Leto Vlil. štev. 93.
Poitnln«3pla&«na v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 27. julija 1924.
Današnja Štev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. [začasno še tudi lj
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din.
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za ilst so pOštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Hudičeva literatura.
[K strokovnemu kongresu.]
Nekje na svetu imajo delavci zelo lepo razvite organizacije. Vsaka stroka ima svoje društvo in sicer lepo centralizirano društvo, v katerem se nikdar nič ne zgodi proti skupni volji društva. Ta skupna volja ima svoj sedež v glavi Centralnega predsednika društva. Vsi taki predsedniki tvorijo zopet novo društvo, toda to društvo ni več centralistično urejeno, ampak je dana posameznim članom popolna svoboda, takorekoč osebna avtonomija. Ker vsi ti predsedniki mnogo znajo, se ni bati. da bi jim svoboda kaj škodovala, nasprotno, čim hujši časi so, tem bolj držijo skupaj in drug drugega podpirajo. Seveda so tudi oni večkrat skregajo med seboj. pa vselej se najde med njimi kak dobrotnik, ki jim pokaže kakšen fond, katerega si morajo še razdeliti, predno se razidejo. To pomaga tudi v najhujši sili. tako da je enotnost tega društva takorekoč večna. Idealna družba! Škoda, da ni tudi pri nas tako!
Razumljivo je. da se v taki družbi tudi druge socialne ustanove lepo razvijajo in da je blagostanje velikansko. Pravi božji blagoslov.
Tako na pr. imajo tam razen vseh takih društev še tudi delavsko zbornico. Imajo tudi poseben urad za zavarovanje delavcev. Imajo — čeprav so že itak po predsednikih v ozki zvezi — še poseb-no zvezo vseh društev. Tudi gospodarske organi, zacije imajo in kulturnih jim tudi ne manjka; Kakor krona nad vsemi pa se blišči imenitna politična organizacija, ki je zveza vseh zyez.
Vsakemu je takoj ne prvi pogled jasno, da je ta dežela res polna božjega blagoslova, kajti tako vsestransko razvite organizacije so res božji blagoslov.
Samo mi, ki smo bedaki, nergači, prenapeieii in razbijači, mi, ki nič ne delamo, ampak samo kritiziramo. ki pa vendar zahtevamo kruha od delavcev, čeprav smo od kapitalistov podkupljeni, mi skratka, kar nas je »Naprejevcev" — saj nas ni veliko, hvala velikemu nadbogu, in še nas bo kmalu hudič vzel, tisti antikrist, ki bodi kot socialist po svetu krščanskemu kulturnemu društvu bogabojne duše krast, mi torej — saj ste se že vsi prekrižali, ne ? — mi niti s to blagoslovljeno deželo lepo razvitih organizacij nismo zadovoljni, ampak tudi to smo vzeli na piko in jo hočemo prodati antikristu — že veste kateremu!
Vzrok tega nad vse grdega in hudega dejanja ste že sami uganili. Saj delajo vsi neznačajneži tako! Zelena zavist nas vodi, S temi lepo razvitimi organizacijami smo zato nezadovoljni, ker nam ne dajo nobenega predsedniškega ali vsaj tajniškega mesta, ali kakor se po domače pravi, korita. V svoji brezmejni požrešnosti namreč nismo zadovoljni z belim kruhom, ki nam ga dajejo delavci [pravza-
prav je to potica!] in z bajno podkupnino, ki nam jo dajejo kapitalisti, in z zakladi, ki nam jih je za prodane duše pokazal antikrist, vse to neizmerno bogastvo nam ni dovolj, še več hočemo. Zlasti hočemo tudi drugačnega bogastva. Za to. kar zdaj i-mamo in dobivamo, vedo naše žene in dame naših haremov, mi bi pa radi tudi kakšnih tajnih dohodkov, da bi naše žene in baremske žene nič ne vedele o njih. Zato smo nevoščljivi zato se kar žele* nimo od jeze in zato smo sklenili ohladiti svojo jezo nad tistimi zelo lepo razvitimi organizacijami in njihovim božjim blagoslovom.
Zdaj pa, ko zmo jasno razložili in pojasnili vzroke in nagibe svojega hudobnega dejanja, začnimo s pomočjo Luciferja svojo sistematično gonjo proti tistim organizacijam. Ker smo v antikristovi službi začenjamo seveda zadaj in spodaj, saj je že znano, da pride vse od spodaj, kar dobimo od hudiča. Spodaj so pa le posledice vzroki so zgoraj, bolj proti nebesom. Posledice veliko prej vidimo, ker so bolj stvarne, realne, materialne ali po dotnače bojj pozemske in torej bližje hudiču in nam, njegovim plačancem. Torej začnimo pri posledicah, pri božjem blagoslovu.
Kaj je pravzaprav božji blagoslov? Kadar začneš sistematično delati, takrat šele spoznaš, kako malo veš. Pa greš gledat v razne slovarje in druge učene knjige, pa tam tudi ničesar pametnega ne najdeš. Nikjer ni definicije, definicija je pa pričetek vsakega sistematičnega delovanja. Končno smo obupali nad svojimi človeškiai močmi in šli smo vprašat samega Luciferja. Ker nam ni hotel priti v ris, smo moraii k njemu v pekel. Seveda smo se pri tem poslužili tudi pomoči visokib protektorjev iz kapitalističnega sveta, in ti zo nam preskrbeli prosto vozovnico na polovico poti pekla in v Trbovljah smo bili spuščeni v najglobokejši rov. Pa tudi tam se nam hudič ni hotel prikazati (včasih je pač muhast!] in tako smo bili prisiljeni nastopiti žalostno pot črvov. Čeprav se krampa bojimo kakor dr. Korun pravilnika, vendar smo morali prijeti zanj. Rudar pa, ki nam ga je posodil, je bil radoveden, kam se hočemo preriti in čemu, in ker ni bil zabit, kakor si Kristan misli, nas je takoj razumel in nam — vzel kramp nazaj, rekoč;
»Vi osli neumni I Ali hodile z zavezanimi očmi? Ali ne vidite, da smo mi na pol poti do Luciferja in da smo zato že tudi vsaj na pol bratje njegovi? Na tisto vprašanje vam tudi jaz lahko odgovorim, čemu bi hoteli s silo k Luciferju? Kadar se vem noče prikazati, takrat pomeni to vselej, da ni treba njega, da sami napnite svoje možgane ali pa da pridete nas vprašat!“
