in parlamentaru'I idgovornosti vlade pride do popolnega I izraza. Iz Istega razloga bi ostali v ve I Ijavl pod nadzorstvom državne vladi I losedanji avtonomni administrativni or rani, ki bodo za svoje uradovanje odgo vorni avtonomnim predstavništvom.
V tej prehodni dobi bl se po naHem mlšlienju stvorili predpogoji za končno irjranizacijo naše edinstvene države. Naši lržavna vlada bi v to svrho morala pri praviti Konstituanto, kl bl po predlo?' Narodnega Viječa bila Izvoljena na te molju splnSne, enake, tajne In proporcionalne volilne pravice, a sest.ua bi se na; poznejo šest mesecev po sklepu miru.
(Konce adrese so nanaša na ozomlj? ki ga jc zasedla Italija.)
Odgovor Regenta Prestole* naslednika
Gospodje poslanci!
Va8 prihod v imenu Narodnega Vije43 Srbov, Hrvatov in Slovencev, dostojnega predstavnika široke naše misli, in Vašo sporočilo njegove zgodovinske odločitve od 24. novembra, s katerim se progla šttje ujedinjenje celega naroda in c«lc
noi^ušno je vztrajal, ko so mu Cital obsodbo in predno je zadnjič napravi] korak, jo zaklic.il glasno in razločno-
—	Živela i-voboda ln mola domovina, velika ln svobodnal Zlvol kralj Peter!
In kakor dostojanstvenik je stopil pod vrv.
Ilalielj JanoS mu je hotel zavezati oči. toda Gosar ga jo odrinil na »trat in dejal:
—	Srbski Častnik umira z odprtimi očmi!
Še en pogled v daljavo, v višino ne ba in v svet iti Se en klic iz grla:
—	Živel srbski kralj! NaS kralj! ® vela srbska vojska!
Gosar je Izdahnil.
• • •
Ali jo dama, Oosarjeva znanka '
zapora izpolnila Gosarjevo prošnjo? A| mu je grob okitila s cvetjem? Ali s|ih': kilo ve kje jiočivajo kosti toga naSef borca in junaka Slovenca Ivi" Gosarja?
«ilt mflct, nmnčentf, (oda slame domo- neg« roditelja, bom Ja« kralj utM*
Vino, me je pruAiuii x globokim veseljem
Sprejemajoč to poročilo leni uvorjon. Ja s tem činom Izpolniujom svojo vladar »ko dolžnost, ker a tem samo Izprenilnjam y dojanja ono, kar so najboljši sinovi na-le krvi vseb treh ver, vBch treh imen, jia obeh straneh Donave, Save in Drino MČeli pripravljati Se za vlade blaženega tpomlna mojega deda Kneza Aleksandra L in Kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam In zahtevam mojega naroda, ter v Imenu Njegovega Veličanstva kralja petra L proglašam ulertlnJenjo Sr*|!e • deželami nezavlsne države Slovencev, Hrvatov In Srbov v edinstveno Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev...
V zmislu želi in nasvetov, ki st* mi Jih h volili predložiti in katore jaz in moja vlada popolnoma sprejemamo, bo vlada takoj podvzela korake, da se čimproj izvrši ono, glede česar ete izrazili želje, tako glede prehodno in začasne dobe do (•ostanka in mesta dela velike ustavo-tvorne skupščine, kakor tudi za njono izvolitev in sestavo. Zvest primeru in ohljnbl. katere Imam od svojega vzviše-
bodnim državljanom države Srltov, Urvo-tov In Slovencev ter bom vedno ostal
veren velikim ustavnim, parlamentarnim n širokim demokratskim načelom, zasno. vanlm na iploBnl volilni pravici. Radi •ega Vas bom prosil za sodelovanje pri ihrazovanju vlade, ki bo predstavljala •elo iredinieno domovino In katera 1» v zvezi najprej t vami, potem pa z narod-ilm predstavništvom, s katerim bo delala in kateremu bo odgovarjala!... •
Ulcdlnjenje ie bilo lormalno In dr-
žavnopravno Izvršeno.
• • •
Dne 20. decembra se le ohrazovalo prvo naše ministrstvo, dne 29. decemb. le srb. ska Narodna skupščina, analogno kakor že pre) Narodno Vljcče, vzela ujcdlnle-nje na znanle v svoji zgodovinski zadnji seli. Dne 6. Januarla 1919. le krallcvlč Aleksander Izdal manifest ujedlnlencmu narodu, dne 16. marca pa se le otvorllo prvo zasedanje Narodnetn predstavništva.
Gospodarstvo
Reminiscence
Profesorji lz Srbije v Ljubljani
Spomladi 1011. se je pripeljal v Ljubljano prof. Jeremija Zivanovič iz Beograda. Prišel je nam povedat, da milijo srbijanski srednješolski profesorji napraviti izlet v Zagreb In v Ljubljano — v Studijske svrhe, zato da bi proučevali naše šolstvo.
Ukrenili smo vso potrebno in k<ni-fsm aprila se jo pripeljalo okoli 70 profesorjev (med njimi nekoliko dam) v Ljubljano. Kot takratni tajnik društva slovenskih profesorjev »em jih v imenu našega društva na kolodvori pozdravil. Ali so poslušali avstrijski (ietektlvi, ki jih je mrgolelo na kolodvoru, kako sem govoril »o visokih .Alpah in o čistem alpskem zraku* — ubožci, moje simboliko niso razumeli. Gospa dr. Tavčarjeva jo rekla, da bo ram skrivni organi policije naravnost v usta gledali, da bi ujeli kak grižljaj — kako besedo.
Sa banketu v hotelu »Tivoli* jc š Ho, a težavnejši je bil položaj na ban-Jretu v nedeljo zvečer v spodnjih od prtih prostorih istega hotela. Kdo je vre stal okoli naših tniz, kdo ob stenah? In duhovi razgreti. Imeli pa »mo glasbo in kadar ie govornik segel tja kamor duh špieoljnor brez naše Škodo ni smel gledati, sem dal muziki znamenje, naj zasvlra — in nI se čula be-f^da. ali se je razumela misel.
Rešeno je bilo »Društvo slov. profr-forjov*. a kar je najvažnejšo, razrast-la se je jugoslovanska ideja. Rad se ifmminjara še sedaj Jeremije Zivano-viča in dr. Svetolika Stevanoviča (direktorja, ki je vodil srbijanski izlet, to je, ofenzivo kulturnih delavcev proti Avstriji).
čez uekaj časa so prinesli dunajski listi vest, da mislijo slovenski profe-sorji vrniti Srbiji vizito. In kranjska deželna vlada jo bila z Dunaja obveščana, da prirejam slovenski izlet jaz; citiral me je takratni deželni šolski nadzornik Fr. Hubad in me dobrohotno 'prašni, če je to res. Odgovoril sem mu: »Bila bi moja vroča želja, da poj-rlf-mo v Srbijo, ali žal vem, da je to nemogočo; za izlet iih namreč ne bi dobil več nego kakšnih pet*.
Med vojno sem često mislil: Kjo "-o sfdaj ti srbijanski tovariši, ki so bili 1011. v Ljubljani, Ali so Tešili glave, ali eo poginili v Albaniji?* Ko sem bil lotos v Nišu, Kragujovcu itd., sem jih našel nekaj, ki so se me spominjali iz leta 1911.
n.
Burja v GorieL
Mislim, da je to bilo jeseni leta 1912 Bil sem pozvan, da predavam v Gorici Predaval sem dvakrat, o Jugoslovan-stvu in o problemu malega naroda Po prvem predavanju jo završilo: '.'ni so bili enako ostro za mene, kakor so bili drugi strastno proti meni; uradni štvo »Soče* je baje dobivalo številne dopise z erc in z drugo strani. Zganil fom svet menda najbolj s trditvijo, da nas edino podrobno delo ne bo rešilo.
Ida je računati z evropskimi katastrofami, kjer bo trebalo — velikega de-la. in za to se je treba pripraviti. Re kei sem tudi da nas uspehi ob italijanski meji (v Trstu in v Gorici) ne sm"-o varati; nasprotnik ima načrt in po icm načrtu gro njegova ofenziva od severa proti jugu; ko bo bliže Gorici in Trstu, nam bo vzel igraje t.o, kar smo tam dosegli.
Kak teden dni na to me posetlta v Ljubljani dva mlada gospoda. Pred-tavita sa mi: vseučiliščnik Vladiflav Fabijančič in Avgust Jenko. Začneta govoriti o mojem goriškem predavanju. Mislil sem: To bo pa kontrahaža, češ. izdal jo oni slovenski program. T odi1 stvar je bila drugačna. Uekla sta mi, naj bi imel tako predavanje tudi v Ljubljani. Ko sem izrazil svojo lznena-denje, češ. akademska omladina je vaa v drobnem manjšinskem delu in preiskuje celo meje med Slovenci in Hrvati v Istri, sta rekla, da se je njeno mišijenjo izpremenilo in da je sedaj na naši stranL
L. 1914. sem občeval z obema šo v Zagrebu ob Njegoševi slavi in v lot-n<>m semestru predavanjih na vseučilišču.
Avgust Jenko je padel v vojni, boreč se nokjo ob bosanski meji v srbski vojski proti Avstriji Morda nikoli v življenju nisem bil ob čigavi smrti ta ko potrt, kakor takrat, ko sem zvedel, da j" padel Jenko. Z življenjem in s smrtjo jo izpričal svoj ideal.
Romantično drag mi jo bil Vladislav Fabijančič ko sem ga po prevratu vi-lel v Ljubljani. Te dni pa sem čital v nekih komunističnih beležkah. da »stvar dobro gre* In da Fabijančič potuje v Italijo....
in.
V prvi polovici meseca oktobra 1912 jc prišel k meni takratni srednješolc.-g. ,lanko Ko« radi lista »Preporoda*, ki so ga dijaki nameravali izdajati. »Preporod* je potem v istini začel izhajati in je izhajal do .junija 1913., ko ga je vlada zatrla. Bil je to j:tgo«lo-vcnsko-rovolucionaren organ omladine ki je posebno v alegorijah ostro bril Hahslmržane.
Neki zagrebški gospod, ki mi je dandanes v svojem separatizmu hudo nasproten, so jo 1. 1913. čudil, da morem kot profesor biti v zvozi z dijaškim revolucionarnim listom. V Ljub ljani pa so dandanes med »kulturnim-delavci* (znanih 43 mož) naravnost od-ličnjakt neki gospodje, ki so takrat izjavili, da jim je »Preporod* — mora za dušo.
