—   32   -
Od vodnih činžev.
Po ministerskim ukazu od 12. septembra 1849 (§. 5. čerka b) nehajo brez odškodovanja vodni činži in tlaka za ribštvo.
Vodni činži so se odrajtovali v denarjih ali pa v blagu večidel zato, de so grajšine kake jezove ali druge naprave pri vodah narejale in popravljale. Take naredbe in popravljanja bodo prihodnjič ali soseske same ali pa tisti poskerbeli, kteri jih potrebujejo; zato tedej ne bo treba grajšin odskodovati za opravila, za ktere ne bodo nič več skerbeti imele,. Ako je do zdaj morebiti kak mlinar grajšini zavoljo tega vsako leto kaj žita, posebno zmes (Muhlgemische) zato odrajtoval, ker mu je morebiti grajsina jez ali kakšno drugo povodno napravo popravljala ali pa saj za take potrebe les dajala, kamnje na svoji zemlji lomiti pripustila i. t. d.,
tako to odrajtvilo neha brez plačila; zraven pa tudi neha dozdajna dolžnost grajšine. Tolikanj več morajo pa jenjati brez odškodovanja take davšine pod imenam vodnih činžev, za ktere grajšine morebiti že več let nobenima opravka niso spolnovale.
Te davšine imajo v urbarjih različne imerna — namreč: vodni činži (Wasserzinse), činž in mostovina LZins und BriickenrechO , plačilo za kaste (Entschadi-gung uber aufgesteilte Wasserkasten), brodovina (Ueber-fuhrsgebiihren) i. t. d. — Na te imena in primke je treba dobro paziti, de se bodo pri distriktnih komisijah, ktere bodo z vsakim kmetam posebno obrajtovanje narejale, tako na znanje dale, kakor so v rektifikatorjih zapisane. Rektifikatorji so bili dokončani okoli leta 1756j^ in od tega časa se je morebiti že kaj prekerstilo in po spremenenju imena svojo izvirno lastnost zgubilo; to pa ni prav, zakaj take pravice se ne smejo samovoljno prenarediti in tedaj tudi ne v druge imena spreoberniti. Zatorej naj se poslužijo vsi kmetovavci dobriga sveta, de naj skerbno poišejo svoje stare bukvice, v ktere so se jim nekdaj plačila za gruntne gosposke zamerkovale; v takih bukvicah so zapisane perve imena.
Med imenovanimi opravili moramo od mostov i ne in brodovine nekaj posebniga govoriti, de se kaka pomota ne pritakne. Le tiste mostovine bi imele nehati brez odškodovanja, ktere se kakor urbarska daviš i na od takih mostov dajejo, ktere so soseske in kan-tonske ali pa cesarske kaše narejale in popravljale. To vsaki sam že lahko prevdari, de odškodovanje ne gre za take dolžnosti, kterih grajšine ne opravljajo. V nekterih krajih so rektificirane mostnice, ali plohi, ki so jih podložni grajšinam dajali; to je gotovo za to, ker so grajšine kake mostove narejale. Ako je pa ta njih dolžnost s časam minula, tako tudi odpade odrajtvilo brez odškodovanja. Drugač je pa pri tistih mosteh, ktere so grajšine iz svojih lastnih denarjev naredile in de so za to od vikših gosposk pravico dobile, mostovino po tarifi pobirati. Take Jarife se imajo tako dolgo odrajtovati, dokler veljajo. Ce pa ima kdo kakšno posebno spotikovanje polajšanja tarife tirjati, naj se spodobno oglasi pri postavnih gosposkah, in pravica se mu bo storila , če mu gre.
Brodovine so se v tistih krajih odrajtovale, v kterih so se mogli ljudje čez vodo voziti na ladjah ali v čolnih, ktere so grajšine narejale in popravljale. Take brodovine so se večidel na leto s žitam odpravljale, irt so tudi v mnogih krajih rektificirane, ako ravno ne izvirajo iz zaveze podložtva, ampak so le plačila za brodnarstvo.
Po novih ustavnih postavah imajo vsi prebivavci dežela enake pravice; postava ne čisla visokosti stanu in tudi ne imenitnosti človeka, ampak vsaki ima od-perto pot, za podeljenje pravice tega ali uniga rokodelstva prositi, in vse predpravice ^Vorrechte) imajo nehati. Brodnarija je rokodelsko opravilo in zamore tudi drugim ljudem podeljena biti, ki nimajo grajšin. Ker bi se tedej znalo primeriti, de bi ravno v tistim kraju, kjer dandanašnji kaka grajšina brodnarijo opravlja, tudi se kak drug človek od gosposke pravico za-dobil, ladjo ali čoln napraviti in tako ljudi za plačilo prepeljavati, tako se že samo razodeva, de take brodovine ne morejo biti prištete tistim urbarskim davši-nam, ktere so po pričijočih postavah odpravljene. Tega pa tudi ne moremo terjati, de bi kdo ljudi zastonj pre-peljaval; kdor se bo hotel čez vodo voziti, bo plačeval na eno ali drugo vižo.                                 Ambrož.