Tako nas je Luciferjev polbrat po pravici o-zmerjal, potem nam je pa dal definicijo božjega blagoslova, čeprav je bil hud, da sami tega nismo vedeli. Takole je rekel:
»-Božji blagoslov pomeni toliko kakor blagostanje bogov. Nadalje boste pa menda že sami znali, ne?“
In ker smo res razumeli, smo osramočeni odšli, da se mu še prav zahvalili nismo, In še zdaj nas je sram. Pa ne samo zato, ker rudarji več vedo nego mi, ampak tudi zato. ker nas Lucifer podkupuje. namesto da bi se obrnil na rudarje. Če bi ti hoteli, bi v deželi lepo razvitih organizacij že dolgo ne bilo več blagostanja bogov,
* *
*
Pisatelj te hudičeve literature nam je naročil, naj jo damo v podlistek tisti dan. bo se bo sklepalo v Trbovljah, če so močnejši bogovi ali Luciferjevi polbratje. Ker ga je bilo pa sram, smo se bali, da bi bilo morebiti tudi nas sram, in tako smo rok zamudili. Ker se bo pa o takih zadevah kmalu zopet sklepalo, smo dali vseeno v pisarno, iz hudobnosti pa pripisali še tale repek: Kakih 10 predsednikov je vsega skupaj in ti vodijo vse blagoslovljene. organizacije na ta način, da sede v različnih variantah v vseh odločilnih odborih naših kulturnih, gospodarskih in strokovnih organizacij. Tudi v bolniških blagajnah oziroma v OUZD, v drugih socialnih zavodih in seveda večinoma tudi v načelstvu GRS J in SPJ. Tako lepo si drug drugemu podajajo mesta, zvišujejo plače in potrjujejo dnevnice, da je res grdo, če jim hoče kdo vzeti ta božji blagoslov. Zlasti zdaj, ko je vse razbito, samo oni so tako ganljivo združeni, čeprav kapitalističnega Mar-ksa še ni bilo. da bi bil zaukazal:
»Kapitalisti vseh dežel, združite se!“
Iz ljubljanske okolice-
V občinah Zg. Šiška in Šmartno pod Šmarno goro so dosegli naši sodrugi pri občinskih volitvah po častnem in požrtvovalnem boju lepe uspehe, kljub temu da različnih javnih in skritih sovražnikov malega kmeta in delavca tudi v teh razmeroma maj-hnih občinah ne primanjkuje. V občini Šmartnem so dobili naši sodrugi kljub veliki protiagitaclji zlasti od strani farovža in orjunaških eksponentov zaupanje od večine prebivalstva, naša lista je dosegla absolutno večino s 13 mandati. To grize Jutrovce' in zato skušajo s tendencioznimi izmišljotinami o-malovaževati popolnoma mirne soobčinarje. In če ne morejo s čim drugim na dan, pa razširjajo v svojem tkzv. »demokratskem* trobilu različne laži kakor n. pr. to, da so naši sodrugi pravzaprav komunisti. Mi se sicer imena komunist ne ustrašimo, ker naši člani natančno razlikujejo »komunista* od socialista in ne istovetijo obojega. To bi pa priča-kovali tudi od prizadetega .Jutrovega* dopisnika, ki je inteligent in bi več moral znati nego navaden delavec in kmet, to tembolj, ker je bil še pred kratkim naš član. Zapustiti nas je moral najbrže zaradi
UPTON SINCLAIR.
114. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
»Jenki prihajajo!“
To pasem je France dostikrat slišal, ampak zdaj bi se morala glasiti: »Jenki so tukaj 1“
Vse gozdne globeli in strmine, po katerih je blodil Kremen s svojim motociklom, so bile polne svežih, gladko obritih vojakov v čistih uniformah, ki so bili poslani na fronto, da se prvič spopadejo z Nemcem. Štiri leta so čitali o Nemcu in ga sovražili — poldrugo leto so se pripravljali na sestanek z njim — in končno je prišla ura priložnosti ko si ga lahko ogledajo! Neskončne procesije avtomobilov so se pomikale po cesti in avtomobili so bili polni vojakov, kmed katerimi je bila tudi mornarska pehota. Ob štirih zjutraj so šli na pot stlačeni na vozovih ko sardine v škatljah; eno ali dve milji od gozda so pa sardine poakakele z vozov in planile v vojno.
*
* *
France je šele čez dolgo časa vedel, da je bil priča velikemu dajanju svetovne drame. Štiri mesece so Nemci prodirali proti Parizu — pošast z možgani inženirja si je kakor gozdni požar iz-jedala pot in nič j« ni moglo ustaviti. Svet je za-
drževal sapo, vedoč, da padec Pariza pomeni konec vojne in vseh stvari, ki so drage svobodnim ljudem. Ravno zdaj je naredila pošast svoj zadnji in največji naval in francoske čete so bile raztrgane. Ameriške čete so bile poslane v boj ob času največje krize.
Ukaz je bil, da drže črto za vsako ceno. Ali to ni bilo dovolj Američanom. Ustavili so Nemce, vzeli jim ofenzivo iz rok in jih pognali nazaj. Največji ponos in cvet pruske armade je bii tepen in moral je bežati pred novimi četami iz Amerike, iz katerih so se Prusi ves Čas prej norčevali.
Bii je udarec, katerega niso Nemci nikdar preboleli. Pridobili niso bili ne ene stopinje več v smeri proti Parizu; ravno narobe; bil je začetek njihovega umikanja, ki ni prenehalo, dokler niso nemške čete prekoračile Rena. To ie bilo delo Jenkov. A-meričani so zdrobili nemško ofenzivo s pomočjo Franceta Kremena! Kajti France je bil prvi v boju! France je branil trdnjavo, dokler niso prišli Američani! Resnica! Če ne bi bil France pomagal pri strojnici, če ne bi bil čepel v jami in pošiljal krogle iz puške in avtomatika v napadajoče Nemce — če jih ne bi bil zadrževal celo uro — kdo ve, akone bi bili poplavili vsega gozda in Jenki morda ne bi bili imeli nikdar prilike, proslaviti se z zmago pri »Chatty Terryju“! Tok svetovne zgodovine bi bil mogoče ves drugačen, če na bi bilo majhnega socialističnega strojnika iz Leesviiln, Amerika, ki se je
Ponudil, da poišče v gozdu »Bellovv* tajinstveno in nikdar najdeno »Botteree Normb Coft“.
XXIV.
France Kremen na drug! strani socialnega prepada.
France pa ni bil razpoložen, da bi bil premišljeval o svoji slavi, ko je korakal s francoskimi tovariši z bojišča. Glava ga je bolela, da mu je hotela počiti, in levica mu je gorela, kakor da je v ognju. Vrhutega pa je doživel še nekaj, kar mu je naenkrat prepodilo vse misli na bitko iz glave.