Policija je — ne vem več kako — zvedela, da je bil g. Kos pri moni; da vedela jo tudi to. da jn g. Kos. kim. je drugič ogovoril na ulici, pušil ciga reto — on. dijak, pred menoj kot profesorjem (a ni bil diiak gimnazije, kjer sem služboval jaz). Težke zaslišbe sem prestal v zaporu radi »Preporoda*.
Izza »Preporoda* je prišel — preporod. L. 1918. je bil prevrat.
Zagreb, 29. novembra 1921.
Dr. Fr. HeSicV
LJUBAVNO PISMO RIMLJANA.
Učenjaki, ki sodelujejo pri izkopavanju Pompejev, so odkrili mnogo pripovesti in Hubavnlh pisem, napisanih na slonokoščenih pločicah. Neko tako pismo mladega Rimljana slove: »Julija, ti si lepša od cvetoče Aurore. Ljubim te s takim srcem, ki ne more biti za nikogar drugega. Moji sužnji čakajo z nosiljkami pred tvojimi vrati, da te ponesejo, kamor z.olit. Pridi v Ulico Abundanzo. Ako smo tvoj Marcus večerjati s teboj, potem glej, da bo tvoj vrat, ki .je sličen labodjem, okrašen z dragulji, k| bodo vredni tvoje lopote*.. Ako bi dandanes kak zaljubljenec pisal Bvoji ljubljenki tako pismo na slonokoščeni pločiel. bi ga ljubljenka, proglasila najmanj za slona.
MILIJARDE V BUDIMPEŠTI.
V sredo je prispel v Budimpešto tovor-n' parnlk, ki ,io pripeljal 7 milijard kron, izdelanih v Sviei za Madžarsko. Denar so -premija!] vojaki, v banki pa je bil na-pravljon protokol o sprejemu denarja, ki t" uporabi za podporo uradnikov. Samo škoda, da so te milijarde v bankovcih
BANDITI V AEROPLANIH.
V novejšem ča3n se modernizirajo tudi banditi. Da bi mogli uspešnejše Izvrševati svoje lopovščino, se poslužujejo najmodernejših prometnih src' ' v, mod drugim tudi leta!. Tako so prišli glasom »Chicago Tribune* v mesto Ontnrio, kjer so ukradli 140 zabojev likerja, ki so jih potem s pomočjo nornplanov prenesli na neki motorni čoln. Kmalu res no bomo sigurni, da nas kdo r« okrade in napade kar Iz zraka. Do.,odaj se nam vsaj tega ni bilo treba bati.
KDO DOBI NAGRADO?
Amerikancl so ljudje, ki si pridobivajo denar * napornim delom in zato ga znajo tudi vedno dobro in koristno uporabiti In naložiti. Sevoda pa je med boga. taSi tudi mnogo takih, ki razdeljujejo ogromne vsote za razne znanstvono In dobrodelne namene. Pred kratkim jo noki Amorikanoc, ki noče izdati svojega imo-na, razpisal nagrado 100.000 dolarjev za onega, ki bl našel zdravilo za lečenje raka. Ker ie nagrada v resnici Izredno visoka, ao bodo učenjaki gotovo potru
madžarske države, torej iako malo vod-idili, da jo dobe ln da Iznajdejo zdravilo
za to dosedaj neozdravljivo bolezen.
teSkoslovaSka zunanja trgovina z ozirom na Jugoslavijo
Češkoslovaški statistični vestnlk prinaša v oktoborski številki podrobno podatke o zunanji trgovini m bulo republike v lotih 1919 in 1920. Ker so ti podatki velike poučno važnosti tudi za našo trgovinsko ln gospodarsko življenje, se nam zdi potrebno, da poudarimo nekatero značilnejše štovilke in dejstva.
Podatki o množini Izvoženega in uvoženega blaga kažejo, da jo bil izvoz v letu 1919 za £09 odstotkov in v letu 1920 za 77 odstotkov večji kakor dovoz. Po množini najvažnejši izvozni predmeti ao biti: premog, les, rudnino, sladkor, želozno blago, steklo v vseh oblikah, sadje, zelenjava, rastline. Promog obsega tri četrtine vsega izvoza. Po vrednosti zavzemajo v češkoslovaški zunanji trgovini prvo mesto industrijski izdelki, ki državo karakterizlrajo kot Izrazito Industrijsko Izvozno državo. Drugi moment, ki državo označuje kot industrijsko državo so podatki o dovozu življenskib potrebščin in surovin za težko industrijo. Dovoz življenskib potrebščin je v letu
1919	predstavljal 20 odstotkov vsega dovoza, v letu 1920 pa samo So 0 odstotkov.
Da je gospodarsko življenje konzervativno, nam kažejo podatki, kam je gravitirala češkoslovaška zunanja trgovina. Sta tn: Avstrija In Nemčija. Mcrodnini so b'11 predvojni stiki in navade. Kakor Čehi tudi hočejo k politični prcorcntaciji pridružiti še gospodarsko, sa jim to vendar noče posrečiti.
Po vrednosti izvoza in dovoza je češkoslovaška zunanja trgovina pasivna napram vsom aliiranim in asocilranim Iržavam, izvzemši Francijo (sladkor!), Jugoslavijo, Ruinunijo in Italijo (šele v letu 1920). To se pravi: Češkoslovaška je bila mednarodno-trgovinski dolžnik napram državam z boljšo valuto. V letu
1920	je k državam upnikov z znatno vsoto pristopila še Nemčija. Upnik pa jc bila samo napram državam s slabo valuto, izmed katerih zavzema Avstrija z mill-,'ardskiml vsotami prvo mesto. Edino Francija, kl v vrednosti češkoslovaškega izvoza in dovoza znači aktivno postojan ko. Ima dobro valuto. To postojanko pa je ustvaril izključno le sladkor in deloma steklo. Napram Italiji je bila republika v letu 1919 šo pasivna, v letu 1920 pa že aktivna (za 2S9 milijonov Kč.). Nasprotno pa jo bila napram Nemčiji v letu 1919 aktivna, v letu 1920 pa žo pasivna.
Največji zunanji konsument Češkoslovaške je bila v obeh letih Avstrija. Vrednost tja izvoženega blaga je znašala v letu 1919 29 odstotkov vrednosti vsega izvoza, v letu 1920 že 85 odstotkov. Gotovo je. da Avstrija vsoh toh množin ni konsumirala sama, ampak da je blago prodajala daljo in imela dobiček posredovalca In dobiček iz valutnih razlik. Isto dejstvo je opaziti pri izvozu v Nemčijo. Na tretjem Izvoznem mestu (po vrednosti) stoji Francija, za njo Poljska.
Največji dobavitelj republike v teh lotih je bila Nemčija. Dovoz iz Nemčijo je v letu 1919 znašal 47 odstotkov vsega lovoza, v letu 1920 pa 53 odstotkov. Na drugem mestu so Zedinjone državo v lotu 1919, v letu 1920 pa Švedska. V obeh letih je bila na trotjem mestu dobavito-Ijev Avstrija.
Avstrija in Nemčija sta za republiko največja konsumonta in dobavitelja. Nemčija dobavlja glavno premog, rudo, sol, Želozo, stroje, strojne dele, kemikalije; Avstrija železo, rude, odpadke. Z Irtigimi besedami pomeni to, da je čoško-dovaška republika v tesnem gospodarskem objemu z Nemčijo in Avstrijo, to :e z državami, ki politično republiki niso naklonjene. Bodoči razvoj republike zahteva, da se zunanja trgovina emanelpi-:a od neposrednoga severa in juga in da krene na vzhod in zapad. Sedanja situ icija zunanje trgovine ima zle posledico v celotni trgovinski bilanci. Izvažalo sc :e večinoma v državo s slabo valuto, •ivažalo pa iz držav z dobro valuto. Za izvoženo blago je država dobila slaba •ilačilna sredstva, o katerimi jo morala kupovati dobro valuto (dolar). Tudi dejstvo, da se je Izvažalo večinoma blago, k| Ima pri veliki količini sorazmerno majhno vrednost, je vplivalo na trgovinsko" bilanco, tako da je bila ta (po vrednosti) v obeh letih pasivna (v letu 1919 za trIČPtrt milijarde Kč, v letu 1920 za 194 milijonov Kč.).
Po množini v Češkoslovaško uvožene-Ta blaga zavzema Jugoslavija v letu 1919 deveto mesto. Uvozila je blaga v toži 238 tisoč q, to Je 1.3 odstot. češkoslovaškega dovoza. Izvoz v našo državo iz republiko pa je v istem letu znašal 777 tisoč i], to le 1.4 odst. češkoslov. Izvoza ali: Jugoslavija je bila na šestem izvoznem mestu. Izvažali smo v glavnem sadje, zelonjavo, žito, moko, vino. Do-važali pa premog, les, sladkor, železo, želozno blaso, steklo. V letu 1920 je naš izvoz v Češkoslovaško padel na minimum, tako da tvori skupno s 34 dragimi državami skupaj 7 odstotkov češkoslovaškega dovoza. Uvozili pa smo iz republike v lotu 1920 za 636.000 centov, to je 0.9 odstot.. češkoslovaškega Izvoza. CeSkoslovniki Izvoz v Jugoslavijo je v letu 1920 padel za 110 tisoč
Po vrednosti v Češkoslovaško uvoženega blaga zavzema Jugoslavija v letu 1919 deseto mesto, v letu 1520 pa — se-
demnajsto, V letu 1919 smo izvozili v republiko blaga za 131 milijonov Kč (2 odstotka češkoslov. dovoza), v letu 1020 za 220 milijonov Kč (1.4 odst.). Absolutno se jo torej vrednost uašoga v Češkoslovaško uvoženoga blaga dvignila Ta razlika tiči predvsem v draginji in valutnih razlikah. Uvozili pa smo lz Češkoslovaške v letu 1919 za 242 milijonov Kč, (4.2 odst. izvoza), v lotu 1920 za 677 milijonov Kč (3.7 odst.), tako, da smo bili v letu 1919 pasivni za 111 milijonov Kč, v lotu 1920 pa za — 351 milijonov Kč. Pri češkoslovaškem Izvozu smo v lotu 1919 zavzemali šesto mosto, v letu 1920 pa sedmo.	—ce,
Gospodarski polotaj v Potiski
Svoječasno prerokovanje poljskega finančnega ministra, da so bo poljska valuta popravila, se jo uresničilo. Po ra. pidnem padanju jo notirala Varšava v ZOrlcbu n. pr. 4. oktobra 0.08, polom je med kolebanjem naraščala. Dno 26. t. m. ;e notirala Varšava v ZUrichu žo 0.10. V razdobju med 4. oktobrom in 26. novembrom je torej narastla Varšava v ZUrichu za 100 odstotkov. To zboljšanje poljske marko je pa tem večjega pomena, ker so v istem času padle mnogo slabe valute. Zelo so je v tem časti izpremenilo razmerje poljske marko n. pr. napram avstrijski kroni. Dno 29. septembra sta notirali v ZUrichu: Dunaj 0.32, Varšava tl.07, dno 26. t. m. pa žo Dunaj 0.17, a Varšava 0.16. Varšava, ki je bila nizko pod Dunajem, je slednjega skoro dosegla, Co je to zboljšanje poljsko marko stalnega značaja, je težko reči. Jasno pa jc, l.i so obeta poljski marki boljša bodočnost, nego n. pr. avstrijski kroni. Oospo-larsko stanje Poljske je So sicor razdra-pano, toda poljska republika ima vse po-gojo v naravnem bogastvu, da eo bo končno restavrirala. Avstriji ravno taki pogoji manjkajo.
