% MIWBBMB 19 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 n GLAS NARODA S T List slovenskih delavcev v Ameriki. □ i Entered &i Second Class Matte«-, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in * the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. & bSmr TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 238. — STEV. 238. NEW YORK. THURSDAY, OCTOB ER 10. 1929. — ČETRTEK. 10. OK TOBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVLI HOOVER IN MACDONALD STA DOSEGLA SPORAZUM DESET VELIKIH AMERIŠKIH KRIŽARK BO UNIČENIH IN NE BODO NADOMEŠČENE Hoover in MacDonald sta prepričana, da podpirala oba naroda predloge za skrenje velikanskih izdatkov. — Kelloggova mirovna pogodba bo nekaj več kot enostavna cunja papirja. — Načrti za resnično razoroievanje. COL. LINDBERGH IN NJEGOVA ŽENA WASHINGTON, D. C., 9. oktobra. — Ce bo o-dobren mornariški program, ki bo predložen londonski gonferenci, ki bo sklicana januarja meseca na pobudo Hooverja in MacDonalda, bo prihranjenih ameriškemu narodu celih štiristo milijonov do-larjev vsako leto. 0 tem je predsednik Hoover popolnoma prepričan. Trdno je uverjen, da bodo treznomisleči Ame-iikanci pritrdili predlogu, kakorhitro bodo izvedeli za podobnosti načrta. 1 o pa ne bo le prihranek na stroške ameriške varnosti pred napadi ali uspešnosti v vojni. Do leta 1 932 bodo izločeni vsi zastareli drednoti ter ne bodo nadomeščeni z novimi. Takih dredno-tov je deseta Hooverjev predlog namreč pomen j a, da bodo deset največjih ameriških bojnih ladij vrgli med staro šaro, kakorhitro bodo zastarele in jih ne bodo nadomestili z novimi superdrednoti, kojih vsak bi veljal več kot štirideset milijonov dolarjev. Hoover in MacDonald sta mnenja, da ni narod Združenih držav prav tako kot narod Anglije pripravljen žrtvovati še nadalje tako ogromne vsote za bojne ladje. Predsednik Hoover je rekel: — Mi smo pripravljeni napraviti Kelloggovo mirovno pogodbo za nekaj več kot enostavno cunjo papirja. MacDonald in predsednik Hoover bosta predložila svoje načrte celemu svetu. Zastopniki petih velesil na londonski konferenci bodo določili vse podrobnosti ter sestavili načrte za resnično razoroževanje na morju. Vabila za konferenco so bila včeraj razposlana. Slavni ameriški letalec je vprizoril dolgo potovanje nad j. ustih jami Centralne Amerike ter pri tej priliki zasledil razvaline nekaterih starodavnih mest. Te dni se bo vrnil v Miami. LINDBERGH SE VRAČA Znani ameriški letalec je preiskal ostanke starodavnega mesta v Yuca-tanu. — Vrnil se bo v Miami. AFGANSKI POSLANIK PROTESTIRA Izgnani poslanik pravi, da so angleške oblasti s silo vdrle v njegovo stanovanje.—Sedaj zahteva nazaj lastnino. LONDON, Anglija, 9. oktobra. — Suje Ed Dowich, afganistanski poslanik v Londonu, ki Je ostal v svojem poslaništvu po padcu svojega kralja Amanulaha. je bil izgnan iz Anglije. Nekateri Jutranji listi so rekli, da se Je izgon zavrSil pred več tedni in da je bil "iz osebnih razlogov". List Express je rekel, da je sedaj v Berlinu, kjer markira skrajno ogorčenje nad angleško vlado, ki je baje zaplenila njegovo osebno prt-ljajo, vsebujočo dragocene zaklade, ki so baje last Amanulaha, med njimi štiri škatlje dragocenih kamnov. Rekel je, da so oboroženi detektivi udrli v afganistnsko poslaništvo, kjer se je pripetilo nekaj streljanja, ko so skušali moški uslužbenci zavarovati njegovo lastnino. Vprašanja lista pri zunanjem u-radu so potrdila izgon, a razlogi, radi katerih je bil vprizorjen ta korak, so bili različni. Chronicle pravi, da je bil izgon v zvezi z apro-priacijo poslaniške lastnine, ki je bila vredna nekako 40,000 funtov ali $200,000, vsled česar je bil odrejen izgon poslanika. BELIZE, Angleški Honduras, 9. oktobra. —- Polkovnik Cnarles Lindbergh je zaključil danes svoje raziskovanje Yucatanskega polotoka, kjer je zasledil razvaline mesta starodavnega indijanskega plemena Mayo. V aeroplanu, *s katerim je letal preko Yucatana, se je nahajala njegova žena in dva znanstvenika s Carnegie zavoda. Razkrili so razvaline nekega mesta, ki je bilo doslej nepoznano. Našli so tudi sledove nekega na-daljnega mesta. Danes je pa že letel polkovnik proti Miami ter sklenil vprizoritl nadaljni raziskovalni polet ob celi iztočni obali Yucatana in leteti preko otoka Cozumel, kjer so baje razvaline dosedaj nerazkritega mesta. V Miami bo dospel v četi-tek zvečer. BORBA ZA REGENTSTV0 ________________________ Kraljica Marija in sodnik prizivnega sodišča sta najbolj odlična kandidata za nasledstvo mrtvega regenta. C0L0RADSKI PLAČILNI PREM0GARJI MOJSTER PRETE S STAVKO JE IZGINIL Po zadnjem štrajku j:m; Poročnik Musil je zapu-je bila povišana plača za j stil oddelek v Charles-en dolar. — Zdaj zaslu- tonu ter vzel s seboj žijo po sedem dolarjev; $54,000 vladnega d e-na dan. narja. — Sedaj ga išče- i jo. DENVER, Colo., 10. oktobra. — I ................- __ Odločen boj coloradskih premogar-jev. ki se je vršil pozimi leta 1927 CHARLESTON, N. C\, 9. oktobra. Kapitan Sexton, poveljujoči »lastnik oddelka v Carlestonu, je objavil, da je izginil poročnik Charles Musil. član mornariškega dobavnega zbora, z nekako $50,000 vlalne^a denarja. za višje place in za priznanje unije. 1)0 najbrž obnovljen. Tedaj s) se borili pod vodstvom I. W. W. ter dosegli, da jim je bila povišana plača za en dolar na dan. Rocky Mountain Fuel Co., je i njimi podpisala pogodbo. soglasnJ KaPitan Sexton je rekel, da po-s katero dobivajo po sedem dcjlar- Sreša-1f> Musila že osem dni. Dobil jev na dan. ie doPust preko nedelje ter je za- Organizirani premogarji pri o- j pustil svo^° ladj°- Gilmer, v sobe stalih kompanijah so prosili Colo- i to• dne 23 septemra. rado Industrial Commission, naj j Kapitan Sexton je rekel, da je jim izposluje tako plačo kot jo < bil denar namenjen za izplačan.le .jo njihovi tovariši pri Rocky | častnikov in mož divizije. Rekel je antain Co. Komisiji so dali tri-i h i cimčnir. nhMrti ft ra. bodo najbrž zaštrajkali. V Illinoisu dobivajo unijski pro- ; mogarji po $6.10 na dan, v Ohio pa po £5.00. Znanstveniki izjavljajo, da so u-spehi Regauda izredno bdorilni, a poizvedovanja so pokazala, da ; bil način njegovega zdravljenja znan le maloštevilnim zdravnikom, posebno pa takozvanim Speciiali-j WASHINGTON. D. C.. 9. okt. — st°m za raka. Mornariški department j a rekel ima Mountain Co. Komisiji so aau in- j da skušajo mornariške oblasti še deset dni odloga. Ce ne dobe po j vedno prijeti Musila, da pa se jim tridesetih deh povoljnega odgovo- j to dosedaj še ni posrečilo. ZDRAVNIK PRAV DA JE RAK OZDRAVLJIV Francoskemu znanstveniku se je posrečilo dobiti uspešno zdravilo proti raku. — Zdravljenje z žarki in radijem. PARIZ. Francija. 9. oktobra Skupini francoskih znanstvenikov, ki so delali povsem tajno, se je posrečilo dobiti pravo zdravilo zoper raka. Zdravijo s pomočjo ožarje-vanja. Tozadevne poskuse vodit;-, dr. Claude Regaud in njegov glavni pomočnik dr. A Lacasgne. Ker je podjetje podpirala francoska vlada, niso plačevali bolniki nikakih pristojbin za zdravljenje Zavod se vzdržuje s prostovoljr.. mi prispevki. Dr. Francis Carter Wood, naj slavnejši ameriški zdravnik za to včeraj zvečer v zvezi z izginjenjem poročnika Musila, da je preiskava j pokazala, da je izginilo $54,650 bolezen, je brezpogojno odobril Rr vladnega denarja. gaudovo metodo Dr. Wood je obiskal Regauda *, Parizu ter natančno študiral nje- HOOVER BO POSPEŠIL NALOGO PREMERJENJA ZDRUŽENIH DRŽAV WASHINGTON. D. C., 9. okt. — Tajnik za notranje zadeve in trgovino je izpopolnil program vsled naročila predsednika Hooverja, da se dovrši topegrafični pregled Zdr. drtav v teku osemnajstih let, mesto v osemdesetih letih, kot prvotno nameravano. Program bo postal učinkovit v letošnjem proračunu. Ceni se. da bo stalo nekako 1 milijon dolarjev, da se pospeši premerjenje in druge potrebne stvari. Naročit« se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik' v Združenih državah. Polkovnik Lindbergh je s svojo družbo pristal v Belize malo pred sedmo uro včeraj zvečer po poletu v notranjost angleškega Hon-durasa in Guatemale ter se med-potoma trikrat ustavil. MACDONALD OB GROBU REVOLUCIONARNEGA _VOJAKA WASHINGTON, D. C., 6. okt. — Angleški ministrski predsednik MacDonald je bil včeraj povabljen, naj položi venec na grob Nepoznanega vojaka ameriške revolucije, ko bo obiskal Mount Vernon v sredo. Ta neponani pristaš Washing-tona je pokopan na pokopališču stare presbiteji j aiske cerkve v Alexandriji. Nad njegovim grobom je spomenik katerega so postavili Otroci ameriške revolucije. To povabilo je bilo poslano potom državnega departments in angleškega poslaništva. BUKAREŠTA, Romunska. 