roman vejica stavek glagol oklepaj svobodni verz pisec beseda priredje stavek zaim2ek Slovenščina 2024 vLerstnteik bXeXsVeIIdil predmet ISSN 1318-864X v šoli poudarek metafora osebek pravljica izvor prislovno določilo črtica poved veznik priredje pesnik izjava odvisnik Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana naklon stavčni člen esej poved glagol intona vejica samostalnik oseba pika osebni zaimek roman vejica stavek glagol oklepaj svobodni verz pisec rom glagol beseda priredje stavek zaim2 Slovenščina beseda 2e zaimek 02k4 vLerstnteik bXeXsVeIIdil ISSN 131 v šoli predmet vrste bes veznik 8-864X poudare poudarek metafora osebek pravljica poved črtica poved izvor priredje pesnik prislovno določilo veznik Vsebina ZA UVOD DIDAKTIČNI IZZIVI Mag. Mirjam Podsedenšek I Ali Modri otok je? I 1 Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri pouku slovenščine v osnovni šoli I 35 RAZPRAVA Anja Sobočan I Snovanje domačega branja na romanu Mira Sušić I Ideologija in mladinska književnost I 3 Dušana Čatra Ekstradeviško I 44 Bojana Modrijančič Reščič / Pesnik Nabrežine I 49 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE PREDSTAVITVE Mag. Mirjam Podsedenšek I Prepusti se, življenje že ve I 21 Marijana Starc I Ljubezen na daljavo – predstavitev Pavlina Kovač I Kako Modri otok spreminja tebe in mene I 22 gradiva za roman v pismih I 55 Luka Dobaj I Modri otok je knjiga, ki je odprta in živa I 23 Mag. Mirjam Podsedenšek I K zborniku Jezik kot temelj Katarina Smrdel I Prepusti se, življenje že ve I 25 narodne identitete I 62 Neža Gračner I **** I 26 Dr. Ljiljana Kač I Pedagoški forum ob evropskem dnevu jezikov v letu 2023 – z učenjem jezikov Ilenija Prezelj I Zdi se mi, da človek piše širimo obzorja I 64 vse življenje eno samo pesem. I 28 Eva Tofant I Umetnost v družbi ali družbena umetnost I 29 Jan Volf I **** I 31 Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 574. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Slika na naslovnici: Pinter, Tihomir (2006). Ivan Minatti. URN:NBN:SI:IMG-P815928O from http://www.dlib.si. Rokopis in tipkopis iz zapuščine Ivana Minatija hrani NUK. stavčni člen esej poved glagol inton vejica samostalnik oseba pika osebni zaimek an oklepaj stavek svobodni verz pisec stavek ZA UVOD priredje Slovenščina edil predmet črtica v šoli prislovno določilo Mag. Mirjam Podsedenšek I odgovorna urednica k metaforaosebek izvor pravljica priredje pesnik Ali Modri otok je?1 Zagotovo. Pa ne le zato, ker je o tem prepričana večkrat nagrajena avtorica Irena Androjna, ki je napisala mladinski fantazijski roman s tem naslovom, pač pa zato, ker je v literaturi, domišljiji in ustvarjanju mogočih in verjetnih zelo veliko stvari! Na Modrem otoku literature se v tej številki lahko srečamo z razpravo Ide- ologija in mladinska književnost Mire Sušić, ki nam približa znani mladinski roman, povest Toneta Seliškarja Bratovščina Sinjega galeba. Razčlenjuje prvo, predvojno izdajo, in jo primerja s kasnejšo, ki jo je za natis in objavo prilagodil pisatelj sam, avtorica pa s perspektive časa in prostora opazi in utemeljuje sledi Slovenščina v šoli 2 XXVII. letnik družbenega razvoja in njegovo povezanost z literaturo in vpliv nanj. leto 2024 ISSN 1318-864X Rubrika Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje je seveda Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana prav tako v celoti posvečena književnosti in literarnemu, le da so mladi pisci Predstavnik: dr. Vinko Logaj prvi iskalci pravega izraza o književnem delu in pisanju, ne le kot nagrajeni Uredništvo: udeleženci tekmovanja, pač pa predvsem kot iskalci odgovorov na vprašanja mag. Mirjam Podsedenšek (odgovorna urednica) človekovega bivanja in biti, saj se pogosto, posredno in neposredno, sprašu- dr. Lara Godec Soršak (Pedagoška fakulteta Ljubljana) Mira Hedžet Krkač (Koper) jejo: »Kdo sem?« in »Kam želim iti?«. Mladostniki znajo in zmorejo primer- dr. Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta v Ljubljani) jati življenje nekdaj – kot ga zaslutijo in lahko spoznajo v Lainščkovem Pe- dr. Maja Melinc Mlekuž (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko) telinjem jajcu ali Jančarjevem romanu To noč sem jo videl – s sodobnimi Bojana Modrijančič Reščič (Šolski center Nova Gorica) spoznanji posameznika danes. Vlado Pirc (Zavod RS za šolstvo) dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta Ljubljana) dr. Miha Vrbinc (Deželni svet za Koroško) V skorajda brezčasni liriki Minattijeve poezije, sredi drobnih, majhnih, pre- Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica (za prostih stvari vidijo smisel in lepoto, prepoznajo svetlobo in trpkost, tudi tr- revijo Slovenščina v šoli), Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica; pljenje in izgubo. tel. 05/330 80 79; mirjam.podsedensek@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Katja Križnik Jeraj Njihovo pisanje potrjuje misel, da je branje naravno in potrebno, tako kot Prevod povzetkov: Bumblebee, jezikovno svetovanje, vsakršna srečevanja in srečanja z literaturo in literarnim − kot si v Didaktičnih Polonca Luznik s. p. izzivih želita in o čemer pišeta Vanja Kavčnik Kolar v prispevku Razvijanje Oblikovanje: Simon Kajtna kritičnega branja pri pouku slovenščine v osnovni šoli ter Anja Sobočan ob Prelom: Art design d. o. o. domačem branju in romanu Dušana Čatra Ekstradeviško. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 470 izvodov Predstavitve so lahko zanimive zato, ker se v prispevku Marjane Starc in pisa- Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana; nju o Ljubezni na daljavo ohranja tudi vez med preteklim in sedanjim; želi biti faks: 01/300 51 99; zalozba@zrss.si in je pričevanje o vztrajnosti in trdnosti aleksandrink. Letna naročnina (3 številke): 35,00 € za šole in druge ustanove, 26,25 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; za naročnike iz tujine 40,00 €; cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €; v cenah je vključen DDV 1 Irena Androjna (2021). Modri otok. Mladinska knjiga. I 1 stavčni člen esej poved glagol vejic intona vejica samostalnik oseba rom Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2024 gla Tudi jezika, ki je temelj narodne identitete v predstavitvi istoimenskega zbornika Društbva ese katoliških pedagogov Slovenije Mirjam Podsedenšek, in spoznanji Pedagoškega foruma v preteklem letu, o čemer piše dr. Ljiljana Kač. Literatura lahko vedno znova oživi, zlasti če pisatelj ... »Dvori(m) eni sami oblasti – življe- nju2,« kot pravi pesnik Tone Pavček. zaim vrst poud črtica p vez 2 Gombač, Andraž, Ipavec, Maksimilijana (2008). Dvorim eni sami oblasti – življenju: pesnik Tone Pavček bo v ponedeljek praznoval 80. rojstni dan. Pogovor o volitvah, ljubezni in sovraštvu, Istri in Dolenjski, življe- nju in smrti. V: Primorske novice, 62 (224), 16–17. IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO SKUPNI Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) je najpomembnejši dokument EVROPSKI Sveta Evrope na področju jezikovnega izobraževanja. Novejša publikacija, JEZIKOVNI OKVIR: imenovana Dodatek k SEJU, obstoječi SEJO dopolnjuje z nekaj novostmi, kot UČENJE, POUČEVANJE, OCENJEVANJE so opis zmožnosti rabe znakovnih jezikov ter lestvice za posredovanje. V pomoč pri delu bo učiteljem jezikov, strokovnjakom za snovanje učnih načrtov in preizkusov znanj ter strokovnjakom s področja slovenskega znakovnega jezika. Dodatek Dostopno v Digitalni bralnici ZRSŠ: www.zrss.si/digitalna-bralnica/referencni-okviri-kompetenc/ I 2 naklon an vejica gol oklepaj RAZPRAVE da pisec Mira Sušić I DIZ Jožef Stefan, Trst ek stavek priredje e besedil Ideologija in mladinska svobodni verz predmet književnost arek metafora osebek pravljica oved izvor Ideology and Youth Literature priredje pesnik prislovno določilo nik izjava odvisnik Izvleček Ključne besede: V članku bomo najprej predstavili avtorja, zatem bomo analizirali predvojno in ideologija, mladinska povojno izdajo Seliškarjeve Bratovščine Sinjega galeba. Posredovali bomo kon- književnost, cenzura, kolektiv, kreten primer ideološkega vpliva na besedilo. Pod drobnogled bomo postavili komunizem, pluralizem meščansko in komunistično verzijo besedila. Razmišljali bomo o moralnih vrednotah, ki jih knjiga posreduje. Pozornost posvetili bomo besedišču pripovedi v različicah besedila in opisali družbene okoliščine, ki so botrovale izbiri besedišča. Abstract Keywords: T he article introduces the author and then analyses the pre-war and post-war ideology, youth literature, editions