To nenadno zboljšanje poljske marke pa ima tudi svoje neprijetne posledice — zlasti za denarno zavodo. Banko, ki so poprej špekulirale na nadaljnjo pada-•ijo poljske valute, so naložile svoje kapitalo v tujih vrednostih. To banko bo doživele sedaj vslod zboljšanja poljske marke milijonske izgubo in no morejo obvladati Izplačil, ki jih zahtovajo kli-jonti. Manjše banke bodo vslod tega pro-nadle, kar bo imelo za posledico bankrote trgovcev, kl so imeli v teh bankah svojo vložke, katerih sedaj no morejo na no-lien način dobiti. Kakor jioročajo, bo oblasti uvedle proti nekaterim malim bankam v Krakovu preiskave radi borznih špekulacij.
Zboljšanje poljske marko Ima pn tudi to posledico, da jo poslalo naenkrat nemško blago cenejše, nego domačo poljsko, vslod česar obstoja nevarnost poplavo nemškega blaga. Poljsko časopisje opozarja na dejstvo, da je obmejno ozemlje Poljske žo polno nemških izdelkov. Nemška nevarnost preti torej tudi Poljski in grozi uničiti domačo industrijo, ki si jo komaj nekoliko opomogla iz svoje-ra bolnega stanja. Zato bo spot danes čujejo glasovi o industrijski krizi v Poljski, ki bo bili žc utihnili vslod kazanja na boliše. Kakor poroča »Gazetta Poran-na» od 9. t. m., jo več žičnih tvornic v Vnršavi in Ccnstohovu vsled krize usta-ilo obrate, nekaj manjših industrijskih oodjetij pa je odpovedalo delavcem. Ncmfiki listi domnevajo, da je to začetek poostritve industrijsko krizo v vsej Poljaki. Sevoda vidijo Nemci kot sovražniki Pol;sl:e največkrat namenoma vse slabo v Poljski.
Položaj v PoljBk! pač ni rožnat, kakor ni v nobeni novonastalih držav. Vendar so tudi za Poljsko dani pogoji za izhod iz. hodnega gospodarskega stanja v bogastvu poljske zemljo. Od gospodarske n finančne politike je predvsem odvisno, kako bo bodo boljšalo gospodarsko raz-nere v Poljski.
>= Potrdila (uverenja), kl so potrebna ra carine prost uvoz slrovln, polutabrl-katov Itd. V smislu odloka C br. 61.602 od 23. IX. 1920. morejo Industrij«! in obrtniki uvažati iz inozemstva prosto od carino razni stavbeni material, sirovine in polizdelke, ki so natnenjoni za predelavo. polnočni kemični material in material za električne, vodovodno, plinsko in tovarniške inštalacije, če so izkaže'o carinarnici » potrdilom ministra trgovino in industrije, da takega materiala nI v dovoljni količini v zemlji. Ker bo nekatere carinarnice dopuščalo carino nrnst uvoz takega blaga na tcmel.iu potrdil. ki sn jih izdali oddelki omenjenega ministrstva v posameznih pokrajinskih mestih, je generalna direkcija carin izdala ponovno pojasnilo carinarnicam, da so polnovel,javna in odino merorlajna samo ona potrdila (uverenja), ki jih iz.ila:a ministrstvo trgovine ln Industrije (V. ode-lenje v Beogradu. Opozarjamo interesente, da Bi pravočnsno priskrbijo taka uverenja iz Beograda; uverenja imajo veljavnost za tri mesece od dneva, ko bo Izdana.
= Uvoz, proizvodnja In prodaja lekarniških špecl.inlltet, kontrola ministrstva za narodno zdravje. V štev. 258 »Služ-h«nih Novin* so objavljena pravila o I" karniških špccijnlltctah, ki stopijo v veljavnost 16. decembra t. 1. V smislu teh pravil smejo lok. Spocljalltote proizvajati, prodajati in uvažati samo magistri farmacije In.dUilomlrani kemiki In t« mbo,
če imajo za to dovoljenje od ministrstva za narodno zdravje. V pravilih »o nattot*
vse špocijalitete, ki eo za sedaj dopuščeno za uvoz, proizvodnjo in prodajo, obenotn bo navedonl vsi oni lekarniški proizvodi, k| se no smatrajo za lekarni ško Spccljaltlcte. Uvoz, proizvodnja ln prodaja v pravilih nenavodenih ipecijo litet bo brezpogojno prcpovodanL
•— Obrtniško zborovanje v Celju, ki te jo vršilo dno 27. novembra je bilo zelo dobro obiskano. Zastopani so bili tudi obrtniki Iz Maribora, Ormoža in Vranske ga. Finančni tajnik g. Mozetič iz Ljub Ijano je poročal o davčnih predpisih, zla Btl o finančnem zakonu za leto 1921, ki razširja davčno jamstvo delodajalcev tudi na slučaje, ako gre za nestalne plače, torej za numcSčeneo z dnevnimi, teden skiml, polmesočnimi In štiritedenskim; plačami. Obrtni nadzornik g. Založnik je predaval o zgodovini bolniških blagajn v splošnem In o njihovem razvoju v za d njih treh letih v Sloveniji s posebnim ozirom na obrtniški stan. Razložil je tudi dobro stran novega bolniškega zavaro vanJa, kl jo združeno z nezgodnim za varovanjem. G. Rebek jo poročal o za hlevi glede svobodo dela. Razvila se dolga zanimiva debata, nakar bo Mb sprejoto resolucije: 1.) Zahteva po ukinje nju finančnega zakona gledo razširjanja davčnega jamstva dolodajaleov. 2.) Za hvala ministrstvu za eocialno politiko r» losodanje ukrepe glode ljubljanske okra; no bolniške blagajno ln mariborskega bolniško--zavarovalnega okoliša. Mln'ftr stvo se naproša, da vztraja na dosedanji poti in prepreči Izkoriščanja te va^ne in slltuclje v strankarske namene. 3.) Obit ništvo Izjavlja, da ne soglaša b t»m. da so delavstvu, ki bl hotelo delati veS ka kor 8 ur, to zabranjuje, In zahteva bvo bodo dela, kakor tudi odpravo os^.nur nika za malo, srednjo In režijsko obit.
—	Cene vinom na Sliijcrskem. Poročajo nam: V zadnjem čaau po listih razširjene vesti, da ao ccne Štajerskim vinom močno narastio, no odgovarjajo isti nI. Cono so Bledeče: haloSka vina 18—2S K, ljutomerska 20—25 K za 1 liter po ka kovosti. Vrlod preobilico vina v naši dr žavl se eploh pri nas nikjer ne obeta kal, znaten nnr.iat con. Evcntuelcn nnrast cen bi upanje na poBpešcvnnjo vinskega iz voza So "zmanjšal, zlasti ker eo po nekaterih državah, ki nam konkurirajo na zn nanjih vinskih tržiščih, vinsko cete' znatno padle.
«. Zagrebška delniška pivovarna ln tvornica alnda bo otvorila v Ljubljani svojo BkladiSčo.
n Beograjsko zavarovalno društvo »Sn-madija* jo otvorilo v Ljubljani glavno zastopstvo za Slovenijo.
—	Vinogradniška zadruga v Vulsovaro. Pred kratkim so je osnovala v Vukovaru vinogradniška zadruga.
Tvornica za konzerviranje češpelj so jo osnovala v Brčkj ob Savi (Bosna) Delniška glavnica znaša 4 milijone kron v 8000 delnicah po 500 K.
c Tržno cene v Vukovaru bo bile zadnje dni sledeče: pšenica 1280-1300 K, rž 1130-1160 K. napolica 1150—1200 K, ječmen 960-1000 K, oves 780 K, fižol 1050—1100 K. BHho meso 600O K, slanina 61110 K za 100 kg.
Ceškl hmcljskl Irg. Iz Zatca poro čajo z dne 25. t. m,- Nakupovanje jo bilo srednjo živnh 10. Cene: za slabojši hmelj 0(1 4500 Kč naprej, za boljši hmelj do 6000 Kč. za 50 kg. Produconti so voljni prodajati, ker so bojijo padca con vslod tega. ker ao dospele na žateški trg pre cojšnje množino poljskega hmelja. — Na uOrnberškom trgu (Nemčija) vla la popoln mir. Zato bo sklepa, da ni vei1 mnogo blaga v rokah producentov.
Cirkulacija bankovcev v Ceškoslo vaški. Po izkazu bančnega urada jo bilo 23. t, m. v prometu za 11.515,945.000 Ki: papirnatega denarja. Od 15. — 23. t. m. se jo zmanjšala množina bankovcov za 834 milijonov Kč.
= Javljcnje avstrijskih aktiv. Po ob 'avi avstrijskega z.veznorra finančnega mi nistrstva z dno 26. 9. 1921 je rok za javljanje v Srbiji se nahajajoči!) aktiv avstrijskih državljanov podaljšan do 31. decembra 1921.
= Cirkulacija bankovcev v Avstriji pre ko 100 milijard. V drugem tednu novem lira so je pomnožila cirkulacija bankovcov v Avstriji za 7966 na 103.128 milijo ■lov avstrijskih kron. Na osebo pride torej sedaj v Avstriji približno 16.000 a. K-Pred vojno je znašala normalna cirkula clja bankovcev v Avstro-ogrskl, ki ie štela okrog 50 milijonov prebivalcev, približno dve milijardi kron, torej na gla vo ca. 40 kron. Napram predvomemu stanju pomeni Bednnjo stanjo cirkulacije zvišanje za 400krat. Vrednost eedanjegs. lenarja pa jo padla seveda za večkrat, nego 400krat.
= Rumunsko žito za Italijo. Romunsko trgovinsko ministrstvo je prciclo od italijanske vlado vprašanje, da-li moro na bavltl za Italijo 80.000 vagonov žita po ceni 50.000 lcjcv za vagon postavno Ga Inc. Istotako so pogaja Zveza italijanskih mlinov za nakup 20.000 vagonov žita " Rumuniji. — Po našem žitu pa skoro nihčo ne vprašuje, ker no našo cene pre visoko. Cene naši pšenici in moki bo namreč že visoko nad svotovno tržno pariteto.