9. okt. Večja politična kontroverza se je izcimila iz smrti George Buzduga-na, člana regefitskega sveta in tekmovanja med vlado in opozicijskimi strankami za pravico, da izpolnijo prazno mesto, je dospelo do viška. Dve najmočnejši stranki, — kmečka stranka, katero vodi ministrski predsednik J^aniu in liberalna stranka, pod vodstvom Vin-tile Bratianu, — se borita za prvenstvo in boj bo najbrž ali ojačil vlado Mani u-j a ali pa otvoril pot za' povratek liberalcev k vrhovni sili. Dva regenta, ki sta sedaj v uradu, je imenovala liberalna vlada, predno je bila poražena od kmetov, lanskega leta. To se je zgodilo prvikrat v zgodovini. Regenta bi vsled tega rada izvolila moža, ki bi bil naklonjen liberalcem. Vlada pa je storila drzen korak, ko je izjavila, naj parlament izvoli novega regenta, kajti parlament ima kmečko večino. Liberalci so takoj obdolžili Maniuja, da se lasti diktatorskih polnomoči ter niso hoteli sodelovati. Posledica tega je bila, da je ministrski predsednik ! preživel celi včerajšnji dan s tem, ' da skuša uveljaviti kompromis. Kraljica Marija, stara mati kralja Mihaela in sodnik Radulescu. ; član vrhovnega prizivnega sodišča sta najbolj odlična kandidata za to mesto. Sporočilo se je, da je Maniu po-; nudil kraljici Mariji članstvo v re-gentskem svetu ped pogojem, da ods^>pi princ Nikolaj. Kraljica pa je baje odklonila to ponudbo. mesecev < CANADA NI ŠE POVABLJENA STAHLHELM JERAZPUŠČEN Vlada je razpustila nemško fašistično organizacijo v Porenju in na Westfalskem. — Organizacija je imela vojaški značaj. BERLIN, Nemčija, 9. oktobra. — Na povelje državne vlade je prusko zunanje ministrstvo odredilo, naj se razpusti Stahlheim organizacije na Porenskem in Westfalskem. Razpuščene bodo tudi vse pod-organizacije. Vlada pravi, da je Stahlheim oborožena organizacija, da se njeni člani vojaško vežbajo, kar ne more imeti drugega pomena kot da so prežeti z bojaželjnostjo in čakajo le prilike, da bi na kaki stra-tegični točki udarili. Pred kratkim so se vršili v Pore-ju manevri Stahlhelma, ki so imeli povsem vojaški značaj. Med ljudmi se širi govorica, da so oblasti zaplenile v glavnem sta-, s " \ / ~ „ * .. „ ,, „ , tg zla Vase ravnanje naznanjamo, da izvr- nu organizacije dosti literature in 1 v . * . pamfietov, v katerih se ostro ob- § sujemo nakazila v dinarjih in iirah po sledečem 11 ceniku; Poročnik Musil je bil rojen v Illinoisu leta 1893. Postal je pomožni plačilni mojster leta 1921. Imel je | gov način zdravljenja, skupno morsko službo dveh let ter j je bil v sedanji lastnosti šele šesti Rekel je: — Regaud nas je vr,r prekosil glet* zdravljenja rakn Prepričal sem se, da je ozdravil gotove vrste raka na ustnicah, grlu ustih in na jeziku. Doslej takih slučajev ni bilo mogoče ozdravit: z operacijo. Uspehi Regauda .t OTTAWA. Canada. 9. oktobra. 1 nadvse značiIni Canadska vlada ni dobila še nobe- J nega formalnega povabila, naj se — udeleži razoroževalne konference j petih mornariških sil v Londonu nistrski predsednik je rekel, d: januarja meseca, — kot je izjavil bo razmišljal o vprašanju zastop danes ministrski predsednik King. • sva Canade, ko bo dobil definitlv Uvodna korespodenca glede tega predmeta je pokazala, da bi domi- no povabilo. Vprašan, če bo šel sam, je ode niji z veseljem pozdravili direktno voril, da je to skrajno nevrjei: soudeležbo pri kc. ferenci, da pa Otvorjenje dominijskega parla niso bili dosedaj še povabljeni. Mi- ^ menta je preveč blizu gMfflitsag EBEd: E*iapk I DENARNA NAKAZILA soja Youngov načrt. Vlada se boji, da bi ne prišla s Francijo ali s kako drugo silo v konflikt, posebno zdaj ne, ko se je razmerje med Nemčijo in zavezniki nekoliko omililo. Nadalje versaillska mirovna pogodba izrecno prepoveduje Nemčiji več vojaštva kot določeno. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi začeli zavezniki s matrati člane Stahlhelma za prave vojake, kar bi obnovilo stare spore in prepire. Vse pisarne Stahlhelma v Porenju je policija preiskala, odnesla vso literaturo in vrata zapečatila. Vodstvo arganizacije izjavlja, da se bo e vsemi silami, ki so mu na razpolago, borilo proti tej odredbi. 1 Dlk v Jugoslavijo 500 ........ 9 9.80 Lir 109 1,000 ........ $ 18.40 M 100 1,500 ........ $ 45.75 M 800 5,000 ........ $ 90.50 M 500 10,000 ........ (180.00 M 1000 v Italijo 9 « 7» $54.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e naiim ft*com w eiarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. JAPONSKA DOBILA POVABILO TOKIO, Japonska, 9. oktobra. — Zunanji urad je sprejel včeraj opol-j dne angleško povabilo na Japon-i sko, naj se udeleži mornariške kon-i ference za omejitev oboroževanja I na morju, ki se bi pričela v Lon-| donu januarja meseca. To povabilo je bilo objavljeno včeraj zvečer. MADŽARSKA IŠČE NOV TRG ZA PŠENICO BUDIMPEŠTA, Madžarska, 9. oktobra. — Madžarske poljedelske oblasti vodijo pogajanja z ameriškimi tvrdkami glede prodaje preobilice pšenice, katere ne morejo dobickanosno spraviti na trg radi povišanja tarifov izza svetovne vojne. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot g or a j na?« d en«, bodiM v dinarjik lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih ■alih priporočamo, da se poprej i nam aporanu&tte glede neka> IZPLAČILA RO PO iT I BO REDNO IZVRŠENA V OVER DO TRCR TEDNI« WVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 2J PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK «1 OOBTLANDT STREET, Telephone 2 Bontof NBW JOMK, g. X-0980 LAS R A K O D i" NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 10, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY tal V. 8. A. "Glas Naroda" and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prmnk S&keer, Prwldeat Louis Benedlk, Treasurer Place of biiiin— of the corporation and addresses of above officers: tl< W. 18th Street, Borough ot Bianhatan. New York City, N. Y.) O LA 8 NARODA" (Yeiee of the People) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust sa Ameriko in Kanado __________________$6.00 Zh, pol leta ............................43.00 7,\ >i«trt leta _„______________$140 Za New York sa celo leto _87.00 Za pol leta _____________________$330 Za inozemstvo za celo leto_____47.00 Za pol leta -----------------------$3.59 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvsemši nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", SI« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea SS78 "L;, •iii.aKMBI STAROSTNO ZAVAROVANJE Na letni konvenciji Ameriške Delavske Federacije, ki he vrsi v Toronto, Kanada, je bilo prečitano poročilo izvršilnega sveta, ki vsebuje predlog, katerega morajo vsi delavci z veseljem pozdraviti. Federacija so je zavzela za starostno zavarovanje. Izdelana bo posebna tozadevna predloga, katero naj leta 1930 vse državne federacije vlože v državnih zakono ~ dajali. »S tem je bila dosežena nekaka enotnost, in vpliv Ameriške Delavske Federacije za tako vrsto zakonodaje bi bil uveljavljen. Ako bi bil stavljen ta predlog