DRŽAVNO TOLLST
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: ••kdetno	Din 40*— Polletno	Din 20-— Posamezna številka. . Din 1'—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze obilnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 17. oktobra 1930.	Štev. 42.
Ivan Rebek, Celje.
Kriza.
Krize narodnega gospodarstva cele Evrope opisuje vse svetovno časopisje prav vešče v vseh podrobnostih. Osobito razpravlja o krizi poljedelstva, industrije in trgovine. Le za obrtniško krizo se javnost tako malenkostno zanima, kakor da bi ta stan ne bil del narodne moči, marveč le nekaj podrejenega in brezpomembnega. Na vseh drugih poljih narodnega gospodarstva se najde pri nas mnogo strokovnjakov, ki vsak po svojem strokovnjaškem mnenju ali nazi-ranju v časopisih ali pa na zborovanjih podajo javnosti svoje teoretične, kakor tudi praktične nasvete, ki naj bi vodili k zboljšanju neugodnega položaja. Na tem polju prednjači pred vsem kmetijstvo, kateremu posveča sedanja naša vlada vso svojo pažnjo. Na stotine strokovnjakov vseh kategorij agrarstva je pozvanih, da rešijo našega kmeta propada. Vse to je prav in pravilno, kajti ko bo naš kmet prišel v boljši gospodarski položaj, bo oživelo tudi vse drugo narodno gospodarstvo, med tem tudi obrt.
Pri tem skrbnem delu za kmetijstvo ne sme držati obrtništvo rok križem. če pomislimo, kaj se je storilo za pozdigo kmetijstva samo v zadnjih dveh letih, ko je vlada osnovala čisto nove institucije, ki naj koristijo našemu kmetijstvu, moramo priznati, da ima vlada generala Živkoviča daleko-viden in smotren načrt za sanacijo naše gospodarske krize. V tem času je bilo že več notranjih in vnanjih konferenc o kmetijskem vprašanju, ustanovile so se s pomočjo države žitna skladišča, ustanovil se je zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ustanavljajo se mnoge poljedelske zadruge vseh kategorij. Kmetijske zadruge in njih zveze imajo veliko olajšavo Pri uvozu poljedelskega orodja. Država nabavlja dobro plemensko živino, kakor tudi najboljše kolekcije vseh vrst žita, daje bonifikacije za izvoz vina, izsušava močvirnata polja itd. Želeti je, da se ta veliki agrarno-go-spodarski načrt generala Živkoviča srečno izvede.
Vsporedno z agrarnim vprašanjem pa se mora pripravljati tudi obrtništvo k preorientaciji. Obrtniške gospodarske organizacije, katere danes obstojajo, so zastarele in niso več za našo dobo. Kajti, če eno obrtno dru-
štvo ali rokodelska zadruga skliče kak protesten shod proti prevelikemu obdavčenju, ali proti uvozu nekaterih predmetov, je to pri naših oblastih že tako stara pesem, da jo pozna že vsak podrejen uradnik.
Da bi obrtništvo korakalo obenem z drugimi gospodarskimi panogami, mu je potrebna državna pomoč. Naj bi se obrtništvo organiziralo v močne strokovne zadruge, vsaka panoga za sebe. Le v taki organizaciji pridejo nazori posameznikov v poštev in do uvaže-vanja. Potom tako preosnovanih rokodelskih zadrug se bodo sčasoma izcimile produktivne zadruge, ki bi v mnogih slučajih nadomestovale narodno industrijo, katere mi Slovenci in Jugoslovani še dolgo ne bomo imeli v tekem obsegu, kakor bi bilo treba. Toda za uresničenje gori navedene reorganizacije mora obrtništvo storiti samo prvi korak, v nadi da ga oblastva ne bodo pustila na cedilu. Te smernice je zavzelo naše narodno kovinarstvo, katero se z isto željo oglaša v našem Vestniku. Le tako naprej, ker le tem potom zamoremo doseči zaželjeni celj, da povemo vsej javnosti, kakor tudi pristojni oblasti, kaj da želimo.
Zaradi našega malouvaževanja moramo biti bolj glasni, pa tudi agilni. Ne smemo se obnašati, kakor oni ponesrečenec, ki je padel v vodo in kriči na vse grlo ter kliče na pomoč, sam pa ne stori ničesar za svojo rešitev, ampak samo čaka, da ga nekdo odnese v naročju iz nevarnega položaja. Samo ob sebi je razumljivo, da imamo v vseh strokah našega rokodelstva več ali manj zmožne moči za vodstvo takšnega poslovanja, a za administrativno delo takega poslovanja bi se morale nastaviti sposobne moči, katere bi^ do popolnega razvoja dala brezplačno na razpolago država, a obrtništvo pa vse svoje duševne zmožnosti, kakor tudi do najvišje mere možnosti finančna sredstva v obliki zadružnih deležev. Potem šele, ko bo vlada videla tega danes komaj vegetirajočega obrtništva trdno voljo za rešitev krize obrtnika, ki je za države ravnotako važen faktor, kakor kateri-sibodi drug stan, potem šele smo upravičeni klicati na pomoč državo, kakor jo kliče danes kmet in kakor vidimo, ne brez uspeha.
Vprašanje zavarovanja in obdačbe obrtnika.
V	naslednjem prinašamo dva aktuel-na in važna nujna predloga, ki sta jih na zadnji plenarni seji Zbornice TOI stavila g. Josip Rebek in g. Jakob Volk.