«= Ogromna dlvhlcnda sladkorne tvot-nlce. Češko • bolgarska sladkorna tvor niča v Gornji Orehovici v Boliarski ir kazujo za preteklo lota pri glavnici P milMonov levov člstoga dobička 10.023.202 levov. Dividenda znai* 100%.
Za Miklavža kupujte knjige Tiskovne
utditaMMtuftutcjtusteJt v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte. otMM^^jt^
stanejo do 20 besedi Din. 3-—, vsakih nadaljnjih 6 besedi 1 Din. — Trgovski oclaul, doplaovanjo, nepremičnine do SO basedl 6 Din., v«eklh nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača ae naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na vpratanja *• odgovarja le, ako J« vprašanju priložena inamka za odgovor.
9017
zmožna stenografije, jezikov ln strojepisja. Naslov pove uprava „Jutra".
URARSKI POMOČNIK,
jpretea, iSče dela. Dopisi aa Frane Gregorji, hiSa fin. kon •role it. 878, Kočevje. 1976
16ČEM MOČNEGA UČENCA
iz poltene bile, ki ima veselje do trgovine. A. Britov-rek, Slovenjgradeo. 1977
PETROLEJSKA PEČ
(Primus-samovar) so proda ali zamenja za igrajo (ma-Sin&, konj . Ambrožev trg 3, I. nadstr., desno.	1972
POSNEMALNIK ZA MLEKO
»Alta Separaten, model «Co-libri«, rabljen, a f« kompleten, »e takoj proda. Vprašanja pod »Colihri. na npravo •Jutra*.
Potrebujemo izurjene rSNJABSKE POMOČNIKE, vešče vtem delom. Vožnja se povrne. Btauovanje prosto. Hamauik, Sarajevo, poštni predal 48.	195S
NAPRODAJ JE HOTEL ,6IOL" Biijsk« Dobrova pri Vlnt-' (tarju. Hotel obstoji ix gospo j .iirshib poslopij, 'odenice in i kegljišča. Bodočnost volilia. Ponve se pri lastniku «Bol-1 Irvue«, Ljubljaua. 1929 j
NAMEftTENA SOBA.
Tražl b« nameitena »oba, po
mogudstrn n sredini varoSi, r.* jednog vilep državnog či-novnika, koji je ravnatelj jodnog uredi. Javiti se upravi «Jutra» na br. 1978.
PRODA SE GLASOVIH
dvor. tvrdke Streicber & 8obn, Wien, velik, zelo dobro ohra- I njeu. Ljubljana, HrunilniSka j e. 7/1, vrata «8. Cena ninfca. i
RUDARSKI ČINOVNIK
t razi meblovanu soba s elek-triČDOm lauvjetom. Plaiia postranska stvar Za nagradu daje ugljen ili drva. Ponudbe slati ua upravu »Jutra« pod «Rudar>.	1979
Išče se prostor za t™*
T	I MEHANIČNO DELAVNICO
NOVI ČEVLJI, . . „ .. . _ in pisarno. Ponudbe pod «De-damski, beli. iz platna št-35 lavoica« na upravo »Jutra>. ia črni usojeni it. 40 se cono : prodajo. V p raj", sa v upravi •Jutra..	1914
PRODA SE
še dobro ohranjena črna zimska tnkn,a. t Predvojno blago.) Pouv<S so: Kolodvorska ulica it Si/Hi. levo.	1958
EN0NAD8TR0rNA HIŠA
s štirimi stanovanji in malim vrtom t LJubljani, na lepem rrainem prostora, se takoj proda. Knpoc ima takoj »tati jvanje. Vprašanja naj se naslovijo pol iifro »Ugodna priliki.,poJtno ležeče, giavna posta Ljubljana.	1920
SANKE
za dvovproinega konja ss radi selitve iz I.junljaoe prouajo. Matančnejša pojasnila v artilerijski vojafdoici, 1. baterija, 1. divizija.	1H68
V PODNAJEM
dam krojaško delavnico v Ljubljani. Na«lov povd uorava r Jutra".	'1983
NOVOSTI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH RAZGLEDNIC 1950 priporoča M. TICAR, LJUBLJANA.
Odda se takoj
specerijska trgovina
s koncesijo, blagom in inventarjem, na jnko prometnem kraju v Ljubljani. Interesenti naj blagovolijo rposlati ponudbe do 9. decembra na upravništvo »Jutra, pod ,,Kapital S 200.000". 1985
Električne motorje instalacijski material Žarnice, števce, žice
dobavlja
elektrotehnična tvrdka
M kfojfi pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni
se sprejme takoj.
Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurapo. Vpraša se: Emonska centa S, v pisarni. 1987
Dva živahna gospoda
želita korespondence s temperamentnima gospodičnama v svrho poznejše ženitve. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, je nasloviti pod „Neod-rešen" in „Lovec" na upravo lista jJutro". Tajnost zajamčena. 2019
Posebnosti domačega izdelka za novorojence. Tetra-perilo. 636
HAMAN
Mestni trg 8.
A, E. G.
1973
1331,
Cankarjeva cesta. 2,
po zmernih cenah.
w	um
,, U WL A. IJTA"
j Prva srbska zavarovalna in pozavarovalna družba v BEOGRADU
Slavni zastop sa Slovenijo:
LJubljana, Sv. Petra cesta It. 24
I sklepa vsakovrstna zavarovanja proti požarnim t ko dam, ter zavarovanja na iloveSko [življenje za slučaj smrti in doživetja, rontu.i zavarovanja, kakor tudi za duto otrokom,
po najmodernejših kombinacijah in najugodnejših pogojih. ! Spretni laztopnilil sprejmejo s« t vseh večjih krajih Slovenije. Zavarujte ne pri domačem zatodul	Zavarujte se pri domačem zavodul
(HoIzschwe!Ien). «««
i Ponudbe pod „Ezport" na upravo „Jntra\
FIAT
1821
FIAT
i
PRODA SE POSESTVO
e gotpoiarskiin poslopjem, 7 minut oddaljeoo od kolodvora Novo mrs-o. Poizvč se v Kaodiji it 76 pri tirmu.
1561
DVA GOSPODA
ae sprejmeta na brano, rokodelskega etanu. Poiavš po pri hiiniku, Cankarjevo nabrežje št 1. 2018
KOROŠKE PLEBISCITNE
jrgoslov. znamke na prodaj; velike in male serije. Ponudbe z najvišjo ceno upravi »Jutra, pod St 1969.
Izvežbano
KCPI SE
več parov dobro ohranjenih »rauči. Naslov pove nprava «.fatrs«.	1942 j
i., i . i i .. ,i < KUPIM ZA MIKLAVŽA j
igtačo. Najraje lckomot'.-o na ! paro, ladjico na vijak ali pa j pa/ni stioj. Naslov in ua- j vedbo cene pod »Miklavž, i oa upravo »Jutra«. 1936
KROJAČI, TRGOVCI, POZOR t 1948
Sprejmejo ee vsa v krojaško stroko spadajoča dela, • pr-: vimi krojaškimi močmi, po i najnižji konkurenčni ceni. STANOVANJE S HRANO Naslov pove uprava »Jutra..
ali broz hrano iSče gospodična, plaia dobro. Poaudoe na upravo »Jutra« pod »boiiša r.tudontkas.	1984
veščo popolnoma tudi »lovenske in nemške stenografije, sprejmeta takoj dr, Josip Furlan in dr. Vladimir Kreo, odvet uiita t Ljubljani, Sodua ulica št 1. 1964
MIRNI IN 80LIDNI
GOSPOD 1953
i?čc moblovauo aobo. Ponudbo pod »Ceb» na npravo »Jutra..
PEODA SE
»lata damska ura z dvo'uim pokrovom, zlata damska o vrat-ua verižica in zlat damski pntan s briljantom. Povpraša re: Rimska cesta itev. 23, SavinSok, mod '/,Ž.—:'/,3. uro.
! MEBLOVANO SOBO
! za takoj ičče mlad, soliden ' državni uradnik. Ima lastno | posteljno perilo in vrhnjo po-i steljno opravo. Ponudbe pod »December, na npr. »Jutru..
1987
SOLIDEN GOSPOD
i iSče lepo meblorano sobo s
j posebnim vbodom in elelt-
; trično razsvetljavo. Naslov
j pove nprava »Jutra., 197o
VZAME SE V NAJEM
že obstoječo strojarno, ako mogoče z voduo ailo, eveut prostor, kjer bi ae lak ko do-tična obrt izvršovala, katera pa mora imeti vodno silo Naslov pove nprava »Jutra..
Sliift
ŽIVAHNA GC3PODIČNA
2eli stopiti v korespondenco s temperamentnim gospodom. Nasloviti na »Spela., upra.a »Jutra«.	1980
V KORESPONDENCO
v angleškem jeziku želi ato-i piti gospodična s intoligent-: uini gospodom. Nasloviti jo . pod „Sweetnos8a na upravo
I »Jutra«.	1981
FR. FAGANEL, CELJE
Gosposka ulica 26
USNJE
vseh vrst po naJnlZjl dnevni ceni. ms
Prepričajte sel
Glavno zastopstvo: O.
Liu&ljsna, Sodna utka 11 — Tel. Snterurb. 451
FIAT
Wien.Turin

aainaHBBJfE^^tf.atsBBBHBasmcjssituaaJteBBftafJiBMa.vBK
- u
Med prve sloveuske klasike štejemo | i dr. Ivana 'i avčarja, ujogovi iadu.li d-ro deli;! Cvotjo v jeseni in Vlsoška kronika.. pa med najboljie hjveusko norele in po- ' vosti. Oho prinaSa VI. sveiisk
Marjih iiil spisi,
ki ga je uredil dr. Iva« Prijatelj in ki je
ravnokar izšel.
Cena 74 R, po požtl 6 K več.
J^i-otila na Tiskovno zadrugo v Ljub-ljasl, Prešernova ullea, nasproti ;
glavno pošt«.	I
Ali ste že poslali naročnino za „Jutro" I
_____
proda	2016
J. GOREČ, Ljubljana.
V trgovini
O. BE
Mesircl tr.^ B
se dobe še po jako nizki ceni:
« it
Bi
S „
■a mri
KI fl _
nsm
B
moške obSeke ....	od
Ragi&nl ■*•■•■■•	t$
I"! moške hlače ■ > ■ i •	ii
f J damski plašči ....	,,
IfS damski kostumi . .	„ Sf*g damske mod. obleke „
g damska krila ....	„
in kožuhovina ....	,,
650 K naprej «100 150
550 600 900 300
300
ti >i ii >i ii ii ii
ii ii ii ii >i i« ii
o _ h ara
a
ei
pavi ■i"
fl.