of Seliškar‘s The Brotherhood of the Blue Seagull. It provides a specific censorship, collective, example of ideological influence on the writing. It examines both the bourgeois communism, pluralism and communist editions. It reflects on the moral values conveyed by the narrative. It pays attention to the vocabulary of the narrative in both editions and describes the social cir- cumstances that led to the vocabulary choice. Kratka predstavitev avtorja Pisatelj in pesnik Tone Seliškar sodi v klasiko mladinske književnosti. Bil je učitelj, novinar in urednik. Življenjske izkušnje so vprlivoale mna izbairon vejica motivov in tem njego- vega pesništva in pisateljevanja. Že na začetku literarnega ustvarjanja se je uvrstil med zastopnike proletarske smeri. Pisal je bodisi za ogdrlaasleg boodlisoi zak mlladeinop. Oabvejljal je za značilnega predstavnika socialnega eksbpreseionsizmea, pdoznaeje socialnega realizma. Sprva je pisal pesniške zbirke (Trbovlje, 1923; Pesem pričakovanja, 1937) in prozo za od- rasle. Pred drugo svetovno vojno je s pisanjem budil delavsko zavest in prikazal malomeš- čansko okolje v slabi luči. Tone Seliškar se je uveljavil kot uspešen pisec mladinskih del. Med pisateljeva povojna dela mladinske pripovedi sodijo Mule, Rudiz, Laiščkii, mDečeke z vkelike ceste in Fantu so zrasla ušesa. Snov je jemal iz motivov izseljevanja, življenja revnih ribičev, partizanskih priredj vrste besedil I 3 svobo stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaime pika poved glagol intonacija oseba Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 časov in spominov na svojo mladost. Za Seliškarjevo mladinsko pripovedno delo so Za Seliškarjevo značilna bodisi socialna bodisi etična naravnanost ter predvsem pravičnost vzornih mladinsko junakov, ki so nosilci moralnih vrednot. Bratovščina Sinjega galeba (predvojna izdaja pripovedno delo 1936) sodi v vrh Seliškarjeve proze za mladež. Po knjižni podlagi so leta 1969 posneli so značilna bodisi istoimensko nadaljevanko. socialna bodisi etična Bratovščina Sinjega galeba je Seliškarjeva največkrat ponatisnjena knjiga. Doslej je naravnanost ter izšlo 160.000 izvodov. Knjiga sodi v temeljna literarna dela slovenske mladinske predvsem pravičnost književnosti, v klasični kanon predvidenih literarnih del po učnem načrtu za šole. vzornih junakov, ki Matjaž Schmidt je opremil knjigo z vrhunskimi ilustracijami. so nosilci moralnih vrednot. Ideologija in mladinsko literarno delo: primer predvojne in povojne izdaje Seliškarjeve pripovedi (moralne vrednote in ideološka vizija družbe v Bratovščini Sinjega galeba) Seliškarjeva Bratovščina Sinjega galeba je zanimiv primer preobrazbe literarnega kanona in meril vrednotenja literarne vsebine in zgodbe v spremenjeni družbeni klimi pred in po vojni na Slovenskem. Bratovščino Sinjega galeba uvrščamo med pomorsko avantu- ristično prozo, v kateri so opisane dogodivščine, povezane z morjem. Gusarstvo, odkrivanje zakladov in morjeplovstvo so motivi tega žanra. V pripovedi so opisi morja, otokov, obale, vremenskih razmer in seveda občutkov literarnih junakov ter njihove navezanosti na morje. Jadransko morje je dogajalni prostor odvijanja pripovedi in zgodb. Literarno delo uvrščamo v mladinsko aktivistično prozo. Kraji dogajanja zgodbe so Galebji otok, morje in Split, čas dogajanja pa je pomlad. Socialna misel o skupnosti, v kateri se vsi trudijo za skupno dobro, je bila prepletena z nevsiljivim krščanskim nazorom v predvojni izdaji obravnavane knjige. Socialna enakost, za katero se je Seliškar ogreval, je bila gonila sila zgodbe. Literarni liki se ves čas trudijo za skupno dobro, zato ni bilo v zgodbi sporno potegovanje dečkov za skupino. Socialna ideja Bratovščine Sinjega galeba je prišla kot naročena za novo oblast. Skupina dečkov je bila kolektiv, v katerem je veljalo pravilo vsi za enega, eden za vse oziroma vsi prispevajo za skupno dobro. Ta ideja o skupnosti je bila temelj zgodbe že od vsega začetka, ko je knjiga izšla pred vojno. Po drugi svetovni vojni je ideja pripadanja skupnosti postala idejni temelj socialističnega družbenega sistema, zato ni čudno, da je Seliškarjeva knjiga ponovno izšla takoj po koncu vojne, saj jo je oblast ponatisnila in prilagodila družbeni klimi, tako da je bilo besedilo očiščeno krščanskih namigov. Jezikovne spremembe v duhu časa Besedilo je bilo spremenjeno, ker je moralo biti v duhu socialističnih vrednot in kanona lepe besede. Zgodba je po vojni ostala taka, kot je bila v predvojni izdaji knjige. Spremenjeni so bili tisti deli besedila, kjer se je predvojna izdaja dotikala kr- ščanske in meščanske tradicije. Treba je bilo ohraniti rdečo nit pripovedi, zato je Seliškar božič ohranil v obeh izdajah. »Nekaj dni pred božičem so dvignili sidro.