ZA IZBOLJŠANJE USTA Vato Mn volj* Tnk. ki "OliiNirtJi" *U trn »realka. Vm bo bvtl* ker ate M odprU pK k ura lepem aolalTMa ttivi. t: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ cttathje opozarjamo, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second CUm Matter September 21st, 19*3 mt the Poot Office At New York, N. 1., under Act of CongreM of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 215. — Stev. 215. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 15, 1938—ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLV1. V v CEHOSLOVASKA SE NE ZMENI ZA ULTIMATUM "V • Alf. M. Landon se zopet oglasil ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK SE JE Z ZRAKOPLOVOM PODAL K HITLERJU NA POSVETOVANJE Henlein je poslal ultimatum, da je obsedna stanje v 6 urah odpravljeno. — Na mejo je bilo poslanega še več vojaštva. — v izgredih je bilo več ljudi ubitih. — Anglija in Francija svetujete plebiscit. LONDON, Anglija, 1 5. sep. — Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je danes 1 odpotoval z letalom v Nemčijo, kjer bo skušal pregovoriti kanclerja Hitlerja, naj v svojih zahtevah napram Cehoslovaški ne gre predaleč. PRAGA, Cehoslovaška, 14. septembra. — Su-detska kriza se je včeraj poostrila, ko, je čehoslo-vaška vlada razglasila obsedno stanje v sudetsko-nemških okrajih in je Henlein vladi poslal ultimatum, v katerqm zahteva, da vlada v šestih urah prekliče obsedno stanje. Ulitmatum pravi, da stranka sudetskih Nemcev, ako vlada po radiju ne naznani v šestsih urah, da vstreže vsem zahtevam sudetskih Nemcev, odklanja vsako odgovornost za bodoče izgrede. Vlada na ultimatum sploh ni odgovorila Iz vladnih krogov prihaja naznanilo, da vlada ne more sprejeti ničesar, kar je alično kakemu ultimatumu, od kake politične stranke in nikakor noče preklicati odredb, katere smatra za potrebne za vzdrža-vanje javnega miru in varnosti. Toda nek vladni zastopnik je rekel, če je v sudetskih krajih v treh ali štirih dneh zopet mirno, bo vlada položaj preiskala in bo mogoče preklicala obsedno stanje. Ministrski predsednik Milan Hodža je obvestil Ernsta Kundta, voditelja sudetskih Nemcev v če-hoslovaškem parlamentu, da po telefonu ne more sprejeti nobene grožnje od kake politične stranke. Cehoslovaška vlada je bila v dolgem telefonskem posvetovanju z angleško in francosko vlado in je bilo dogovorjeno, da mora biti vgled države obdržan in še posebno v tem kritičnem času. Ob istem času pa je Konrad Henlein s svojimi tovariši v Aschu pregledal cel položaj ter je skle nil, da sedaj nikakor ni več mogoče nadaljevati s pogajanji z vlado. Vsled tega so pogajanja prekinjena in Adolf Hitler ima odločiti, kdaj in ako se bodo zopet pričela. LONDON, Anglija, 14. septembra. — Poročila, ki prihajajo iz Karlovih Varov v London, naznanjajo, da prihaja skozi mesto mnogo vojaštva, ki je na potu na mejo. Kot pravi "Daily Telegraph", ima vojaštvo s seboj tanke, topove proti tankom .n močne oddelke strojnic. Vojaštvo se tiho pomika proti meji pod zaščito noči. Cehi pa so prejeli poročila, da prihajajo nemške čete na njihovo mejo. LONDON, Anglija, 14. septembra. — Ko je prišlo v London poročilo, da je Konrad Henlein stavil Cehoslovaški ultmatum, je bil takoj sklican vojni svet. Najprej so se sestali najvažnejši štirje ministri: minisrtski predsednik Neville Chamberlain, notranji minister sir Samuel Hoare, finančni minister sir John Simon in vnanji minister lord Halifax. Takoj so poklicali na sejo zračnega ministra sira Kingsley Wooda, prvega lorda admiraJitete Alfreda Duff-Cooperja in vojnega ministra Leslie Hore Belisho. Zelo važno je, da so bili na sejo poklicani tudi minister za združeno obrambo sir Thomas Inskip in šefi generalnih štabov. PARIZ. Francija, 14. septembra. — Angleška in f rancoska vlada ste pričeli pritiskati na čehoslo- JAPONSKO PRODIRANJE ZELO DRAGO Japonci «o napredovali nekaj milj, toda z veli-mi izgubami. — Kitajci dolže Japonce uporabe plinov. HANKOV, Kitajska, 14. septembra. — Japonci so severno in južno otl Jangcea napredovali nekaj milj, toda so imeli težke izgube, kakor tudi PREDSEDNIK SE BO KMALU VRNIL V WASHINGTON Predsednik je V neprestani telefonski zvezi z državnim departmen-tom. — V soboto bo najbrž razpravljal o| političnem položaju v i Evropi. ----:—-----------------------------1 ROCHESTER, Minn., 14. | sep. — Predsednik Roosevelt J POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Fašisti ne morejo prebiti republikanske črte ob Ebru. — Na Barcelono DEMOKRATE POZIVA, NAJ ODDAJO SVOJE GLASOVE ZA REPUBLIKANCE Little Rock, Ark., 14. sep. — Sinoči je govoril po radio Alf. M. Landon, ki je pri zadnjih volitvah so Tonol ham- za predsednika na republikanskem ti- pet pa. - |jcetu v Svojem govoru je pozival demokrate, naj .........................................'pri volitvah glasujejo za republikance, da bosta o- hranjeni obe stranki, ki vzdržujeta ravnotežje republike. Kitajci. Japonci se nahajajo Ibo nooo.i odpotoval bodisi na nekaj milj od Hvangčvanga,1 svoi dom v H>"de Parku, od koder so že pobegnili skoro vsi civilisti. Po petem napadu, v katerem so se poslužili plinov, so Japonci zasedli hrib Hsikulin^r, na desnem krilu fronte ob Kjukjang-Nančang železnice. Kitajci so se tudi umaknili N. Y., ali pa naravnost v Washington, D. C. Roosevelt je v neprestani zvezi z državnim departmentom, odkoder mu poročajo o zadnjih dogodkih v Evropi. Danes je bil zadnjič v bolnišnici, kjer leži njegov sin iz Jikova, toda so zopet zavze-1James' kl Je bl1 uspešno operi-li Cilungsan in so odbili napad ran na zelodc«- Njegovo zdrav na Juančapo. jstveno stanje je presenetljivo ^ Izgube na obeh straneh vjuS°dno- bojih okoli Hsikulinga in Ji-j V soboto» ko *>o 150. obletni-kova znašajo več tisoč. (ca u**avotvorne konvencije v Zapadno od Jujčanga zadr- *merikl> bo predsednik govo-žujejo Kitajci japonsko prodi-'"1 v Poughkeepsie, N. Y., ter ranje ob Jangsin cesti. Kitaj- 'bo ob oni pnhkl na-ibrž raz" ci dolže Japonce, da se v veli- PravlJfll ° evropskem položaju ki meri poslužujejo plinov, da pa se jim navzlic temu upirajo in jim povzročajo velike iz-jgube. ŠANOHAJ, Kitajska, 14. in o stališču, ki ga bo zavzela Amerika, če bi izbruhnila vojna v Evropi. Predno bo odpotoval od tukaj, bo po telefonu konferirai septembra. — Z aeroplanom, J J. javnim tajnikom Hullom katerega so dali na razpolago Japonci, se je odpeljalo 12 a- ,ujajo posadko ameriške topni- garnerja hočejo imeti ki ga bo obvestil o najnovejših dogodkih. ičarke Monocacv, ki se nahaja , blizu Kjukjanga na Jangceu. j Japonci so obljubili spremstvo 24 ameriškim mornarjem do Šanghaja, ko »bodo po enoletni službi na Monocacv dobil dopust. za predsednika BEAUMONT, Tex., 14. sep. — Izvršilni odbor državne konvencije je danes odobril podpredsednika Johna N. Gar-J nerja kot demokrat, predsed- Japonsko armad no povelj stvo ni dovolilo topničarki Monocacy, da bi plula po Jangceu navzdol, ker reka ni var- Iniškega kandidata pri volit- na. angleži usmrtili dva-najst arabcev JERUZALEM, Palestina, 13. septembra. — Blizu Salo- vah 1940. Priporočil ga je C. K. Quinn, župan mesta San Antonio z besedami: — Po mojem mnenju ni noben državljan bolj usposobljen za vlogo voditelja kot je podpred sednik Garner. mono vili kopeli je bilo usmr-čenih dvanajst Arabcev. Padli so v boju z angleškimi vojaki. BARCELONA, Španska, 14. septembra. — Fašisti na fronti ob Gaeti ob Ebru še vedno skušajo prebiti republikansko črto, toda brez vsakega uspeha. Vladno poročilo pravi, da so republikanci preprečili 20 tankov, da niso mogli prevoziti prve obrambne črte in da &o tri uničili. V Madridu so republikanci pod Vseučiliškim mestom razstrelili veliko mino. Fašistični aeroplani, ki so prileteli iz modrega neba o-poldne, ko so ljudje prihajali iz uradov in tovarn na sonce, so ibili pregnani s protiletalskimi topovi in so vrgli samo nekaj bomb v pristanišče. Kosi bomb so zadeli tri angleške tovorne parnike Bobbie, Lake Holhvill in Seabank Sprav. Prvi inžinir na Bob-bieju je bil lahko ranjen. Neko poročilo pravi, da sta bila dva mornarja ubita. "Pet italijanskih aeroplanov je bombardiralo severno obrežje Katalonije; ubitih je bi lo več ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. List "Socialista1' v Madridu pravi, da je angleški vnanji minister ostro posvari! portugalsko vlado, da z ozi-rom na sedanjo svetovno krizo preneha pošiljati pomoč španskim fašistom in je naprosil Portugalsko, da zapre špansko mejo, ako bi prišlo do splošne vojne. Portugalska bo najbrže to storila, ker je že dolgo let prijateljica in zaveznica Anglije. feldmarSal geor- ing zbolel AMERIKA SE NE BODE VMEŠAVALA vaškega predsednika dr. Beneša, da