konvencijam, bi se i njim brez dvoma strinjala velika večina delegatov. S tem bi bil pa tudi končan boj, ki je delil dolga desetletja Ameriško Delavsko Federacijo v dva tabora. Boj so bili začeli socijalisti ter ga dolgo časa vodili proti oblast nežem v vodstvu. Proti predlogu se je z vsemi sredstvi in z vsemi silami odločno boril stari Samuel Gompers. Možaku namreč ni ;~lo v glavo, da bi delavcu priskočila država na pomoč. Po njegovem mnenju je v Združenih državah vsakemu delavcu mogoče, da si sam pomaga potom strokovne organizacije. Zatrjeval je, da bi se država posluzila take socijalne zakonodaje za uničenje unij, za oslabljenje delavskega gibanja in za zasužnjemje samobitnosti. Delavstvo, ki bi se dalo podkupiti s takim danajskim darom, bi bilo kaj hitro oropano vsake prostosti. Proti tem argumentom, ki pa pravzaprav niso nobe" ni argumenti, niso socijalistični delegati Ameriške Delavske Federacije nič opravili in so prenehali z bojem, Zdaj je pa ta ideja zmagala. Ameriško strokovno gibanje prihaja do spoznanja, da mora država pomagati gospodarsko slabšemu, ki je pa obenem proizvajalec vsega bogastva. Da ne gre samo za starostno zavarovanje, dokazuje točka v eksekutivnem poročilu, ki označa brezposelnost, nezgode, bolezen in ostarelost kot vzroke siromaštva med delavskim slojem. Iz tega se da sklepati, da je prišel izvršilni odbor Ame riške Delavske Federacije do prepričanja, da s starostnim zavarovanjem zadeva še davno ni opravljena ampak, da je treba razviti ves sistem zavarovalninskih postav, ki liodo ščitile delavca pred njegovim izkoriščevalcem. ' V vsakem okraju vsake države naj bi poslovala posebna komisija, ki bi plačevala delavcu, ki je dovršil pet" inšeeetdeseto leto, najmanj tristo dolarjev podpore na leto. t _ • V" v ' - - . i J *!§ Ker so po rasah okrajih in raznih državah najrazno* vrstnejše industrije, ni mogoče uvesti enotne forme. Če Federaeija zaenkrat drugega ne doseže, je že to dovolj in pomeni ogromen napredek. Ogromno delo je pa še Čaka. Treba bo nekaj ukreniti glede brezposelnosti, ki nastaja vsled vedno popolnejših strojev in preskrbeti podporo oziroma zaslužek onim moškim in ženskam, katere pode kapitalisti z dela, ko dosežejo starost petinštiridesetih let. ---j... ■ ;-—----—-— "GLAS NARODA" — Lirt slovenskega naroda v Ameriki! Naročajte ga! Scuzba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti ELEKTRIKA JE ZREVOLUCUONIZIRALA KINEMATOGRAF Elektrik je nadomestil vremenoslovca v kinematografski industriji. Kjer je v pričetku neugodno vreme omejevalo produkcijo slik, zdaj elektrika s svojimi močnimi lučmi in scenskimi efekti — dobljenimi električnim potom, — omogoči, da se vzame vso sliko v študiju. Tihe slike so našle v elektriki dragoceno pomoč pri produkciji, zvočne slike so pa popolnoma odvisne od električnega aparata, tako pri snemanju "zvočne" slike kot pri spravljanju na platno. Polegtega je potreba za neslišno svetlobo razvila nove, močne Mazda svetilke za delo v študiju. S povečano popularnostjo zvočnih slik tekmuje New York s Hollywoodom kot kinematografsko središče. V našem ozemlju je sedaj 15 študijev, ki proizvajajo zvočne slike in 3, ki proizvajajo navadne filme. Kjer pomenja vsaka zamuda na tisoče dolarjev izgube, je potrebni zanesljiva preskrba elektrike. Vpoštevajoč to, se poslužujejo te študiji naše službe, ko potrebujejo elektriko. President The New York Edison Company Brooklyn FxJison Company, Inc. The United Electric Light and New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company ISl. Glenfield, N. Y Peter Zgaga Ničkaj gladko mi ne teče peroj Ko rojaki pisarijo uredništvu in Nesreča v kamnolomu in uboj pri trgatvi. • Na samotnem kamnolomu pri i Pogancah sta kopala pesek 71-let- 1 ni upokojeni cestar Ježe Šinkovec j in 55-leLfii Jože Blatnik, oba iz j Gotne vasi. Pri delu se je pokaza- j !a potreba, da razstrelita več skal. Pripravila sta orodje za vrtanje in začela vrtati v 16 metrov visoko navpično skalo luknjo za razstrel- i bo. Nisia še končala tega dela, ko se je skala iznenada podrla in oba zasula. Jožeta Šinkovca popolno- ; m&. Blatnika pa le delno. Kljub1 temu, da je kamenje zdrobilo Blat- j niku levo nogo pod kolenom in da , je trpel grozne bolečine, je pričel j — kolikor je pač mogel — grebsti j kamenje in skale raz zasutega to- j varia Sinkoviča in klicati na po- j ! moi. K sreči je v tem trenutku pri- i šel v kamnolom 10-letni sinček Sinkovčeve hčerke. Blatnik je hitro povedal, kaj se je pripetilo, nakar je fant, kolikor so mu dale noge stekel v Ootno vas k Josipu Matu, ki je takoj sklical svoje ljudi, odhitel v kamnolom in še pravočasno rešil Šinkovca smrti. V vinogradu posestnika Franca Stareta v Grčevju so te dni obirali Potrugalko. Med trgači sta bila tudi 63-letni Franc Ljubi in 21-let-ni posestnikov sin Anton Žagar, znan prijatelj noža, oba doma iz Jagodnika, občina Trebelno. Zvečer, ko so bili delavci gotovi z delom, je začel Anton Žagar pod vinogradom klicati Ljubijevega sina Janeza: — Janez, nocoj bom vse po klal! Zaradi teh besed je napravil stari Franc Ljubi Žagarju malo pridigo, naj ne govori tako drzno in izzivajoče. Razjarjen je skočil Žagar proti njemu in mu zasadil z* vso močjo v levo stran prsi dolg nož. Po tem divjaškem činu je Žagar zbežal. Stari Franc se je takoj agrudi}, oblit s krvjo. Domači so ga za silo obvezali in ga pripeljali smrtno ranjenega v tukajšnjo bolnico, kjer se bori s smrtjo. Junak noža v Višn.»i gori. Sputea V Žabnici je umrl po težki bolezni Franc Hafner, posestnik. Pokojni je zasluženo deloval pri domači kmetijski zadrugi. 15. septembra okoli 21. je bil izvršen pri Višnji gori strašen zločin. kakršnega v teh krajih že dolga ne pomnijo. Žrtev podivjanosti dimnikarskega mojstra, okoli 40 iet starega Ivana Perca, je postal posetnikov sin. komaj 20-letni Alojz Oven iz Stranske vasi pri Višnji gori, ki je bil zaradi svojega mirnega in prikupljivega značaja kot vzoren mladenič povsod priljubljen. Alojz Oven se je peljal s kolesom iz Višnje gore domov. Ker je bila noč jasno, ni prižgal luči. Usoda je hotela, da mu je prišel naproti močno vinjen dimnikarski mojster Ivan Pere. ki je na glasu kot zelo bojevit mož. Brez vsakega povoda je ustavil Ovna sredi ceste z razprostrtimi rokami, češ, brez luči se ne boš vozil, takoj sk-xi s kolesa. Oven je nadležneža zavrnil, češ, pusti me pri miru, saj ne rabim luči. Skočil je s kolesa in da bi se ubranil Perca, se je sklonil k bližnjemu skladu drv. Tedaj je Pirj potegnil iz žepa nož in ga zasadil Ovnu v pleča tako globoko, da mu je ranil pljuča. To pa pobesnelemu Percu ni bilo dovolj. Ko se je Oven težko ranjen vzravnal in se hotel postaviti v hran, je Pere še enkrat zamahnil in mu z nožem odrezal kos brade ter mu ranil gol-tanec in prerezal žilo dovodnico. Slučajno je baš v tem trenutku prišel mimo hlapec Ivana Potokar-ja iz Višnje gore. Ko je zagledal Ovna krvavega, mu je priskočil na pomoč in zaklical napadalcu: Pusti ga pri miru! Perca je to tako razburilo da je napadel še hlapca In mu zadal lažjo okoli 3 cm dolgo rano v ple.a. Hlapec je iz strahu pred zločincem pobegnil in si s tem morda rešil življenje. Težko ranjeni Oven se je komaj priplazil do hiše trgovca Mihe Omahaa in za jecljal: — Dimnikar Pere me je zabodel. Omahen je težko ranjenega odpeljal takoj k zdravniku dr. Fedranu v Stično, ki je obvezal Ovnove rane in ugotovil, da so težke in da je malo upanja, da bi okreval. Zločinec je j*> napadu odšel do- mov in se umil. Bil je namere po rokah ves okrvavljen. V trenutni zbeganosti je pa pozabil v žepu o-krvavljen nož, s katerim je ranil Ovna in a njim je odšel v gostilno. Med temi so bili o zločinu obveščeni že orožniki, ki so Psrca prijeli. Mož je pa odločno tajil zločin in šele, ko so orožniki preiskali njegov suknjič in našli v žepu okrvavljen nož, je