Eden Francozov je zapazil moža v francoski uniformi, ležečega ob stezi, po kateri so se opotekali v ozadje fronte. Ni bil vojak, pač pa bolniški strežnik, kar je pričal znak rdečega križa na rokavu njegove bluze. Bil je ranjen v plečih in nekdo mu je zamašil rano ter ga pustil na mestu. Francozi so ga vzdignili in mu pomagali, da je počasi krevsal z njimi, opiraje se na njihove rame. Ko je France zagledal njegov obraz, ga je spreletelo po vsem telesu. Zdel se mu je znan. Videl je že ta obraz ali saj temu podobnega — in sicer v izrednih okoliščinah, V globočinah njegove podzavesti je hitro oživelo staro čustvo in naenkrat je izbruhnilo na dan, kar je bilo že pozabljenega. Saj ni mogoče! Absurdna misel! Ampak —- mera biti! Bilo je! Ranjeni francoski bolniški strežnik je bil Hugon Granltch 1
fthichtovo-mllo'
varuje Vaše drago perilo.
Pri ttaKnptt pazile na itnc „Sch!cbt“ in na znanke --------------------- „J«Wn“!
tega. ker se ni hotel niti toliko potruditi, da bi se naučil razlikovati socializem od »komunizma". S tem če je bil kdo svojčas ujetnik v Rusiji, še ni rečeno, da mora biti tudi že komunist. Sicer pa mi dobro vemo. da ima podtikavanje komunizma baš sedaj svoje posebne namene in da bi zlasti Jutro' s svojimi čednimi podeželskimi dopisniki spravilo najrajši vse pod komunistični klobuk, kar ne pleše po njegovi volji. Tako izgleda ,Jutrov‘ demokratizem in njegov dopisnik s stališča tiste toliko poudarjene narodne edinosti ne more dočakati trenutka, da bo za njegove sodržavljane istega jezika ampak drugega naziranja, kakor jim ga pač narekuje to njihovo življenje samo, kmalu zopet funkcioniral hrib Grmada kakor v starih časih.
V občini Šmartnem so bili naši sodrugi že v prejšnjem obč. svetu v precejšnji večini in so s spretnim gospodarstvom zadolženo obč. blagajno napravili aktivno, obenem pa še druga Občinarjem koristna dela. Torej nič protidržavnega ali nečloveškega. Značilno je torej, da mora biti poglavar gonje proti delavcem in malim kmetom baš učitelj Macarol, torej inteligent, ki bi moral take reči razumeti in ki ima za takšno pedagoško delovanje med ljudstvom najmanj vzroka, zlasti pa ker ga delavci puščajo drugače popolnoma na miru. Z lažmi obrekovanjem in preganjanjem z raznimi oblastmi se ne ustvarja tisto .narodno edinstvo", na katerega hoče imeti patent Orjuna. ki ji je učitelj Macarol vnet eksponent. Po našem mnenju je za učitelja vsekakor drugačno zadržanje primerno nego pa razširjanje sovraštva med delavsko-kmetskim ljudstvom v majhni podeželski občini. Mi hočemo miru in ustvarjajočega dela!
Slične stvari kakor v Šmartnem pod Šmarno goro vladajo tudi v Zg. Šiški. Pri letošnjih volitvah je dobila naša lista 7 mandatov, poleg SLS in SKS pa je dobila demokratsko-orjunska lista 11 mandatov. To pa je demokrate ujezilo, ker sta jima manjkala samo dva mandata, da bi dobili občino v svoje roke. Radi tega so delovali na to, da se občinske molitve razveljavijo, kar so radi pomanjkljivosti svoje lastne liste tudi dosegli. Tudi v tej občini je značilno, da sovražijo delavca in govore, da delavec n. pr. itak ne more biti za župana, ker je brez imetja. To seveda govore ljudem, ki ne poznajo zakona. Ta zakon tozadevno ničesar ne prepoveduje in je torej demokratičnejši nego demokrati sami. Baš našim sodrugom kot zastopnikom delavskega sloja v zadnjem občinskem svetu ne more nihče nič očitati. Vedno so stremeli za tem, da pri-dejo koristi neimovitih slojev v občini tudi do veljave, ne samo koristi bogatašev. Baš v zgornješi-šenski občini so naši sodrugi obč. svetniki pripomogli n. pr. do tega, da so revni vajenci v obrino-nadaljevalni šoli dobivali po občini šolske potrebščine brezplačno, kakor to zahteva naš socialistični program sploh za vse šole [obče politične zahteve, točka 10]. Pa bi znali še marsikaj za delavca in malega kmeta koristnega našteti!
Čudno je le, da tudi v zgornješišenski občini vodi gonjo proti delavnemu ljudstvu nadučitelj Kor-
ber orjunaški eksponent seveda. Pa ne samo da sovraži revnega človeka, ampak zlorablja tudi šolo za volilno agitacijo. Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile tik pred zaključkom šolskega leta, je povabil ta dični pedagog več očetov šoloobveznih otrok k sebi in jim je razlagal, da njihovi fanti in hčerke sicer niso popolnoma na mestu, da pa vsčeno lahko pojdejo v višji razred. »Kakšno stališče pa zavzemate k predstoječim obč. volitvam?" je nenadoma padel čez nekega k sebi povabljenega očeta. To se torej pravi izvajati indirektno nesramen pritisk in zlorabljati mesto učitelja in vodje v volilne namene. Tudi o tem gospodu smo mnenja, da bi imel tisoče vzrokov držati se kot pedagog v prvi vrsti svo-jega vzvišenega poklica in pustiti vsako izzivajoče partizanstvo v mirni vasi na stran. Pa najbrže pojmuje g. Korber svoje pedagoško delovanje zelo čudno. Tako n. pr. po navadi ne kliče v šoli otroka z njegovim imenom, ampak s kakšnim izmišljenim priimkom. Takšno postopanje s strani samega šolskega vodje na vsak način slabo vpliva na mlade duše in se dobri ljudje in plemeniti karakterji na ta način ne vzgajajo.
Tudi v Zg. Šiški podtika vajo demokrati po svoji lažnivi metodi našim sodrugom komunizem in je imel radi tega že marsikateri opravka z detektivi, ki vohajo v zgornješišenski občini strašne pro-tidržavne zarote. Pa nič ne de! Naše delovanje sloni na načelu javnosti in kot tako ne more biti drugačno kakor popolnoma pošteno, ker proti slabim namenom, korupciji, nepoštenosti itd. se že sami borimo. Obžalovanja vredno je, da se za protide-lavske akcije vedno najde kak judež med delavstvom samim, kakor je to tudi v Zgornji Šiški v osebi nekega poštarja, ki se pridno eksponira za gg. demokrate, Torej človek baš iz vrst tistih državnih uslužbencev, ki so bili dozdaj najbolj teptani, tepeni in izkoriščani, pomaga svojim lastnim in svojih vrst sovražnikom! Tak človek se more hliniti okrog kapitalistov le iz dveh razlogov: Ali e bil po šibi grenkega življenja Se premalo tepen n hoče torej še več udarcev, ali pa se hoče za astne batine maščevati zopet nad drugimi.