« (Seliškar, 1936, str. 61; 1948, str. 68; 1952, str. 98) Sklepamo, da ta avtorjeva izbira ni motila oblasti, ker ni prišlo do črtanja verskega praznika v besedilu. Prav tako ni motil izraz bratovščina, ki je ostal v obeh izdajah knjige. Bratovščina I 4 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 ni bila ideološko sporna beseda, ker je namigovala na kolektiv oziroma skupino ali posadko dečkov na barki, čeprav je bila vezana na krščanstvo (krščanske bratovščine). »Težka vest me je gnala po svetu. Da, Just, zločin, ki sem ga storil nad vami, je bil z enakim maščevan. Živelo je v duši, peklo, se razraščalo in preganjalo me je iz kraja v kraj. Bil sem izgubljen, pregnan, najbolj pa me je mučila zavest, da vam nikdar ne bom mogel povrniti svojega brezvestnega dolga. Garal sem v cementni tovarni, pa mi je bilo premalo in iskal sem vsake priložnosti, da bi v igralnicah priigral nazaj denar vaših žuljev. Nada me je pre- ganjala širom naše zemlje, dokler se nisem znašel spet ob morju. Pridobil sem si ladjico, ki leži tu spodaj med pečinami, križaril po vseh zalivih ter iskal miru in izgubljene sreče … Po nisem našel ne eno, ne drugo. Ko sem od nekega mornarja zvedel, da mi je žena umrla in mi zapustila dete, sem se skril v samoten zatok in živel kakor puščavnik …, dokler me ni bolezen zgrabila. Tedaj sem potlačil v sebi ponos, ki me je vedno odvračal od namere, vrniti se na otok, s katerega sem bil izgnan, in prositi milosti - v izgubljenem očetu je rastla nepre- magljiva želja pred smrtjo objeti svojega otroka, nad katerim straši očetov greh. Pripravil sem svojo jadrnico in odpeljal. Ves mesec sem križaril med otoki, slab sem bil, bolezen me je grabila bolj in bolj, da sem po več dni počival v zatišjih in bila mi je smrt že tako blizu, da sem obupal …« (Seliškar, 1936, str. 11) V odlomku je jasno namigovanje na krščanstvo. Očeta peče slaba vest, ker je zagrešil greh, zato nima miru. Muči ga spomin na dom, ženo in otroka, ki ga je zapustil in odšel v svet. Motiv izgubljenega sina, ki zapravi imetje, ko išče srečo po svetu, je motiv izgubljenega očeta, ki v igralnici poskusi srečo, a izgubi zaslužen denar in zaupane mu prihranke ribi- čev. Igranje na srečo brez poštenega dela in truda ni torej poplačano. Očeta doleti celo ka- zen bolezni, ker je bil na krivi poti. Oče ni živel v skladu s krščansko etiko, zato je njegovo obnašanje opisano v slabi luči. Gre za kesanje človeka, ki se zaveda svojih napak, tako da se vrne domov in naredi pokoro, ko podari sinu ladjico tik ped smrtjo. Vest o smrti žene je zdramila njegovo vest in ga gnala, da se je vrnil domov kljub bolezni. Želja, da bi pred smrtjo zadnjič objel zapuščenega sina, je prispodoba očiščenja izvirnega greha. Izpoved pred smrtjo je kesanje in iskanje miru. »Izgubljeni oče« in »puščavnik« sta izraza, poveza- na s Svetim pismom, zato lahko rečemo, da sta v ozadju krščanska miselnost in tradicija. Odlomek napelje na svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu. S tem pisatelj opozori na obnašanje, ki ni zaželeno za družinskega očeta ne samo po krščanskem nauku, ampak tudi po miselnosti meščanske družbe. Skrb za ženo in otroka sta glavna, zapravljanje de- Po drugi svetovni narja v igralnici pa je huda napaka, vredna moralnega obsojanja. vojni je ideja »Težka vest me je gnala po svetu. Da, Just, zločin, ki sem ga storil nad vami, je bil z enakim pripadanja skupnosti kaznovan. Razjedal mi je dušo, žgala mi je vest in se razraščal v meni ter me preganjal iz postala idejni temelj kraja v kraj Najbolj pa me je mučila zavest, da vam nikdar ne bom mogel povrniti svojega socialističnega brezvestnega dolga. /…/ Ko sem od nekega mornarja zvedel, da mi je žena umrla in mi za- družbenega sistema, pustila dete, sem se skril v samoten