sprejme zahtevo sudetskih Nemcev za plebiscit/ v V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo cehoslovaška vlada na pritisk Anglije in Francije prisiljena »prejeti plebiscit za sudetske Nemce. BRUSELJ, Belgija, 14. septembra. — Belgijski vojni urad je izdal povelje, da se do polnoči zglasi-jo v svojih vojašnicah vsi častniki, ki žive v privatnih hišah. Vsi častniki, ki so bili na dopustu, so bili* poklicani na svoja .mesta. SOFIJA, Bolgarska, 14. septembra. —Bolgarska je poklicala tri armadne kore na jeserifefee manevre. BUKAREŠTA, Romunska, 14. septembra. — Kralj iCarol je sklical ministrski svet na posvetovanje v Sinajo, da razpravlja o Hitlerjevemu govoru o cehoslovaški krizi. NUERNBERG, Nemčija, 13. septembra. — Feldmaršal Hermann Wilhelm Goering je nenadoma zbolel in se ni mogel vdeležiti vojaške parade. Ostati je moral v postelji v Grand hotelu. Njegovo mesto kot poveljnik zračne sile je Ameriški državljani, nahajajoči se v ogroženem ozemlju, bodo pravočasno spravljeni na varno. — V Evropi je 100,000 ameriških državljanov. WASHINGTON, D. C., 14. septembra. — Če bi se Nemčija in cehoslovaška spopadli, bo prva skrb ameriške vlade spraviti svoje državljane na varno. Na ta način se bo ameriška vlada iznebila v^ake odgovornosti. Dosedaj niso dobila ameriška poslaništva v Evropi še nobenih naročil, kakorhitro bi pa postala nevarnost vojne neizogibna, bodo storili ameriški poslaniski in konzularni uradniki vse potrebno, da ne bo nobenemu ameriškemu državljanu skrivljen niti las na glavi. Edinole na ta način bo mogoče ohraniti popolno nevtralnost. Vsakemu ameriškemu državljanu, ki pride v ameriška poslaništva ali konzulate vprašat za svet, svetujejo, naj čim prej odpotuje v Združene države. V Evropi je sedaj nad sto-tisoč ameriških državljanov. rodovitna mati PITTSTON, Pa., 13. sep. — Mrs. Sam Schiandra je rodila danes svojega 23. otroka. No-vorojenka tehta dvanajst funtov. Izmed 23 otrok jih 13 živi. Predsednik Roosevelt ruši demokratsko stranko in s tem uničuje važno politično silo. Vse politične voditelje si prizadeva uničiti in s tem prizadevanjem bo uničil tudi vpliv svoje lastne politične stranke. Landon je govoril na velikem zborovanju, s katerim se je zaključila državna republikanska konvencija. — Če demokratje glasujejo za kandidate republikanske stranke, — je izvajal, — bodo s tem rešili svojo stranko. — Pved^ednik Roosevelt se sploh ne briga za usodo demokratske stranke. Edinole svoje mnenje smatra za merodajno. Demokrat, ki si drzno misliti s svojimi lastnimi možgani, bo pri njem slabo naletel. Landon je očital administraciji, da je raztrosila v javnost vest o nepričakovano dobri letini. — Letošnja letina ni kaj posebnega, — je izvajal, — toda vsled netočnih vedi, ki jih je razširila vlada, se bodo cene pridelkom znižale, in farmer bo na izgubi, mesto na dobičku. Glede reliefnih del u- lejal: -— Edinole sedanja administracija je kriva, da je toliko delavcev zaposlenih pri WPA. kompanija obtožena krivde SULIVAN, Ind., 10. sep. -Lansko poletje se jc pripetila v Baker premogovniku eksplozija, ki je zahtevala 20 žrtev. Veleporota je obtožila kompa-nijo, da je vsled malomarnosti zakrivila nesrečo. čebele so ga izdale prevzel generalni poročnik Er- mussolini napoveduje hard Milch. Ko je kancler Hitler v svojem hotelu sestavljal svoj zaključni govor na nazijskem kongresu, mu je Goeringov vojno RI, Italija, 13. septembra.— Italijanski ministrski predsednik Musolini se glede sudetskih Nemcev povsem strinja s zdravnik po telefonu sporočil * naslednje- Hitlerjem. Po njegovem mne- 41 Feldmaršal Goering je zbo- ^bruhnila splošna ev- l za vnetjem žil na desni no- I*3^ lel gi. Poleg tega ima tudi katar v grlu. Njegov mrzlični položaj zahteva več dni popolni počitek v postelji." vlada ne bo dovolila sudet-skim Nemcem avtonomije. SARAJEVO, Jugoslavija, 11. septembra. — Alija Snajl-agič, je ukradel panj čebel, toda čebele so letele za njim in orožnik, ki je bil priča tega prizora, je zadevo preiskoval in dognal, da je Alija panj ukradel in je bil poslan v zapor. arabci ustrelili 6 orožnikov JERUZALEM, Palestina, 12. septembra. — Arabci so iz zasede ustrelili 6 židovskih o-rOžnikov, ki so spremljali na delo telefonske delavce med Jafo in Gazo. Napadalci so od- Hitler nikdar ni bil zadovo-(in ki je poveljnik nemške zra ljen z debelostjo feldmaršala (cne sile in načelnik štiriletne-1 nesli s seboj puške, munici jo in Goeringa, ki tehta 300 funtov ga načrta. Hitler je bil vedno'uniforme mnenja, da Goering s svojo -de- ~ * belostjo nima prave postave, da bi predstavljal plemensko advertise in "glas naroda" ponosni nemški narod. Delavcem pa se je posrečilo pobegniti pred kroglami ter so zbežali v najbližjo židovsko naselbino. a lili« 9**Oil**— ««wT«t Thursday, September 15, 1938 THE LABGEST 8L0VEMB DAILY IN U. 9. 9« 99 I "GLAS NARODA (voice or thk people > OwMd iad PahUabed by ftLOVENIC PUBLUUNti COMPANY (▲ Corporation) Safe*. Preddent J. Lupeba, See. PU0* * «*Porad«B ami add re—m of above officer«: «• WK8T IStfc STREET NEW YOKE. N. Y. 45th -■ - Year I8WUBD BVKBY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adfertlaemeat od AjcroeneDt Z« Mlo Wto velja I lat mm Ameriko In Kanade ..............S6.00 Za pol leta ................fa.'iO 2« fietrt leta................$1 JO Za New Tork sa celo leto . . |7.00 Z- pol leta .................$3.«) Za lDosem*tvo at celo leto .. I7..W Za pol leta ................f3.00 Ymrtj "GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMftl NEDELJ TN PRAZNIKOV -OLA« NAHODA", Sli WEST 18* STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHehc* 1—124* HITLER IN SUDETSKI NEMCI Marsikdo je domneval, da bo rekel Hitler v ponedeljek na kongresu narodnih socijalistov v Nuernbergn: — Izjavljam, da bopn vprizoril pohod na Oeboslovaško, kajti moj smoter je, osvoboditi sudetske Nemee češkega jarma. Ljudje, ki so kaj takega mislili, so razočarani, kajti Hit ler ni vojne formalno napovedal. Fašisti nikdar ne napovedo vojne, pač pa kar udarijo. Abesinija Španska in Kitajska so vzgledi fašističnega vojskovanja. Kazen tega, da ni napovedal vojne, je pa izpolnil Hitler vsa pričakovanja. Cehoslo vaški vladi je zapretil, da bo napadel C'ehoslovfi-ško, ako prostovoljno ne izroči sudetskih Nemeev nemškemu raj h n. V svojem govoru je trikrat poudaril, da je njegov trden »klep ščititi sudetske Nemee in jim pomagati, če bi se sami ne mogli osvoboditi. Hitler je odločno proti ljudskemu glasovanju, ki bi ga Praga kontrolirala, doČim bi bil zadovoljen, če bi se ljudsko glasovanje vršilo pod teroristično nacijsko pestjo. V svojem govoru je pozival 3,500.000 na ("'ehoslovaškem živečih Nemcev k akciji in jih indirektno ščuval k vstaji. Oe bi >e uprli, bi jim prišel na pomoč, istotako kot je prišel Mussolini na pomoč španskemu fašističnemu generalu Francu. Od Hitlerja hi bilo naravnost blazno začeti vojno sedaj, ko je Francija mobilizirala svojo armado in Anglija svojo mornarico ter bi nastopil proti njemu ves civilizirani svet. V tem slučaju bi bila on in Mussolini strahovito poražena. Bahaško je izjavil, da je Nemčija pripravljena boriti so z vsem svetom, toda to je le prazna pretnja, kajti vsakdo ve, da današnja Nemčija ne bi prinesla dologtrajne vojne. Kaj bo storila Oehoslovaška ? Ali bo čakala izbruha državljanske vojne, ali bo pa napravila kratek proces — aretirala nemškega voditelja Henleina in njegove pajdaše zaradi vele-izdaje in proglasila vojno stanje? Edinole odločnost jo lahko reši. pošiijatve denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu v JUGOSLAVIJO Za $ 2-fiA............1Mb. 100 9 SjOO............!>!>• " | 7J»............t>U»- $11.06............Din. BilO $23jQQ............Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za t 6.39 ........... Ur 100 9 12.2»............Ur 900 f 29.90 ............Lir 500 t 07-00............Ur 1000 $11220............Ur 2000 SI 6? AO............lir atioo ■a OSNE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI rm teplfc&lft v ameriških dolarjih SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glr. Naroda4 ion, n. t. Piše kakor misli FRANK KERŽE Znamenja ne lažejo. ! si tr. dva izihrala haš ne-nVški Karkoli Sf gihljc a- mejah na-'Prtrnik'(Vtnidi & bil° 11*** f,ucat ravnih zakonov, se javlja v«e-'dru"lh na ™apolago. Rekel pa lej polagoma. To *e pravi:'b,» djl ®ato* kpr j*™8 Hitler predno pridejo dogodki v polnih *vojim nacizmom simpatičen, mer j, vidimo gotova znamenja, |Vffct^ k,lkor ^ o katerih s^disno, kje so in I h ***** Američani iz kidaj bodo « nami. Ko se vra-!krr>«'w velekapitala: cv se ne 6a postavim pomlad v deželo,, P<^hvžujejo Hitlerjevih hark, najdemo visaiavc, po' P® Afussoliuijovc. katerih sklepamo, kdaj ho tu-';Kri^T1 z^tek — fazana v A-kaj ' imeriki. In enako pravilo velja za vse. Celo nenaden »vrhar in orkan se naznanja na neb-u in zemlji. Obetajo nam celo, da pride čas, ko bomo vedeli za potrese. Tudi naše življenje in gibanje v Amerilki nam je začelo kazati cisto jasne in določene »meri, po katerih sodiano lah In še nekaj. T«- dni se je neki potnik p<>tož:val, da so vsi mornarji na naših ameriških ladjah skoro sami — na-sijoi-. Clovtfku vleče maLo oi ni "a sveto, dokler je To je jako važno za vsakega, da ve, zakaj ker po tem si vemo uravnati naše življenje. Pmamo toliko vaižnih vprašanj, na kajtera bi radi vsaj delnega odgovora. Ni treba, da hodimo izven naših držav, za- bilo stališče ameriškega delay ca nekaj sitoipi>nj za pasjim. V imenu te demokracije so se vršile moritve in izkoriščanja, da zgodovina- ne pozna kaj takega. Kadar govorimo o vojski. kaj probleme imamo kar tukaj,P°tem vemo. kaj Imamo priča-in vsa'k dan ve«*je. Najbolj vidna in važna znamenja so gotove meje, bi rekel plotovi, ki nastajajo v na£i javnosti. Do danes je bila A-merika kakor ena skleda, v katero se je vse točilo in iz katere je zopet vse zajemalo. Ali smo iimeli postavam kdaj razlike v politiki? Imamo sicer tisoč razlag, kaj je demokratična in kaj republikanca stranka. Ampak s tem ni rečeno, da vemo kaj več. Zakaj resnica je in ostane ena: da ni med demokratom in republikancem nobene \iidne razi i k e. Gremo lahko še korak dalje. T mamo staro delavsko unijo. American Federation of Labor. Ta bi tofoože imela, zastopati delavce. V dozdevnem nasprotnem tabo ni pa bi moral biti kaipital in velekaspital. V resnici pa ni bilo tako. Zakaj očetje od American Federation of Labor so bili po sv o jem prepričanju taki kapitalisti, kakor sta postavim Ford ali Mk>rgan. Ne samo to — če človek 'bolj natančno premišlja to delavsko unijo, se skoro ne more iznebiti misLi, da je bila rojtraa v kapitalističnih glavah in ipresajena na nekaj ljudi, ki so spadali po svojih poklicih med delajvce. Kje drugače, prosim vas, hi bilo mogoče, da bi se delavska organizacija protivila, da'Tri imela svoje lastno zastopstvo v zakonodaji. Kdor bi vstal in začel kričati, da je čisto zadovoljen, če je in ostane \\se življenje hlapec drugih, bi mu rekli, da ima nekaj koles preveč ali jpremalo. Ampak je natančno tisto, kar je unija zastopala. Gospodarji v edini demokratični državi so tisti, ki so za to izvoljeni. In če delavska organizacija pravi: delavci, rte silite-se za gopodar-je, naj to delajo drugi, mi smo samo tukaj, da podpiramo vas — potem bi fekel, da to ni resnična delavska organizacija, pač pa-pomožna organizacija za kapitalisti?. 2ato se človeku samo dribro adi, če vidi gotova znamenja, ki vstajajo med nami in kažejo smer, kar gremo. Kakšna pa so ta znamenja ? Mi, ki temo v New Yorku, zasledujemo lahko mnogo več kakor ljudje, ki žive zunaj. Pred par tedni je prišlo več la-4ij na en dan v newyorsko lu-ko. In čudno je bilo tQ, kar se dogaja vsak teden: da so bili nemtški parnilu najbolj ^jolni. Nadalje:. , na nemškem parniku sta »se %-racala dva znana Američana — Ford mlaj. ši in pa Sloane. predsednik od Getneral Mototns. kovrati. T'e se pa gobrada o demokraciji, enakosti, pravicah vsakega posanu znika — pa- se na eni strani izkorišča zdrave in mo<"ine, na drugr pa meče lwlelane in izčrpane na ces'to, — potem je treba nekoliko bolj natančno pogledati v besednjak, kaj pomen j a ta beseda. Ja, to -so jako vi^na znamenja, ki jasno katžejo, kam moli svoje tace kapital. <*V hi tkdo mislil, da je to >a-mo nekaj slučajnega, bi mu človek lahko naštel ducat drugih "vzgledov." — Oe greš v našem velikem New Yorku ma. sistema. Vse -njegovo delo je v tem, da se nikogar ne »pušča umirati lakote. Pa dnhi vsak vsaj toliko, kolikor je potrebno za življenje. To se pravi: ne podpira sedanji sistem, rla hi Ijwdje še vfidno dobivali eni kak poldrugi dolar na dan, drugi pa tisočake. On ni nik lar rekel, da dela na tern, da bi imeli in dobivali kar mogočo vsi enako. Da je vse, kar daje »prava in industrija namenjeno vsem, in »l vso -— sanv> ne za 'i izvoljeno." Ta mal grižljaj je pomagal. di< >o se Ijudj«* .pomirili in trpe med sabo, da >e « ni kopljejo še vedno v hi k su su in hogast vn, im: iMm. ki imamo, ne njim — delavci ni. In tako :najdemo med tistimi, ki Love komun it-; t o po javnosti. vso sorte ljudi: duševne IVAN ZORMAX Bilo je leta 1917, ko sem bil prvič v t'levelandu, in takrat sem st- seznanil z Ivanom Zor-manons. Dobrih dvajset let je že tega. Takrat ši» niso imeli eleve landski Slovem-i >vojega Doma. Bili smo menda v Ordi-riovi dvorani. — Kdo je pa tisti f — vprašam svojega eieerona, prija t olja Pirea. — Tisti /. grivo.' — je sko ro zavistno vprašal Pire, ki /a- takrat ni tuogel > posobno grivo postavljati, — 1, Zor-man jt-. M uz i k in pesnik, lakaj, ti ga bom predstavil. Spregovorila sva par be-eu, lo nad ljudi, jpa začnt-š kje o-. menjati politiko, ti ne bo tre-imorejo se odločiti ne za to, ba dolgo čakiiti za novice. V trgovskih in kapitalističnih ter sploh v premožnih krogih boš videl toliko sovraštva napram našemu predsedniku RooseveHu, da se boš čudil. Včasih smo mislili, da so ti star: Američani gentlemani z značajem in pravico v sreu. Da so ljudje, od katerih se je treba vsak da«n učiti. Tn da bi morali hiti prav posebno vzpr nam, ko imamo toliko grehov nad sabo. Talko sem mislil jaz. in z mano vivd večina drugih. Pa smo se vsi motili. Danes sem vesel, da sem sin nagega malega naroda, ki z vsemi- napakami vred visoko nadkriljuje tako-avano ameriško gentlemanstvo m moštvo. Nak, nikdar nisem ne za ono. Najrajši bi eni videli, da .prevzamejo svoje stare vloge iz časov, ko je človeka zadovoljevala obljuba polne pel ce in stalnega dela. Tz vrst teh ne orli oče nih' ljudi lahko rekn tira kapital svoje vojaštvo. Dokler to S(. vi njegove človešk i h bojev je za ohramho mi y >loven,kih Hstih in varstvo osebnih kont tako. Kratke, prisrčne pesmiee, ki vidno m slišno, da se Howku- vedel, da bi bil kdo zmožen —molči. Jemlji, kolikor in med nami tako sovražifci onega čk>veka, kakor sovražijo ti pretlseidnika Roo^sevelta. Tn kaj je vzrok za to? Ker ima toliko poštenosti in pravice v svojem sreu, da ne pusti delavskega Joba v gnoju na cesti. Ampak mu izkuiša pomagati. Eni ga> preklinjajo zastran new deala, drugi zato, ker se je to bože izneveril svojemu razredu. Da razumete: Riooeevelt /prihaja iz premožne, četudi ne iz boigate rodlbine. In kot tak hi moral sevfkla držati s premofžnimi — sebi enakimi. &"petajo celo, da je zato proti velikemu kapitalu, ker jim je nevoščljiv, da imajo eni na ducate milijonov, on pa niti enega ne. Tretji spet vpijejo, da huj-ska delavno ljudstvo, k»r ura pravi, naj se organiziira Vssaj pravim: niti laisu ne najdejo na njem, da bi bil kaj prida. Kdor hoegale našim rojakom s?lo ho k o v sree. Vedno -♦-in občudoval njegovo samoniklost. Menda je dospel še k<»t deček v Ameriko in je šele v tujini vsrkal v -e v-o lepoto na šega jezika. Ker j»- tudi angleščina zmožen, se je bil pred leti lotil najtežjega literarnega dela—prevajanj« pesmi. Kolikor je meni znano, imamo Slovenci samo dva taka mojstra: Funteka, ki je prevajal naše pesmi v nemščino, in Zormana, ki jih prevaja v angleščino. Cital sem Zormanov prevod Zupančičeve "Dnine" in sem se čudom čudil: nmetnina je Zupančičeva, besede so angleške, vsi' je pa tako pristno slovensko, da ni med originalom in prevodom skoro nobene razlike. Najlepše bisere slovenske književnosti je Zorman -pretilo pretočil v jezik, ki se zdi nam izseljencem preokoren, da bi se dalo v njem kaj našega tako lepo povedati kot so v naši besedi gla-n. Malo slovenskih pesnikov i-mamo v Ameriki — človek bi jih lah na prstih ene roke se-štel — med njimi je pa Zorman najlodovitejši. Preti seboj imam menda že četrto zbirko njegovih pesmi, ki jo je naslovil "Iz mojega sveta". Knjigo jV okusno opremila moderna tiskarna "Ameriške Domovi ne*' in ima 104 strani. Tn v nji so pesmi, ki jih bo de h orni cital z užitkom. V njih je globoka resnost do zorelega mot rilca, mladeniškti razposajenost in dekliška prisrčnost. V nekaterih pesmih govori Zorman nežno kakor v svojih najlepših Gregorčič, v neka terih je pa njegova beseda sli-čna besedi od Boga izbrane ga preroka. Kako naj se ameriška javnost oddolži pesniku za dragocen dar? Nič ni bolj preprostega nego je odgovor na to vpraša nje. Sleherni, ki mu je količkaj mogoče, naj knjižico naroči. Pošljite $1.25 na naslov Ivan Zorman, 6820 Edna Ave, Cleveland, Ohio. ♦Storite torej svojo narodno dolžnost napram' možu, ki a-meriškim Slovencem tako ra-darno daje