Zato, proleiarci v občini Zgornji Šiški, nastopi-ob priliki novih volitev vašega obč, zastopa kot en mož v bran za vaše pravice in proti krivici, ki jo revno delavno ljudstvo tudi v občinah velikokrat občuti. Nastopite kot jeklena moč proti zmaju splošne reakcije, ki bi rada tudi v vaši občini slavila svoje orgije na vaš račun. Kdor noče med vami sam na sebi doživeti slučajev Zaloške ceste, Trbovelj in revolverskih junakov, ta bo glasoval za naše socialistične kandidate in kljuboval vsem vabljivim nakanam reakcionarnih volkov s fašistovskimi manirami proti delavnemu ljudstvu: terorjem, masiljem in umori. Proletarci, na plan 1 V boj za svoje koristi, v boj proti or junaštvu! — Arguš.
Pitajte naš tisk!
Mladi dedič tovarne Em pire Machine ne bi bil mogoče nikdar spoznal malega socialističnega strojnika, toda France je bil tako razburjen, da je Hugon postal pozoren. Med počasnim kolebanjem skupine je Granitch zdajpazdaj z nemirnim pogledom ošvrknil svojega rojaka, ko pa so dospeli na cesto in posedli, čakaje na voz, je Hugon sedel tik Franceta in vprašal: »Ti si bil v hiši tisto noč, ati nisi ?“
France je prikimal. Mladi tovarnar izLeesvilla je bil nervozen. Njegove oči so nemirno begale sem-intja, nazadnje so boječe obvisele na Kremenu.
.Rad bi te prosil nečesa0.
»Kaj ?“
»Ne izdaj me.”
■.Zakaj bi te izdal?"
.Ne povej nikomu, kdo sem. Moja želja je. da pokopljem svojo preteklost, zato ni treba, da bi vsakdo vedel."
.Že dobro; n« povem živi duši.*
»Ali ti smem verjeti?"
»Da.“
Nekaj hipov je bil molk. Tedaj pa je Hugon vskliknil: »Ne, ne, ti boš povedal!"
„Ce rečem, da ne bom, ne bom.“ protestira France. .Dal sem besedo."
»Ti me sovražiš!"
France se je obotavljal trenutek, kakor da bi vprašal svojo vest, če ga res sovraži.
.Ne sovražim te več."
»Bog" je kriknil Hugon milo, »Saj ni več vzroka. Pošteno lem plačal vsel*
France se je zagledal v njegov obraz. Dvoma ni bilo. da govori resnico. Hugon ni bil več nekdanji lahkoživec in pustolovec. Bolestne poteze na njegovem obrazu so pričale, da je trpel, bolj trpel, kakor če bi bil par let v vojni. Ošabni aristokrat, katerega je France videl na dvorišču tovarne Em-pire, ko je psoval štrajkarje, je bil zdaj dvajset let starejši. Njegove oči so bile proseče, kalne in solzne. ko je govoril dalje.
»Moral sem proč od tam. Nisem mogel prenašati strašnega ponižanja in zasmehovanja. Poskusil sem priti v ameriško armado, toda niso me hoteli, tudi za nobeno delo me niso marali. Nato sem šel v Francijo, kjer je silno manjkalo mož, in dali so mi službo nosača ranjencev. Eno leto sem že tu. Dvakrat sem bil ranjen prej — ali zdi se mi, da se me ogiblje prekleta krogla, noče me zadeti do kraja! Ljudje, ki bi radi živeli( so ubiti, dočim jaz — ah, prekleta taka sreča!“
Hugon se je za hipec zamislil, kakor da vidi v duhu vse tiste nesrečneže, ki so umrli, dasi bi bili radi živeli. Ko je nadaljeval je bil njegov glas neizrečno mehak.
»Poskusil sem, da resnično plačam za vse svoje napake. In zdaj prosim, da me nihče ne nadleguje in me opravlja. To je pošteno ali morda ni?"
.Moja častna beseda", je dejal slovesno France, »molčal bom ko kamen. Živ človek ne izve niti besedice iz mojih ust.'
»Hvala! — Mojo ime je Peterson, Herbert Peterson."
* * *	(Dalje prib.)
Razno.
Te dni najrazličnejše časopisje mnogo pisari o desetletnici prve vojne napovedi v svetovni vojni. Najbolj se zgraža ned vojno seveda tisto časopisje, ki jo je pred desetimi leti najbolj nemoralno proslavljalo. N. pr, katoliški »Slovenec", Mi bomo to desetletnico 126. VII.J tako .proslavljali", da bomo premišljevali, koliko smo že zato storili, da se nobena vojna več ne povrne, koliko smo svoj značaj okremenili, da se eventualna vojna ne bo več vršila z našim sodelovanjem.
V Beogradu kujejo zarote sovjetske in jih odkrivajo. Aretirali so kot glavnega zarotnika načelnika ruskega policijskega oddelka — tudi to imamo pri nas! — Tarasieviča, Baje se je pripravljal stentut na kralju in Pašiča. Kaznovanih je bilo več uradnikov zunanjega ministrstva, ker niso dovolj pazno nadzirali ruske policije — torej zato ker špiclji niso dovolj pazao inšpicirali špiclje! Preiskava je baje tudi to dognala, da je Tarasjevič sodeloval pri Draškovičev em umoru. Dozdaj še nismo slišali, da bi se vršila kakšna preiskava, če je pri umoru bivšega notranjega ministra Draško-viča sodeloval tudi njegov strankarski somišljenik in sedanji minister Pribidevič. čeprav je nemogoče, da bi bila jugoslovanska policija prezrla tozadevne vesti, ki so se širile in se vedno znova ponavljajo v časopisju!
Prometni minister Popovič je izdal naredbo, da se železničarjem bivše južne železnice predujmi izplačajo. Mi postajamo polagoma »državotvorni” in žerjavovski ter upamo, da bodo vsi železničarji gladu poginili, še predno bo izdal g. Popovič novo naredbo, da se morajo predujmi zares izplačati.
Kupčija. Beograjska buržoazija se je začela sedaj zanimati za eksploatacijo reške luke. v kolikor pripade naši državi. Baroša in Delte. »Gospodarski krogi' — vrši še ravnokar medministerialna Konferenca v tej zadevi — so mnenja, da se rešhi bazen prepusti zasebni iniciativi. In točno s tem mnenjem .gospodarskih krogov" prihajajo v javnost vesti o neki inostranski družbi s francoskim in holandskim kapitalom, ki da je pripravljena prevzeti eksploatacijo za 50 let. Temu bo seveda ugodeno, ker vemo, kako je naša buržoazija navdušena za »nacionalizacijo", Država bo dobila od delniške družbe, ki jo bo tista družba nalašč za to ustanovila — 20 % delnic brezplačno. Država 20 % delnic, inostrani kapital in — Rade Pašič in Rade Pribičevič pa — profit. Ta konec reške afere smo mi prerokovali že pred tremi, šiirimi leti. Pa nismo nobeni preroki, temveč samo socialisti smo. ki imamo svojo pamet skupaj, kakor je nima 90% jugo-slovanskeoa ljudstva,, ki si pušča po različnih Ra-detih upravljati državo v korist »narodovega blagra."