dejanje priznal. Ivan Pere, ki rad strahuje svojo okolico, je oženjen in oče enega otroka. % Smrt mladega inženirja. V Gočah pri Vipavi jfe umrl Ja-resiav Lasič inženir, star 32 let. Pokojnik je sin bivšega tolminskega okrajnega šolskega nadzornika A. Lasiča. pa sem vseeno sklenil napisati par vrstic. Tukaj že tri dni neprestano dežuje in snežL Kakor se sliši, bo tukaj vse delo za nekaj časa prenehalo. ker ima kompanija baje dovolj zaloge. Prebivamo v kempi. Nekateri delamo, nekateri pa ne. Ponavadi plačajo vsakega desetega dne v mesecu. Zdaj čakamo desetega in smo radovedni, kaj nam bodo povedali. Pri tej diužbi nas je zaposlenih do 500. Sem ne svetujem nikomur hoditi za delom, ker ne vem. kako se bo obrnilo. Slovencev je malo tukaj, največje Poljakov. N"a žagi plačajo $3.75 za deseturno delo, v gozdu pa $4.25. pa jim moraš dati vsak dan er. dolar za board nazaj. Pozdrav! John Marinčič. Clairton. Pa. Posebni dan za našo naselbino je 20. oktober. Omenjenega dne priredi znani operni tenorist g. Bano-vec koncert v naši naselbini. Koncert bo ob drugi uri popoldan v Hrvatski dvorani na Maple Av*\ Udeležite se te redke priredbe za. našo naselbino in preživite v duhu trenutek v svoji rojstni zemlji, kjer tja vas g. Banovec popelje z našimi narodnimi pesmami. Vsi na koncert 20. oktobra: Mike Čebašek. Chicago. 111. obnavljajo naročnino, dostavljajo: — Pa hvala lepa Petru Zgagi, ker nas ie tako lepo kratkočasi! v teh poletnih mesecih. Storil sem vse. kar sem mogel, toda dvomim, te sem storil dovolj. Kajti tolažbe in bodrila, ki ga je začelo primanjkovati koncem poletja, ni mogoče nadomestiti s puhlo in prazno besedo. V to svrho je treba mogočnejšega patrona. kakor sem jaz Nič več daleč. Njegov god se bliža — sveti Martin :r.u je ime. Jugoslavija ni nič več kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev. Zdaj je enostavno kraljevina Jugoslavija. Tako se je odločil Živkovič v kraljevem imenu. Ljudje ki si se borili, prelivali svojo kri, umirali in trpeli, so bili že pred desetimi leti prepričani, da so si priborili Jugoslavijo. Kdo ve. s kakšnim občutkom bo sprejet ta dar. ki prihaja iz kraljevskih rok? * Neka newyorSka trgovina prodaja ženske obleke po dolarju. Saj pravim: dandanes se z* dolar re.s presneto malo dobi. T — Salament. — se je šopiril rojak, — včeraj sva .ce pa dajala z ženo. Kakorhitrc sem prijel domov. se je pričela kregati. — No, sem si mislil, se pa kregajva. in sva se prepirala do štirih zjutraj. Je bilo že res od sile. Meni ni bilo več mogoče živeti v takih razmerah. Enkrat je bilo treba določiti. Ne vem, kaj je vzrok, da so v Glasu Naroda tako redki dopisi iz naše naselbine. Delavske razmere so bolj slabe. kdo je g06p°dar V hiži Zdaj * Delo se težko dobi, ako ni človek | Vsaj Ve' kdo je 80sP°dar- to .. izučen kekega rokodelstva, oziroma ce nima nikogar, ki bi mu delo preskrbe!. V primeri z veliko draginjo so plače veliko premajhne. Delavec z veliko družino j ako težko izhaja. Napočila je jesen, ž njo pa tudi čas veselic in koncertov. Prvi koncert se je vršil dne 6. oktobra, ki ga je priredil gospod Svatozar Banovec. Udeležba je bila povoljna. toda ne dovolj velika za takega umetnika kot je g. Banovec. Pel je tako krasno, da je moral več narodnih pesmi ponavljati. Posebno zeljla-velikega odobravanja je oil deležen, ko je nastopil v slovenski narodni noši. K skiepu pozdravljam vse eitate-lje tega lista, posebno pa pozdravljam Petra Zgago, ki tako izborno zabava svoje čitatelje. Frances Laurich, zastopnica. —No. kdo pa je gospodar0 — so ga vprašali prijatelji. — I, ona je. — je odvrnil. — I, kdo pa drugi. * Po nekaterih gostilnah dobiš vse, kar hočeš. Oziroma vse, kar ti dajo. Sestradan g06t je vprašal: — Kaj pa imate za večerje? — Zelje in klobaso, — se je glasil odgovor. — Ali nimate nič drugega? — Lahko imate tudi klobaso brez Slišal sem. da se bo rojak Jur-kas preselil iz Brooklyna v Cleveland. Te novice sem bil odkritosrčno I ! žalosten. i Še par takih kot je Jurkas naj gre od nas, pa se bomo utopili v : dolgočasju. Na POTREBUJEMO 30 MOŽ za delati 42" francoske doge. Ima- \ mo pogodbo za 3 milijone dog in jamčimo delo za 3 leta. — Vprašajte pri: Beech wood Band Mill Co., Cordele, Ga., ali Joe Herlevich, c o Beech wood Band Mill Company, Rhine, Ga. <3x 10,11,12) ---------- j Rojak je prišel iz nuhe Amerike r "* ' : , v stari kraj in je takoj opozori! svo- P 1 • i je prijatelje: ^^■Taj^jS* | ! — Veseli bomo in dobro se bomo J j imeli. Toda prosim vas. ie vsaj ne-posestvo V vasi Hinie, Št. 27, kaj časa nobenega alkohola Alko- . jt v , . , . . v, . ! hola sem še iz Amerike sit. pri Žužemberku, obstoječe iz, ^ hiše, 2 vrta s sadnjem drev-; Možak je vzdihoval: — oh. kaj jem 3 snožet, 9 njiv, 1 štev bi oh- bl daI' da bi imel _ , , _ tisoč dolarjev dolga. mca ter 2 dela gozda. Za cene in pojasnila se obrnite do lastnice.— Antonija Vidmar, 6807 Edna Ave., Cleveland, O. 9—3.10.17 ■BKf&XSnilBHunCMliii Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg iočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% me sečno obrestovanje. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street . i»,' r New York, N. V. Tr ~ * — No, brez dolga se pa že lahko živi. — ga je opozoril znanec. — Tisoč dolarjev dolga — to ni malenkost. To je včasi neznosno breme — Saj ne veš, kaj govoriš. Pomisli vendar, da imam dva tisoč dolarjev dolga. Volitve se bližajo. V New Yorku bodo volili novega župana. Za župansko mesto so trije kan-didatje. In kot je navada ob takih prilikah obsipajo drug drugega z naj-gorostasnejšimi ouitki. Če bi bil le stoti del teh očitkov resničen, bi morali romati vsi trije v a resi. _ * Kar nekateri ljudje označujejo z besedo "patriotizem", nI nič drugega kot plačana propaganda. * Žid, Grk in Armenec so šli v Carigradu v trgovino ter si ogledovali tam krasen demant. Dolgo časa so si ga ogledovali, kupili ga seveda niso. Skupno so zapustili trgovino in stopali nekaj časa molče. Nato pa pravi Žid: — Presneto, tisti demant bl pa rad imel. Grk mu pa odvrne: — Jaz ga imam. — Imel si ga, prijatelj, zdaj ga pa nimaš več, — zavrne Grka Armenec. •OU8 N A A ODA' NEW YORK. THURSDAY. OCTOBER 10. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la V. S. A. MAKSIM GORKIJ: Bil je trenutek, ko mi je bila ereča tako blizu, da bi ji bil skoro padel v mehke 4ape. Bilo je na izprehodu. Soparne poletje noči je bila naredila večia družba mladih ljudi izlet k Lovcem na pesetre na ravninah onkraj Vclge. Sedeli smo okoli ognja, po-fkušali ribjo juho, ki so nam jo bili pripravili ribiči ter pili vodko in pivo; prepirali smo se, kako bi se dal svet najprej in najbolje preurediti. Potem smo se razšli, telesno in duševno utrujeni, in vsak si Je po mili volji poiskal prostora na pokošeni livadi. Oddaljil sem se od ognja z dekletom. ki se mi je zdelo pametno in nežno. Imela je tople, črne oči in v besedah ji je zvenela čista razumljiva resnica. Bila je zares izredno ljubka ženska. Sla sva počasi drug ob drugem. Pod najimi nogami so se lomile in pokale pokoiene bilke. S kristalnega neba. izbočenega nad zemljo, se je razlivala reka opojne mesečine. Oloboko sope je govorila. Divno! Kakor afriške puščave: i senene kopice so piramide. In toplina..." Nato je predlagala, naj sedeva pod kopico v okroglo senco, ki je bila gosta kakor na dnevni svetlobi. Črički so peli, a v daljini je vpraševala bolna pesem: "Ah, zakaj si mi nezvesta?" Razburjeno sem ji pripovedoval o življenju, ki ga poznam in o življenju. ki mi je ostal nepojmljivo. A nenadoma je padla moja poslušalka z lahnim krikom na hrbet. To je bila, tako se mi zdi, prva omedlevica, ki sem jo doživel, in za trenutek sem bil čisto zbegan. Hotel sem kričati, klicat na pomoč, pa sem se spomnil, kaj narede v takih primerih dobro vzgojeni junaki iz romanov, ki sem jih