lepoto svoje dnse in najlepše vtise svojega srea. "G EX S N A B O D A" — Now Toil ' ^ Thursday, September 15, 1938 * BPHB LABGEST SLOVENE DAILY JS U. S. JL [Vesele in žalostne vesti m slovenskih naselbin MLADINA JE NA ŠE UPANJE FRANK TROHA, Bart>erton, Ohio. Kadar se ima vršiti kakšna posebna slovenska prireditev, je navadno precej pogovora med Ijuvimi, in tud i v časopisih se to omenja v dopisih ter se na eden in drag način dela reklama, da bi se s tem ofbrnilo čimveč pozornosti in da bi bilo končno na prireditvi veliko stavilo posetnikov. Toda na prireditev, ki se bo vršila 18. septembra v Slovenskem Xar, Domu na St. Cair Ave., v Clevelaridu, smo pa idcoro pozalbili, d asi ravno bo ena izmed najvažnejših. Vršil se bo koncert združenih mladinskih zborov, katerih pevo-vodja je dobro znani in zaa za razvedrilo. Tz dolgih 14 ur se je preskočilo na 12, nato na 10 in končno na 8 ur in 5 dni v todnu. Sedaj pa vprašajte, če še kateri želi, da bi se obrnilo in bi zopet začeli j»o sta-rcnn. Mislim, da ga ni. pa da ga ob dnevnem svitu iščete s svetilko. Toda pred leti so se taki tepci še dobili. Ko sem prišel v Ameriko, je bilo baš po obratu, ko so skrajšali delovne ure od 12 na 8. In tiste dni isem cul tu pa tam ženske, ki so se jezile. Ena mi je ta«ko povedala: ".Mar ni bilo prej boljše, ko so dedci delali po 12 ur in niso imeli časa za popivanje! Sedaj se mi pa ta krota od dedca vedno v kuhinji vrti in mi dela na. potje." Nekateri moški so se pa tudi tako izrazili, da. je bilo prej boljše, ker niso imeli časa za po-pivanje in se je torej več prihranilo. In ko še globlje pomislimo v tiste dni, naletimo tudi na take, ki so bili dolgo vrsto let v Ameriki. Nekateri so se po trikrat prepeljali čez oce>an, ko so se pa zopet vrnili, v domovini niso vedeli druge-ga povedati, kakor o tovarni v kateri so bili zaposleni. Ker nvi je vse to baš prišlo na misel, sem potisnil v ta dopis in gotovo nekaterim čita-telieun odprl spomine^na pretekla leta, v katerih so prebili svojo mladost m izgubili svojo moč. Marsikdo si misli, da je bilo na en in drug način takrat boljše, toda večina si pa ne želi da bi se še vse enkrat povrnilo in meri tistimi sem tudi jaa sam. Razume se, da svojih mladih let ne moremo več priklicati nazaj. Slovenski delavci in priseljenci, &mo mnogo pripomogli tej df»želi, ki se je z neverjetno nagi ico razvijala. Vse to smo pokazali s svojim delom in s svojimi zdravimi udi, ki smo jih prinesli iz stare domovine. Ko smo delali in se borili za svoj Obstanek, so naši otroci rasli in ta mlajša, tu rojena generacija, zavzemaj širam Amerike veliko Število. Ta odra- sla mladina lahko s ponosom kaiže, da je sad slovenske krvi. Stariši pa tudi lahko s ponosom kažejo ostalim Američanom, kaj so prispevali k stomilijonskemu narodu v svobodni deželi Ameriki. Kakor sem že omenil, je treba za razvedrilo in zabavo imeti tudi dovolj časa. Ko je enkrat oasa dovolj, si iznajdljive glave že kaj izmislijo, kar lahko pripomore do zabave. Tako so se torej razvili vežibatoii krožki, "drill teams". Večje število skupin in deklet, oblečenih v pestre kostume, sem videl pri paradi v Clevelandu. Ker je torej Cleveland središče za razne posebnosti, jc začela tudi naša barbertonska naselbina posnemati elevelandske rojr.ke. Prvo društvo, ki je ustanovilo svoj "drill team", je društvo Srca Marijenega. št. 111 KSKJ. Za svoj dan si je zbralo delavski praznik Labor Day in to je bil nekakšen slovenski dan v Barbertonu. Da je bila slavnost temvečja, je društvo povabilo še druga društva in tako so soedlovali: Slovenska godba, na pihala iz Clevelanda, Slovenski vežibalni krožek deklet iz Clevelanda, Vežbalni krožek slovaških deklet iz Bar-bertona, člani in članice dra-anatiičnegsa drrfšt va "Slovenija** v narodnih nošah in članice podružnice št. G. SŽZ. To je bila slikovita parada skozi metsto Barberton. Številna dekleta v pestirli kosUi-mih, fantje, možje, žene in dekleta v slovenskih narodnih nošah, so pokazali Američanom in drugorodcem. da se tudi znajo postaviti. Marsikoga, ki se navadno x>ri strani drži, je radovednost prignala v ospredje. Rad bi kaj bolj podrobno o-pisal, toda ko se je vse to začelo, sem moral na delo v tovarno, in delavski praznik se je zame spremenil v delavni dan. Končno naj še* pripomnim, da vse naše prireditve, ki so usmerjene pravilno, nas tembolj pokazujejo v pravi luči Amerika/ncemi. Toda vsaka stvar mora imeti svojo mero in bi se ne smelo preveč hiteti, kajti omenil sem že, da potem ena stvar zasenči drugo. Naposled pridejo pa tudi finančne te-žkoče, kar je najhuje in tudi najčešče povzroči, da lepo začeta stvar nekaj časa živi, nato pa mimo zaspi, in težko jo je zopet predramiti in postaviti na jjoge. AVTNA NESREČA SLOVENCA. Na Highway 15, v bližini o-krajne ceste FF v Waukesha okraju Wis., se je pripetila manjša avtomobilska nezgoda, v kateri je sedem oseb dobilo lažje poškodbe, med njimi tudi 22-1 etni Slovenec Albert Lon-dharich. Avtomobil, v katerem se je nahajal Loncharich sami, je hotel prehiteti neki drugi avto, v katerem je sedelo šest oseb, pri tem pa sta se oba avtomobila prevrgla v obcestni jarek. K sreči hujših poškodb ni dobil nihče. Loncharich ima lažje poškodbe na glavi in se nahaja v domači zdravniški oskrbi. EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YORK (J IN OKOLICI PETER JAREMA Mine. JULUA JAREMA <«a mo*ke) (n ienske) Pogreb $110. in VEČ Predno greste kam drugam, pa Ce je Se tako daleč, pridite, aU pa telefonirajte nam za pojasnilo. _ _____ ,--etbo fpnlnoM zadovoljili; 1» E. 7tk 8T„ med L. Ave In An All 7t7 PROSPECT AVE. vogal 1» Si N*W YORK TeL: O&chard 4-2608 "BRONX Tel.: MElroae 5-6577 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota m $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 DVAJSETLETNICA SLOV. DOMA V GI- RARD, O. Pred 20 leti se je obrala ma-| jla peščica rojakov v Girardu, j Ohio, in je bila naša želja, da | si postavimo svoj slovenski dom. Želja se je tudi vresničila. Re«S da je šel Slovenski Dom skozi več težkoč kakor povsotl, ali to je vse pozabljeno. Dne 17. sopteiribra bonto obhajali 20-letnico. Pevski z-bor "Javora i k" h Barbertona bo priredil konetrt ob priliki te velike slavnost i. Vaibkno rojake iz Barbertona da nas posetijo ob naši 20-let-nici. Turkov Trio 1m> tudi nam zapel in na piano jih bo spremljal Eddv Cekuta, ki je znan pianist. Za plesalce bo na razpolago Usmiekov orkester Kdor pozna Jožeta, ve, da vselej dobro zabava plesalce, ker je mojster v tem. Vabimo tudi delničarje Slov. Doma iz Far-rella, Pa., kakor tudi druge prijatelje od tam, da nas posetijo ob naši veliki slavnost i. Xe smemo pnzreti sosedno mesto Sharon; naj nas obiščejo vfci rojaki in znanci oni blizu in da- leč. Ravno tako iz Strothers, Younj^stowiia, Xellsa, Warrena in Bessemerja. Vemo, da rojaki iz Giranda boelo v polnem številu navzoči. Seveda imamo tudi precej prijateljev v Olevelamlu, in oni kaj radi ob kaki slavnosti obiščejo Girard, ker veilo. da gredo zmeraj zadovoljni domov iz Girarda. Za jedačo in pijačo bo dobro poskrbljeno, Joe Umek bo pa skrbel za plesalce, tako da bo gotovo vsak zadovoljen. Torej na svidenje dne 17. septembra v Slovenskem Domu v Girard, Ohio! John Anžiček, taj. ZDRUZENI MLADINSKI PEVSKI ZBORI Vnt del jo 18. septembra priredi Združeni mladinski pevski zbori sijajen koncert v Clevelandu, O., v Slovenskem Xar. Domru na St. Clair Ave. Sodelujejo Slavčki, Waterloo Ed. Kkrjančki, Holmes Ave prične točno ofo uri in j«' sledeči: Pozdravni govor predsednika Johna Trlepa. nakar otvori-ta peski program dvojčici Vi-die, katerima sledi zbor West Park Zvončki, ki zapoje "0-trok poje," od D. Gorinšeka. "Pesem o zaanorčkih'' i n 'Sinček vprašuje* oil E. Kristana. Barbertonski siave-ki: "Moj očka," "Ples," in "Ura", vse od D. Gorinšeka. Holmes Ave. Kanarčki: "Na Jug in Mihec", "Divji mož" otl Zupančiča in "Rdeči nagelj" od I. Zupana. Kanarčki: "Rajajoči dec i," in "SkrjančkHi" od A. Krasne in "Oktober" od'1. Zonmana. Skrjančki: "Skladno v zboru" in "Gor na vrh" od E. Kristana in "Bratstva znak" od 1. Molek a. Waterloo Rd. slavčki "Ali bdiš?" oil A. Krasne, "Mojemu narodu" od rF. Cnnper- mana in "Mi pojdemo, a ne gremo" od Ivana Al'brechta. Slavčki: "Tolažiba" od Fr. Levstika, "Priletela -sta dva ptička" od I. Zupana in "Mucek" od K. Zupančiča. Skupni zbori: 4Moji materi' od I. Zupana, "Pismo očetu" od I. Zormana in "Krošlnjar" od K. Zupančiča ter več izvlečkov iz spevoigrte "Desetnik" in "iSirotica." Vse pesmi je skomponiral pevovodja Louis Seme. Prijatelji slovenske pesmi od blizu in daleč (so prav uljudno vabljeni, da se udeleže tega koneerta. Vabimo tudi ostale mladinske zhore in De-troitske