Kdor je odlikovan, mora po novi naredbi plačati pristojbino. Ce nima dosti denarja, lahko na obroke ptečuje, Zapisujemo za naše čitatelje. če bi imel kdo »srečo*.
18. mednarodni sntialkoholni kongres se bo vršil v drugi polovici avgusta v Beogradu.
V Matteottijevi preiskavi prihajajo na dan čudae stvari in kar je glavno:' druga drugi nasprotuje. O tajnostnem sedmem soudeležencu pri umoru, ki so o njem poročali, da je bil aretiran v Urugvaju. poročajo zdaj. da je bil to neki šofer Panaeri. katerega so ostali udeleženci ustrelili, Bil je namreč v borbi z Matteottijem slučajno težko ranjen in so se ostali bali, da bi v tem stanju vsega ne izdal. Res. večje pokvarjenosti si ni mogoče misliti, nego jo goji ta za narodov blagor in narodovo kulturo delujoči nacionalizem v svojih vrstah!
Ideje in ljudje. Nemški fašisti, znani Haken-kreuzkrji. imajo seveda tudi svoj »program". Njih program obstaja v tem da skušajo nemško raso ohraniti čisto vsake drugorodne primesi in ker je nemška čista rasa v nevarnosti, da se okuži z judovsko nečisto raso. se ost hakenkreuzlerskega programa obrača predvsem proti Judom — čeprav ni morda niti enega Nemca, ki ne bi imel v svoji krvi tudi nekoliko judovske krvi. Takšnim .programom* se zgodijo seveda vsak dan nove nerodnosti, bavarskim Hakenkreuzlerjem, ki šo med vsemi .najčistejši", se je pripetila te dni n. pr, največja nerod-nost, ko je bilo javno ugotovljeno, da je edini poslanec Jud v bavarskem deželnem zboru poslanec nemške fašistovske stranke! Kdo bi se pri tem ne spomnil, kako se tudi pri>nas pod plaščem najčistejšega nacionalizma skriva najbolj umazana proti-državnost in antinacionalnost, pod plaščem vere naj. grše bogoskunstvo in babjeverstvo, pod plaščem socializma najbolj kapitalistični kristano-korunovski individualizem!
Nenavadna sekatura. V mestu Antvverpea na Belgijskem so se pojavili milijonski roji čebel, ki so se spustili na kandelabre in na hišne fasade. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno. Mestni svet je moral najeti veliko število delavcev, da očistijo po-samezne mestne dele teh v tem slučaju zelo neljubih gostov.
Socialistično protivojno delo. Vojni minister danskega socialističnega kabineta ie izdelal razoro-žitveni načrt, o katerem bodo razpravljali v jesenskem zasedanju danske poslanske zbornice. Po tem načrtu bo vojno ministrstvo opuščeno. Za red v deželi bo skrbela policija, poleg tega bodo ustanovili nekako rezervno policijo 7000 mož, ki jo bodo izobrazili v tro- do štirimesečnih kurzih in kt bodo njeni člani potem pravi policiji v slučaju potreb«
tekom 24 ur da razpolago. Del vojne mornarice se bo organiziral kot pomorska policija. Izvedba načrta, ki se bo izvršila postopoma v treh do štirih letih, bo stala 11—12 milijonov danskih kron, medtem ko ie morala DsnsVrg doslej v vojaške namene izdajati do 60 milijonov bron letno. Poleg lega se bo poslopje vojne uprave, ki je vredno 400 milijo* nov, lahko uporabilo v pametne namene. V slučaju, da bi vojni minister ne dobil potrebne večine za ta načrt, se bo izvedlo ljudsko glasovanje. Takšne re-' či se gode na Danskem.
Kopenhagenaki »Socialdemokrat" poroča, ds nakupujejo ameriški žitni trgovci žito po vsem svetu, ker pričakujejo bolj slabo žetev v Ameriki, Zeto šitna cena raste. — Beograjska vlada se je, hvala bogu, proti vsem visokim žitnim cenam še pravočasno zavarovala. Ona prodaja sploh vse žito v inostranstvo. Jeseni in pozimi bomo pa jedli po zmernih žitnih cenah pesek in lubje.
Ker je norveški parlament odklonil odpravo alkoholne prepovedi je vlada odstopila.
Sredi avgusta se sestanejo v finskem glavnem mestu Helsingforsu zunanji ministri poljske in baltskih držav. To je nekaka severna Mala antanta — ravno tolika vredna kakor južna Mala antanta,
V Mehiki so izvolili novega predsednika in sicer generala Plutarha Callesa. Zanj so glasovale delavske organizacije.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Bernatovic
Ljubljana«	Mestni	trg	8.
Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
INDUSTRIJSKO DELO IN VID.
Trgovinski tajnik Združ, držav v Sev. Ameriki Herbert Hoover je ustanovil sosvet za varstvo oči. Ta sosvet je priredil pred kratkim enketo, ki je zbirala podatke in izkušnje po raznih podjetjih zaposlenega delavstva glede na stanje vida. Prejela je nad vse zanimive podatke, ki iih je mnogo priobčil nevvjorški časopis »Times".
Iz teh pcročil je razvidno, da ima v Ameriki komaj polovica v industriji zaposlenih oseb normalen vid. V Fordovih tovarnah za avtomobile v Detroitu, ki je v njih zaposlenih 65.000 delavcev, so redno preiskovali oči 60.000 delavcev. Pokazalo se je, da je od teh normaino^videlo komaj 31,000 delavcev. Pri ostalih je bil vid več ali manj pokvarjen. Vsi nastavljenci te kategorije so bili po možnosti zaposleni p > oddelkih, ki ravno niso zahtevali normalnih oči. Kvalifikacijo vida so po oddelkih vedno primerno uvaževali.
Med delavstvom Fordovih delavnic je 12 popolnih slepcev, ki so primerno zaposleni, dalje 207 enookih in 253 delavcev, ki jako pomanjkljivo vidijo. Oči vseh delavcev se od časa do časa pregledujejo. Nič manj nega 11.602 osebi zdravijo redno tovarniški zdravniki — specialisti za očesne bolezni, Poučna enketa je končno ugotovila, da ima v Ameriki okroglo 25 milijonov delavcev obojega spola slab vid.
UTR1NKL
Neumnež si, če misliš, da si pameten, ko z levo bratu daješ in z desno bratu kradeš.
Neumen si. če misliš, da ti morajo biti mati, sestra, brat, oče. sin ali hči bližji nego vsak drug človek.
Neumen si, če misliš, da spadata kruh in odpadek v eno skledo.
Neumen si, če vihaš nos nad revščino drugega človeka, ki si je ni sam zakrivil, temveč si je isto-tako kriv tudi ti,
Kdor je neumen, ni socialist.
*
»Naprej* zmaguje zato, ker ga piše delavstvo samo. Pišite še bolj. da pride zmaga tem prejel
Strokovno gibanje.