1.	Nujni predlog gosp. Josipa Rebeka glede obveznega zavarovanja obrtnikov.
Obrtništvo Dravske banovine je potom svojih organizacij in zakonitih stanovskih zastopnikov že ponovno povdarilo potrebo, da se uvede poleg delavskega socijalnega zavarovanja tudi zavarovanje samostojnih obrtnikov. Potreba po uvedbi takega zavarovanja je utemeljena in nujna. Saj vidimo, da obratuje večina malih obrtnikov, naj si bodo to rokodelci ali trgovci v takih razmerah, da je njih usoda v slučajih obolenj ali nezgod v mnogih primerih hujša in
.težja kot je usoda delavčeva. Z nesposobnostjo vsled daljše bolezni ali nesreče, sta obrtnik in njegova družina prepuščena milosti in nemilosti svoje okolice ali občine. Le redki so obrtniki, ki si morejo od svojega pičlega dnevnega zaslužka oditrgati še tako neznaten iznos, da ga prištedijo za slučaje bolezni ali delanezmožnosti sploh. Dnevno imamo primere, ko se obračajo obrtniške družine na organizacije in občino za pomoč iz najhujše bede, v katero so prišle vsled delanezmožnosti očeta-obrtnika. Da se zavaruje tudi obrtnika in njegove družine pred takimi najhujšimii življenskimi krizami, so naše organizacije že davno in zlasti o priliki razprav o predlogih za novi
obrtni red soglasno zahtevale, da se že v novem obrtnem redu predvidi vsaj načelno določilo, po katerem naj bi bilo za vsakega obrtnika predpisano obvezno zavarovanje za bolezen, nezgode, starost in smrt. Tako zahtevo je stavila, kakor nam je vsem znano, tudi naša zbornica.
Ker ni gotovo, ali se bo naši zahtevi glede zavarovanja ugodilo že v novem obrtnem redu, smatram z ozirom na nujnost rešitve tega vprašanja za potrebno, da se pošlje g. ministru za trgovino in industrijo spomenico s prošnjo, naj se za primer, da se vprašanje glede zavarovanja obrtnikov ne bo rešilo v okvirju obrtnega reda, pripravi čim-prej poseben načrt zakona o zavarovanju obrtnikov.
Iz resolucij sprejetih v teku zadnjih let na raznih obrtniških zborovanjih, bi bjlo v spomenici povdariti, da je pri zavarovanju samostojnih obrtnikov uvesti načelo obveznosti zavarovanja za vse samostojne obrtnike. Od zavarovanja, ki bi slonela na načelu prostovoljnosti ni pričakovati zaželjenih uspehov. Dobro uspevajoči, mlajši in trenutno zdravi obrtniki morejo skrbeti za delonespo-sobne, starejše in bolne. Ce je kje, je tu brezizjemna solidarnost vseh obrtnikov nujno potrebna. Čim širša bo baza, čim večji bo obseg zavarovancev, tem cenejše 'bo zavarovanje in tem več bo moglo nuditi zavarovancem.
V	resolucijah se tudi skoro soglasno povdarja, da bodi v zakonu predvideno obvezno zavarovanje za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt, t. j. za vse panoge, ki so tudi predvidene v zakonu o zavarovanju delavcev .Ako bi bila uvedba vseh panog hkratu težka, naj se uvede postopno ena panoga za drugo. Povdariti je potrebno, da se takoj uvede zavarovanje za primere bolezni. Vprašanje premij, dajatev, starostne meje i. dr. naj bi se razpravljalo na posebni anketi zastopnikov zbornic in zvez, da se v tem oziru doseže enotnost.
Organizacija zavarovanja samostojnih obrtnikov naj se izvede samostojno, ločeno od obstoječega delavskega zavarovanja. Ustanovi naj se za področje dravske banovine popolnoma samostojha zavarovalnica, ki naj bo nosilec za vse panoge zavarovanja in ki se naj pri izvajanju zavarovanju osilanj« na obvezna strokovna udruženja, ki so projektirana v novem obrtnem redu.
Smatram, da mi ni treba spuščati se v podrobno utemeljitev gornjih načelnih zahtev, saj so nam po tolikih izčrpnih razpravah o tem vprašanju motivi, ki vodijo naše obrtništvo do gornjih zahtev, vsem znahi.
Prosim zato, Zbornica blagovoli skleniti, da se pošlje g. ministru trgovine in industrije spomenico v smislu mojega predloga.
2.	Nujni predlog gosp. Jakoba Volka radi obdačke malega obrtnika.
Izvajanje novega davčnega zakona glede pridobnine v praksi je pokazalo, da je ta obdačba za našega obrtnika neznosna. Gospodarski položaj našega obrtnika je vsled splošne gospodarske krize že itak skrajno slab. Davčna obremenitev pa je na podlagi ocen in predpisov v naših krajih taka, da je obrtnik ne bo mogel prenesti. Ključ nove pridobnine je štiri do petkrat večji kot je bil osnovni odstotek prejšnje pridobnine. Dočim je obrtništvo do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih plačevalo 2% kontingentiranega
pridobninskega davka, nalaga novi davčni zakon 6—8% osnovnega državnega davka in poleg tega še v najnižji skupini 2% dopolnilne doklade. Res je sicer, da je z novim davčnim zakonom ukinjena dohodnina, toda to dejstvo nas ne sme varati, ker v Sloveniji pretežna večina obrtnikov tega davka ni plačevala zato, ker dohodki posameznikov j niso dosegli eksistenčnega minima.
Vsled tega stavim nujni predlog:
Visoka zbornica naj ukrene vse potrebno, da se odpravi dopolnilni davek in zniža ključ za pridobnino, da se uvede eksistenčni minimum ali pavšalizi-ranje in da se pri ocenjevanju dohodkov upošteva dejanska plačilna zmožnost obrtnika.
Oba nujna predloga sta bila sprejeta z odobravanjem.
Obrtniške zadeve.
Iz poročila zborničnega predsednika Ivana Jelačina na plenarni seji Zbornice TOI posnemamo sledeča zanimiva izvajanja o položaju obrtnika in o važnih obrtniških vprašanjih.
Kakor v trgovini, se je občutila kriza tudi v obrtniških krogih. Javlja se predvsem v pojemanju naročil. Na deželi povzroča pomanjkanje dela in zaslužka splošno oslabitev kupne moči kmeta, ki je posebno za kovinarske, lesne in oblačilne stroke glavni odjemalec. Mehanizacija prometnih sredstev izpodriva konjsko vprego in izpodkopava obenem kovaško in sedlarsko stroko. V čevljarski in krojaški stroki se čuti poostren pritisk tovarniške konkurence, ker tudi že kmetsko ljudstvo posega vedno bolj po tovarniško izgotovljenih oblačilnih izdelkih.
0 nekoliko boljši zaposlitvi, vsaj v mestih in večje naseljih, bi se moglo govoriti edinole pri mizarski stroki in pri gradbenih obrtih. Gradbeno podjetnost otežuje znatna podražitev gradbenega materijala. Poostrena medsebojna konkurenca pritiska na cene, da je mnogokrat delo komaj še rentabilno. Legalni konkurenci se^ pridružuje ravno v gospodarsko šibkejših strokah nelegalna konkurenca šušmarjev. Pomanjkanju dela in zaslužka se pridružuje na drugi strani neznosna davčna obremenitev.