zatok in živel kakor puščavnik …, dokler me ni bolezen zato ni čudno, da je zgrabila. Tedaj sem potlačil v sebi ponos, ki me je vedno odvračal od namena, vrniti se na Seliškarjeva knjiga otok, s katerega sem bil izgnan, in prositi milosti. Potlej me je zajela ena sama nepremagljiva ponovno izšla takoj želja: pred smrtjo objeti svojega otroka in storiti zanj, kar koli dobrega. Pripravil sem svojo po koncu vojne, saj jo jadračo in odplul. Ves mesec sem križaril med otoki, slab sem bil, bolezen me je grabila bolj je oblast ponatisnila in bolj, da sem po več dni počival v zatišju in bila mi je smrt že tako blizu, da sem odplul …« in prilagodila (Seliškar, 1948, str. 15–16) družbeni klimi, tako V povojni izdaji naletimo na nekatere spremembe. Oče ni več izgubljeni oče, ki je sicer da je bilo besedilo padel na dno, ker je naredil nekaj, česar ne bi smel. To sklepamo iz besed »Razjedal mi očiščeno krščanskih je dušo, žgala me je vest, najbolj me je mučila zavest …« Občutek slabe vesti ni pove- namigov. zan z namigom na krščanstvo, ampak je stvar človeške vesti, ki žene očeta , da se vrne domov, ker želi narediti nekaj dobrega za sina pred smrtjo. Beseda puščavnik, ki je ostala I 5 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 v besedilu, je del prvotnega konteksta, kjer je bilo jasno namigovanje na Sveto pismo. Bralec ne prekliče v spomin svetopisemske prilike o izgubljenem sinu, ki je razvidna v predvojnem odlomku. Narediti nekaj dobrega za nekoga oziroma za skupino, je bistvo sporočila. Očetov povratek domov ni več povezan s kesanjem in prošnjo za odpuščanje, ampak je sklenjen z željo narediti nekaj dobrega za skupnost. Beseda milost nima pomena odpuščanja v smislu krščanstva, ampak je povezana z željo odpravljanja napake, ki jo je oče storil družini oziroma skupnosti. V ozadju je torej pojem kolektiva. Če se posameznik zaveda storjene napake, lahko še prispeva svoj delež skupini. Model zaželene družbene skupnosti V povojni izdaji je v ospredju motiv Vp ovojni izdaji je v ospredju motiv izkoriščanja človeka v meščanski družbi, čeprav izkoriščanja človeka Seliškar že v predvojnem času ni bil ravnodušen do socialnih razlik. Pisatelj je v meščanski družbi, opozoril nanje tudi v predvojni izdaji knjige. Socialna problematika je bila zažele- čeprav Seliškar že v na, predvsem takrat, ko je prikazala izkoriščanje revnih v meščanski družbi. »Vaški ribiči predvojnem času ni so bili na planem morju. Bilo je ugodno vreme za lov in se bodo vrnili šele čez nekaj dni. Le ženske in otroci so ostali v naselju.« (Seliškar, 1936, str. 13) Ribiči so ribarili, medtem ko so bil ravnodušen do njihove žene in otroci ostali doma Ulov rib je bila njihova služba brez delavnika in urnika. socialnih razlik. Možje na barkah so garali, da so zagotovili družinam borno preživetje. »Na teh listih je bilo zapisano, da je hudo na svetu zaradi tega, ker človek človeka izkorišča. Ribiči garajo in trpijo, trgovec pa jim plačuje ribe tako slabo, da imajo komaj za polento … Trgovec bogati, a ribiči vedno bolj propadajo. Če bi se ribiči združili in vsi delavci na svetu v eno samo vojsko, bi bili močni in bi lahko sonce sneli z neba.« (Seliškar, 1948, str. 32–33) Glavni razredni nasprotnik delavskega razreda oziroma ribičev so trgovci, ki slabo pla- čujejo ribiče. Trgovec je simbol izkoriščevalskega meščanstva, zato se morajo izkoriščeni ribiči oziroma delavci združiti, ker v slogi in skupini je taka moč, »da bi lahko sneli sonce z neba« oziroma bi bili nepremagljivi. Ta odlomek izraža podobo, ki jo je imela komunistič- na ideologija o meščanstvu oziroma buržuaziji in delavskemu razredu, mednje je uvrstila tudi ribiče. Med vrsticami se pojavi pojem zadruge oziroma kolektiva. Geslo »Proletarci vseh držav, združite se!« je mišljeno med vrsticami. Misel o skupnosti najdemo tudi v predvojni izdaji knjige. »Marsikaj je bilo zapisano o Ko primerjamo izdajo ribiških zadrugah, še več o skupnem delu, o tovarištvu in medsebojni pomoči /…/ Misel knjige pred vojno in skupnost pa se povsod zrcali iz teh vrstic.