SI a vek« ter mladinski zbor uFrance Prešeren" iz Pi*tts-burglia, Pa. Pozdrav in na veselo svidenje. Ančka Traven. AVTO UBIL GL. TAJNIKA HBZ. V Pittsburgliiu. Pa., je Božo Jonič, glavni tajnik Hrvatske Bmtske Zajtilnice dne 7. septembra zvečer umrl za poškodbami!, ki jih je dobil nekaj ur prej, ko je znpustil glavni u-rad Zajednioe in je hotel prekoračiti ulico, a ga je pc v Lillvbrook, W. Va., se je ponesrečil pri delu v premogovniku. Kamen mu je prebil kost v nosri. SMRTNI PADEC V SO. CHICAGO. Jakob Sintič, v So. Chicago starr 52 let in doma iz Žužemberka, je tako nesrečno padel z ograje pred hišo na cementni hodnik da se ubil. Zapušča ženo n več otrok "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA Dne 3. sept. je v Fleming, Kans., umrl Blaž Demšar, star 67 let in rojen v Kernici pri Oslici nad Skofjo Loko. Zapušča dva sinova in hčer v Che-copeeju, Kans. Po dolgi bolezni je v IncTia-napolis, Ind. umrl Jože Kro-novšek, »star 63 let in rojen v Lekovici pri Šoštanju na Spotili jcan štajerskem. V Ameriki je bil 32 let. Bil ja vdovec in tn zapušča štiri sinove in štiri hčere. Dne 20. avgusta je v bolnišnici v Grami Junction, Colo., umrl Martin Kovač, star 59 let in rojen v Prapročah pri Zagorju ob Savi. V Ameriki je bival 36 let in tu zapušča ženo, pastorka, dva brata in vnuka. V Clevelandu je umrl L. Zupančič. Pokojni, vtci je bil rojen v Št. Vidu pri Stični, je bil star 44 let. Po domače je bil poznan pod imenom Plevnikov. DRZNEGA PODVZETJA so se lotili trije mladi fantje, med katerimi jo bil tudi 24-let-ni Slovenec Casey Grego rich. V 1.') čovljev dolgem čolnu na vesla so nameravali prepluti Michigansko j»nu, kamor so kljub vsem nevarnostim srečno dospeli. T ml a veter .jih i je zanesel kakih 7 milj južno otl mesta. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI K ALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adamič—16 Jt tiOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zbor..........................50 ŠEST NA KODNIH PESMI za moški zbor .....................50 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani /bor .................... £0 Zorko Prvluvtf—15 SAMOSPEVOV za gla* s klavirjem..........125 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR .........................L— ALBIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L— Franc Vent uri ni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZDOKOV.......63 Ferdo Juvan«—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. .65 Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. note 7a ki .a vir am harmoniko SLOVENSKI MEDICINEC. Rirdolf N-aldbath, sin pognanega slovenskima mesarja P. Nad hatha in njegove soproge, ki je z odliko dovršil študije na Western Reserve univerzi, odpotuje te dni v Rochester, X. Y., kjer bo študiral medicino. .35 Sivna hiba }:' pokosila v Barton, O., Mary Primožič. Po. kojna je 'bila rojena 10. nvaircaJ 1883 v Terminu, okraj Cerkno na Primorskem. * V Clevelandu je po dolgi bolezni preminula v Mt. Royal Sanitarium . dobro poznana mlada žena Mary A. Videmšek, roj. Mlinar v starosti 29 let. 1. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA .............. 2. PO JEZERU KOLO ..................................... J5 3. BARC'ICA MLADI K A PETANE ............ .35 4. OHIO VALLEY SYLVLA POLKA .....................35 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............... .35 IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) .50 »Orlovske himne (Vodopivec) ........ J>0 Slovenski akordi, 33 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) .................................... .75 M .50 .60 V Walserrburg, Colo., je umrl Tony Berkovec, star 62 let in samec. Pokojni je bil rojen v fari Stopice pri Xravera mestu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Meti __________ rojaki je bil splošno pri ljub- Poidejo. — Koračnica — . ljen. V Clevelandu zarpuše1* Xuroei,° pojite na: brata Franka, bratranca Davida £kršteršica pa nekje v državi Utah. * V pepelnični noči, kantata za strte, ibor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi. (Prelovee) za moški zbor in solo________________________________£fi Naši himni, d v oglasno.................... «3 Gorski odmevi, (Lahaniar), II. zvezek, mosld zbori ................ M ZA TAMBLUICE: Slovenske narodne pečmi za tamba- raSki zbor (Bajnk) ................ .75 Bom šel na planince, (Bajnk). podpuri ................................. S9 ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki (Koželjski) __________________________ 2._ ZA KLAVIR: "GLAS NASODA" 216 WEST 18th SI1UULT NEW YORK, N. I. jfelli u. "GLAS N A E O D A" — New York Thursday, September 15, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. S. A. Iz zgodovine skrivnostnega sovjetskega maršala T < 'eprav je japonsko-sovjetska napetost zaradi gričevja okoli < ungkiifeuga že preeej odneha In, vendar o-ebnost sov jetskegi« vrhov, poveljnika v vzhodni Sibiriji še vedno vsakogar zanima. Hlneeherjeva osebnost je J4pluli že ves ras predmet splošnega zanimanja. v imenu samem je zapadena skrivnost. Dolgo časa so s«-namreč slišali glasovi, češ, da j«* rdeči maršal na Daljnjeni vzhodu prav zj» prav nekdanj' m niški častnik, ki rajši služi so-vjetom, kakor pa svoji nemški domovini. Rekli so, da je ta maršal potomec stare pruske plentenilaške rodovi ne, ki je NVmčiji in Prusiji dala gen era la Blueeherja, velikega zoper-nika Napoleona Velikega. Dan danes pn je rodovina rdečega maršala dognnna. Ta veliki Pileči vojskovodja •e ni vdiio pisal Biueeher, mar v»m* ji* nekdaj nosil doeela rusko ime. Po svoji rodoviui se piše (Jnrov in so mu pri krstu let« 1SS1J. dali ime Vazil, po kr--I nem imenu svojega očeta pa j«* Koiistaritinovič. Pisal se j« torej \*a/il Koiislaiitinovie (Ju-rov. Xjegov oče je bil delavec v neki va - i blizu Kazana Tamkaj je Indi hodil v ljudsko šolo. Ko jo j«> dokončal, so ga dali u-1 it ključavničarstva, nato postni delavec v tovarni vagonov. Tamkaj je organiziral so ei;ili*tičlie delavec ter je bil leta l!MH. zaradi stavke obsojen na '1 leti in S mesecev ječi«. Ko je izbruhnila svetovna voj»ka, je služil v carski armadi kot navad« n vojak ter se j(* kmalu povz|H*l za )Jodčastnika. Kir< podr-a^tnik, dasi Iti J p<»-focj rde«" so ga poslali delat v municijskc tovarne, kjer pa je pridržal svoje prideto ime "Bluecher". — Tako je Bluecher doživel v tovarni začetek ruske revolucije. Clan komunistične stranke je bil že leta 1JU6. Po marčni revoluciji so ga leta lili7. zopet poslali k polku, kjer je hil ta kuj izvoljen v pol kovni sov jet, nakar je kmalu postal komisar v bojnih pohodili zoper bele ruske čete. Pozneje je postal celo predsednik revolueijskega odbora v ('eljabinsku ter predsednik ta mošnje posadke. Povsod, kamor je lnl poslan s«« j«- odlikoval s svojo vojašk<» odločnostjo ter sposobnostjo. Tako je leta 1921. postal že vrhovni poveljnik vojnega sveta na Daljnem vzhodu. A leta 1924, je hil pod imenom "(ia-len" poslan za vojaškega svetovalca kitajski narodni vladi v Kanton, kjer je naglo organiziral rdečo kitajsko armado. Pozneje je postal Cangkajškov svetovalec in je pomagal voditi njegove operacije. Pri tem -vojem delu pa je vedno imel pred očmi koristi komunizma, kar pa je Cangkajšek skoraj o pazil. Zaradi tega je postal do tega ruskega svetovalca neza-upeu in začel strogo nadzorovati. Bluecher je zaradi tega skušal pol »ognit i poprej, pred no bi se mu kaj hujšega zgodilo. Preoblečen je nazad .................................................................. ................................... ''MitimM« .................tt,1"»,m,mi«''ti(,,mliMjiHlti)|ll(,«}.ltl|i nin'iiHm.^t.Minm,^! Za gospodinje Kuharske Knjige... ■■■BBHRMMMHWIimm ; Slovenske žene so splošno znane kot debre kuha rice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. ' V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bj Vas morda zanimale: slovenska kuharica Najpopolnejša izdajr — 728 strani. Cena $6. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c kuharica 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK rije .Prečno pobegnil Čangkaj-šeku ter je skozi Mongolijo srečno ušel v Sovjetijo. Tukaj je znova sprejel svoje visoke vojaške časte in službe. Ko so we zadeve na Daljnem vzhodu začele zaostrevati, mu je Stalin, ki je Bluecherju neomejeno zaupal, naročil, naj na Daljnem vzhodu postavi docela novo in neodvisno rusko armado. Tukaj je Bluecher šele pokazal ves svoj veliki organizacijski in poveljniški talent. V kratkem je postavil na noge močno, moderno oboroženo in dobro izvežbano armado, ki je štela ;{()U,(KM» mož. Moderno je preuredil tam kajšnje utrdbe, preuredil tudi Vladivostok v nezavzetno trdnjavo, ki se lahko uspešno brani tudi s suhozeiMske strani. Na mandžurski meji je napravil tako utrjen trdnjava k i' pas, ki v ničemer ne zaostaja za glasovito Maginoto črto v Franciji. J v Najvažnejše pa je, da se je Bluecherju posrečilo tamkaj v kratkem času zgraditi moderno vojno industrijo, ki docela izpolnjuje svoje naloge ter Bluecherjevo armado na su hem, na morju in v zraku zalaga z vsem, česar ta armada potrebuje. Zato je vzhodnosi-birska armada postala neodvisna od sibirske železnice, ki bi jo sicer Japonci mogli močno pokvariti ter tako za dalj časa zavreti dovoz iz evropske Rusije. Udarnost te armade je baje zadnje čase nekoliko trpela, ker je tudi tukaj Stalin začel čistiti in je s tem disciplino močno razrahljal. Vendar je ta armada v rokah takega moža resen nasprotnik vsakomur. Nekateri so trdili, da je Bluecher zadnje čase izgubil Stalinovo zaupanje. Vendar se te govorice doslej nikdar niso potrdile. Vendar je verjetno, da se kaj takega utegne še zgoditi, ker bi Stalin utegnil postati ljubosumen sa Blue-eherja, katerega rusko ljudstvo močno časti ter ga kar obožuje, saj vidijo v njem enega tistih redkih sposobnih generalov, ki so Rusom še ostali, ko so vsi drugi šli pod rabljevo sekiro. Tudi evropski vojaški strokovnjaki so polni hvale in priznanja Bluecherju, ki je po njihovi sodbi upoštevanja vreden vojak in med največjimi glavami današnje sovjetske Rusije. Zato tudi ni čuda, če se Japonci tako obotavljajo. Ko bi se ne bali, kdaj hi bili že sprožili vojsko. Pazite n* ŠTEVILKE poleg naslova, Id pomenijo dan in trett* pa Mo, kdaj vara naročnin* poteče. 10.10.38 TO POMENI, da v um je naroenina potekla ' 0. sep druga Naprkuer: — 1938 Po&IJite pravočasno, opominov. da nam prihranit« nepotrebno delo po&ljanja GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York ZIMSKA OLIMPIJADA V ŠVICI? Ker se je Norveška- odrekla| lintpLjski odbor, ki se sestane kun 1 ivlaturi za zimsko olim-lv Brusvlju, predlagal, da se pijado leta 1940 iu ker tudi {zimska olmrpijada. priredi v Švici. Poslednjič se je olimpi-jad« Mršila v Švici leta 1928. Finska ni uradno kandidirala, da bo Mednarodni o-' mislijo, OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA r- t in mi vam bomo pošiljali 2 PRIMORSKE NOVICE. Iz prognanstva — se je vrnil domov Venčeslav UŠaj, a le za teden dni. Dobil je dopust, kjer mu je oče u-mri. RIB JE ČEDALJE MANJ. Dr. Stanley Kemp z ri'bamke. ga zavoda v Plymouthu opozarja na zelo resno nevarnost, ki preti ribarstvu. Gostota rib pokaže lahko od leta do drugega leta do 50-kratno raaliko. Ol leta 1931 pa je opaziti stalno nazadovanje množine rito. V Plymoutihu so morali na primer lov na slani ke popolnoma ustaviti. Vzroka za to nazadovanje rib doslej ni bilo mogoče popolnoma pojasniti, zdi se pa, da imajo tu razni činitelji neko ulogo. Morska voda spreminja primes fosfatov, v severnih vodovjih pa je opaziti splošno porast vodne temperature, za dve stopinji, kar je za ribe po vsej priliki usodno. Kako se bo stvar uib uc (lavaiuju ou UJC5 j)yT_TT vimi drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ZIVI V?*1- SP1^ Ivai1 Matičič. (411 navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani-) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 . TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. POD SVOBODNIM S0LNQEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O- pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi Ifl-J___ T.4.I.. i.___„ T>: X,'mU 11R1 \ \Ta X «k A IMA.! in» A a 1 M J.__W _ _____—-__V S a (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja", bo sleherni cital z užitkom. Cena....................... $1.00 Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zal jt*bil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cfene......................$4.00 činski (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljoibke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo fcras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 •'QL&fe N'A B O D - lie* Yorl Thursday, September 15, 1938 TEB LAH (J EST SLOVENE DAILY IN U. B. M. ROBERT DtEl DoXXE: HOTEL "PRI SAMOTARJU' ProlV^or, ki -t«ni> pri njtm.dnn za dnem, za obed in za ve-ludi čisto kratko posvetovanj«* j rjo tako, da po>trvi niti vi zelo mnogo denarja, j»* vzel v [deti nisem inosjej več in moral roku >lušalko iu prMnbnil u j>em \>tali od mize, ko ju-i-tripanjii mojega >r.-a. Poten -k!edo z raki... j«> dejal, kodožeijen. Siuejal sem mi j«* bivanje \ morali. 's.. ker Inl v-ak novi «»os! — Gorski zrak ji1 vam po- ! navdušen, k.» j<- prvič sedel za trebeu... \ vi>ini l.">lMt do I.Vrfi; mizo. "Oho, to j«- sijajno!... metrov. Miren, liii hot«!, kjer• Mauf- imamo postrvi in ra-Uo.-le či^to -ami. i'o povratku;ke!" Moram s»- prt-nia^ovati. |»a |»ridit<- zop<*t k aieni. j.bi.bi ne kliknil: "Tu so veti in. — Ali je kaj resnega, s^o>|K>d jsaiiio po-trvi in raki na jedil profesor>em vprašal v prisi-jn. ni listu.'* Toda zakaj V»i kva-ljenim na-nnltoin. Profesor j« ril 40-toni prvo veselje? lio samo skomignil z rameni in iz 1 .0 y.e sami prišli na to. rekel tole globoko misel: Na Hotel "Pri samotarju'* je p vetu ni nolienili bolezni, ><» nekaj dni dokaj polu. Mor-> a 1110 bolniki. la ><» -e zatekli -.eni t n« i i drn- Našel seiiu v novinali za|>e :ri bolniki v domnevi, da bodo Ijiv o^ria-: :111 sami. Spogledujemo >t* so Alpski I.01. I, 1 ."»4 m t m na«! j vr«.žno, kakor da <-1110 nauležiii morjem, zdravljenj«* z iniroin U*-ilji vei. Po jedi bfžimo dru.a in tišino... Hotel stoji čisto '|ired dm«»i;ii. Salon je zato H* z prazen, kajti vsak ijo-l se za-iečc \ svojo sobo. (*e >e srv-I*ri -ata dva "*p nzista" na enem ]izin<*d dveh možnih izprHio-Kt-i »lov, s«* ~ti>neta k skalnati si<•-nisem -|M-ča^a zahvaliti usodi. da j»* ne dotaknila drn«; druire*ra. dala zgraditi zmne točna vi Ne vem, ali vpliva to mrodno piedpi.-ani višini miren hotel, na živec in sree. Gotovo pa je. na samem, z vsem ndob>tvom.,dn še nikoli ni-ein bil tako -la Xa kolodvoru j»- klical šo-Mh« volje. 1'er: "Hotel "1'ri samotarju"!] Hotel "Pri samotarju" je "Hotel pri -amotarju." Vozili nabito poln. Davi mi je delal s.1110 s,, dobro uro. Hotel j«* hi; gospodar odkrite e to v prijazni do-.žine! Spe lahko po potrebi tn-liui. Soinee je tako segrelo .di Št irje v eni sobi. Xa pod-dolino že zjutraj, da mrzli vo- stres ju imam otroške postelj dopad vročini ni mogel do ži-'ee. Razumete.' ve^a. . Danes je pri=pela mlada da- Hotelir j«* dejal: Za bolne uia, ki je z vprašujoči 111 oče na pljučih j»* naše podm-bje l-oiii pre.not rila vso jedilnieo. posebno ugodno, kajti toplota 'Xatakariea mi je pošepnila na e »koraj ne i/premiuja. uho: "To je nekaj iz Pariza' ua sunem in opremljen vsem krmilo rtom. Brzojavka. Odgovor. pravljanje prtljage. V vlaku preent« tun". — Vas ali koga drugega. — Moški, ki hoče biti štirinajst oni sam, pade petnajstega dne v roke prvi ženski, ki jo sreča ! — Ali je to samo teorija? — To je lahko tudi skrita želja, če hočete.. . Zvečer je pripravila natakarica pribor tudi že mladi da mi pri moji mizi, čtš da je tako enostavneje. Xaslednjega tine me je poklical hotelir k sebi v pisarno. — Sobo i mama naročeno, pa nimam nobs ne proste. — je začel. — Zakaj mi pravite to.' Mat na j zapustim vaš hotel * j — < »h, ne, kaj >e.. . Gost, ka jkor ste vi... Samo prositi sem j vas hotel, ker ste že bili da-jlies v gosteh pri dami ita ste j vilki 1-1—ali ne bi mogli preseliti kar k nji? . . . Rad vam nekaj popustim pri na- I . I jeiumur. In zdaj se najbrž Lucie ne ; Ikuii več odkrižal. Ime ji je * namreč Lucie... Vrse sobe so do konca meseca zasedene. Sicer pa moram priznati, da je zelo dražestna-. . Toda na j svetu netaktni ljudje. Proti večeru je prispel moj ;znanec In ko me je videl z Lu-js-io, me je vprašal Škodoželjno: — Torej si letos ti prevzel I test ro riašeua hotelirja.* ROOSEVELT V MARYLANDU šati, ker je bil neprestano pod paznikovim nadzorstvcnii .* Toda Brmvne si je znal |h>-magati. Popravljal je nekaj v j pralnici in kanalu je prišel na; to, da se laliko skrije z oblaki; pare, če odpre pirpf . A t u 11 i • najsppetenjši zločinec stori včajsi/h veliko mxunnost. Ho-1 tel si je biti povst m na jas-1 nem. Ko je para napolnila pra'nico, je prosil kraj sebe za po s j enega kaznjenca, naj stopi pr«kako izgovoril, da sej je 1,'hko vrnil v svojo delavni-' co, kjer je ključ še laliko opilil.l Xi pa št stopil iz pralnice, kol ga je njegov tovariš že izdal. Pazniki so prihiteli za njim in zgrabili v delavnici. Pr» is kali so tudi Vso njegovo celi co, toda enako h rez uspeha. Slednjič so dvignili pod v celici in na,;li t'sni razno <; roti je, |>hleko, p. rilo in celo vozni red. j prt»dsednik Roosevelt se je nedavno podal v državo Marx land, kjer je v Baltimor,..... 