Iz tega težkega gospodarskega položaja si skuša obrtništvo pomagati s tem, da omejuje dotok naraščaja, da z vso vehemenco nastopa proti šuš-marjem, da skuša s tarifnimi dogovori v okviru obrtnih organizacij
Obrtniški koledar
sa leto 1931 izide
že koncem tega meseca. Koledar vsebuje letos za obrtnika tako važno In potrebno gradivo, da je želeti, da si ga vsak obrtnik preskrbi.
Naročila sprejema ZVEZA OBRTNIH ZADRUG v Ljubljani.
vzdržati boljše cene svojini izdelkom j in da osobito v nekaterih strokah j dviga kvaliteto in ceno svojega izdelka s tehnično samoizpopolnitvi-jo in modernejšo opremo delavnic.
Kljub raznim težkočam tehnični razvoj našega obrta napreduje. Lepe uspehe imamo v zadnjem času zaznamovati v lesni stroki, osobito v mizarski, ki je v umetniškem in tehničnem pogledu dosegla inozemsko konkurenco.
Gibanje obrta v zadnjih tromesečjih kaže tole sliko:
^	"m
05 ® O >0 o
k/ 22 >0 22	•	«3
Ov . 05 m 05
Število prijav 669 674 757 = 2100 Število odjav 375 476 396 = 1247
Prirastek obratov 294 198 361 = 853
V	prejšnjih treh trimesečjih je bilo skupno število prijav 2074, odjav 1304, prirastek 770. Prirastek obrtniških podjetij kaže torej rastočo tendenco. Celokupen porast torej znaša 853 ali 4.3%. Največji del novih prijav se nanaša na krojaške in šiviljske obrte, prevoz oseb z avtomobilom, kovače in mizarje. Iz tega bi se dalo sklepati, da je položaj v pretežnem delu obrtniških panog ugodnejši kot pri trgovstvu, akoravno je pri produkcijskih obratih tudi tu prišlo tekom leta do redukcij staleža pomožnega delavstva. Našemu obrtniku bo treba zato v bodoče vedno intenzivnejše skrbeti za nove vire zaposlitve, v ta namen pa osobito skrbeti, da se njegova sposobnost in kvaliteta njegovega izdelka čimbolj dvigne, produkcijski stroški pa z racionalizacijo obratovanja čimbolj znižajo.
0 velikem zborničnem delu na pospeševanje obrta, ki se je vršilo v okviru njenega Zavoda za pospeševanje obrta, bo podano posebno poročilo.
Razen obrtnega pospeševanja pa je zbornica izvršila tudi obilo dela obrt-nopravncga značaja. V dveh sejah obrtnega odseka je bilo rešenih 91 dispenznih prošenj za nastop raznih obrtov, 30 prošenj za omejene stavbne koncesije, odnosno za razširjenje takih koncesij, 2 prošnji za elektrotehniško, ena za tiskarsko in ena za zobotehniško koncesijo, nadalje 12 prošenj inozemcev za pripustitev k izvrševanju obrta v naši državi. Zbornica je v teh sejah zavzela načelno stališče glede obsega obrtnih pravic in podobnih vprašanj v 20 primerih. Med njimi bi bilo omeniti izjavo o vprašanju, kdo sme izdelovati doge, ali je smatrati sušenje las v kopališčih za opravilo, pridržano izključno frizerjem, ali sme gostilničar klati prašiče radi prodaje mesnih izdelkov v okviru svojega obrta, glede delokroga slaščičarjev in pekov, mlinarjev, glede peke kruha, glede vprašanja, ali je steklarju dopusten prehod k ste-klograverstvu brez posebne usposobljenosti, o vprašanju* kdaj je smatrati pekarno in mizarsko delavnico za tovarniški obrat, kdaj, se smatra žaga za postranski gozdni obrat, ki ni podvržen predpisom obrtnega reda, in končno o vprašanju združitve sedlarjev in tapetnikov v eno samo stroko pod isto točko § 1 obrtnega reda.
Nadalje se je zbornica izjavila o imenovanju predsednikov preizkuševalnih komisij za pomočniške preizkušnje v 17 primerih, o ustanovitvi in reorganizaciji’obrtnih zadrug in 'vi-premebi zadružnih plavil v 24 primerih, .vl? primerih pan o > primernosti s avtobusnih tarif in v\ enem primeru
o	primernosti, klavniških pristojbin.
Glede zakonodajnega dela bi bilo pripomniti še, da je zbornica po izvršeni širši anketi in zaslišanju strokovnjakov, podala Ministrstvu za zgradbe in nekaterim članom Vrhovnega zakonodajnega sveta obširno izdelano in s konkretnimi izpreminjevalnimi predlogi opremljeno izjavo k načrtu; zakona o zgradbah. Ta zakon, ki bo veljal za vso državo, bo velike važno-, sti za razvoj našega stavbarstva, osobito za ureditev mest in važnejših tuj-skoprometnih krajev. Posebno važnost je zbornica posvetila v svoji izjavi vprašanj« omejevanja zasebne
lastnine in obremenitve zemljiške posesti, ki gre v načrtu predaleč. S tem v zvezi bi bilo omeniti še zbornično izjavo glede vprašanja normalizacije opeke.
Omeniti je nadalje, da se je zbornica zavzela za to, da bi se pri podreditvi koncesijoniranih tehnikov Ministrstvu narodnega zdravja in ob uveljavljenju novega zakona o zobnih tehnikih čuvale pridobljene pravice in delokrog sedanjih koncesijonarjev.
Končno omenjam še, da je dala Zbornica Ministrstvu trgovine in industrije obširno izjavo k načrtu novega zakona o pospeševanju obrti in industrije, v kateri je precizirala svoje stališče v tem prevažnem vprašanju.