Vse te stvarii so na ogled o vsa«
* kem času.
D SM
a i" a ose
1653
w as	21
^aacsafflBaaaiaBaBEaaBnniBffnHasiB-.rfRpejaasaBsiBBBiiBBflBBffiaMiKj
^	■ W KP . S fl Iti — P	l.
?••»	v.-O
BB9B BBBBB
9BBBB8
S1BSBIK
R«R
na
;ilBBaBBBBBBBBBE«B8!i«H»St«n»e®B3BB»n®B»ISOe!KSmBaHBieOBI9B®BB»BtEBffl«!BB»8j
P. MAGrDIČ LJUBLJANA
NASPROTI GLAVNE POŠTE
DOSPELE ZADNJE NOVOSTI
svilene fcrikot-obleko od K 2600'— volnene obleke. . „ „ 1600—
kostumi...... „ „ 2800-—	1779
plašči......... „ 1800 —
angl. fianol-blure, . „ „ 195'-— svilene bluze .... „ „ 750'—
Velika izbira svilnatih trikot-oblek, večerne obleke is kinešiega krepa in svile. Pletenine, rimsko perilo, rokavice, nogavice. ===== V?i modil predmeti.
llliillllllElliilillill
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
m
premog
vaeh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo knkor tudi za Industrijska podjetja in razpečava
I&5ehoslovašM in angleški keks za livarne in domačo up&mbo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zeuoJ zn premog, d. d. g Ljubljani, Hlasta ulica 19.


^ k % *
"V*
v>
O' v v
rt
t.t. U
Sil is*
fv\
Bf \ »
h o1
»v
o ».•<1 t»
M
o
t'-
tv %
Domače vesli
p. n. naročnikom in čltatellem. Zaradi\ • Smrtna kosu. VSersj popoldne Je narodnega praznika v petek zlutrul 'Ja-! umrl nenadne smrll g. Josip č a J, zna-
iro» ne izid*. Prihodnja iltvilka izid* v
soboto.
*	Prijateljski sestanek somišljenikov JDS v Ljubljani sklicuje gospodarsko naproduo društvo za. šentjakobski okraj v soboto dno 3. decembra zvečer ob 8. v gostilni Cešnovar na Dolenjski Cesti. Poročala gg. dr. Dinko p u e in dr. Vladimir It a v n i b a r. — Somšljeniki. udeležite se sestanka pol-aošteviluol
*	Službeni jubilej. Danes praznuje g. Valontln Kopitar, upravnik »Slov. Naroda«, SDIetnico svojega službovanja na tom mostu. Vodil je vos la čas upravo lista. Jubilantu iskrene čestitke!
*	Taki smol Iz trgovskih krogov se nam piše: Neka tukajšnja trgovina s papirjem je prej mesecem ponudila ljub Ijanskim bankam in denarnim zavodom lis (1000 pol) kanclijsketra papirja pn 3S0 kron. Kazen enega denarnega zavoda nI nihče Izined vseh naročil niti polo. Ktrralu nato sta se v Ljubljani pojavila dva ncmSka agenta. Prišla sla suha kol poper v našo mesto. Sla sta od trgovine lo trgovine s papirjem in spraševala za reno blaga. Ko sta se tako orijontirala, .topila sta v banko in denarne zavodo. Tam je simuliral eden invalidnost, so opi ra! na palico in pokašljeval, zraven pa ponujal kanclijski papir. Ker je seveda aernško govoril, napravil je takoj dober vtis In kupčija jo bila sklenjena. Oospo da sta Sla v tisto trgovino, ki sino jo Igorai omenili in kupila toliko papirja, ra kolikor sta kupčijo napravila v raznih denarnih zavodih In bankah. Papirja ni--ts mogla takoj plačati, zato sta pustila v trgovini potne liste in eden Izmed nji ju je ostal za talca. Tekom dni »e je -tvar zboljSala. da ni bilo treba nobene !;avcije, ker kupčija je Sla prav dobro. Papir sta kupovala pu raznih trgovinah po 400 K, prodajala ga pa sprva po 000 kron in včeraj sta navila cono na 720, iiiroma 800 K. Z drugimi besedami, prodala sta papir na dobelo polo po 80 vin., dočim ga na drobno dobiS v vsaki trgo-Vmi po 00 vin. Gospoda, to je čisto navaden škandal v narodnem In gos|iodar-s.em ozira. Domača tvrdka, kl jo ponudila papir po 880 K. niti odgovora ni dobila, ko je pa prišel tujec ln ga ponudil po 000 in 800 K, našel jo takoj milost v "čeh in poslušnost v ušesih in delal sijajne kupčije. Pritcponi tujec ne plača nobenega davka, naš trgovce pa plačuje oaobjo, drag lokal, carino in neštete davke ter trpi vsakovrstne sekaturo, da bi mora! pravzaprav oddati ves svoj zaslužek sem ln tja. Trgovec mora biti vesel, da plačuje davke, dočim inu dobiček, ki M ga imel zaslutili, pobere tujec! Od 'tonamib zavodov bi se po pravici pričakovalo, da krijejo vso svojo potrebščino na domaČem trgu In da podpirajo domače firme. A temu žo dolgo ni tako. Večino vseh pisarniških potrebščin jim na-nosljo nemški židje, zlasti peresa, svinčnike, indigopapir. pivnik. Treba jim jo samo par prilizircnih nemških poklonov. pa napravijo kupčijo. Kaj bi so neki zgodilo z našim človekom, ki bi prišel v denarne j.ivode in banke v Gradeo ali na Dunaj ponujat v slovenskem jeziku pisarniške potrebščine! Pa ša Invalid naj bo! Za koliko mislite bi tam prodal? Oziroma bi ga sploh sprejeli?
*	Razpisana veterinarska služba. Razpisana je služba veterinarskega referenta v Murski Soboti. Natančnejša določila so razvidna Iz razpisa v »Uradnem listu«.
*	Zborovanje državnih nameščencev v Novem mestu. Dno 21. novembra se jo vršilo v »Narodnem domu« zborovanje vBeh državnih, železniških javnih namo-:5encev In upokojencev. Predsedoval je ulmnazl.jekl profesor G e r m, o položaju državnih uslužbencev so poročali sodni svetnik Kuder, davčni oficial Udorman in železničar Jožo Ljubič. Na predlog Vanclista Groma je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Vsled vedno rastoče draginje, ki je dosegla zadnjo čase svoj vrhunec tako, da rosno ogroža obstanek vsein razrodom uslužbenstva, ker sedanji prejemki z daleko ne zadostujejo niti za vsakdanji kruh. apeliramo na mo-rodajne državne fiiniteljo, da se nemudoma nakaže vsem uslužbencem in upoko-.jeneem enkratni nabavni prispevek in Mcer najmanj toliko, kakor so je že konč neveljavno določilo magistratnim uslužbencem v Ljubljani, to je ožetijonim z otroci 4000 K. brez otrok S000 K in sam cetn 2000 K. Nadaljo naj se pospeši rešitev službene pragmatike ter uredi prejemke analogno s prejemki oficirjev in dragih vojaških nameščencev. Ukine naj
takoj drakonično in nosoeialno nared bo, s katero se odreka nameščencem v lučaju bolezni in dopusta po preteku 0 mesecev draginjsko doklado. Uvrsti naj se Novo mesto v ono stopinjo draglnjsklh doklad, kakor mu po vsei prav!cl gre, ker je dokazano, da je našo mesto najdražje v Sloveniii. Tospeši naj se poslovanje potrošačkih zadrug, ter Izposlujo T-a nje najnižji tarif po vseh železnicah ♦er odpravi za te carino in trošarino. Dr-*«va naj dobavi ia svojemu uslužbenatvu knrlvo iz lastnih domen in obratov ter rnonopolizira žitni trg ter omeji izvoz Hivine v inozemstvo, ker je sicer kata strofa v spomladi neizogibna. Ukine naj fe tndi pobiranje potrošnčke-a prispov-ka, ki zapade 1. februarja 1022.
* Don Rtilič častni doktor. Znani "čeniak in raziskovalec rimskih starin v Dalmaeiil monsignor don Franc B u-1 i 6 ho prihodnjo soboto r.a zagrebški univerzi nromoviran častnega doktorja,	41
nI gostilničar in posestnik pod Kotnikom. Zadel ga jo mrtvoud. Pokojnik jo bil izredno marljiv ln umen gospodar, splošno priljubljen. Ljubitelji Rožnika bodo težko potfrošali sivolasega, bradatega starčka, ki je lino! za vsakega prijazno busedo. Rodbini naše iskreno tožaljel
Posnemanja vredno. Iz Radomlja nam poročajo: Ob priliki poroke g. Ivana Vaslrana i gospodično Micl Ce-rarjevo, hčerko ugledno napredne rodbine, se je nabralo za »Jugoslovansko Matico« 615 krun in radomeljskega Sokola "15 kron. Pohvalno so se Izkazali domači fantjo, ki so dobljeno »prežo« razdelili v dober namen in naklonili 800 kron Jugoslovanski Matici, 300 kron domačemu Sokolu in 400 kron občinski u-božni blagajni. Res lepo ln vredno vsestranskega posnemanji!
*	Vprašanje elektrarne na Savi. V okviru direktorija za elektrarno se je osnovala v Ljubljani petčlanska komisija strokovnjakov ki bo proučovala vso motnosti za zgraditev elektrarne za Ljubljano na Savi.
*	Direktna železniška zveza z Nemčijo. V smislu sklepa mednarodno železniške konference, ki se je vršila v Bernu, uvode se direktna železniška zveza med Nemčijo In našo kraljevino že sredi tekočega meseca. Ta zveza se vpostav! na ta način, da so brzovlaku ki vozi iz Mtlnehena v Trst preko našega ozemlja pripojo direktni vozovi, ki bodo vozili iz Jesenic preko Ljubljano in Zagreba do Beograda.