« (Seliškar, 1936, str. 27) po vojni, opazimo, da so v povojnih izdajah V Seliškarjevi prozi obeh izdaj Bratovščine Sinjega galeba se kaže etična moč skupno- v zgodbi dosledno sti bodisi dečkov bodisi ribičev oziroma kolektiva, ki prebrodi ovire s skupnimi močmi. Delo, etična načela, kot sta poštenost in zvestoba, ter trdna volja vodijo k uspehu skupine. izpuščeni elementi Ne glede na spremembe v besedilu obeh izdaj v knjigi, je ostalo temeljno sporočilo: v krščanstva, npr. skupini je moč. predvsem aluzije na svetopisemsko priliko Seliškar ni bil očitno problematičen avtor za kanon mladinske književnosti, ki se je uvelja- o izgubljenem sinu, vil v povojnem času na Slovenskem. Bil je v sozvočju z zahtevami kanona bodisi literarne pa molitve literarnih tradicije bodisi družbene klime, ker je obravnaval socialno tematiko že v predvojnem junakov, samostan. času. Njegova Bratovščina Sinjega galeba je bila sprejemljiva za prevladujočo ideologijo komunistične stranke, ki je usmerjala utrip na vseh področjih kulture. Ko primerjamo izdajo knjige pred vojno in po vojni, opazimo, da so v povojnih izdajah v zgodbi dosledno izpuščeni elementi krščanstva, npr. predvsem aluzije na svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu, pa molitve literarnih junakov, samostan. Celo patra frančiška- na ni več v pripovedi. Spremenjen je tudi odnos do meščanstva, ki je opisano v slabi luči, I 6 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 npr. trgovci odirajo uboge ribiče in jim slabo plačajo ribe. Tak prikaz meščanstva se uje- ma z vizijo buržujske komunistične ideologije, ki je imela buržuazijo za sovražnika dela- vskega razreda, lastnike tovarn pa za izkoriščevalce delavcev. Preganjanje kulakov v dobi stalinizma v Sovjetski zvezi je jasen primer odnosa komunistične ideologije do nekaterih premožnejših slojev v družbi. Kdor je bil premožen, si denarja ni zaslužil z delom, ampak z izkoriščanjem delavcev v tovarnah in kmetov na posestvih. Element skupne moči de- lovnih in izkoriščenih ljudi najdemo tudi v predvojni izdaji. Med ribiči se je vnela debata, kako loviti: vsak s svoj barko in vsak zase ali s skupnimi močmi. »Stari Just, najstarejši ribak, pa je godrnjal: ‚Ti, ne imej nas za norca. Vemo vsi, kako se lovi, da je treba take in takšne ladje, toliko in tolikšne mrež,---A, to je za nas vsakega premože- nje! Vsi skupaj bi že!‘ To je prava beseda starina!‘ ga je prekinil Brazilec? Vsi skupaj! Da, vsi skupaj! Skupaj živite − čemu ne bi še skupaj delali ?- Vse, kar imam, priložim! Nabavimo si ladjico na motor, metali bomo v morje po dvesto metrov dolge mreže, pojdemo lovit na plano morje, kjer je morske divjačine na pretek. Skupaj delali − skupaj uživali! Da, edino to je prava beseda, starina!« (Seliškar, 1948, str. 4) Kaj lahko rečemo, ko preberemo ta pogovor? Tu gre za poveličevanje skupne moči. Pi- Ideja združevanja satelj nakaže razliko moči posameznika in skupine v stiski in pomankanju. Posameznik ljudi in lastnine je tone na dno, ker si ne more sam pomagati. Nima pač dovolj denarja, da bi si kupil ribiško bila v skladu z vizijo barko na motor in daljše mreže, ki bi mu olajšale ribolov. Konkurenca med ribiči, ki delajo družbe komunistične vsak zase, je slaba rešitev njihove stiske. Vsi garajo, a zaslužijo malo, da se komaj preživlja- stranke, kjer ni ni jo z ulovom rib. Ribiška zadruga je ideja v zakulisju pogovora. Ribiška barka, v katero bi bilo več zasebne vsi ribiči vložili denar, je simbol skupne lastnine, ki bi povečala možnost ulova rib in za- služka. Besede »Skupaj živite − čemu ne bi še skupaj delali?« ponazarjajo idejo združevanja lastnine, ker je prišlo skupnih moči. Tu gre za novo obliko združevanja ljudi in lastnine. Ta ideja je bila v skladu do nacionalizacije z vizijo družbe komunistične stranke, kjer ni ni bilo več zasebne lastnine, ker je prišlo do imetja. nacionalizacije imetja. Lahko rečemo, da najdemo idejo kolektiva tudi v predvojni izdaji. Besedilo ni bilo ideološko sporno, zato ne moremo reči, da se je cenzura spravila nanj. Po- trebni so bili le popravki, ko je šlo za odkrita namigovanja na vero in krščansko tradicijo. Besedilo je bilo pač v duhu levičarske vizije sveta. Tone Seliškar je bil prepričan levičar, partizan in po vojni je imel družbene funkcije, zato nimamo vtisa, da bi se cenzura ideo- loško spravila nanj. Seliškar je verjetno popravke naredil iz lastnega prepričanja. Peter Svetna pravi: »Zakaj s precejšno gotovostjo govorim o tem, da je Seliškar popravke naredil sam? V pogovoru z Ivanom Minattijem, tedanjim urednikom leposlovja za mladino pri Mladinski knjigi, kjer je ponatis Bratovščine Sinjega galeba izhajal, mi je Minatti dejal, da je ‚Seliškar besedilo priredil, oni so ga pa tiskali‘, da ni v besedilo posegel nihče drug kot pisatelj sam. Na to me po analizi sprememb navajajo tudi popravki, ki v besedilo posegajo mnogo kompleksnejše, kot bi to verjetno napravila urednik in lektor.