V	zaščito obrtništva pred konkurenco nelegalnega obratovanja šuš* marjev in proti izigravanju obrtnih predpisov na razne načine, na primer pod kritjem družb z omejeno zavezo in zadrug, je zbornica ponovno posredovala pri pristojnih oblastvih. Kraljevska banska uprava je vsled tega izdala okrožnico podrejenim obrtnim oblastvom, s katero se poostruje postopanje proti šušmarjem in osebam, ki na kakršenkoli način izigravajo obrtne predpise v svrho izvrševanja obrta.
Strokovnemu šolstvu je zbornica posvečala posebno skrb. Podelila je podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. Teh je bilo v prošlem šolskem letu 86 z 297 razredi in 7348 učenci. Prispevala je tudi za trimesečni risarski tečaj za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol, ki se je vršil v poletju v Ljubljani in katerega je obiskovalo 40 učiteljev.
Glede ostalega strokovnega šolstva bi bilo omeniti kot važno, da je ministrstvo za trgovino in industrijo izdelalo osnutek zakona o tehnično-obrt-nih strokovnih šolah. Zbornica je dobila priliko, da poda o načrtu svoje mnenje. Pri tej priliki je stavila mnoge konkretne predloge za izpremem-be, ki bi bile neobhodno potrebne, da bo to šolstvo ustrezalo našim razmeram in v skladu s smernicami naše obrtne industrijske politike.
Končno bi bilo omeniti Še informacijsko službo zborničnega urada, ki se nanaša na dajanje pismenih in ustmenih pojasnil in nasvetov v obrtnih stvareh in pa udeležbo zbornice po delegatih in referentih na številnih obrtniških zborovanjih in sestankih.
1 Šivilje in krojači!
Od 3. do 22. novembra 1930 privedim v Ljubljani damski pri-krojevalni tečaj v večjem obsegu. Poučeval bom teorijo prvovrstne francoske metode; izdelovali se bodo pa tudi modeli normalne velikosti po najnovejših journalih. Izdelki bodo ob zaključku tečaja razstavljeni.
Učnina z vsemi risalnimi potrebščinami znaša Din 380'—, od katere vsote je plačati dinarjev 100'— pri vpisu, ostanek na prvi dan pouka.
Na željo prijavljenih se lahko vrši tudi večerni tečaj.
Prijave se sprejemajo vsaki dan do 25. oktobra 1930.
t. mm'
lastnfk konc. strokovne šole in damskega modnega ateljeja
Ljubljana, Jurčičev trg 2./I*
A. Knafelj, stroik. učitelj:
Moška moda za jesen iti zimo.
IPO vročih poletnih dnevih je pri-šel Čas, ko je treba misliti na spremembo garderobe. Lahke obleke bo treba odložiti im jih zamenjati s težkimi, toplimi. Marsikateremu’ daje skrb že sedaj, kaj kupiti in kako, odnosno pri katerem krojaču pustiti iz-delaiti obleko. Saj dandanes je skrb tem večja zato, ker se nove obleke bolj redke kot kedaj poprej.
Potrebno ie, da je krojaški mojster ob novi seziji pripravljen, da ima no-
ve modne slike (joumale), da prečita nova modna pravila i. t. d. in da je o vsem tako poučen, da lahko ustreže naročniku in odgovarja na zahteve in vprašanja.
Četudi so včasih ob novi seziji spremembe malenkostne, jih ne smemo nikdar prezreti. To že zato, ker moramo svoje naročnike stopnjema privaditi na novo modo. S hitrim skokom bi se naročniku nikdar ne ustreglo. Če bi n. pr. od ozkih hlač prišli naenkrat na široke, bi se naročnik v njih brez dvoma ne počutil dobro. Če bo krojaški mojster zasledoval modo, se bo v novost hitro in brez težav poglobil in to mu je potrebno^ ako si hoče zagotoviti obstanek. Saj je krojaška sezija za krojače le nekak sejm, ker ttaja le kratko dobo. Zato mora biti za ta sejm pripravljen, da je za dobo sezije brez ovir dobro zaposlen, ako hoče kaj zaslužiti. Saj so sezije dandanes itak zelo kratke in slabe.
Na krojaško sezijo vpliva vsaka vremenska sprememba. Če n. pr. kaže vremenska napoved lepo jesensko vreme, se jesenska obleka ne naroči, ker se stranka zadovolji do resne zime z letnim oblačilom. Če hočemo obstojati, je treba naročnike vedno na novo iskati. Ako nam odpade eden, ga moramo nadomestiti z drugim. Najboljša reklama za nove naročnike pa je solidno, točno in vestno delo. Da bo krojačem lažje zasledovati modo, hočem v nadaljnjem podati nekaj nasvetov in pojasnil za jesensko modo.
V	splošnem je izprememba spomladanske mode le malenkostna, kar pa opazi seveda strokovnjak že na prvi pogled.
Te izpremembe so sledeče: Enovrstni suknjič je pri osebi, ki je velika 172 cm, dolg 75 cm, dvovrstni pa 735 cm. V prejšnji seziji v dolgosti mi bilo razlike. Fasona je nekoliko ožja kot je bila in na zunanjem robu le malo na ven izbočena. Ako je fasona kratka, naj sega precej visoko na rame, kar pa pri dolgi ni potrebno.Fasona tudi ne sme biti preveč viseča (posneta). V pasu je suknjič ,nekoliko bolj priležen kot v prejšnji seziji. Ramena so še vedno visoka in široka (in to pri vseh komadih). Da dobi suknjič v ramenih pravo obliko, moramo precej podložiti ramena. Zato pa moramo tudi na rami nekoliko dodati. Ramena niso več delana oglato, ampak okroglo li-kana (pri rokavu). Ramenin šiv je še vedno pomaknjen proti vrhu rame (2—25 cm). Suknjič se čez sedalo primemo prime. Žepi so zelo v modi brez žepnih zaklopk in so zgoraj in spodaj paspolirani. Pač pa se delajo tudi z žepnimi zaklopki. Na rokavih delamo razparek in se pri-sijejo štiri gumbi.
IVi telovniku je izrez nekoliko manjši kot je bil. Telovnik dobi 6 gumbov. Spodnji gumb se torej nosi odneto.
Pri hlačah je isto kot je bilo. Raje so še malo ožje kat širše. Širina hlač v kolenu je 55 cm in spodaj 47 cm (pri normalno močni osebi, torej 48 cm gornje širne).
Smoking-obleka.