*	Kako je italijanski polkovnik na bil srbskega žurnallsta. Ko so uredili ki beograjske »Tribune« radi nekava-lirskega obnašanja vrgli iz redakcij' italijanskega vojaškega atašeja, so ja vili italijanski listi, da je itali.wn.sk polkovuik oklofuta! urednika »Tribune« in ponosno zapustil redakcijo. O ti sceni so prinesli zagrebške »Novosti« sliko, na kateri se vidi, kako je ladcl italijanski polkovnik v omaro, iz katere moli samo roke in noge. To sliko je potem ponatisnil italijansk socijalistlčni list samo s kratkim napi som": »Kako je ItalHanskl polkovnik nabil srbskega žurnallsta!«
*	Agitacija v cerkvi. Iz Selc nad škof jo Loko nam poročajo: Dosedaj Bmo ve deli, da je selški kaplnn v cerkvi izbo-ren agitator za klerikalno časopisje. Zad njo nedeljo pa se jo proslavil z napadanjem dopisnika »Dom>vlno« na prižnic! Po njegovem je corkev tudi lokal za na padanje ljudi. Sicer je pa čisto naravno, da se v cerkvi opravičuje, ker ee ga je opozorilo, da cerkev n! kraj za politiko,
*	Špediterji dane', ne poslujejo. Z ozi rom na sklep »Saveza speditera«, sekcl ja Ljubljana, ljubljanski špediterji danes, na narodni praznik ne obratujejo, na kar ee stranke opozarjajo.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. V do bi od 20. do 20. novembra se jo v mostni občini ljubljanski narodilo 20 otrok, umrlo pa je 10 moških ln 12 žensk, skupaj torej 22 oseb. Kot smrtni vzroki navaja uradni Izkaz v petih slučajih srčno hilio v štirih tivljensko slabost, v dveh mož gansko kup. po cn slučaj pljučnico, davice in raka ter v desetih »lučajih druge na ravne smrtne vzroke. Na nalezljivih bo leznih je v tem času obolelo 0 oseb in sicer po 2 na davici in ošpicah, po ena na Skrlatinkl in griži.
*	Cene slanini v Ljubljani Občinsko sodišče v Ljubljani jo v svoji seji dno 28. novembra 1921 sklenilo z ozirom na padec nakupno cone živim prašičem do ločiti sledečo maksimalne cene: 1.) Sla nina kranjskih prašičev po 4 ein debeli no brez kože 55 K za kg. trebušna sla nina brez kože 50 K: 2.) Hrvatskih prašičev slanina prve vrste brez kože in nad 8 cm debeline 70 K za kg, za 4 do 8 cm debelo slanino brez kožo 70 K. Ta cenik stopi v vepavo z dnem 3. decembra 1921
*	Grcmlj trgovcev v LJubljani razglaša Z ozirom na to, da so se vsi državni prazniki zedinill v enega, to je v praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, bo so ljubljanski trgovci medsebojno domenili, da naj bodo trgo vino v četrtek, to je 1. decombra ves dan zaprto. Grctnij trgovcev obvošča o tem vse svojo člane b pristavkom, da se notica, ki naznanja, da naj bodo trgovino samo,dopoldne odprto anulira. — Načeln,
*	»Matjažev večer« priredi Sokol I. v Ljubljani v pondeljek dno 5. decembra Mestnem domu. Popoldne ob f>. i:ri je obdarovanje otrok, ob 8. uri zvečer za od raslo, a sporedu je poleg nastopa kralja Matjaža In njegovega spremstva godba, petje itd. Vstopnina popoldne 1 dinar.
•	Dramatični odsek Sokola VI8 priredi
četrtek dne 1. docombra ob pol onmih zvečor v »Sokolskem domu« na Viču s sodelovanjem pevskega zbora Tehniške srednje tole »Akademijo« v proslavo liiletnlce ujodlnjenja.
*	Predavanje podružnice »Pravnika* v Mariboru ja prclužcno na 9. nov.
Mariborski občinski svet jo dovo-
lil Ljudski kuhinji 50.000 K, Dijaški kuhinji z.i zadnje četrtletje 5000 K in Dečji stanici v Mariboru 00.000 do 100.000 K ptKlpore.
*	Prostovoljno se je razšlo v Mariboru društvo »Deutschor Gabelsber-gervereln«.
•	Slavka v tvornlc! Zlatarka v Celju, ki je trajala 4 tedne, je končana. Dne 28. novembra so se delavci vrnili na do-lo. Dosegli so 25 odstotkov povijanje mezde. V cinkarni »e je pričelo mezdno
ibanje, vondar pa ni pričakovati ostroga boja, ker vlada na obeh straneh uvidov-nost.
•	Andrejev sejem v Celju, ki se Jo vršil včeraj, je bil sijajni) obiskan, kar je najboljši dokaz, da so jo gospodarsko živ I Jon je začelo konsolidlratL
Ii postne službe. Z današnjim dnevom »o uvode na progi Doinlalo-Celjo prevažanje pošto z avtomobili, ki vozijo uied Ljubljano in Celjem. V ta namen se uporabi avtomobil, ki odhaja iz Ljub-jano ob 0.30 ter prihaja v Celje ob 11.35, uisprotno pa avtomobil, ki odhaja iz Ce-'a ob 13.13 in prihaja v Ljubljano ob 10.35. uri
*	Pobegnila Je, najbrže v zasedeno o-z«ndje, 23letna L ic Ana iz Srednjo va si. stanujoča v Spodnji Šiški, ki je bila zaradi hiidodjivv* poneverbo obsojena na pet mosccov težke ječe.
Zagoneten slučaj. V Ž.iberšah pri Rovtah je 12lctna deklica Marija Oster-man na-Sla svojo mater, 801etno Terezijo Osterman mrtvo v pil metru globokem studencu. Ali so Je prlgodila nesreča ali pa je utopljenka sama iskala smrt, še ni pojasnjeno.
•	Roko si Je zlomil. Peter Marinko, dninar iz Vod mata, je Sel iz klavnice ilomov. Vsled temo jo zadel ob kamon iti padel. Pri padcu si je zlomil dosno roko.
*	Fantovska bitko. Z ozirom na notico, objavljeno ▼ »Jutru« z dno 23. novembra, nam poročajo K Koroške Bele: Dne 13. novembra jo rriredil »Sokol« Koroška Oela-.lavomik t Čopovi gOBtilni po slovltnl večor dvuli bratov, kl sta odšla b orožnikom. Zbrrlc ee je lepo število članic in članov. V gostilno jo prišel tuli tov. delavec Josip Prislov, kateri jo izzival ves večer, teda »Sokoli« niti po slušali niso njegovega govoričenja. Ob M. liri so vi zapustili gostilno razen Pri stova In šist fanto^-Sokolov, katero je domači sin -održaval, ker nI hotel, da tii Pristov ostal B.im v gostilni. Prlstov je pil'v kuhinji kavo, ostali pa so se posedi! r sobi okoli peči ln čakali, da hI Pristov odšel. Nenadoma prldrvl Pristov brez vsakega povoda Iz kuhinje v gostilniško sobo in skoči na mizo, toda na mizi mti bipodrsne in pade na tla. Do-u ači sin se je poSalll, misleč, da je Pri stov storil to v zabavo, ter rekel proti lrugim: »Oorjauc jo pa niz mizo padel«. V tem ja oričel Prislov zbijati po mizi. skočil jo na kljp In od tod ponovno na mizo s tako močjo, da so je miza razpo-čila. Rjovel In skakal jo na mizi, kakor
•iih --"r' čred vod ie. katere tj kazali okoli. Eden l-.med fantov porine Pri stova raz mizo z dostavkom, da ni dovoljeno skakati po mizi. Pristov je stopil k vhodu v posebno sobo, potegnil iz iepa nož tor ga odprl in grozil, da bo vso poklal. Ko je domači sin uvidel. da se Pristov no Sali. namerili jo proti Prislovu zaprt, samokres in ga opominjal, naj nož zapre in vtakne v žep. Kor Pristov tega ni hotel storiti, jo skočil proti njemu, ga prijel za roko in s pomočjo še enega fanta vzel Pristovu nož. Po dolgem prigovarjanju so spravili 1'ristova iz gostilne, fantje pa so so vrnili v gostilno po nasvetu Bina gostilničarke, da bi nc prišlo do pretepa prod gostilno. Naenkrat pa' so zasliši vpitje na srodi vasi In kmalu nato pridrve Pristov in njogovi prija-tol.il z velikim vrisčcm prod Čopovo gostilno, prično razbijati s koli po vratih :n poskušajo ailoma vdreti v gostilno. Ko je sin gostilničarko uvidel nevarnost, da vderojo v gostilno, je oddal skozi okno prvega nadstropja tri strele v zrak, na kar jo Pristovova družba obmetavala okna s katnonjom in pri tem razbila šest Sip ter polomila vrata. Ker lo niso odnehali, je šel sin gostilničarke skozi vrata, ki vodijo v klet, pred gostilno, kjer so ga napadli s koli, na kar jo on mod nje ustrelil in zadel Prislova v noge. Kljub temu bo še dalje metal! kamenje proti go-tilnl in prenehali šele takrat, ko se jim
Mariborski
©bžinsk? svet
Maribor, £9. novembra.
DanaSnJa seja občinskega sveta je trajala od 20.-^23. ure.
Zupan g. G r.č a r je sporočil, da jc mestna občina dobila SVi milijonu kron posojila pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Mestni šolski svet jo že pričel poslovati, Neimonovau dobrotnik je darova) za mestno ubožce 20.000 K. Za revizijo občinskih računov jo bil sprejet od občino kot zapriseženi izvedenec Fran Skrlo in so jo revizija žc pričela. Predstavo v mestnem gledališču prično 30 novembra, ker jo razsvetljava žo napeljana. Radi naincstit-o pokrajinske oblasti v Mariboru je župan naglašal, da bo treba pospešiti gradnjo novih stanovanj. Temelji javne študijsko knjižnice so ž« postav Ije-
občina mora dobiti samo šo pri-nerne prostore.
Sledila jo razprava o vložonlh interpelacijah. Zujian je najprej odgovoril na interpelacijo »ocijalistov gleue so-lanjega stanja vode v mestnem vo-lovodtt. Pojasnil jo, da je stanje vode šo vedno nizko. Pri razpravi interpelacije narodnih socijalislov glede )1-pusta delavca mestno plinarno \ValJ-baiiserja so jo razvila burna debata s socijalnlmi demokrati, ki je trajala skoro dve uri. Posegli so vmes tudi klerikalci. ki so nastopili proti županu in socijalistom. Končno jo bilo sklenjeno, da preišče zadevo mešana komisija iz vseli strank.
vse mestne uslužbenec so določi rok, do katerega so morajo naučiti lovonsko. Sledilo so osebno in druge zadevo.
masten »sluleS. *otww» J* W<» *s-
mo dosti douarja. Tega su preskrbela Janko Komar ln Križaj bret dovoljenja upravnih svetov denarnih zavodov, pri katerih sta bila nastavljena. Skupno gre za vboIo preko 4 in pol milijona kron. za katero naj bi Gomzv nakupil v Zagro bu »napoleono«.
Krii čez vos sijajni načrt, ki bi pr> nosol vsoni interosiranlm lepo vsotico, pa jo napravil noki Mijo Jovanovič, pojro lovuloe Gomiyjcv. On bi imel preskrbeti napoleono iz. Iliimunlje, kamor jo bajo tudi odpotoval, a sedaj ni od Um ne nje :a, ne zlatih napoleonov.