bil či-tal. Odpel sem pas na njenem jopiču in bluzo ter pretrgal vezi na oprsniku. Obšla me je brezumno volja, da bi jo poljubil. Pa sem se pre* magal in bežal do reke, zakaj knjiga pravi, da junaki v takih primerih vselej tečejo po vodo in obzirni pisatelj zato vedno uvede polog meesta katastrofe tudi potok. A ko sem se, dreveč ko divji konj preko livade, vrnil s polnim klobukom vode, je bolnica že stala naslonjena na kopico, popolnoma pri zavesti. Nered, ki sem ga bil napravil Ne kapljajte! Iznrbitc se teh duiaiih. nadležnih kaftljav! Zaustavite nachelno ščegetanje S Severa s Cough Bal*amo.n, Priljubljeno materam in otrokom nad 60 let. Varno, u-spešno. Lekarnar ga .ma. Dve velikosti, 25c in 50c __EVERA'S;_ COUGH BALSAM SREČA v njeni obleki, je bila že uredila. "Ni potreba," je rekla s trudnim tihim glasom in z roko odrinila moj klobuk. Šla je k ognju, kjer sta dva študenta z nekim uradnikom še vedno pela tisto dolgočasno pesem: •Ah. zakaj si ml nezvesta?" "Morda sem vas užalil?" sem vpraševal ves razburjen, ker je molčala. v Tiho je odgovorila- "Ne. Vi. .. sicer niste posebno.... pripravni .... Toda, vsekako.... zahvaljujem se Vam, naravno .." Zdelo se mi je, da je bila njena i hvaležnost neiskrena. * I Tudi preje je nisem bil dostikrat srečal, po tem dogodku pa so postala najina srečanja še redkejša in končno je ona sploh izginila iz 1 našega mesta. Srečal sem jo zopet; f'rle po štirih letih na Volgi. Vračala se je iz neke povolžke; vasi. kjer je bila preživela poletje,' k svojemu možu; bila je v drugem stanju, lahno in lepo oblečena, o-koli vratu je imela zlato verižico in kakor medalja veliko broško. Postala je bila lepša in polnejša; nalikovaia je polnemu mehu kav-kaškega vina, ki jih bo vrvečih tif-liških trgih prodajajo veseli Gru-zinci. "Zdaj," reče ona, ki sva se v prijateljskem pogovoru spomnila preteklosti, "zdaj sem poročena in tako...." Bilo je zvečer, na reki je blestel odsev večerne zarje. Peneča se sled se je izgubljala v modro daljino severa kakor široka rdeča proga. "Zdaj imam že dva otroka in čakam tretjega," reče s ponosnim glasom mojstra, ki ljubi svoje delo. V naročju so ji ležale oranže v rumeni šatulji iz iepenke. "In — ne vem, ali naj vam povem?" Nežno se je smehljala s svojimi ugaslimi oči. "Če bi bili takrat ob oni kopici sena, ali se spominjate, malo smelejši.... Če bi me bili takrat poljubili, bi bila danes vaša žena. No. da ... in ugajala sem vam? Smešni, čudni človek, vi pa ste bežali po vodo ... c vi. .." Povedal sem ji, da t>em se vedel tako. kakor je popisano v knjigah, in po knjigi, ki je bila v tistem času meni sveta, je treba ženo v o-medlevici najprej pogostiti z vodo, poljubil pa jo smeš šele takrat, kadar odpre oči in vpraša: "Ah. kje sem? Rahlo se je nasmehnila in nato zamišljeno dejala: "Prav v tem je naša nesreča, da hočemo vselej živeti po knjigah. Življenje pa je širše, pametnejše od knjig, moj dragi gospod ... Živ-! ljenje ni prav v ničemer podobno knjigam. .. da, da.. ." Vzela je eno izmed oranž iz papirnate šatulje, jo pazno pogledala, je dala na stran in nagubančila čelo: "Gnilo mi je dal, falot...." Z nespretnim zamahom jo je vrgla preko roba — gledal sem, ka- ko se je rumena žoga vrtela v zraku in potem izginila v rdeči peni. "Nu, in sedaj, ali še vedno živite po knjigah? Iz Jugoslavije. Drzen roparski napad. V selu Dragutinovo v.Banatu jc bil te dni izvršen drzen roparski napad. Ponoči so vlomili maskira-ni razbojniki v hišo posetnika Mili-voja Beslina. Posestnik se je bil odpeljal v Novi Sad, v hiši pa je bila sama služkinja Marija Fekece. Roparji so služkinji zagrozili, da jo takoj ubijejo, če se le gane. Nato so preiskali vse hišo. odnesli so pa samo veliko ognja varno bla-Molcal sem. gledaje na peščeno gojno. Služkinja je bila tako pie-obaio, ki jo je barval solnčni zahod strašena. da si je šele drugo jutro s plamenečo rdečino, in dalje tja upala iz hiše. O drznem nočnem v praznino zlatorumenih livad. napadu je obvestila orožnike. Seveda je bilo zasledovanje roparjev brezuspešno, pač pa so orožniki našli že izropano blagajno na bližnjem tiavniku. V blagajni ie bile GQ.000 dinarjev gotovine in razne . dragocenosti. Spomnil sem se njene primere: j i "Kakor afriška pustinja; in se- Prevrnjeni čolni so ležali v pesku kakor velike mrtve ribe. Na zlatu peško so počivale sence žalostnih vrb. Daleč tam v livadah pa so stale po gričih kopice sena. nene kopice so piramide....' Olupila je drugo oranžo in po novila z razburjenim, malce kara jočim glasom: "Da, da na...." "Hvala vam," sem dejal, "hva la!" A moja hvaležnost je bila iskre na. Čevapčiči in arabske plesalke. j Morilec novosadskega šoferja ▼ no-| riš**icL i Kakor znano, je bil letos v bližini Novega Sada v avtomobilu u-streljen novosadski šofer Ste v an Mijatovič. Ustrelil ga je 20-letni Emerik Loerincz iz Baske Topole. Morilec je bil aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor. Njegove zmedene izjave so pričale, da ni pri zdravi pameti. Sprva so bile oblasti prepričane, da simulira blaznost, toda zdravnik dr. Deziderj Annau in dr. Slavko Nikotič, ki sta proučevala obtoženčevo duševno stanje, sta ugotovila, da ie res abnormalen Slično izjavo je podal tudi beograjski univerzitetni profesor dr. Laza Stanojevič. Na podlagi tega je državno prav-dništvo v Novem Sadu umaknilo obtožbo radi zavratnega roparske-i ga umora. Loerincza so prepeljali v beograj-I sko umcbo!nico. Nesreča ne počiva! Tudi rmrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi via k dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO 7.V ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK? Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ue, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jetfnote. Naša jednota plačuje največ bol* niske poUi>ore med vs-emi jugoslovanskim": podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1.100.000.00, članjBtva uad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. ulani. Pri&topuioa prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Sovo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila r.a glavnega tajnika. .lo>epIi Pishler, EIv, Minnesota. _J j ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI i FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Burca« MALE SO KVOTE ZA ŠTEVILO PROSILCEV. • Jugoslovenski list" poroča, da je te dni prispela v Sarajevo večja družba Švicarjev iz Curiha, ki so si ogledali mesto in njegove zna-sedajle bi bila vaša že- rnenitosti. Zvečer jih je Putnikov zastopnik vodil po mestu. Tujci so hoteli videti tudi arabske plsse. Zastopnik Putnika jih je vodil po raznih lokalih, domov grede pa so se ustavili pred lokalom z napisom "čevapčiči". Dejali so, da bi radi zavili tudi v dotični lokal. Bili pa so razočaraiii. Zastopnik Putnika jih ie vprašal, zakaj jim lokal r.e ugaja. Švicarji so mu odgovorili, da so bili prepričani, da so čevapčiči arabske plesalke. Obupno stanje ranjencev katastrofe v Žedniku. Te dni je nastala na železniški postaji Žednik strahovita eksplo- Prošnje za vize s strani ljudi, ki bi se radi priselili v Amerike, so v mnogih deželah toliko številne, da mnogi prosilci ne pridejo na vrsto za svojih živih dni. Drugi bodo morali čakati leta in leta. rej ne toliko, kolikor je znašala prejšnja kvota. Ali s sedanjo manjšo kvoto «25.957 • bodo pač čakali nekoliko več, pa vtndarle ne predolgo. Položaj kvote v drugih deželah Na primer, turška kvota znaša I je lahko razviden iz sledečih ttf- zija. Eksplodiralo je več vagonov \ ioo na leto, ali ameriški konzuli na Pošljite nam I "Glas Naroda" jj in prepričani smo, da boste potem j! stalni naročnik. in mi vam bomo pošiljali 2 Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. ■ HIIIHIIII1 m CENA $1. GLAS NARODA 216 W. IS STREET NEW YORK jnr/eHrrs/i; m GLAS saroda Iščem svojega brata — Ignaca Koščak, ki biva že 23 let v Združenih državah.