10 je mi jasen ..toka/. «la je 10-1 yoyU (> |Mljlij otn.hi Mt |tj„vailJ:l MH. , r«nm-rji in in dust ri jalnimi delavci tel kaznjenec pmiegmti. l*o- - nosno je pravil, sla je nekoč že i------------------- ecbegnil, in sicer, da je m s. gel! oddati pismo v nabiralnik. Bil | VOJNA MED MRAVLJAMI.' najbs»lje iz tega, da so živalice most neprestano razdirali. Po i na svoj'rh slossilanjih pohsnlih mnogih ponesisčenih poskusih j pr« poti.Viih' že na »stotine milj so stavorili ti-očj ii» ti- h- mra .............in , • , pa vrnil? — so ga vpra« vali. .... ,,: *,.„.._- i K.k ,„.V!,rn. .............. loti t-' * • 1 1 • • r Obleki Pri Takrit iih i,. m«valn ubr; iiilina z;sd , - 1 . .zel nI ju 111 za s let luje >o poediut- " ,M,KI laniai jiu je: . trdboval sem nomoc otl zunaj.! . , , . . . . presenetil ogromen roi mr-iv m !<" 1,1 t:i »m*1"* da na o ...... . laze v teknn^valni vonn iiie«M' 111,111 "-|,MI1111 M,.l nna\ 1.,, . Ker pa v kaznilnic! vsa pisma, . . ... ■1 . y 1 L-(. t,»y-i\-o i,"ii .... l.-'eztir m sts'lu obale izlivali 1 . . ... , 1 1 im lusko m severnoamensko!1,1 1 « uhkii u/.aui>n ihi m«-, cenzurirajo, mi m kazalo dni-'^^ m v|.( varnosti, iz celi-i « j-• žrvaKce snedle oh živem telesu. Tjl «»snij« ni nasip je ee in odnesti prijateljem name-. Ž,. s daj kaže, da pršile se- Velikanke množic mravelj so; lia«,:l''aliH:mravelj ksmčno njeno pi-mo v nabiralnik, se-j venioaim-riški mra>viji slaba, I se obrale na drugem bresru Pa- l"smerili' so se na dru veda brez ve lno«ti paznikov. |l!< jti njene požrešnejše 11a- re in za njimi ssT prihajali ne l^111 o!> naw.gor in _i_p-protnioe j i izrivajo čedaljeipn*stai.:t novi roji tako la jci^ drugo m< žn.»>t za MiK^ l»l« obrežje od njihovih VV^. Se več je bilo mo —-—-—----jinravilj so v vojnem stanju, ki|vse rj. vo. Mravlje so p skusi- 'dovati njih s|, j-e bo končalo po vs«-j priliki sjle i:a za»• je: 1'pala sem, tla vas sre- Razne vesti SAM SE VRNIL V KAZNILNICO. j Xa otoku Wright na južni angleški obali stoji kaznilnici-Pai kitu 1st. To ni tako mračna hi/ša prekletstva, kaktir kaznilnica v Dortmonru, zgra-jt na sredi močvirij in z napisom na vratih: "Pareere siA-jeetis.** (Bog se usmili tistih, ki izgiie jo tu.» Pa tudi iz Park-hursta ni lahko pobegniti, fn vendar je po-begnil iz te kaznilnice jetnik Frederick Gny Browne, pa se je prostovoljno vrnil. Sedeti bi bil moral se-dein let in ker je dober tehnik, so ga dodelili skupini mehanikov. Kmalu je postal celo delov« dja v mehanični delavnici. Več ni (Kitreboval. Preskrbel «i je odtis ključa in izdelal tlu-plikat*. A kako ključ preizku- v Ameriki. j jemati to vtijioo. j»- razvidno'čt z rekt», foda votlui toki -s, ta - O rj .as naroda* NOVA ANGLEŠKA BOJNA LADJA Kdo bi ne hotel biti z Mayem v 4e ga še kaj spominja. Toda to viprašanje mu ni hotelo skozi ustnice. Kaj mu je branilo, c»a tega vprašanja ni stavil, sam ni vedel — mogoče je čutil v svoji notranjosti, da ne sine priznati, koliko se v svojih mislih peča z Dagmar. Gospa Brigita pa bi Wernerju rada več povedala o Dagmtr, ako bi sama o njej kaj več vedela. Toda tega ni smela niti priznati, da ž njo ni v nikaki zvezi. Rudolfu Strasserju je dala svojo best lo in jo je hotela držati in če ji je bilo >še tako težko in je m )rala biti zadovoljna s kratkimi poročili Egona Strasserja. Toda ni bilo dm-va, da gt-epa Brigita ne bi mislila na Dagmar. Bila je ž « žena pri šestdesetih letih in vsled kroničnega revmatizma se ni mogla prosto gibati-. Pa navzlic Temu je še vedno stala v stari zvestobi na čelu gospodinjstva v hiši svojega bratranca. In vtdr»o je še upala na čudež, ki bo Rudolfu Strasserju prinesel gotovost, da je Dagmar njegova hči. Od Leonore Magnusove, Dajana rine ma tere, gospa Bri-jrita ni niktlar več naravonst slišala. Toda v ča~o(pi.sih je mnogo brala o t'ar<)lu M a gnusu. Njegovo Ime je svetlo ža-r> lo na umutniškeni ntlbu in listi so prinašali dolga poročila o njegovih velikih uspeh "rti kot virtuaz na gosli in kot skladatelj pewmi. Tn nedavno je tudi našla sliko, ki je kaizala umetnika srrtii uasti I cev pred vrati velike koncertne dvo-1 V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — »i. ■ . •V. - lc A " ^ VSOB ^■j^Mfc lift i miW1 im filiii r^C iM KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 2 16 WEST 18th STREET, NEW YORK KKETAJNJE parnikov shipping news Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. VESTI IZ CraOAGA.. ko! Za pogledat je že O. K., odstotkov — v soglasju z ne-ali za stilno bivati, gk«de moje'znosno draginjo/' — "Župan ost'be, nu. to pa je drugo vpra^Kellv, 90,000 ootrebnim druzi-sanje. Morda zato, ker se člo-]nam preti nevarnost utetavlje-vek. Pnvadi dolga leta enemu nja podipoiv in potem lake ta in rače. Velela je, a bila Wenierju nevoščlji-l Slcer P" ta v*s ,1,al° P^- ga; — imenu človekoljubja!" a, kajti tudi sama je Wer- ve,lka; zaime- Razdalje so pre- "Župan Kelly, ne bodi izdaja- ...-------• . __ i i-i i vt»likfi Tii/irl '1 TU UV n 1 T»1 » T1*1 M..^ A________1 1 • 1 1 velikf- med posameznimi naselbinami, in od ene važne točke mesta do druge, tako da se moraš voziti s poulično železnico eno uro in pol in še več, ako nimaš svoje lastne ska.fl je s kolesi. - Tudi New York je se mnogo večje st-lo, aii tam so prevozna sredstva številnejša, boljša in cenejša kot nunda nikjer v Združenih dnža.vah. Za. bori lec interesov brezposelnih delavcev!" In šo drugi slični napisi. * * * Xekaj novega je bilo zame, ko sem na«štl tam prodajo težkih opojnih pijač na debelo po vseh mogočih privatnih trgovinah kot tobakaraxh, lekarnah. grocerijah in podobnih, tlečim ima pri nas država sama v rokah tako kupčijo v svoiili gros ee potegneš od enega kon- 7K>st bniilh ^^.jalrnJi. Xekod na nimctu rir\ J >«i,i.. »n IM .1» . . , . - - ........................... Zadnji teden stm i povijaj za 30 klobukom, ki ji je zakrival obraz. Toda ta časopis je skrila 7o Tr ' ' ' Preti Rudolfom, kajti ved« la j^. da se mu stara rana še ni zacelila. Gospa Brigita s • je v resnici vedno veselila obiskov Werner ja Falknerja, kajti se je tudi Rudolf Strasser nekoliko raz vedril in je bil živalimjši kot drugač je Werner postal ljub kot sin. Xi pa vn te naklonjenosti svojega bratranca n rja zaprla v svoje staro srce; pa vseeno jo je nekoliko bolelo, da je Rudolf vs.* svoje očetovsko zanimanje naklonil samo mlademu fant-u in da se v njegovem srcu ni še prav nič zganilo za njegovo ubogo zavrženo hčer. Seveda Rudolfu Strasserju ni mogla pogledati v srce. . 21. POGLAVJE. Yiitkfl dokl&ka postava raglo in prožno gre po široki poti v parku. Na sebi ima ipriprnsto, belo obleko brez vsakega nakita. Xa komolcu ji visi širokokrajen klobuk. Lahna sapica »e more nemoteno igrati z zlato lesketajočimi se lasmi nad belim dekliškim čelom. To je Dagmar Strasser, ki je nnd tem časom dosegla svoje šestnajsto leto. Bila je na potu do malega paviljona, kjer jo pričakuje gospodična Berend, toda ne več za pouk. Kajti že pred nekaj tedni je govporlična Berend odložila svojo službo, ker svojih učenk ni mogla ničiesaa* več učiti. Naučila ju .je, kar jili je mogla naučiti in se je namenila, da v nekaj \h\ch odp^t'iije. Gospodična Berend se je na gradu Con-sistdli počutila prav dobro in -slovo ji ni ibilo lahko. Egon Strasser ji je ponudi), da naj ostane v gradu, dokler ne najde ?iove službe, kajti zaradi njene vestnosti in izpolnjevanja dolžnosti jo je viskeo cenil. Gospodična Berend je bila zelo vesela, da je mogla tekom svetovne vojne tukaj živeti v hiši svojega rojaka, kjer ji ni ilikdo stopil preblizu. Mimo je vsa leta opravljala svoje de-jo in je brla tekom tega čcisa saimo enkrat v Florenei, kjer je bila prisotna pri porolki »svoje nekdanje učenkie,, hčere grofa Ulfina. Drugače pa je zapustila grad, ravno tako kot tudi ostali prebivalci gradu, stuno včas»ih, kadar se je odpeljala s svojima uičenkaana kočijo na Lzprehod. Stanovalci v gradu so živeli kot prej vedno bolj sami za sebe in niko občevlai z nikomur, v najročjo žalost s ignore Katarine in njene hčere, ki Ste se še vediw) živo spominjdi nekdanjih dni sijaja in družbe. Gospodinja Berend je zopet po posedovanju grofa Ulfina našla sluižbo. Z neko italjianisko družino, ki je bila po že-nitvah zdo zvezan^ ? nemškimi družinami, tje imela iti v Kalifornijo, da bi otroke te d ružiine pcnnčwatla,na neki hacijendi. Talko je bilo goepodični Berend namenjeno, d malo tru>da. Bi'la je z. lo pridna, se je rada učila in je spoštovala svojo učiteljico. Z Eleno seveda ni šlq vse tako lahko In gladko. Bila je s icer tudi zelo razumna in nadarjena, tod« bila je