Kongres jugoslovanskih tipografov je ob zaključku sprejel razne resolucije «za svetovni mir in proti fašistovskim napadom na tiskarne. Vatna je reaolucija, ki se zavzema za polno svobodo tiska ker pomeni vsako preganjanje tiska obenem ogro-ženje interesov grafičnih delavcev. Protestira torej proti zabrani javnega tiska in proti vsakim pristojbinam nanj. Ti protesti so gotovo lepi in potrebni, toda dokler se grafična organizacija ne postavi na bolj odločno razredno, ne pa samo stanovsko stališče, bodo ;malo zalegli, ravno tako kakor če učitelji sprejemajo na kongresih svoje stanovske organizacije UJU navdušene resolucije o vzgojeval-nem delu med narodom, ob istem hipu po njih glasila n. pr. .Učiteljski tovariš* članstvo UJU poživlja, naj priatopi k »Orjuni* in k demokratom. Treba je izvajati v lastni organizaciji konsekvence po sprejetih resolucijah, ne pa reči a, narediti pa nato b. Drugače dajemo samo buržoazni reakciji povod, d« izvaja konsekvence iz protialovja med beaeda-
mi in dejanji. V Beogradu je Pašič-Pribičevičevstvo n. pr. rszpustilo podružnico grafičnih delavcev. In temu izzivalnemu nastopu niso s strani grafične organizacije sledili nobeni konkretni protinastopi. V novo centralno upravo so bili izvoljeni, Dragomir Marjanovič in Sava Djurošinovič (Beograd], Dragotin Kosem in Franc Krašovic [Ljubljanaj, Vaša Jovič [Novi Sad), Brusi (Osek) Varesko [Sarajevo], Poduje [Split), Sveta Marjanovič [Subotica], Velaj, Stukovič, Jurinjak, Spilko in Kubini (Zagreb). Poslednja petorica tvori z Joštom in Starkom kot tajnikoma izvrševalni odbor.
Vestnik „Svobode“-
»Svoboda" podružnica v Celju javlja vsem korporacijam, med drugim tudi .Svobodi" v Gušta-
nju. nadalje upravam »Delavca* in .Socialista", da se njeni prostori ne nahajajo več niti pri g, Korenu, v Gosposki ulici 3, niti v Gaberjih 104, ampak v (najetih) lastnih prostorih, v hotelu, »pri Kroni", na dvorišču, — Toliko v vednost in prosimo, da vsi omenjeni to upoštevajo — Tajništvo.
NE ANGEL NE HUDIČ!
Bila je žena, ki je imela moža in vinsko čašo. Na dnu vinske čaše je bil naslikan angel. Žena je rada pogledala čaši na dno. Mož bi jo rad odvadil te neprijetne navade, pa ao bile vse njegove prošnje bob ob steno. Odgovarjala je: »Ah. ko je pa angelc tako lep! Tako rada ga gledam."
Kaj si je mož izmislil ? Vzame čašo in da na dno naslikati grdega hudiča. Nato jo napolni z vinom in čaka, da se žena poboljša,
Žena pije vino in gleda na dno. Opazi hudiča. »Nak,“ zavpije, »hudiču ga pa ne pustim niti kapljo!"
O LJUBEM KRUHU.
Gospa milostiva se je pripeljala iz mesta na deželo. Gre med žitna-v polja in opazi kmetiča, ki med pšenico dela.	•
»Kaj pa je to?" ga vpraša milostiva gospa in se čudi lepi pšenici.
»To je kruh." ji odgovori kmetič.
»Hehe," se zasmeje gospa, »pri nas v mestu pa ne jemo takšnega kruha! Samo žemlje in kifel-ce in belo pogačo."
ŠE ENA O LJUBEM KRUHU.
Milostiva gospa je videla kmeta, ki je pre-peljaval dišečega gnoja na polje.
»Čemu bo to ?" se začudi gospa.
»Iz tega bo kruh," se odreže kmetič.
»Uh," se namrdne gospe milostivi nos, »Jaz pa že ne bom več kruha jedla. Šamo žemlje in rožičke (kifelce)!“
Vladna kriza. V petek se je vršila seja radikalnega kluba, ki naj bi odločila, ali bo Pašič ali bo Jovanovič bodoči ministrski predsednik. Končne vesti še manjkajo, .blovenski narod* pa piše. da je vse za Pašiča, ,SIovenec‘, da je vse proti Pribiče-viču. Resnica bo v sredi, da so pri koritu vsi proti vsem.
DanaSnji Številki prilagamo položnice. Naročniki storite TAKOJ svojo dolžnost. — Uprava.
Dopisi.
CENJENI SODRUGI PEVCU
Pozdravljam vas vse; želel bi pa, da bi to moje pismo vsakemu nekoliko pri srcu ostalo in da bi pripomoglo k treznemu vedenju.
Kakor dobivam poročila, se malo zanimate za društvo in za uk. (Gre za celjsko pevsko društvo »Naprej", ur.) Kot vaš nekdanji podpredsednik in še sedanji član vašega društva, Vas vse lepo prosim, dajte društvo graditi, kolikor je mogoče. Kako graditi ? bo marsikdo vprašal. Z denarjem ? Ne, z rednim obiskovanjem vaj in pa da bo vsak posameznik znal cenili tiste minutice. ki so mu na razpolago za njegov napredek!
Kaj je petje pri socialistu? To je naša molitev kakor pri kristjanih očenaš. ki ga mora vsak otrok znati še prej kakor svoje ime napisati. Socialistična pevska društva so prvi razred prve socialistične šole. Če si zvest pevec, deluješ že po celem socialističnem načrtu.
V prvi vrsti se je treba učiti in učiti, za red morate skrbeti v društvu, tiste sodruge. ki ste jim vodstvo lodbor) zaupali (jih izvolili), morate poslušati. Gotovo bo vsak predsednik delal v prid društvu, če sodelujete žnjim: kritizirati pa ima pravico vsakega posameznika, ki bi hotel društvu škodovati,
Najbolj pa vas vse prosim, razumite se med seboj! Ali veste kaj je najlepše? To kar svobodnih pesmi prepevate: bratje, vsi enaki smo!!
Seveda v denarnem oziru moraš tudi paziti, da redno svoje priapevke plačuješ! Še večjo korist ima pa društvo, če se pridno učiš, ker če znate lepe pesmi, potem lahko koncerte in veselice prirejate, ki ima od njih društvo dobiček.
Sedaj pa moram nekaj napak pokritizirati, ker naši mladi pevci se preveč občutljivi! Če si socialist, se moraš neprenehoma izobraževati Ne smei
biti užaljen in zgubiti voljo do sodelovanja. Če te kak funkcionar malo cšteje in pouči.