Smoking se dela na en gumb. Fasona je s svilo prevlečena in ne sme biti na zunanjem robu preveč na ven izbočena, toraj nekoliko bolj kot pri obleki. Žepi so paspulirani (zgoraj? in spodaj) in se delajo brez žepnih zaklopk. Prsni žep je v modi. Rokav dobi razparek s 4 gumbi, prišitimi blizu eden poleg drugega. Smoking je' za 1 cm krajši od navadnega suknjiča'.
Telovnik je globoko izrezan in dobi 4’gumbe. Nosi se brez ali z ovratnikom: Spodnji vogali rie smejo biti preveč pfcsneti in‘ so ca. 10 cm dolgi. K smttkingu "radi nosijo bel telovnik ati telovnik iž lrihke vzorčaste črne svife. Nosi se lahko oboje brez ovrat-TlilCEL«
1	TfliSe dobijo temno galon-porto. S'6 tudi nekolko širši kot prt navadhi obleki. Na sprednji hlačnici v pasu gube odpadejo iii tud Spodaj 'nišo zapognjene.
(Nadaljevanje sledi.)
KAJ JE NOVEGA.
Borze. Tuje valute so veljale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13.41, Budimpešta (madžarski pengo) 9.80, Curih (švicarski frank) 10.96, Dunaj (avstrijski šiling) 7.95,, London (angleški funt) 273.08, Newyork (dolar) 56.28, Praga (češkoslovaška krona) 1.68, Pariz (francoski frank) 2.22, Trst (italijanska lira) 2.96.
Konferenca balkanskih držav, ki se
je vršila v Atenah, se je po večdnevnem zasedanju zaključila z znatnim uspehom, ker so se razčistila mnoga važna vprašanja osobito gospodarskega značaja, kar bo ugodno vplivalo na bodoči razvoj medsebojnih gospodarskih stikov.
Ureditev zobotehniškega obrta s posebnim zakonom o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih je končnove-ljavno izvršena in stopi kmalu v veljavo, s čemer dejansko prestane samostojen zobotehniški obrt, stari ko-misijonarji še ostanejo, novi pa postanejo le pomočniki zobnih zdravnikov ter pridejo it resora ministrstva za trgovino za trgovino in industrijo v resor narodnega zdravja.
Mošt med Beogradom in Pančevotii, preko Donave bo v železnem ogrodju kmalu končan, nakar se bo začelo s končno montažo železne konstrukcije.
Razne pevske in muzikalne prireditve se bodo smele v bodoče prirejati le po prejšnji prijavi in plačilu takse pri Avtorski centrali v Ljubljani. Kdor bi se tega ne držal, mu grozi; zakon o zaščiti avtorskega pi'a' va z: denarnimi kaznimi in celo z zaporom.
15 milijonov brezposelnih delavcev je po izkazih Mednarodnega urada za delo na celem svetu.
Ankete o davku na poslovni promet so se vršile tekom prošlega tedna pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pri čemer so bile zaslišane za mnenje razne take stroke, katere bo ta davek zadel še v posebni meri.
Konierentta agrarnih držav, ki se je prošli mesec vršila v Varšavi, se bo v drugi polovici oktobra nadaljevala v Bukarešti, kjer se bo razpravljalo osobito o vprašanju pospeševanja in zaščite izvoza poljskih pridelkov v industrijske držaVe, ki so se v zadnjem času zaprle proti uvozu žita z visokimi uvoznimi carinami.
Jugoslavija je bila sprejeta v stalni gospodarski odbor Društva narodov, v katerem je v celem 15 članov, ki se volijo vsaka tri leta.
Zmernejši elementi v nemškem parlamentu so pri volitvah predsednika in podpredsednikov zmagali in izvoljen je bil za predsednika dosedanji predsednik, socijalni demokrat Loebe, za prvega podpredsednika narodni socijalist dr. Lohr, za drugega podpredsednika pa poslanec ceritrU-ma Essner.
Ministrski predsednik Živkovi# je po vesteh iz Beograda lahko zbolel, vettdianr pa'kljub lemii vrši svoje uradne posle.
Avstrijska vlada'se razburja in zunanji minister dr. Seipl je vložil protest v Pragi radi govora češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, v katerem je izjavil, da sedanji razvoj dogodkov v Avstriji kaže, da bi lahko prišlo do težkih notranjih sporov.
0	novem državnem proračunu za leto 1931/32' se vrše konference v finančnem ministrstvu ter gre za to, da se brez povišanja proračuna dobe potrebna sredstva za neobhodno potrebne nove izdatke s prihranki.
Francoski trgovinski minister Flau-din je te dni obiskal Jugoslavijo ter je bil sprejet tudi pri predsedniku vlade g. generalu Živkoviču.
Vteliko obrtniško zborovanje se namerava prirediti v kratkem v Prekmurju, in sicer v Beltincih, kamor pridejo tudi delegati iz vseh krajev Slovenije, da razpravljajo osobito v davčnih stvareh.
Poldrugo milijardo frankov posojila proti 5‘/2°/o obrestim nam ponuja francoska industrija za zgradbo železnic,, ako nabavimo potrebrti materijal ‘v Franciji.
Štev. 42.
i	B RT N1 VESTNIK
Stran 3.
MEDIC - ZANKI
tvornlce olja, firneža, lakov in barv (boja)
d. z o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana'Med vode - Domžale
Podružnice £n slcladliSoa: Maribor, Novlsad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, fimež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih,
olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nfjanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
Dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogenske va-a rilce, i
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani od dne 23. do dne 31. oktobra t. 1. poseben avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev, ki so tak začetniški tečaj že obiskovali, odnosno bili zaposleni del časa z avtogenskim vare-njem. Vežbalo se bo varenje na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konstrukcijski element pri železu, bakru, mesingu, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in rentabilnost. Pri tem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na kompliciranejših popravilih predmetov, ki spadajo v mehani-ško, ključavničarsko, inštalacijsko in strojno stroko. Pozivamo mojstre, pomočnike in tovarniške varilce, ki so že izvežbani in bi se radi v svoji stroki izpopolnili, da se priglase neposredno ustmeno ali pismeno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljub-Mani in sicer najkasneje do 18. t. m. — vsak naj obenem preskrbi kak kompli-ciranejši predmet iz svoje stroke, da ga Prinese s seboj radi popravila, odnosno vežbanja. — Pristojbina znaša za mojstre in delovodje Din 150-—, za pomočnike pa Din 100-—. Podrobnejša navo-dia dobe prijavljenci pismeno.