zelo lena in površna. In tudi nikdar ni imela jpravoga obnašanja do svoje .učiteljice, katero je sre-čavala z ieto osalmostjo kdt druge ljudi. Gospodbčna Berenld pa je bila n« to navajena, la se j<» morala mnogo jeziti na svoie rnčcnce in to ji že ni bilo nič več težko. Žo davno se je naučila umetnosti take porednosti mimo prenašati. Vendar se ji je posrečilo, da je tudi pri Kleni učenje dovedla do zadovoljivega konoa in tako je mogle z &radu odpotovati v zavesti da je is^polnila svojo dolžnost. Gospodična IVrenkt jp šla po kosilu v mali paviljon, kjer je imela naA*T>dno polje svojega delovania. Dafnnar ji je obljubila, da bo pozneje prpla po njo za daljši iaaprehod po parku. Dagmar je sedaj na potu tja. ilklfc frthakuft) ca mesta do drugega, 10 do 15 milj, bodisi s podzemeljsko ali na»durično železnico, s pocestno karo ali busom. * , * Delavska položaj je tam ravno tako pnd ničlo, kot pri na< v Pittsbur^hii in povsod. Xeki moj prijatelj mehanik mi je dejal, da so do zdaj še vedno vlovili po 4 dni tederasiko, po delavskem prazniku pa so >se nadejali petega, ali zgodilo se je baš cibmtno: de lali bodo naj-brže sani o po tri dni. Kot iagleda, ne obeta se nam nič kaj rožna bodočnost. * * * Kar se tiče navadnih delavcev WPA. zaslužijo samo $55 mesečno (pri nas $60) in tudi direktni relief ie jako pičel, dais; ravno je Chicago eno najdražjih mest za življenje. Nisem se čudil torej, ko sem srečal v sredo zjutraj v najsi jajnejšem delu mesta, sredi razkošja, obil-nosti in bogastva, protestno procesijo revno ob le- seni opazil eel o v trgovini za železnino in kuhinjsko posodo tako robo na prodaj — me I metlami in mapami. * * * Slaba točka v tem velemestu ;e to, ker je še tako mnogo delavcev neorg.anI3si.1v m i h, in to celo strokovjio izurjenih. • * V spremstvu mojega prija telja M. Chandicka. ki ima dom v So. Ohicagu, sem .posetil tutli nekaj drugih znamenitosti — kolikor mi je kratki čas dovolil tudi enega največjih muzejev v Združenih državah. " Field Museum of Xeitural History." Plačati pa je bilo treba 25 centov vstopnine, dočim so take stvari pri nas proste vedno, ue pa samo ob gotovih dnevih. Ker človek takega interesent nega prostora ne more prej zapustiti nego ob času zapiranja vrat, zato sem postal med dolgim ogledovanjem žejen in sem usta nastavil na stenski izvirek, >ali votla je bila .-parjena kot krop, in ttiiko sem našel tudi jki drugih velikih ja/vhili lokalih in zavodih, med tem ko imamo tu v Pittsbui-ghu po siičnih krajih prav vse pol. t je mrzlo in okusno vodo, kot bi izpsxl žive skale privrela. Monda imajo Cikažani drugačen okus, ali se boje prehlada cd mrzle vode, ali pa so takt) — varčni? • ♦ * Obiskal sem tuili kot društveni član l)t>m SXP.J, katerega j»rostori so bili preti par leti „?i'ko praktično in moderno preurejeni. Ogledal sem si tuli tiskarno, bil predstavljen glavnim ur.ulnikom in uredništvu "Prosvete-'*. Xajboljši" vtis pa je name napravil glavni tajnik Mr. Vider, ki izgleda res prava dobričina. Od tam sem se podal k "A-merikanskemu Slovencu*kjer sem naročil še primeroma nov, zanimiv lneseonik 'Xovi Svet', ki prinaša zraven raznega čti-va tudi zgodovino in opis po-sa?!H!znih slovenskih jwuselbin v Ameriki j>od naslovom "Slo-venski Pionir." VSE P A R N I K E IS. septembra: Europa r Bremen 17. septembra: | Saturuia t Trst 20. septembra: Statendam ▼ Boulogne ,21. septembra: De Urasse t Havre Queen Mary T Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: lie de France t Havre 24. septembra: Conte di Savola v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Cbamplaln t Havre 28. septembra: Normandie ▼ Havre H ansa v Hamburg 1. oktobra : Rex v Genoa Veendam v Bnlongne •I oktobra: j Paris v Havre ' Ruropa v Bremen • 0. oktobra : Queen Mary v Cherbourg fv oktobra : j lie de France v Havre Roma t Genoa | Volendnin v Boulogne 11. oktobra : t Statendam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre __________j Aiiuitania v Cherbourg 11.1. oktoora: PISMA V LEDENEM MORJU BT*™U ----I Vuleania v Trst PO 77 LETIH NAJDENA. »"obra: i T .. , , , » . I Meuw Amsterdam v Boulogne 1/. Stookiiolina poročajo: t tz 10 okt(rf)ra. 77 k t je moštvo norveške le- Queen Mary v Cherbourg dolomilske ladje "Duen" se- oktobra: m LINIJE ki so važne za Slovence za st« j £ : sl0ven1c publ co. YUUOSUV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St.. New York. N. Y. verno od Spicbergov našlo jako zarjavelo kovLn-ko steklenico. V njej je bilo pismeno s]>oroči-l> Adolfa Eiridha Xonlenskjol-tla, ki je bil slavtn raziskovalec. Pisanje izvira z »ekspedi-cije iz leta 18(31 in pove, da; je ■njih ek'-j?-.dicija prišla na ta kraj in odhaja zdaj na največji ondotni otok o 1 vseh sedmih, da so člani ekspedieije tlobro Oglasil sem sv tudi v trgov i-i razpoloženi in tla imajo dosti ni in delav.r.iiei "Craftsmsm j živeža. Wood Ser\*ice Co.*' kjer vča-' sili naročen lesovino za moje ribari je Ln vlcžbe. Tu imajo na -prodaj preko 100 raznih I Xiijdba t;'i»ti pisma ni prav ,za prav nič posebnega, k', r imajo polarne ekspediei je sploh Važno za potovanje Kdor le namenjen potovati v atari Kraj ali dafelt! koga *4 twu. i*- p>ln*u». tU > pwrfeii * vtteb Ntvarrh. Vuled nm*e dolg«- letne ttkuAnJe Vam zaatorrnui dali najboljša Mignila Id tudi m potrebno preHkrbeti, da je potovanj« tiaoboo !■ hitvtL m trn- a»n« •bruli* na n« k* vsa pojitnnllm Ml »reakrbimo voe. bodisi pranje ta povratna dovoljenja pt>i.»l llitte. vi žeje In sploh ?w. kar je ca potovanje potrebno v aajhltrejfteai fa*n. la kar je glavno, ta najmaojto atroikv Nedriavljanl naj n« odlaAajo do tadnjega trenutka, ker predao «e dobi It Wa*hinctona povratno dovoljenje. KE ENTKY PKKM1T trpi najaBMj en aaeoec. PHHe i ore j takoj *a brespla^na navodil« In začeta v Ijaaao Van da boo te poeenl In udobno potovaU. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) I \ 6 West 18th Street New York, N. Y: vrst Insa, navadnega in dragocenega, domtiče rasti in iz vseh Iržav sveta. Ir nekatera teh drv so res dragocena, kot ina primer "snake wood" ki mu je domovina 'britanska Guiana blizu Južne Amerike in sta:-ne en kvadratni čevelj v debelosti četrtinke inča nič manj k : t $1.00. * * * Ena čikaških zanimivosti je tu' li naj\Tečji svetilnik na eelem svetu, ki se nahaja na vrhu potelopja "Oolgate-'Padnrolive-Peet" in je močan za 2 milijona ev»?č. Njegova svetloba je tik pri izviru 20,000 krat večja nego solnčna na "zemeljskem površju, in kot poročajo zračni piloti, se vidi včasih tudi čez 150 mili daleč. Služi že 7 let kot vodiLna) zvezda zračnikom, ki so leteli v Chicago. Ko sem «3? nahajal na prijateljevem porču zvečer (v So. Ohicagu. 15 imilj daleč) sem se ozrl vanj, "pa mi je ^koro oči slepilo, da bi kmalu padel doli po stopnioaih. Na poti proti domu 25 milj proč pa sem še za mogel citati časnik crfb njegovih svetlobnih žarkih. Pozdrav v,*m znancem in prijateljem »ojbojega »pola v Ohicagu! PONESREČEN ROJAK. V Shinnston, W. Va., 9e je v premogovniku iponeferečil dobro znani rojak v Clevet&ndu, Tony Stepech. IM delu msu je padel promog na nogo. Naha-ia se doma pod zdravniškim npdEorstvoan Enron« v Bremen 22. oktobra: Champhiin t Havre Conte
  • ravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našen u zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopuik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob lannt!r COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walseoburg, M. J. Bajuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupani ILLINOIS: Chicago, J. BevOb Cicero. J. Fabian (Chicago, Ccero in minolt) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Frank Aacotttn North Chicago ln Waukegan, Warfiek MARYLAND: KltzmUler, Fr. Vodopiveo MICHIGAN: Detroit, I* Lr xsn'i ADVERTISE IN "glas naroda" MINNESOTA: Chisholm, Frank Goufe, J. Ely, Jos. J. Peehel Eveleth, Louis Gouis ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSs Virginia, Frank Hnratlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Uttto Fall«, OHIO: Barberton, Frank Trska Cleveland, Anton Bobek. Quu. Kar* linger, Jacob Reanlk, JoH- siapmk Girard, Anton Nagode Lorain, Louia Balant, John Kumfla Toungstown, Anton Klkei) OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Xpavee Conemaugh. J. Brssavcc Coverdale in okolica, Mrs. Ivaua Export, Leeds Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Pslanta Krayn, Ant TauieU Luzerne, Frank Bailoch Midway, JoLu 2ust Pittsburgh ln okolica. Philip Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Bchlfnr West Newton, Joseph Jovaa .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Sksk Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamond vlile. Jo« fhdK« Vnk