Imam lastne izkušnje, Sodrugi, kakor vam je vsem znano, sem bil včasih res velik lump, ker sem Se včasih tudi spozabil, kadar sem imel dosti vinca. To mi seveda ni nič koristilo. V pretepe sem zašel. Vse to sem hotel premagati in izboljiati svoje o-sebno delovanje, da ne bi delal socializmu alab ugled. Sedaj sem se premagal in poboljšal. Čutim se srečnega, kakor da nimam nobenega greha nad sabo. Bil sem pri spovedi) Pa ne da bi kdo mislil, da pri gg. klerikih, temveč pri samem sebi. Pokoro sem si pa to naložil, da o tistem, kar sem se sam učil, učim še druge, nezavedne. Če bi tega ne delal, bi imel zopet greh. Kar sem v mladih letih zamudil, hočem sedaj nadomestiti.
Sodrugi, vzemite si to v vednost in delujte tako dalje To ne gre samemu pevskemu društvu »Napreju" v vednost, temveč vsem delavskim društvom.
Drugo leto bom že zopet med vami redno deloval.
Vaš pevski brat
F. Oset.
Hrastnik, Ker je z 21. tm. potekel rok glede pojasnitve vzroka razdružitve kons. društev in ker Čobal ne namerava dati pojasnila, sem primoran sledeče izjaviti: Dne 18. aprila 1923 se je vršil v Hrastniku sestanek članov Kons. društva, na katerem so se natančno ~ pojasnili vzroki in zahteve podružničnih članov v Trbovljah. Ker se tem zahtevam od strani odbora, v katerem so imeli Zagorjani večino, ni ugodilo, so trbovelj. člani prvi sklenili razdružitev oz. odstop; nakar so, kakor omenjeno, tudi člani v Hrastniku enak sklep naredili. Tozadevni natančni sklep iz Trbovelj in zapisnik bo s. Jeretin objavil. Pribijem, da so člani v Hrastniku natančno informirani in se le čudim, zakaj isti hudomušnež sam [če je član Kons. društva) ne pojasni vzrokov razdružitve. Glede Čobalovega besedičenja sem pa mnenja, da ni na mestu, če si ne upa članom v Velenju čisto resnico povedati, ampak vpije kakor otrok: .oni je kriv, ne jaz." Zakaj se pa ni niti pri eni seji v Zagorju grajalo da lenuharimo, temveč je odbor vedno potrdil delo, katero sva opravljala tamkaj? Mnenja sem pa kakor sodrug Jože Rednak iz Velenja [ki mi je natančno pisal o celi zadevi) da stvar ni vredna, da se razpravlja.
K. Malovrh.
[Nam se zdi vredna! Drugače ne bodo imele delavske organizacije nikdar potrebnega zaupanja delavstva! Zlasti še tam. kjer se člani trboveljskega društva bahajo, da so si dali svoj rezervni fond rešiti, Hrastničanom ga je pa Čobal odnesel v centralo, Tako se vsaj govori in take govorice zelo škodujejo zaupanju. Op, ur.)
Iz Celja. V pondeljek (21. VII.) ob 9. zvečer je šel naš poročevalec mimo »Narodnega doma" domov. Pred gostilno zagleda precejšnjo kopico (do 20) mladih in srednjih možkih, med njimi 4 Orjunaše v kroju. Kaj bo? Komandant omenjene čete, menda mu pravijo čelnik. je skomandiral četverostop in je stopil na čelo. Korakali so po vsem mestu, najprej do kolodvora, potem do pošte, po Cankarjevi cesti, Kralja Petra cčsti čez Glavni trg in Gosposko ulico nazaj pred »Narodni dom". Ves čas med potjo so prepevali svojo himno in še druge pesmi, po trikrat in še večkrat eno in isto. — Zadržali so se sicer jako mirno, le tu pa tam je kateri gledalec od strani vzkliknil potihem »Živio Orjuhal" kar so korakajoči sprejeli z »Zdravo!" — Ko so se vrnili pred .Narodni dom", so šli vsi kompaktno v — gostilno. Poročevalec je nekega Orjunaša vprašal, kaj da je vse to bilo in ta je izjavil, da so se trije Orjunaši vrnili iz zapora in da so sedaj »veličastno" proslavili to vrnitev, [Še .ve-ličastnejše" jo bodo seveda proslavljali v gostilni. Op. por.) Poročevalec si je tisto izjavo zapisal in hotel iti stran, pa je pritekel en Orjunaš v kroju za njim, takoj za tem drugi in sta zahtevala, da se vrne. Tam je stal čelnik v družbi svojih tovarišev, obstopili so poročevalca in čelnik ga je vprašal, zakaj hodi izzivat z listki. Ta se je seveda branil očitka provokacije in je povedal vsebino svoje notice. Nekateri so hoteli z njim še "privatno" govoriti — morda so ga hoteli povabiti na skupno proslavljanje izpuščenih »ujetnikov*, pa jim čelnik ni pustil do besede. Ko mu je poročevalec na vprašanje, kakšnega političnega mišljenja da je, odgovoril. da je socialist, ga je »milostno" odpustil z izjavo, da bodo že videli, kakšno poročilo bo list prinesel. Nekaj imen je še treba pripisati, katerih nositelji so se odlikovali pri tem sprevodu. V prvi vrsti pride v poštev Rudolf Ranker, frizerski pomočnik v Vrbančičevi brivnici v Gaberjih nasproti Mestnega mlina. — Delavstvo, ki je zahajalo in še zahaja v to brivnico, naj se je odslej rajši izogiblje in naj si poišče drugega brivca (če je kateri boljši! Pri nas nobeden ne inserira! Op. por.) [To ni točno! Večkrat smo že objavili celjsko brivnico med inseratil Op. ur.] Svojemu sovražniku naj nikar nihče ne nosi vratu pod britev! V poštev bi prišli še Jo-
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, sjs najbrž tudi vašega denarja ne marajo. §sa
Ustrezite jim!
sip Beakoč. uradnik pri srezkem poglavarstvu v Celju, Stanko Sedlaček, uradnik pri drž. ambulato-rlju v javni bolnišnici. Cvetko Gobec, sin narodno, socialističnega občinskega odbornika za.mesto Celje ter neki Žerjal, katerega oče je v Primorju baje fejst pristaš fašistovskih črnih srajc. (To izgleda kakor očitek, pa ni! Kdor brani državo z nasiljem kot or-junaš v Jugoslaviji, je vreden sin svojega faustovskega očeta v Italiji. Op. ur.) Povečini so taki, ki jedo delavski kruh. — Ce se na takih zgledih nehvaležnosti delavstvo ne bo spametovalo in stopilo v organizacije ter šlo v volilni boj z zavednostjo proti nezavednosti, potem je njegova neumnost neprenosljiva. Pika.