« (Svetina, 2019, str. 77) Tone Seliškar je preuredil besedilo brez ideološkega pritiska, prilagodil je zgodbo novim okoliščinam in miselnosti sistema, ki mu ni ideološko nasprotoval. Avtor je dodal v bese- dilo nekatere dele, da bi ga vsebinsko približal novi stvarnosti in zahtevam prevladujočega trenda. Spremembe so očitne v nekaterih delih zgodbe, npr. v zapiskih Ivovega očeta, ko jih sin bere. »Marsikaj je bilo tu zapisano o ribiških zadrugah, še več o skupnem delu, o tovarištvu in med- sebojni pomoči /…/ Misel skupnosti pa se povsod zrcali iz teh vrstic. Na teh listinah je bilo zapisano, da je hudo na svetu zaradi tega, ker človek človeka izkorišča. Ribiči garajo in trpijo, trgovec pa jim plačuje ribe tako slabo, da imajo komaj za polento ... Trgovec bogati, a ribiči vedno bolj propadajo. Če bi se ribiči združili in vsi drugi delavci na svetu v eno samo vojsko, bi bili močni in bi lahko sonce sneli z neba.« (Seliškar, 1948, str. 32−33) I 7 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Moteči izrazi v besedilu S ocialna ideja tovarištva je zgledno izpostavljena z dodatki besedila, zato je izšel pustolovski mladinski roman v nekoliko predelani obliki, ki je ustrezala poudarku kolektiva in socialnega boja ljudskih izkoriščenih možic. Vračanje Sinjega galeba na domači otok je doživelo spremembo v povojni izdaji, saj ni bilo namigov na krščansko simboliko. Svetilnik je v prilagojeni povojni izdaji knjige zamenjal samostan in cerkvico. Zvonjenje zvona v otoški vasici ni oznanjalo konec dela in opozar- jalo na čas večerne molitve. Povojna izdaja priredbe Sinjega galeba se glasi tako: »V zavetnem pristanu se je 'Sinji galeb' umiril, le narahlo se je pozibaval kakor velika zibelka in vsi naši tovariši so krepko spali vse do jutra. Ko je sonce pokukalo izza Biokove planine, so se vedri zbrali na krovu in se razgledali po otočku /.../ Pred njimi se je iz žive skale dvigal svetilnik. Oba čuvaja, stara pomorščaka, sta gotovo počivala po težavni in naporni nočni službi.« (Seliškar, 1948, str. 6) V predvojni izdaji je bil ta odlomek drugačen. Namesto svetilnika je bil samostan, meniha sta oskrbovala malo pristanišče namesto službovanja čuvajev v svetilniku. »Prebudil jih je zvon samostanske cerkve. Zbrali so se na krovu in se zagledali. Pred njimi se je dvigal pod strmo sklalo skromen samostan. Z majhno cerkvico, poleg katere je na zvoniku klenkal zvon./.../ Le dva patra frančiškana sta še vedno prebivala tu in oskrbovala zasilno pristanišče, kamor so se v viharju zatekale jadrnice.« (Seliškar, 1936, str. 68) Besedilo je doživelo lektorske popravke, ki se niso dotaknile idejnih prvin, ki si jih je pisa- telj zamislil v pripovedi. Popravki so bili na pravopisni in besedotvorni, stilistični in skla- denjski ravni npr. užgala – vžgala, prav za prav - pravzaprav, ribak − ribič, Braziljanec − Brazilec, po otočiču − po otočku, in bila mi je smrt − smrt mi je bil, širom naše zemlje − širom po naši zemlji. (Svetina, 2019, str. 76) V Seliškarjevi Bratovščini Sinjega galeba je osrednji literarni lik sirota Ivo, ki je imel v Pisatelj je v knjigi zgodbi glavno vlogo. Literarni liki dečkov in edine deklice so zasnovali druščino (brato- združil socialni motiv vščino). V zgodbi je šlo za kolektivni literarni lik skupine, ki se sooči s kriminalci (tiho- s problematiko tapci) in jim je družno s skupnimi močmi kos. Skozi skupna doživetja in pustolovščine kolektiva oziroma druščina prijateljev odrašča ter utrdi tovarištvo. In prav s pomočjo druščine, v kateri ima vloge posameznika vsak član svojo nalogo in seveda mesto, literarni liki na koncu zgodbe odrastejo. Pisatelj in skupine v družbi. je v knjigi združil socialni motiv s problematiko kolektiva oziroma vloge posameznika in S spremembo skupine v družbi. S spremembo oblasti se je vloga posameznika v družbi