Slediti je morala torej katastrofa. Ko mar in Križaj sta prišla v veliko zaga to, ker nista imela kritja in sta dala vrhutega na razpolago imenovano vsote brez dovoljenja svojih šefov. Zadevo, VI jo vzbudila v Ljubljani veliko pozornost, ima, kakor rečono sedaj v rokah državno pravdništvo.
Vremensko poročilo
Ljnhliana 8(16 ni nnil innrjeio.
Dar,
80. nor.
Al 0 I .
F s s
S § 'Ig £;
un i-
3 ! M
Vetrovi
7. 14.
/37 Sij 0 2| al. T .'.h.
iS«
t 8
21 786 C 3 4
Nebo
obl _
riredoja vči-njiuja temperatura 0-3. ui>t
malini O b. Vreinoueka napove,i. mrzlo lepo »rerne. Solnce vthaja ob 7-23, zsbsja ob 16-14
Milijonska špekulant-ska afera v LiubSiani
V milijonsko spekulantsko afero, o katere razkritju smo poročali v torek mod brzojavnimi vestmi, prihaja polagoma malo več luči. Aretacija trgovca Gom-zyja v Zagrebu bo slodile Interosantne aretacije v Ljubljani. Aretirani ao: pod-ravnatclj Janko Komar, bivši bančni uradnik M al nič, blagajnik Križaj iu ljubljanski trgovec Alojzij Draščok. Vsi štirje bo bili včeraj že izročeni državnemu pravdniStvu in jo uvedena proti njim kazenska preiskava zaradi poneverbe.
Glavni akter v aferi jo bivši tržaški »Annoelicforant« in vorižnik, trgovec Maks G o m z y, madžarskega pokoljenja, dobro |>oznnn zlasti v tržaških slovenskih krogih. Po prevratu se je preselil v Zagreb in ae bavil peleg trgovine zlasti z valutnimi špekulacijami. Ljubljano je po-sečal telo pogosto.
Maks Gomzv je pri enem zadnjih obiskov Ljubljano navduši! trgovca Draščka in bivšega bančnega uradnika Malnlča za kupčijo z »napoleoni« in jima obl ju b-
LasUlik in izdajatelj Konzorcij »Jutra>. Odgovorni urednik V i L F. J e I e u \
Poslano*.
GOSPODU POKRAJINSKEMU NAMEST N1KU IV. HRIBAR,IU V LJUBLJANI.
Stanovanjske oblasti so v moji zadevi napravilo več krupnih napak. Ne lo z mojimi vlogami, marveč tudi uradno od Trgovsko zbornice so bilo opozorjene na krivičnost svojega postopanja. Zahtevana jo b.la revizija da se ugotovi resnični '!u;an6Ki stan Pviiudcni so bili tehtni dokazi.
Vkljub temu te oblasti ne dovole revizije. nočejo vidtli dejanskega stanja niti izvesti dol ninega postopanja, marveč vztrajajo na izvršitvi svojih odlokov.
Na Vas, gospod pokrajinski namestnik, se obračam, da obranilo uradnika, ki trdoglavo postopanja urada preti vreči na cesto in mu b tem povzročiti noznosno moralno in materialno škodo.
Ivan Mohorlč
pristav trgovske zbornice,
* Ža vsebino .je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zaiiteva zakon.
t
, ... . ,, ; - ..,,., 0 J,' j ie zagrozile z orožniki. Ta bitka ima po-večer 5 dinarjev. Vsi prijatelji Sokola | ^ o7a(,jc in ,,„,„ „l)ns|n0 jo. da 8n
bili udeleženi pri Pristovem napadu tudi člani tistega društva, ki so šteje mod kr-ščansko-kullurna, ter očita drugim barbarstvo in podivjanost.
1. in neprisil'eno zabavo se vabijo, da v obilnem številu posetijo to prireditev. Da rila ae sprejemajo v pondeljek dopoldne in popoldno v dvorani Mestnega doina. Zdravo! — Odbor.
*	Sestanek državnih uslužbencev v Kočevju. Preteklo nedeljo ao je vrSil v Ko-čovju sostanek, na katerem je poroča! g. poslanec R e i b n e r o uradniškem vprašanju. Sestanek je lepo uspel: udeležili ao so ga razen iz Kočevja tudi lz Ribnico in Velikih LaSč. Udeleženci so sle-lili z zanimaniem izvajanjem g. poslanca ki jim je orisal delo na tem vprašanju In pojasnil, kdo dela ln so briga in kdo ee poslužuje le demagogije in podiranja.
*	Družabni večer v Kron'«. Kolo jugoslovanskih Bestcr v Kranju priredi v proslavo praznike ujedinjenja dne 1, decombra ob pol 9. uri zvečor v prostorih Čitalnice družabni večer s čajanko..
•	Kolo jugoslovanskih sester javlja vsem. ki nameravajo kupiti srečko, da se te dobivajo v vseh ljubljanskih trafikah, kavarnah in restavracijah. Imajo iih tudi vse odlomite in mnogo članic. Kupi si iih lahko vsakdo ter tako pomaga Kolu jugoslovanskih sester, da ho kos svoji težki, mrogostranski nalogi. Darujte sreč ke za Miklavža svoji deci!
*	Zlvilenjko zavarovanje. Kaj jo najprimernejšo božično darilo, katerega za-moro dati mož svoji ženi? Brozdvomno edinolo žlvljenska polica, katero Vam nudi zavarovalna družba »S u m a d i j a«. Več je razvidno Iz oglasa v današnii številki.
Potrt neizmerno žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj srčno ljubljeni očo, brat, stric in svak, gospod
gostilničar in posestnik na Spod. Rožniku
v sredo dne 30. t. m. ob 2. uri popoldne nonadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 2. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hišo žalosti, Spodnji Itožnik št. 16, na farno pokopališče na Viču. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin. Svete maše zadušnice se bodo darovalo v farni cerkvi na Viču.
Na Spod. Rožniku, dno 30. novembra 1921.
JOSIP C AD
2020
sin.
CLAUDE rARRtRC:	48
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.)
Kom on.
Peti dan se veter nenadoma prevrne od iztoka na zapad ln občutno ohladi zrak. Jasno nebo se pokrije s sivimi oblaki in močna toča opeto-vano ropota po krovu. Louis Gučno-le povlje svoje vrhnje jadro in 5e nekaj drugega platna ter sc pripravi za vihar. In zopet se raduje, kaiti vsaka zapoved je že tudi izvršena v redu, lahko lu naglo, in vse spremembe imajo tudi svoje dobre posledice. Z zdolnjimi jadri in jadrom za vihar drvi »Lepa podlasica« sedaj mnogo hitreje, ko poprej v mirnejšem vetru z vsemJ Jadri, in bolj naglo, ko le kedaj poprej, ko je še lovila kakšnega holandskega ali španskega trgovca, kl je bežal, kar Je imel vetra. Toda toplota v zraku Je ivijemala vedno bolj ln bolj, in kmalu zavijejo mrzle megle vse morje v sivino. Iz polnih prs vsrkavajo Ma-lonezi mokrotni veter in zdi se jim, da je domovina že v bližini...
Tomaž Trublet, imenovan Tomaž 'agnje, se pa ne briga niti za Strujo z Golfa, niti za veter, niti za zvezdo, severno ali pasjo zvezdo, kl kaže pot. Tomaž Trublet, imenovan Tomaž Jagr.je, prepušča vse delo svo-:eniu poročniku. Poročnik nadzira moštvo in mu poveljuje, poročnik •;krbi za hrano in smer, za veter in ■adra, Tomaž pa jč, pije in spi, predvsem se pa najslajše zabava v družbi •--voje ljubice Juane. S skrbjo in žalostjo opazuje Louis Gučnold to -•■prememho, ki se je zgodila s prijateljem kapitanom, kl je po svojem 'načaju ln svoilh navadah bil poprej nri delu ln v bitki tako gibek in tako robat V spremembi vidi Louis le nosledlco skrivnostnega začaranja. Kadar zato zagleda lepo Španko, si ie more kaj, da se ne bi prekrižal, saj je mnenja, da je lepa Španka pro-
kleta čarovnica, ki le spremenila Tomaža...
• • •
ln zares, bogami, huda čarovnija je tn na delu t Pa bolj nebeška, ko peklenska, kajti ta čarovnija Je ljubezen, goreča, vroča in neutešljiva ljubezen, ki se nI mogla nasititi, čarovnik Je mali lokostrelec Kupldo, ki je brez strahu poslal ostre svoje strelice naravnost v še nedotaknjeno srce korzarjevo, v srce, kl je bilo brez dvoma obdano z najboljšim oklepom proti vsemu sovražnemu brodovju, pa r^av nič proti črnim očem in beli polti tako krssnega, nekdaj tako ponosnega in sedaj tako krotkega in zaljubljenega dekleta, — strastne ljubice, ki se razume na najbolj vroča in zapeljiva ljubimkanja.
• • »
Nadaljni dnevi preidejo...
Louis meri vsako uro morsko globino z ladijskim svinčeni in končno sklepa, da kopno že nI več daleč. Od polarne zvezde dalje meri lu izračuna, da je ta kopnina najbrže otok Ouessant ali Heussa, kakor ga imenujejo zdolnji Bretonci. Dečki se pa začno prepirati, kdo med njimi spleza prvi v koš, da si pridobi košuljo iz jadrskega platna, ki jo mora kapitan pokloniti vsakokrat dotičnemu, ki prvi zagleda francosko obalo po povratku iz tujine. Toda imenovane košulje ni pridobil nikdo med njimi, kajti za pristanišče je usoda to pot odločila »Lepi podlasici« drug kraj, ne pa otoka Ouessanta ln še manj Saint MaI6 ...
« * *
Napočilo Je Jutro petdesetega ir. šestega dneva, odkar so zapustili Tortugo — bilo je baš jutro dneva pred božičem — ko zapazi stražni mornar naravnost pred seboj množico jader, ki so izgledala, kakor da se gibljejo pred vetrom v iztočni smeri, torej v isti smeri, kakor »Lepa podlasica« sama. Razdalja med njo in novimi jadri se očividno zmanjšuje. Louis se pa zanaša na brzino svoje ladje in nadaljnje svojo
pot. To zapazi ena teh ladU In se odloči od drugih, koliko Je vseh, se še na to razdaljo ne da dognati — ter se vleže preko, kakor da hofie »Lepi podlasici« zapreti pot In onemogočiti zasledovanje. Ludvik dvigne svoj daljnogled pred oči In spozna. da je ta ladja kraljeva vojna ladja, domača francoska, torej prijateljska, in da je prav lepa ln močna. Vse to je spoznal po redni opremi in po zakriti dvojni bateriji ter po krasni zastavi iz bele, z lilijami Izvezene svile, plapolajočo vrh velikega jambora. Nekaj hipov kasneje je razbral že tudi ime te vojne ladje — bila je »Predrzni« — in pa plemiča, ki stoji na poveljniškem mo-stovžu in s ponosnim obličjem zapoveduje moštvu, v roki pa drži daljnogled aH trobilo.