Črna. [Vsem črnskim klerikavzarjem v vednost. ki hodijo na solnce s svojimi od masla mast-nimi glavami.] Zopet se gospodje oglašajo v svoji lažnjivi »Pravici", št. 28, z dne 10. tm. o »Bernotov-cih“ in njihovem kanonu. Spustiti bo treba še kako bombo v javnost, ker kanonada in zadaja eksplozija 25. VI. sta dobro učinkovali, da ste se za vašo hinavščino io žongliranje naučili bolj moralne članke pisati. Ko smo čitali vaš list, nismo aašli v njem nič drugega kakor nacionalno-versko navdušenje. — Vprašamo vas, kje ste pozabili katekizem, da ne najdete v njem 10 božjih zapovedi? Preči-tajte si 6. in 9. zapoved, ker so vaše ovčice nanji že popolaoma pozabile! Evo, g. župnik, raztolmačite jim krščanski aauk. namesto da delate na prižnici račune, koliko prebivalstva je v vaši iupaiji in koliko bi moralo za zvonove prispevati, ker še polovica ni nič! Po vašem receptu bi moral vsakdo 18 Din prispevati, toliko bi torej prišlo na vsako glavo. Ubogo ljudstvo premisli vendar, kdo it a dobiček ! Pa, ker ne bo vse ljudstvo dalo in če pomislimo, koliko vas je še ostalo, bo moral vsak iz vašega sorodstva lOkret po 18 Din plačati g. meznarčku za zvonenje. — Vprašamo tudi, kje je
vaša klerikalna radodarnost do bližnjega — saj ste sv. pismo izgubili iz dejanja! Drugače bi ne mogli zahtevati od občiae pogrebnino za občinske abožce. Zato so vam stari koroški zakoni trn v peti. le pri obč. volitvah vam ugajajo! — Ej, naprednjaki, ABC v roke. da ne boste prihodnjič postavili črk narobe pri slavolokih, ko se zgražate zamdi zadnje kano* nade na vaša drevesa in slavoloke! Zakaj ste pa prosili ljudi iz .Bernotovega zverinjaka", da so vam pomagali drevesa postavljati? V Mušeniku so plačilo obljubili in vam na žalost le drevesa prepustili, da jih zapijete v alkoholu. — Čast komur čast — to je vaše geslo, primite se sami za nosove, saj so že itak vsi bakreni po popitem žganju. — Tudi vam bomo vašo uganko rešil tako, da politika in cerkev si nista nič v zvezi. Spomnite se, kleriki, samo na Kristusov nauk: Daj Bogu kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega [sam pa nič ne imej, op. por.] potem pa pridite zopet na solnce, da »Naprej* buržoazijo napada! Kaj ne počenjate vi sami bogoskrunstvs. ko izrabljate vero v politične napade! Ej, g. Strugar, ki si imel v avojem pozdravnem govora vsa usta polna krščanskega prepričanja — v resnici je bil ta govor le poln samohvale. Le čitajte kako je hotel hudič zapeljati Kristusa, naj ga moli — prav tako pa si sam raz-kazoval z rokami, kakor da so vsi delavci kleri-kavzarski podrepniki. Le poslušajte besede vašega nadpastirja. da Orli samo na zunaj paradirajo, v cerkvi jih pa ni videti! —- Ker v vaši .Pravici" tudi denuncirate, si zabeležite sami dogodke v predvojni ia medvojni dobi, ko ste lezli Habsburgovcem pod peto in prodajali našo ubogo paro, ščuvali proti Srbom in denuncirali ljudi kot veleizdajalce in to nB tako gnusen, nemoralen, umazan, klečeplazki način, da bi človeka kap zadela. Spomnite se, kako ste agitirali za vojno posojilo in kako ste izmozganemu ljudstvu zadnje krajcarje izmozgavali, Mi že
Znižane cene za otroške vozičke!
Nori modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov In dvokoles „TRIBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška oesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji in razni drogi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko.
Gaspari & paninger, |Barlbor
— Pletenine, drobnine, galanterija. — NA DEBELO
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
•Perilo za delavce, srajce od 52-80 Din.
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaačak potpttff h> petami. Prednosti proti kožnimi potplati 90 večja trajnost in vzdržljivost čevljev,
In ugodna hoja, ter niška cena.
J*f»t*vajte edino le »Palma«,
IlillllllhlllllllllltllllllllllilKilllllllllllllitllillllltllllllllltllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIllIlilDIlll
la. usnjene suknjiče
od Din 1.400 do 1800 v črni in rujavi barvi, nadalje
nepremočljive dežne plašče
od Din 350 do 800 Vam nudi v največji izbiri konfekcijska industrija
DRAGO SCHWAB
Ljubljana.	Dvorni	trg	3.
Specialna delavnica za usnjene obleke."Pismena naročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne densr.
||l***l|||llM||||MMl|||lllt|||||IH|||||lll|||||H|||||llll|||||lll|||||H|||||im|,|||lt||j|||ll||||||lli|j|||IM|||||ll||||lllll|||lllll|||||lll||
Franc Szantner, Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala.
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo booato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—:
razumemo, zakaj vam ni bila igra 1. maja .Kralj na Betajnovi" všeč, Kakor se je dajal v tej igri črno suknjeni farizej podkupovati po .kralju". tako se dajete danes vsi dr. Korošci podkupovati, Čez 10 let pridete zopet z drugačnimi frazami na dan! Da* našnja bomba naj vam zadostuje, če pridete zopet na solnce. pa bomo v vas spustili eno kalibra 42. saj jih poznate, ko ste jih pa sami blagoslavljali v tistem času ko ste orožje proti vernim Italijanom blagoslavljali in zvonove za kanone dajali, — Pika.
Lahko nagnjenje k preblajenju? Prevelika občutljivost! Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim FellerjevimElza-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Kot kosmetikum 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev: 36 dvojnatih ali 12 špecialnih steklenic 214 dinarjev in 10% doolačila razpošilja: lekarnar Evgen V, Feiler. Stubica Donja, Elzajrg št, 252. Hrvatsko.
Lastnik: ..Sloga". r. z. z o. p Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
26 VII. Tiskarna bratov Rumuret v Krškem usn
POZOR!
Delavci kupujje kruh iz pekarne
Iv* Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Obei^an za Kresiio'12. Poleg gostilne Jebžek v O el j vi.
Delavci, pozor!
Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dokler traja zaloga — po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju.
Ojtrofti i Kob«jialj, Zagreb,
Petrinjska ui. 55.
■■■■
KLOBUKE
za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnike, plašče itd. kupite najceneje pri
Jakobu Lahu
V MARIBORU, GLAVNI TRG 2.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
UČITELJSKA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN ORADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD.
Stereot I pija	Litog	raf I Ja
Josip Vranjek,
dežnikarna v Celju, Kralja Petra cesta.
Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din.
DOMAČE DELO.
V lastnem
interesu
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih in ne kako ponaredbo. ■■
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi se posebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: ime »Franck« in »kavni mlinček«, —
»Pravi (FRANCK: i mlinčkom« zboljSule in pooonjuj« vsako kavo!