Avtogenske varilne aparate
I«
in vse različne potrebščine za avtogensko varenje
ima stalno v zalogi tvrdka
FELIKS TOMAN ml.
Ljubljana Resljeva cesta 30
Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih blokov, karterjev itd.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi od 28. do 31. oktobra t. 1. dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogenske varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tudi komplicirhnejša popravila raznih strojev in strojnih delov, av- i
tomobilskih in avtobusnih karterjev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij iz železa, jekla, aluminija, bakra in mesinga. Varenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka in-ženerja in varilnega mojstra strokovnjaško. Da se morejo dobiti primerni predmeti, poziva podpisani zavod industrijske in obrtniške tvrdke, lastnike avtobusov in avtomobilov in ostale imetnike goriomenjenih predmetov, da pošljejo, odnosno pripeljejo popravila potrebne predmete v livarno Tehniške srednje šole, kjer se jim bode izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za uporabljeni materijah Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
IZ ORGANIZACIJ.
Delovanje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je na svoji seji dne 6. oktobra t. 1. podalo poročilo za čas od 21. avgusta do 6. oktobra 1930. Iz poročila je posneti, da je bilo delo obširno in živahno.
Dne 2. septembra je sprejemal v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, načelnik Ministrstva za trgovino in industrijo g. Milivoj Savič načelnike nekaterih ljubljanskih obrtnih zadrug, ki so mu poročali o težnjah in željah raznih obrtnih strok. G. Saviča je posetil tudi zvezni načelnik g. Rebek, ki mu je poročal o splošnem stanju obrtništva v Dravski banovini.
Dne 15. septembra je obiskal zvezino tajništvo tudi predsednik beograjskega Udruženja čevljarjev g. Vlada Vasič. — Dne 21. septembra se je vršila v Mariboru važna seja obrtniških vrhovnih organizacij. Kot zastopniki zveze so se je udeležili gg. žvezin načelnik Rebek, podnačelnik Krapež in zvezin tajnik. — Na novo se ustanavlja Zadruga pletil-cev in Zadruga izdelovalcev kisa, obe za Dravsko banovino v Ljubljani. — Vršili so se izredni občni zbori sledečih zadrug:	Dne 14. septembra Zadruge
čevljarjev v Ljubljani, dne 21. septembra Zadruge čevljarjev v Ribnici in 28. septembra Zadruge čevljarjev v Litiji. Na občne zbore, na katerih se je prote- ! stiralo proti ustanovitvi Batinih tovarn ' v Jugoslaviji, je poslala zveza svoje za-— Dne 14. septembra se je vršilo obrtniško zborovanje v Šoštanju, na katerem je zastopal zvezo njen načelnik g. Rebek.
Milko Krapež, Ljubljana:
Na Triglav!
(Nadaljevanje.)
Ne bom natančneje opisoval veličastja pogleda, ki se odpre planincu, ko izstopi iz strmih in globokih grap in skalnatih sten Praga. Pred njim zelenkastobel triglavski 'lednik; kf'ga~ na gornjem koncu zaslanjajo stene vršičev Velikega in Malega Triglava, Kredarice in Rži. Ledenik sega doli nad Severno steno in izliva preko nje peneče slapove kristalnočiste vode. Siv! skalnati5 stožci in grebeni mole kakor otoki iz sneženih poljan. Za onega, ki bi zgrešil pot in jd ne pozna dobro, kje mu je treba končno izstopiti, je hoja preko ledenica prt*^ cej nerodna. Lahko zrflHd v ražpoke in na ledene strmine, kjer mora potem gledafti, kako se ižkttbačh^fipTej:' Seveda velja to za oni čas, ko je ledenik še obsežen in ga ni preveč vzela
toplota solnca. Tak je bil tudi, ko smo šli mi na Triglav.
Po kratkem počitku pod Begunjskim vrhom, kjer izvira izpod previsne visoke skalnate stene hladen studenček, pri katerem smo se krepko podprli z jedačo ih pijačo, smo imeli posvet kod naj jo mahnemo čez ledenik. Večina je bila za to, da gre-imb naravnost v smeri Kredarice, drugi bi bili šli raje mimo Staničeve, kor če in čez Rž, kjer je bolj skalnat pot. Zedipili se nismo in tako je4prišlo dp tega, da smo se razdelili v dve sku-Pito' Večini, ki sem jo vodil, se je pridružil tudi prijatelj Peter, ki je imel vse priprave za led in sneg: kflplje (mrežasto rešeto, ki se dene v snegu na čevlje, da se ne udira), dereze (z dolgimi štirimi ali šestimi z6fehyi opremljena železna podstava, ki se natakne na podplat, da se zakadi v sneg in led), vrv itd.
Mogočni Triglav se je kopal v žarkih poznega popoldanskega solnca.
Na ministrskega predsednika je vložila zveza ponovno prošnjo za ustanovitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani. — Vložila je več predstavk in prošenj na bansko upravo in na obrtna oblastva, na predlog pri njej včlanjenih obrtnih zadrug. — Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podala več obrtno-pravnih izjav, tako n. pr. če je popravljanje in nabijanje napustnih signalnih baterij za avtomobile in motorna kolesa prost obrt; če je čas obiska Podkovske šole v Ljubljani računati v pomočniško dobo ali pripada izdelovanje keksov slaščičarjem ali tudi pekom; obseg obrtnih pravic usnjarjev itd. — Raznim obrtnim oblastvom je zveza dajala svoje mnenje k prošnjam za podelitev dispenz v smislu § 14. c obrtnega reda. — Poslala je vsem ljubljanskim zadrugam okrožnico v zadevi strokovnega pouka na obrtno-nadalje-valnih šolah po obrtniških mojstrih, kar misli uvesti s pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Na mestno načelstvo v Ljubljani in na upravo Dravske banovine je poslala dobro utemeljeno prošnjo za zgradbo posebne obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani.