— Nagrade $10 dobi, kdor mi sporoči kaj o njem in pošlje njegov naslov. FRANC KOSCAK Velike Lašče p. Krka pri Stični Jugoslavija DOMAČA ZDRAVILA V zulogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo iti im-portimia doinafa zdravila. katera priporoča ingr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete našli Se mnogo drugih koristnih stvari. MATH. PEZDIR Bok 772. City Hall Sta. New York. N. Y. WW % "r NAZNANILO in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo, sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt vzela iz naše srede, našega ljubljenega sinčka — Edward Ladko Krasovetz v nedeljo, 29. septembra, v starosti 3. let in 8 mesecev. V soboto zvečer je šel ob 11 uri zdrav in vesel spat v nedeljo zvečer ob 6. uri in 30 minut pa je ie preminul po težkih bolečinah. Zdravnika smo klicali trikrat, toda pomagati mu nismo mogli več. Tempotom se najlepši zahvalimo družinam: Mr. in Mrs. Joseph Turšič, Jerome, Pa., Mr. in Mrs. Frank Sitar, Hols-opple, Pa.. Mr. in Mrs. Rudolph Bečaj, Hollsopple, Pa.. Mr. in Mrs. Math Licker, Wilbur, Pa., katere ste nam takoj pritekle na pomoč ob težkih urah v bolezni in ob smrti. Najlepša hvala vsem za krasne cvetlice, ki ste mi jih prinesli v zadnji spomin,* družinam: Mr. in Mrs. Jacob Suhadolnik. Johnstown, Pa., Mr. in Mrs. Jacob Krasovic, Johnstown. Pa., Mr. in Mrs. Matija Krasovic, Johnstown, Pa., Mr .in Mrs. Louis Chery, Maple Ridge, Pa., Mr. in Mrs. Rudolph Wrankar, Maple Ridge, Pa., Mr. in Mrs. Vincent Kukec, Hysota. Pa. Najlepša hvala vsem, ki ste ga prišli obiskat na mrtvaškem odru ter vsem ki ste ga spremili k zadnjemu počitku in vsem, ki ste dali brezplačno avtomobile na razpolago. Hvala vsem, ki ste nam na katerikoli način pomagali ob težkih urah žalosti. Pogreb se je vršil civilno iz hiše žalosti na Grandview pokopališč« v Johnstown. Pa. Žalujoči ostali : FRANK in JENNIE KRASOVETZ, starši FRANK Jr., brat, ERNA in DORES, sestri. V Clevelandu, O. zapušča dve teti. bencina, pri gašenju pa je bilo o-koii 40 oseb težko poškodovanih in epečenih po vsem životu. Ponesrečence so prepeljali v subotiško bolnico. Med njimi so moški, žene in otroci. Šest ponesrečencev je o-peč*nih po vsem životu in podobni so kosom opečenega in osmojenoga mesa. Oči so krvavo podplute, lista zatekla, izrazi bolestni in topi. Nekateri opečeni otroci so v povojih. Večina ponesrečencev je ta|u) opečena, da ne morejo niti govoriti. Od ranjencev, ki so bili prepeljani v bolnico, se jih več bori s smrtjo, 30-letni Nikola Jovanovič pa je že podlegel poškodbam. ' Oblasti so v bolnici zaslišale ranjence, ki lahko govore. Vsi so obtožili in težko obremenili šsfa železniške postaje v Žedniku Milana Radovanoviča, ki je baje policiji dal nalog, naj prime vsakega moškega v bližini pogorišča in ga prisili h gašenju, dasi je dobro vedel, da je v vagonih bencin in da jc eksplozija neizogibna. Policija bo poslala izčrpno pore Lilo piomenemu ministrstvu, ki je zahteval temeljito preiskavo. Odobašičeva obsodba potrjena. Dne 21. junija so bili pred sodiščem v Sremski Mitrovici obsojeni na smrt na vešalih prosluli razbojnik Ivan Odobašič, ki je s svojo tolpo strahoval vso Slavonijo, Ba-nat in Srem in so ga popravici na-zivali "Caruga II.". beograjski čevljar Milan Jocič in še neki tretji njihov pajdaš. Smrtno obsodbo Odobašiča je potrdil stol sedmorice v Zagrebu, dočim je bila Jociču spremenjena kazen v dosmrtno ječo. Odobašič bo te dni justificiran. Sarajevski krvnik je bil brzojavno pozvan v Srem-sko Mitrovico. vilk. Turškem imajo že . sedaj 200.000 prošenj s strani ljudi, rojenih na Turškem. Da ni več prošenj bi le ti. ki so dosedaj zaprosili, morali čakati 2000 let, predno pridejo vsi na vrsto. Sirija ima letno kvoto 1000 in 47.000 Sirijancev čaka na kvoto. Do konca septembra je bilo v če-hoslovaški, na Poljskem in v Rusiji 250,000 ljudi, ki so čakali na kvoto, dočim dotične "nove kvote" Znašajo 2874 odnosno 6524 in 2784. To pomenja, da večina teh prosilcev sploh nikdar ne pride v Združene države. Proti italijanski kvoti 5802 .ie baje 300,000 prošenj. Na Nemškem je bilo sprejetih skupaj 44.200 prošenj za vizo. to- Dežela: Kvota: Proienj zo. viao: Belgija 1.304 10 000 Danska 1.191 15,000 Francija 3,086 Anglija &5.721 141440 Mcrveika J,327 «000 Svedksa 3314 1J.W0 Avstrija 1,413 19-000 Finska m l^PjHJ Madžarska Latvija m W.0PQ Litvansko 3M Jugoslavija m 3$, 000 V mnogih deželah morajo oelo čni. ki uiivajo prednost v kvoti, čakati nekoliko let, predno pridtjo na vrsto, in vsa kvota je le za nje na razpolago. ANTON SVETEK UMRL Stuart — pustolovec. Te dni je prispel v Beograd neki Stuart, ki se je izdajal za irskega revolucijonarja, češ, da je pobegnil iz otoka Cypra, ker ga zasledujejo angleške oblasti. Prosil je jug. cbla3ti, naj mu nudijo zaščito in naj mu dovolijo bivanje v jug. državi. češ, da se bo izogibal vsake politične propagande. Dočim beograjska policija še ugiba, kdo je zagonetni mož, poročajo iz Budimpešte, da je dozdevni borec za irsko svobodo Stuart identičen z nevarnim sleparjem Harry Patrickom, ki je v Budimpešti, izvršil nebroj sleparij. Tudi v Budimpešti se je izdajal za irskega revolucijonarja. Budimpeštanska policija je brzojavno obvestila beograjsko in zahtevala aretacijo podjetnega pustolovca. Samomor mladega Črnogorca ▼ Zagrebu. V bolnici usmiljenih sester v Zagrebu si je končal življenje 27. letni Črnogorec Stevo Dubrovča-nin, rodom s Cetinja. Pognal si je kroglo v srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen in prepiri z roditelji. Rojen je bil ta markantni ljubljanski meščan na Poljanah v j Ljubljani leta 1847 in v svojem ) rojstnem mestu je tudi preživel j večino svojega dolgega življenja i Po maturi leta 1868 je stopil v državno službo kot praktikant pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva, kjer ie bil leta 1908 vpokojen kot računski ravnatelj. Kot rezervni poročnik se je u-deležil leta 1878 okupacije Bosne ter se je boril v bitkah pri Varcar Vakufu, Jajcu in Livnu tako hrabro, da je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Kot odličen in marljiv uradnik je pa vendar žrtvoval ves svoj prosti čas delu v občo korist. Velike zasluge si je pridobil pri Glasben: Matici, ki ji je od leta 1898 do 1906 tudi predsedoval. Vso svojo rodbino je vzgojil muzikalno in njegovega pokojnega sina Antona prištevamo med naše najboljše komponiste. Odlikoval se je zlasti s svojimi solospevi. Leta 1892 je bil na napredni listi izvoljen v ljubljanski občinski svet, kjer se je udejstvoval kot član pravnega in personalnega odseka, kot izvrsten finančni strokovnjak pa kot član, podpredsednik in predsednik finančnega odseka ter kot poročevalec pri disciplinarni ko- misiji. In koliko težavnega dela je bilo v finančnem odseku v po potresni dobi, ko se je Ljubljana pre-rajala in preporodila. V ob<.ln3*em svetu je estal 16 let. Ž? leta 1892 ga je občin.slci Bvet izvolil tudi v upravni odber Mestne hranilnice, odbor pa kot člana v ravnateljstvo. Leta 1905 je bil Svetek izvoljen za pisarniškega ravnatelja, kar je ostal do leta 1912 Njegovo glavno delo je prvi osnutek službene pragmatike in pokojninskega pravilnika za urad-ništvo Mestne hranilnice. Prav tako je tudi njegovo delo osnutek pravil za Obrtno kreditno družbo. Clan upravnega odbora in pisarniški ravnatelj je bil Svetek polhih 20 let. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East H. cesto v petek zjutraj od It. do 12., soba štv. 3«8, ali pa v pondeljek in sredo ob . 