Cim se fregata približa vojni ladji na razdaljo, da so se mogli sporazumeti, se tudi ona vleže preko in pod veuom. Plemič pa prične govoriti skozi trobilo, in sicer stavlja najprej na morju običajna vprašanja:
»Hoj! Vi tam na fregati!... Kdo ste?... Odkot prihajate? Kam nameravate?«
Ludvik GučnoM odgovori po Istinl. Ime Trubletovo takoj pokaže dobre posledice. Cim čuje plemič to ime, postane takoj nljudnejšl, bolj ko so to po navadi gospoda kraljevi častniki, kadar govore z navadnim kor-zarjem.
«Hoj,» nadaljuje in se predstavi sam, «jaz pa sem vitez de Hartelo-ire, njegovega Veličanstva kapitan na tej ladji s štiridesetimi in štirimi topovi. Pa veste li vi, da je vaš Saint Malo tesno blokiran od ho-Iandskega brodovja, ki je zasedlo ves rokavski preliv od Pas do Calals pa do Ouessanta? Zato smo pa mi tu, dva kraljevska kapitana ln en za-povednik eskadre. da spremljamo konvoa trideset in dveh trgovskih ladij in Jih spravimo v katerokoli dobro irancosko luko, če Je še kje katera, kl so jo sovražniki pozabili blokirati...»
Ves presenečen po tej neugodni novici, mnolkne uaš poročnik. Besede viteza de Harteloire so bile izgovorjene skozi trobilo in so zve-
nele dovolj razločno ln Jasno. Moštvo »Lepe podlasice«, ki se je gnetlo za zapovedujočlm poročnikom, je slišalo vsako besedico' Louisu nI trebalo, da pogleda za se, dovolj jasno čuje vznemirjeno njih mrmranje.
Vitez de Harteloire dvigne $e enkrat svoje trobilo k ustom ln zakllče:
»Hoji Mislim, da nimate preveč dobrih izgledov, da se vrnete sedaj v svoj Saint Mal6 ln da prodrete sovražno blokado. Na izbero vam pa dajem, da se pridružite tej družbi in eskorti. Mi smo trije, vse dobre vojne ladje njegovega Veličanstva kralja, namreč »Francoz«, z admiralsko zastavo gospoda zapovednika eskadre de Gabareta, potem »Predrzni« in »Prekanjena«. Stoindcset topov. Varstva bo torej dovolj, pa pomoz' bog!«
Ta trenutek začuti Louis, kakor da se težka roka spusti na njegovo ramo ln obstane tam. Nenavadni glasovi so privabili Tomaža Trubleta, Imenovanega Tomaža Jagnje, da je prišel na sprednji kastel. Ko zagleda kraljevega kapitana, ga pozdravi s klobukom in njegovo pero se zagib-Ije v loku, toda zelo ošabno. In s tako gromkim glasom da so Tomaža prav dobro razumeli na obeh ladjah vkljub še vedno precejšnji razdalji in vkljub temu, da se nI posluževal trobila, zakllče:
»Hoj! Vi tam na vojni ladji! Gospod vitez! Jaz, Tomaž Trublet, kapitan, rad sprejemam vaše viteško povabilo in se vam pridružujem, seceda ne zato, da bi me vi ščitili in varovali, marveč da z vami vred ščitim in varujem trgovske ladje ln čast našega kralja Ludovika! Namesto stoindeset topov jih imamo skupaj stotrideset in šest. Varstva bo torej dovolj, pa pomoz' bog!«
Nato se zopet pokrije, vitez de Harteloire pa pozdravi sedai sam in sr.amo svoj klobuk precej globoko ..
Veter žgoče brije s severa. Dolgi zeleni valovi spreletavajo po morju in potresajo ladje, ki se zaletavajo in nagibajo po strani. Debeli oblaki
pokrivajo nebo, meglene cunje sa vlačijo nad vodo. Na iztoku se blcdq Jutro ie bori s črno nočno tmlno
»Pri moji duši,« mrmra Louis Oufr-nol6, se naslanja na ograjo stražnega mostovža ter si ogleduje okolico, »če se vreme hitro nc zjasni, pa menda Holandcl nimajo preveč Izgledov, da nas zapazijo v tem kotlul Toda, ali bomo tudi mi mogli najti dostop do tega pristanišča v Havru, ko je toliko peščin pred njim?«
Nekaj časa pomišlja, potem se p* spravi v naglem sklepu od stražnega mostovža in stopi po stopnicah doli do kapitanske kabine, v kateri spita Tomaž in Juana. Na ta vrata zaropota s pestjo.
Bilo je na božični dan zjutraj. Konvoa trgovskih ladij je že dva dni na begu, obdan od treh vojnih ladij in Tomaževe fregate, kakor obdajajo psi-ovčarji beketajočo čedo ovac. V letu gospodovem 1677., ki se sedai nagiba svojemu koncu, so francoske eskadre pod zapevedništvom gospodov de Vivonne in Duquesne dobro počistile vse Sredozemsko morje sovražnikov, kakor se Je že bilo to delo pometanja in čiščenja pričelo že v letu 16io. v obeh zmagoslavnih bitkah pri Agostl in pri Stromboliju, kjer je celo strašnemu Ruyterju udarila zadnja ura. Tudi v Antllah jc gospod grof d' Estrče, ki Je poveljeval ladjam na Atlantskem oceanu, dobil pri Tabagu lepo zmago. Pa ravno ti uspehi so spravili vse ladje drugam in so zapadno obalo pustile popolnoma nezavarovano. Admirali General-štatov, ki so že pred štirimi leti nabili naše v bitki pri Wachercnu, so Izrabili tudi sedanji položaj, da ga izkoristijo zase. Šestdeset njihovih ladij patruljira sedaj vsak dan po Rokavskem prelivu ln za gospoda de Gabareta, de Hartcloire-a in de Rosmandaca, tako jc bilo Ime zapo-vedniku »Prekanjene«, nI bila baš lahka naloga, da spravijo konvoa na varno pred nosom tako močnega sovraž.iika.
(Dalje prihodnjič.)
m

Tiskovna zadruga v Lj
Zbirka »Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josip« Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. D 8'—, po pošti D 1*50 več. — II. zvezek D 8"—, po pošti D 1-50 več. — III. zvezek (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar.
D 11-—, po pošti D 1-50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš.
D 19"—, po pošti D 1*60 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D 7'—, vez. D 9'—, po pošti D 1*— več.
izven zbirke:
Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš.
D 9'—, vez. D 11-—, po pošti D 1'— več. Anton Novačan, Veleja. Drama. Broš. D 7'—, vez.
D 9'—, po pošti D —"75 več. Damir Feinel, Tik za fronto. BroS, D 9-—, vez.
D 12'—, po pošti D —-75 več. Ante Debdjak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 3"—,
ve«. D 5*—} po pošti D —'50 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. (V tisku.) Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar (V tisku.)
Zbirka „Prosveti in zabavi".
igo Koš, Dalmatinske povesti. Broš. 1) 3'—, vez.
D 5-—, po pošti D —'50 več. Jos. Stare, Lisjakova liči. Povest. Broš. D 4-—,
vez. D 6'—, po pošti D —-50 več. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. D 5'—. vez.
D 7*—, po pošti D —-50 več. J. Stritar, Sodnikovi. (V tisku.)
Zbirka Mladinskih spisov.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. (V tisku.) Dr. I. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš.
D 6"—, vez. D 8-—, po pošti D —-75 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, KaJamandarija. Otroške pesmi. Vez. D 4-—, po pošti D —'35 več. I. Waschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 10*—, po pošti D —-50 več.
V letu 1021 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikacije ali


Prežemova ulica, nasproti glavne poŠte, priporoča svoje pMacile:
Zbirka Prevodne knjižnice.
F. M. Dostojevski), Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 11'—, vez. v eni knjigi D 15-—, po pošti D 2-— več.
JEdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 4 —, vez. D 6'—, po pošti D —'60 več.
Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. D S-—, vez. D &•—, po pošti D —'50 več.
Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 11'—, vez. D 13"—, po pošti D 1-— več.
Barbmse, Ogenj. (V tisku.)
* * *
A. Čehov, Sosedje in druge novele. Broš, D 5"—, vez. D po pošti D —"60 več.
Shakespearjeva dramatična dela.
Prevel Oton Župančič.
Sen kresne noči. Broš. D 6"—, vez. D 8"—, po pošti D —"50 več.
Maebcth. Broš. D 8"—, vez. D 10"—, po pošti D —"75 več.
„Pota In cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. D 6-—. II. del, vez. D 11"—. Za oba zvezka po pošti D 2"25 več.
m. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 18"—, po pošti D več.
V. in VI, zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Urvatcv in Slovencev. D 15"—, po pošti D 1"15 več.
VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Cena mehko vezani knjigi D 23"—, po pošti D 1-60 več.
X. zvezek: Si.njhemi-Glonar, Simon Gregorčič. (V tisku.)
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. D 3" -, po pošti D —"35 več.
Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. D 3"—, po pošti D —.36 več.
St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 4*—, po pošti D —"35 več.
Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2"—, po pošti D 25"— več.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5"—, po pošti D — 35 več.
Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. D 8"—, po pošti D —"35 več.
VI. Corovič. Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš.
D 4"—, po pošti D —"35 več.
Fr. Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine.
(V tišini.)
Razne brošure.
Dr. Fr. Resic, Vežbenica lirvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1*— več.
Ustava kraljevine SHS. Cena D 3"—, po pošti D —-25 več.
Poglavje deveto in deseto kazenskega zakonika za Srbijo. Cena D 3"—, po pošti D —'25 več.
Stanovanjska naredba in pravilnik. Cena D 2"—,
po pošti D —"25 več. Občinski volilni red za Slovenijo. Cena D 4'—, po pošti D —"25 več.
Volilni red za ugiavotvorno skupščino. Cena D 4"—, po pošti D —"25 več.
Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. D 9"—, po pošti D —"75 več.
Albert Sit, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 2"—, po pošti D —-25 več.
Fr. Heller, Prigode gospoda Collina. D 4"—, po pošti D —"76 več.
ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. Letna naročnina D 45"—. Letnik 1919: D SO"—, letnik 1920: D 30 —, po pošti D 5"— več.
dosedaj že 21 knjig in brošur. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.