Dne 15. septembra je sklicala zveza sestanek ljubljanskih vajencev, na katerem so predavali obrtniški predstavniki. Sestanek je krasno uspel. V bodoče se bodo taka predavanja vršila pogo-stoma. — Neko predstavko, tičočo se prepovedi obiska kinematografov obrtnemu naraščaju je z dokazi podprla in izrazila željo, da bi se ta prepoved izdala za celo Dravsko banovino. Vsem obrtnim zadrugam je posala obširno okrožnico v zadevi vajeniške vzgoje, oziroma vajenskih sestankov, predavanj itd. v strokovnem in družabnem pogledu.
V	»Obrtnem Vestniku« je objavila zveza obširen članek v zadevi pritožb pfoti odmeri in izterjanju davkov. Vsebino tega članka lahko uporabijo zadruge na zbprovanjih in sestavah tozadevnih spomenic in pritožb. Poslala je predstavko v zadevi reklamacijskega odbora pri Finančni direkciji v Ljubljani.
Izredno veliko posla je dalo zvezi pobijanje šušmarstva fizičnih in juridičnih oseb. pdločbo banske uprave na neko predstavko v zadevi klanja živine in prodaje mesa na deželi od strani polje-
delcev, je poslala v prepisu vsem mesarskim zadrugam.
Dne 4. oktobra je priredila zveza svojemu agilnemu podnačelniku g. Milko Krapežu povodom njegovega 30-letnega jubileja samostojnega dela časten večer v restavraciji »Zvezda«. — Povodom rojstne proslave Nj. Vis. prestolonaslednika je poslala zveza brzojavne čestitke Nj. Vel. kralju in gosp. ministrskemu predsedniku g. ing. Dušan Sernecu pa povodom njegovema imenovanja ministrom. — Dne 24. septembra se je vršila seja eksekutivnega odbora, dne 26. septembra pa seja vajenskega odseka.
Zveza je obveščala in informirala zadruge o vseh važnih zadevah potom okrožnic.
Obrtniški koledar za leto 1931 je že tiskan in se bo koncem tega meseca pričelo z razpošiljanjem. Koledar ima letos izredno važno in koristno vsebino ter bo izšel v 3200 izvodih.
Razen navenedenega poslovanja je rešilo zvezino tajništvo tudi nebroj drugih dopisov, pritožb, vlog itd. raznih zadrug in korporacij, kakor tudi posameznih obrtnikov, ter jim dajalo vsa potrebna pojasnila in navodila v raznih zadevah. — Vplačevanje zvezinih doklad od nekaterih zadrug ni zadovoljivo (ne od vseh), kljub večkratnim opominom.
* * •
Zadruga konjačcv za Dravsko banovino.
Pozivamo vse člane, da se nemudoma obrnejo na svoje sreske načelnike radi ureditve stalnih plač, ki jih bodo člani dobivali od občin poČenši s 1. januarjem 1931.
Sreski načelniki so bili o tem obveščeni od zadruge, ki jih je tudi naprosila, da gredo vsem članom naše zadruge kar največ mogoče na roko pri ureditvi teh plač.
Tovariši, 'pazite pri sklepanju pogodb z občinami in zahtevajte, da ostanejo vse kože vam in da ostane v veljavi tarifa od leta 1924 razen kontumaca, za kar boste dobivali stalno plačo.
Za pojasnila se obračajte na zadrugo.
Načelnik,
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči! .
Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje.
Peči ta
i,ran o j*
gorljive fi do 10 ur, iz močne pločevine, izdeluje po najnižjih cenah
KAREL CIZ EL
VRANSKO p# Celju.
SpJLdn.a izdelava!
Prodajalci popnst.
.1
Tuintam mu je ovila glayo tanka meglica, .kajkjor pajčojan. »Pipo kadi naš pčajf Triglav. Bojim se, da bode nastopila megla,« jej,pripomnil tovariš Mina, in pripovedoval, kako ne rodno, je bilp, k^ j ib je nekoč zatekla megla,, da,pisa, videl, korak pred seboj. Seveda je na Triglavskem lpcje-niku , stvar še kočljivejša. Saj lahko zaideš v razpoke in takozvane »konte«. pase plaziš po cele ure, predno
V / DfV*’ >‘u i ' ***.»*-' .f.t" Z
zopet prideš na pravo pot. Ce pa se zgrešiš in se izgubiš, je stvar, še resnejša. Zaio jČ treba posebno pariti, če se, bliža večer, ker ponoči ne kaže drugega, kakor da ostaneš na licu mesta in prenočiš na prostem.
Res je imel tovariš Miha prav, ko ga je skrbelo. Nismo še hodili četrt ure,, ko se izza Triglava prikadi kakor temna, ogromna pošast megla ter se lena vlega proti ledeniku. Ni trajalo dolgo, da je objela tudi nas. Markacij preko ledenika je bilo še precej po raznih skalah, ki so štrlele iz
O'
njega. Toda paziti je bilo treba zelo, da ne zaidemo v stran.
Klicali smo se često, da smo na ta način ostali skupaj.'Pot nam sicer ni delala težav, ker je sneg lepo držal in poledic ni bilo preveč pogostih.
Imeli smo še kake pol ure do Kre-dgrice. Meglg joi hotela odpe^pti. Ledenik sg je začel vedno bolj dvigati in zdelo se mi je, da smo zašli preveč na desno. Hoja je postajala ne-'rodhejld, ker je na nekaterih hriestih drselo. Končno smo se znašli pred .steno Malega Triglava. Zašli smo torej nekoliko, toda tu sem se že znašel in čez četrt ure smo sedeli v toplem Aljaževem zapečku na Kredarici. Toda joj! Kje je naš prijatelj Peter? V sobi ga ni, zunaj koče smo klicali, pa ga tudi ni bilo. S skrbjo smo ugotovili, da smo Petra izgubili nekje na ledeniku. Večer je že bil in tema je začela nastopati. Tako ga nismo mogli pustiti. Vzeli smo z oskrbnikom svetilko, pa hajd po Petra na ledenik.	(Dalje	prihodnjič.)
Poslednje vplačilo delnic Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D.
Poslednje, petnajsto, dvojno vplačilo delnic Zanatske Banke Kraljevine Jugoslavije A. D., po 20 Din za vsako delnico se mora izvršiti v teku meseca oktobra, a najkasneje do 15. novembra 1930. Delničarji te banke se pozivajo, da to, eventuelno še katero zaostalo vplačilo i^vrše v odrejenem času, da jim delnice v smislu čl. 12 bančnih pravil ne bi bile razveljavljene.