3. do soba 413. ..... Kadar izgubite težo ali moc. I. Ljudje. ki iZKutm težo ali mo£, bi morali vseli Nuga-Tone, vsaj za nttoi dni in opaziti bi kmalu vHik uap«b. Ta uu.uii» imti je uapravila £udovilo#ll za osiabelr in bulnc v zadnjih 40 i«liti. Mr. Gottfried »chilling. ITeacott. VTii', pravi: "Pridno Mm priCel rabili Nllsčr Tmif j* bilo ir.oj*- zdravja z*Jo r«V*0. .Moj it lutlcc K bil iz reda in v jutro Ko rfin vata! »eni bil truden ko l«l tvt- ter np.it T»*htai sem 12t funtov 3«dhJ ttiitan. ISO funtov in počutim a»mf-rta pri sebi zopet. Hvala z* vzvlfiati ti speli dosežen z Nuk* Tone." Vsaka "»eba. ki Jw »labega zdravja, stori dobro ako posku*i tako poakuAnj|b kot Mr Schilling in tiao£ drugih, ki ftp vftivali Nuga-Ton« in »*daj močni fii zdravi. VI lahko dobil* N*u|ta-Ton« klfti^ kfMi prodajajo zdravila. Ako jih vaft trgu ve«.- nima v z^lofi. rtt-ite mu, iste naroči za vas od trX''Vrrv s idrttt-U na debelo. < AdV.)" ——-—-----^t IlUBEi Mali Oglasi imajo velik uspeh H fi f mh—i m iiiMiiimi ii i........ i i m ii f"i««r w "O LAB NARODA" NEW YORK. THURSDAY, OCTOBER 10. 1929 The LARGEST SLOVENK »AlLf t« V. I. X. Skrivnost sestre Marlen. I m ' i ROMAN IZ ŽIVLJENJA. * ttt-'msarwcm j Za Glas Naroda priredil G. P. s »Nadaljevanje.) — Ne. za božjo voljo ne, draga gospa Darlag! Ona ne misli tako hudo, kot Izgleda. Pomislite vendar, da vladajo na Sumatri drugačni običaji kot pa pri nas! - V sled tega bi bilo treba enkrat povedati to, da bo pojasnil svoji 2eni. da ni v tej deželi nikakih sužnjev. Predvsem pa bi jo moral naučiti drugaten ton napram vam. Ona nastopa kot da bi bila vi njena bUinja. — je rekla stara ženica, strašno razjarjena. Mar len pa jo je prijela za roko ter ji rekla: Vi ne smete Hcrstu ničesar povedati o tem gospa Darlag. Strašno bl ga namreč vžalostilo. če bi moral radi mene očitati svoji ženi. Ali razumete to? — Jaz razumem le to. da hočete pretrpeti vse brez tožbe, da ne bl vžalostlli Horsta., - Da, da. zakaj bi mu zagrenili teh par ur tukajšnjega bivanja? Pustimo iti stvari kot pač gredo. Gospa Horst bo že še postala mirnejša in razumnejša, ee bo dalj {asa tukaj. — je rekla Marlen. ne da bl sama vrjela svojim lastnim besedam. • Potrebovala bi drugega moža. ki bi jo včasih tudi pretepel, prav kot dela ona fcama. Naš gospod pa je preveč dober in preveč plemenit v celem svojem bistvu. Taki ženski nasproti pa je vsa plemenitost brez hasni. Katja ima v svojem telesu pravega hudiča. Marlen je zrla skrbno za gospo Darlag, ko se je po teh besedah oddaljevala. Morala ji je dati prav. Se bolj mučna pa ji je bila lažnji-vost in hudobnost Katje. Kdor ji ni ugajal, o tem si je izmišljala najbolj gorostasne laži. O lažnjivosti Katje jt pričalo nadalje njeno obnašanje napram Marlen v navzočnosti Haralda. Takrat se je obnašala povsem drugače tn Harald ni niti slutil, kakšno tiho mučeništvo je Marlen pravzaprav nosila. Na ta način so potekli tedni in tedni. -- Nekega popoldne se Je vrnil Harald hitrejše iz kontorja kot ponavadi. Dailah mu je rekla, da njena gospodinja spi. Zelo tiho je bilo v hiši. Služabnik v veži mu je sporočil na njego-%o vprašanje, da je gospodična Marlen v svojih sobah Harald je sklenil obiskati Marlen. Imel je poželjenje kramljati ž njo Hitro Je odšel po stopnicah navzgor in potrkal na vrata njene sobe. Marie n je domnevala, da hoče vstopiti kak služabnik ter k«* poklicala nežnlrano noter Ko pa se je pokazal na pragu Harald, se je nalahno stresla in rdečica je oblila njena lica. To ni ušlo Haraldu. Marlen je sedela v svojem kotičku pri okru tetr zrla na sliko Haralda. Sele sedoj ji je prišlo bolestno k zavesti, i kako zelo se je Harald izpremenil izza dneva, ko je bila slika vzeta. Sedaj pa, ko je stal nenadno na pragu njene sobe, je skočila v zadregi, kvišku ter se postavila tako, da je zapirala kotiček. Ni hotela. da bi vide! tukaj viseti njegovo sliko. Bala se je namreč, da bo ta slika izdala njena čustva, katera je skrivala. Jaz upam. da ne motim. Marlen? — je vprašal Harald. ko je stopil popolnoma v sobo. Ne, ne. Ali imaš kako željo, Harald' Jaz sem le hotel priti k tebi na uro kramljanja. Tam. v kon-torju sem bil odveč in Katja spi zopet ter bo prišla šele k taju. Vsled tega sem prišel k tebi. Tukaj je torej tvoje lastno kraljstvo? Ali si smem nekoliko ogledati? — je vprašal navidezno, popolnoma nedolžno, dočlm mu je srce burno utripalo. Marlen je stala še vedno ob vogalu ter bi najrajše strgala sliko z zida — Gotovo, oglej si vse, — je rekla navidez mirna. Harald pa je imel fin občutek za njena razpoloženja ter je zapazil, da je vznemirjena in v zadregi. Da ji da časa. je opazoval par slik na steni. Tam pa se je nahajalo majhno ogledaice in ko je Harald pogledal vanj. je zapazil, da se je Marlen hitro obrnila, vzela sliko z zida, jo utaknila v šivalno košarico, nakar je pokrila vse s pričetim vezenjem. Videl je nato še, kako je olajšano vzdihnila. pritisnila roko na srce ter nato zapustila prostor v kotičku, kjer je ponavadi sedela. Ostra bolečina ga je presunila. Videl je, da more na stran potisnjena slika preastavzljati le moža. katerega ljubi ona. Najbrž je sedela zatopljena v misli, pred to sliko ter bila le radi-tega v zadregi. Tam je še stal stol, iz katerega se je dvignila ob njegovem vstopu. S silo se je pomiril ter obstal še nekaj časa pred sliko svoje matere, katero je opazoval z ginjenjem. Sele par minut pozneje je vprašal hripavo: — Kaj bi rekla. Marlen. moja mati glede Katje? Marlen je stopila ob njegovo stran — Rekla bi: — Katja je še zelo mlada ter se lahko dosti nauči. Ne izgubi poguma sinko moj, kajti n^i ljudje imamo vsi napake! Hitro se je obrnil proti njej. — Ali res misliš. Marlen, da bi lahko še vse postalo dobro? Marlen je prebledela pod njegovim mrkim pogledom. — Nikdar ne sme človek izgubiti upanja! PogladM se je zopet po čelu: — Ali si imela najmanjši uspeh s svojimi prizadevanji? Ni si drznila pogledati ga. — Jaz mislim vendar. — ali nisi našel Katje mirnejše in bolj u-glajene? — se Je silila izjaviti. Harald se je robato nasmehnil. — - V tvoji navzočnosti, da, takrat je vedno dobre volje. Kadar pa nisi navzoča, je vedno stara pesem. Zamišljeno je zrla Marlen predse. Čudno so jo dimlle njegove besede. Če je bila s Katjo sama. je vedno pokazala svojo grdo naravo. Kakorhitro pa se je prikaial Harald, Je bila navidez zelo razveselje-na in ljubeznjiva. Odločno pa je kazala to razpoloženje le toliko časa, dokler je bila ona navzoča. Zagonetno bitje je bila Katja na vsak način, — vedno neresnična in nepoštena Ko ni našla Marlen nobenega odgovora, je rekel Harald z globokim vzdihom: —* No, glavna stva Je, da je napram tebi čedna in ljubeznjiva. Če ne more biti napram meni, moram pad to sprejeti. — Jaz postajam zali bog le brezbrižen napram njenim muham. Boječe je sklenila Marlen roki. — Ne govori tega, Harald. — Vse mora še postati dobro med vama. Harald je jezno zamahnil z roko. — Pustiva to sedaj, Marlen. Sedi k meni ter govoriva o čem drugem. Prihodnjič bom priredil veselico tukaj v hiši. Katja je nenasitna glede zabav. — To je lahko umljivo pri njeni mladosti, — je skušala Marlen opravičevati Katjo. Harald jo je čudno pogledal: — Jn ti? Ali si ti le stara mamica? Marlen se je zasmejala. — Ne še. Ljudje pa so drugače ustvarjeni. Vsak Utfee zabave na svoj Ustni način. Jaz jo iščem v tišini in razmišljanju. Katja pa ljubi bučne zabave. ♦ ■ .4 - ■ '[:" ', S ' ft f (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 1 Saj vemo. da se tudi po drugod o j bale nižajo, kakor se na drugih 1 mestih ourg. Aiitiv»rji*n Kaj- sruh»-, Br»m«TI Koma. NaiM.li, Cenova 12 oktobra: Kran«e, Havre I.uetsow. Hremeri .New York. Cht-rbourj: .Hamburg leviathan. Cti»-rf>oi:rg. Bremen 15. oktobra: :-.»*ur!.iH. Tist 16. oktcbra: M.iur.-tani:«, Cher>«>urg < .furKf VVaabingtoa, Cherbourg. I^rerrieii Otoki, ki izginjajo ali vstajajo. POZOR, ROJAKI i Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidne, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin Ni še dolgo, kar so poročali iz neštetih zemljepiscev in zgodovinar Batavije, da se je pogreznil 278 m jev. Ostali srno do danes na isti J COLORADO dolg in 138 m visoki otok Anak- točki kakor največji naravoslovec! Denver, J. Schutte Krakatau nenadoma v morje. S prejšnjega stoletja Aleksander von] Pueblo, Peter Culig, John Germ, tem se je zaključilo ponovno raz- Humboldt, ki je dejal, da je pripo- ! Frank Janesh, A. Saftič. dobje v zemeljski zgodovini Sun- i vedka o Atlantidi zmes resnice in i sallda, Louis Costello. dajskega preliva, ki loči otoka Su- j izmišljotine. Walsenburg M. J. Bayuk. matra in Javo. Ti kraji so spadali Bolje dokumentirana so sporoči- ! vedno med najslabotnejša mesta la o Vineti. tistemu cvetočem sta- i INDIANA naše zemeljske skorje in podtalne j roslovanskem trgovskem mestu, ki Indianapolis. Loviš Banlch sile deljujejo tu še posebno pogo- j je ležalo na nekem otoku pred iz- iluNOIS sto in očitno. Tu je zletel 27. av- livom Odre in ki so ga požrli mor- Aurora J Verbich gusta 1883 z mogočnim vulkanskim] ski valovi v 12. stoletju. Tudi tukaj j Chicago Joseph Blish, J. Bevčič, izbruhom tudi večji del 830 m vi- j je legenda zamračila dejstva, ven- I Mrs F L^r-^h sokega otoka v zrak. To je bil zna- | dar pa je še dandanes dana mož- \ /-icero j Fabian meniti otok Karakatau. i nost, da najdemo razvaline staro- j pu'e Andrew Splllar Žareče mase lave so šinile takrat d"vneea mesta- če bi preiskali s po- : jQhet ^ AnzeiC( Mary Bambicl do 50,000 m v višino, strahoviti raz tapljači tamošnje morsko dno. ( j Zaletel? Joseph Hrovat. pok pa je bilo Slišati na daljavo y novejši čas sega propad tistega La Saile, J. Spellch. 3600 km, kar bi pomenilo priblii- [ otoka, ki ga je baje odkril kapitan no razdaljo med Ljubljano in mestom Tobolskim v Sibiriji. Krakatau sam je bil neobljuden. toda na bližnjih otokih sta vzporedna pojava potresa in silovitega morskega valovanja uničila okoli 30,000 človeških življenj. Od decembra 1927 dalje je kazalo da se je otvorila nova erupcijska perioda. Med otokoma Long Island in Verlaten Island so nastajali o-gromne stebre vode v višino 250 m in vroče mase lave v višino 1200 m. Obrežno prebivalstvo sosednih otokov se je umaknilo v njihovo notranjost in vsaj do tistih obrež- -------------------------------— mijjnesoTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa nian, Frank Pucelj. Ostanki gozdov na dnu Severnega J Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. morja govore razločen jezik. Venec Eveleth. Louis Oouže. otokov, ki teče vporedno z južno.in; Gilbert, Louis Vessel -vzhodno obalo Severnega morja, jej Hibbing, John Povše. samo boren ostanek nekdanje zdru- COŠUIilCHLINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: SATURNIA 16. OKTOBRA — 20. NOVEMBRA 9. JANT ARJA VULCANIA 2. NOVEMBRA — DECEMBRA 8. MARCA Saturnia In Vulcania prt kata vse lail-jt- sveta. v razkošju, udobnosti in i.u-(til.'l ter nuili najboljfio s.utt-o v Evropo prisebne rt-nt* za tja in naiaj. Vet novosti na !• h motornih lad juh % kiju fn« plavalni l>u:e*n v drugem ritrredu. 1'UELPS BROS. & tO C.-u Agtiitj^ 17 Battery Place, New York i?, oktobra: Stutigurt .Hou'ugnt tur >Jer, Hreni. n 18 chtobra: lir i- ran>llair« liiinw-ric, Cherbourg 19. cktrbra: H~:gen!anoijrg. .Aritwerpen L>«-uT^"hlm.d. c'hfrbourc, Hamburg VeendAm. Boulogne aur M«-r. Kut-tn dam M iDiiekahkda. Obt-rbourg Come < irand^, Napoli, <>enova 23 oktobra: Ari*(nini, Cherbourg, Bremen Resolute. Cherbourg. Hu.mbu.jt 24. oktobra: Bremen, I'lierln-urif, Bremen 25. oktobra Maj».Mtii\ Cherb<-.ir* Arabi«-. t 'tierbourg, Antwrri-cn A i!Kii>itUH. ,Vainajveč v precej odaljenih kotih Indijskega in Velikega (Tihega) oceana. V vseh teh primerih je šlo za rast ognjenika iz morskih tal. Prhki izmečki vulkanskih kamenin, z zračnimi mehurji napolnjena lava, krhki groh, pesek in pepel se ne morejo upirati morskim valovom, tako da razdirajo ti otok še v času njegovega nastajanja. Takšnim, iz morja dvigaj očim se vulkanom je 10rej skorajšnja smrt zapisana že ob rojstvu. Bolj poredkoma in veliko bolj skrivnostno pa se vršijo tiste sprem membe na obrazu naše zemlje, ki povzročajo propast velikih obljudenih otokov. Najstarejše še sporoilo o takšnem otoku, ki je bil obenem največji, se tiče dežele Atlantide, ki je ležala baje pred tisočletji v oceanu, ki je dobil po njej svoje ime. Po izjavah gorskega filozofa Platona, ki je živel okoli 1. 400. pred Kr. je bila Atlantida cvetoča in mogočna kulturna država, čl je kralji so gospodovali tudi nad deli evropske celine. Grozoviti potresi so potem, po Platonovem poročilu, pogreznili ta otok v globine morja. Cel venec pripovedk so speli okoli tega skrivnosti polnega otoka in problema Atlantide do danes še niso rešil navzlic neumornemu raziskovalnemu delu k,.. rJfcM Newton leta 1578. jugozapadno od Islandije. To je moral biti precej velik otok. če se moramo zanesti na morske in zemeljske karte prejšnjega stoletja, ki ga imajo zarisa- Jože Zelene, nega in ga imenujejo Bus ali Bus-se. Razen teh bolj ali manj legen-' darnih otokov pa vemo za številne' druge, ki je njih nekdanja eksisten- MARYLAND ca zgodovinsko dokazana. Odkar je. Steyer, J. Čeme. Doverska morska cesta ločila Angli- Kitzmiller, Fr. Vodopivec. j a od evropskega kontinenta in se MICHIGAN je Severno (Nemško* morje tudi na' Calumet, M. F. Kobe jugozapadu zvezalo z odprtim oce- 1 Detrcit, J. Barich, Ant. Janezic.i anom, so visoke plime, viharji in poplave pokončali ob holandski 'n nemški obali že marsikakšen otok. Virginia, Frank HrvatJch. žene kopnine. Veliki otok Ban t. ki ga MISSOURI omenja zgodovinar Adam iz Bre-j st ^ A NabrgoJ. mena 1. 1070., je izginil skoraj do MONTANA malega in otoki Norderney. Juist . T . _ „ . _ , . . .. . . i Klein, John R. Rom. in Borkum predstavljajo njegove _ . , w w _ , _ . . L, . Roundup, M. M. Panian ostanke. Propad tega otoka pa je; „. . I „ , . , . * . Washoe, L>. Champa, zakrivilo poleg visokih plim po vsej i priliki tudi počasno padanje celot- NEBRASKA ne nemške severnomorske obale. Omaha, P. Broderick. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W.I8U1 Street ' New York, N.Y. Telephone: CHELSEA 3378 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle, OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnik. - Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNS YLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Concmaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerij. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-j renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin j Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. | Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magi-j ster. Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerij, ■Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West Allis. Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucber. Diamondville, A. Z. Arko. R DNI PREKO OCEANA j I Najfcrajta In najbolj ugodna pot ma ootovanja na ogromnih oarnlkih: ILL DE FRANCE 18. okt.; 8. nov. (7 P Ml HO P. M.) FRANCE 22. Nov.; 12. decembra »10 P M < «6 P M ) PA It IS 24. januarja. <5 P. M • Najkrajftj, pot po tcieantct Viakd Je v poeebm kabini s vnem! m ■Oerni ml udobnuetl — Pijana In alavnb francoska kul lnja IzreJno nuke cane VpraAiCte kateregakol •>oobiaA£enega agenta ^ FRENCH LINE 1t STATE STREET NIW YORK. N. V. Vsak zastopnik Izda potrdilo n svoto, katero je prejel. Zastopnike j rojakom toplo priporočamo. J Naročnina za "Glas Naroda: I Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta !$1J>0. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen polo rati v stari kraj, Je potrebno, da }e poučen o potnih listih, prtljagi »o drugih stvareh. Vsle2 naše »!«• Igo-letne izkušnje Vam mi camor^mo dati najboljša polnila in priporočamo vedPS le prvovrstne br^o-parnike. Tudi nedržarljani zamrejo potovati v stari kraj