Vplačila se polagajo v Zanatski Banki Kraljevine Jugoslavije — Centrali Beograd, Pašičeva ulica št. 8 in to pri njeni blagajni, ali pa preko Poštnega čekovnega urada, oziroma s poštno nakaznico.
Po izvršenem poslednjem vplačilu se bodo v zameno za sedanje začasne delnice izdale stalne delnice Zanatske Banke Kraljevine Jugoslavije Delničarji bodo o času te zamenjave pravočasno obveščeni.
Uprava Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D.
RAZNO.
Obrtnikom in obrtniškim organizacijam! Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, ki je bil kot urad ukinjen z odlokom g. ministrskega predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti ne-
skih zbornic ter centrale industrijskih korporacij.
Razširjenje jugoslovanskih tobačnih tovarn. Letošnji tobačni pridelek Jugoslavije je rekorden. Zato se razmo-triva na merodajnih mestih vprašanje razširjenja tobačnih tovarn. Potrebni stroji bi se dobavili iz Češkoslovaške in Nemčije, tu deloma na re-paracijski račun. V tovarni v Nišu bodo zamenjali nekatere na poskušnjo dobavljene stroje proti novim z večjo kapaciteto. Nabavili bodo zlasti stroje za fabrikacijo slabših kvalitet (Zeta in Sava), ki so predmet močnega povpraševanja. Hercegovski tobak bodo producirali odslej naprej v večjih množinah; zlasti za izvozne namene je povpraševanje po njem zelo živahno.
Kolonizacija v Srbiji. V Metohiji in na Kosovu se bližajo tehniške priprave za nove naselbine svojemu zaključku. Z naseljevanjem bodo pričeli leta 1931. V Metohiji bodo naselili 4000 družin, v prvi vrsti iz Črne gore; na Kosovu bodo naselili družine iz Primorske, Savske in Donavske banovine. Zlasti pridejo v poštev optanti iz Ogrske in poljski delavci iz Like. V Nemčiji so naročene premakljive hiše, dalje poljedelsko orodje za obdelovanje zemlje itd. Pri Ohridu in Dojranu so z naseljevanji že pričeli.
Nov član vrhovnega zakonodajnega sveta. Za člana vrhovnega zakonodajnega sveta je bil na novo imenovan g. Ivan Vesenjak, minister v pokoju v Mariboru.
Adresar zavoda za unapredjivanje spoljne trgovine. Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine v Beogradu, namerava izdati s sodelovanjem zbornic za trgovino, obrt in industrijo adresar, kjer bo obsegal vse industrijske tvrdke, kakor tudi večja obrtna podjetja, izvozne in uvozne tvrdke, bančni zavodi itd. V ta namen je Zbornica za TOI v Ljubljani razposlala zainteresiranim tvrdkam vprašalne pole, ki jih je zbornici vrniti
moteno dalje kot: Kr. banska uprava dravske banovine, VIII. odd. referat 1 v predpisanem roku. Tvrdke, ki slučaj-
za pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni naslov, ki posluje povsem enako kot bivši urad za pospeševanje obrti. — Po odredbi bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Mam, s. r.
Anketa o novem davku na poslovni promet. Na konferenci gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki je bila v Beogradu povodom konference o izvrševanju zakona o skupnem davku na poslovni promet, je bil izvoljen ožji medzborniški odbor, ki mu je poverjena izvršitev podrobnega načrta o delovnem načinu vseh naših zbornic za izdelavo enotnega predloga tarif, po katerih naj se plačuje skupni davek na poslovni promet. Ta ožji odbor je na včerajšnji seji v soglasju s centralo industrijskih korporacij iz delal potrebna navodila za poslovanje v gornjem smislu. Navodila so bila danes poslana vsem zbornicam, ki bodo sedaj takoj začele konsultirati vse interesente. Ožji odbor zbornic bo na vsak način še pred koncem oktobra ministrstvu financ izročil skupni predlog v imenu vseh naših gospodar-
no ne bi prejele teh pol, naj se obrnejo radi dostavitve pol na zbornični urad, Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
DOBAVE.
Oddaja del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja. Dne ‘21. oktobra t. 1. se bo j vršila pri Komandi Dravskega žandar- ' merijiskega polka v Ljubljani ustmena ! licitacija glede prodaje 3680 kg raznih j krp suknene obleke, volnenega perila in od vojaških odej ter glede prodaje 1269 parov iznošenih čevljev. (Predmeti so interesentom vsak delavnik od 9. do 11. ure pri isti komandi na vpogled.)
Prodaje raznega blaga se bo vršila potom licitacije dne 15. oktobra t. 1. pri
Glavni carinarnici »A< v Ljubljani. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starih oblek se bo vršila potom licitacije dne 24. oktobra t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Svetovno - priznane - najboljše pisalne - stroje - dobite - pri - tvrdki:
Ludv. Baraga - Ljubljana
Šelenburgova - ul. 6
Pisalni - skroji:
Hndeirwood
za - pisarno - in - potovanje
L. C. Šmidi
iibotelcoči - za - pisarno
Sloewer
za - potovanje
za - pisarno - - -je stroj - «Srednji*
Cene - zmerne - Naročniki - tega - lista imajo - 7% - popusta > pri - nakupu!
Kdor oglašuje ta napreduje!
Naiboliši
flrneži, laneno olje, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, kakor tudi kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst dobite po nizki coni pri tvrdki
Alojzij Keber,
Ljubljana, Marijin trg S.
Detaljna zaloga DUKO-lakov po tvorniikih canah. — Antoztd barve zoper rjo.
IVAN JAX in SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne.
15 letna garancija.
Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji .Adler*
Kolesa iz prvih tovarn,
Diirkopp, Styria, Kayser-Nero. Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev.
Daje tudi na obroke.
Cenike Iranko in zastonj.
w
Železnina orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina
Li
BOGDAN
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
* m
Z* bnaiiiinšl lirtirkngs VeeUfcM ivws MttrrAHT Urednik lem Lombar. — Itakama »Merkur«, rry.-*ud. d. d. tpredatamtlk 0. MieMlekL Val v Ljubljani.