korenito spre- menila. V ospredju ni bil več individualizem, ampak kolektivizem. oblasti se je vloga posameznika v družbi korenito spremenila. Socialni motiv v poeziji V ospredju ni bil več individualizem, Avtor pripovedi se je lotil socialne tematike tudi pred vojno, ko je na Slovenskem ampak kolektivizem. razvijal proletarsko-socialno književnost. Veljal je za predstavnika proletar- sko-socialne smeri. Sočustvovanje s ponižanimi in trpečimi je vpletel v svoje lite- rarno ustvarjanje pred vojno in po vojni. V pesmi Služkinja Tone Seliškar predstavi stvaren portret preprostega dekleta v službi meščanske družine. Dekle piše svojemu fantu, ko ima trenutek za premor. Kočno je lahko dekle malce zadihalo. Edina njena uteha je bila misel na fanta. »Sedaj pa lahko noč, moj fant! / Pozabila bom na mraz in gorje / in bom sanjala o tebi!« (Seliškar, 1929, str. 67) I 8 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 Služkinja je v mrzli sobi brez okna na podstrešju. Ko piše fantu pismo, si mora prižgati Seliškar slika svečo. Zanjo je rezervirana sobica brez okna in kurjave ter elektrike, gospod in gospa pa socialno nasprotje. si lahko privoščita ogled filma v kinu. Nasprotje med pomanjkanjem in izobiljem bode Revščina in bogastvo v oči. Buržuazija živi v razkošju, proletariat pa v pomankanju. Seliškar slika socialno na- se križata v pesmi sprotje. Revščina in bogastvo se križata v pesmi kot v Bratovščini Sinjega galeba, kjer ribiči kot v Bratovščini garajo, trgovci pa tako slabo plačajo njihove ribe, da komaj preživijo. Sinjega galeba, kjer »Tako sem prišla semkaj, dragi moj! / Ti ne veš. kako je hudo ! / Brez okna je izba na pod- ribiči garajo, trgovci strešju in polnoč je, ko sem vžgala svečo, / da ti pišem v daljni kraj. / Gospod in gospa sta šla pa tako slabo plačajo v kino / in mene zebe. Mrzla je izba, izba / gospa je zame železo in kamen. / Pa sem tako njihove ribe, da mlada in tako trpim.« (Seliškar, 1929, str. 67) Trpljenje dekleta ponazorita besede v verzu komaj preživijo. »gospa je zame železo in kamen.« Mestna dama je nepopustljiva kot železo, trda pa kot kamen, brez srca in sočutja do sočloveka. Krutost razmer ponazori tudi prihod dekličinega očeta na obisk: »Danes je bil moj oče pri meni. / Denar je hotel. Pa je grunt zapil / in otroke vrgel v svet ... Berači in pije po mestu / in se ga bojim.« (Seliškar, 1929, str. 67) Pijančevanje prinese gorje v družino kot igranje v igralnici v Bratovščini sinjega galeba. Očetovstvo je v obeh primerih prikazano v slabi luči, ker je družinski oče zanemaril vlogo družinskega skrbnika. Med vrsticami lahko zasluti- mo krščansko idejo in meščansko miselnost o vlogi očetovstva, gre za kritiko neprimer- nega obnašanja, ki vodi samo na dno obstoja človeka. » … Tako sem sama in gospa je tako huda!/ Pa ona prejšnja je bila še bolj! / Tepla me je in me je ponoči vrgla na cesto. / Koliko sem že prestala! / Njihova miza je polno, jaz pa sem lačna. / In že dva meseca mi ne plača; / onadva pa bosta šla danes v bar! /…/ Kadar jih ni ponoči doma, grem v njihovo spalnico, da se pogrejem in si mislim, kako je prijetno tu, ko je vse v zrcalih in svili -- /…./ In gospod je vedno pijan in sili vame in mi ponuja denar. / Pa sem samo tvoja in vedno mislim nate.« (Seliškar, 1929, str. 67) Bogata meščanska družina je prikazana v slabi luči. Beda in pomankanje v nasprotju z bogastvom, izkoriščanje go- spodarjev zaposlenih je motiv, ki ni bil tuj komunistični ideologiji, zato je bil dobrodošel v preobrazbi kanona v novih okoliščinah družbeni odnosov. Zanimiv je prizor v pesmi, ko hčerka gospodinje zboli. »Deklica je zbolela, ki jo imam tako rada, / pa sem bila opsovana: Lenoba, ničvrednica! / Vse mi jo rekla in da sem jaz kriva. / Nosila sem jo v naročju vse noči / in sem jokala in sem mislila nate!« (Seliškar, 1929, str. 67) Mati zvali krivdo na služkinjo in jo zmerja. Bogata gospa nima sočutja, meščanstvo je kruto, brezbrižno, skrbi samo zase in zvali krivdo na uslužbence, če je kaj narobe pri hiši. Vzvišen odnos gospodinje je portret meščanske dame, ki ima denarja kot pečka, zato si lahko privošči marsikaj, ko gre za služinčad pa gospodinja skopari s plačilom in žali dekle. Služkinja ni človek, ampak bitje brez pravic. Besede »lenoba in ničvrednica« jasno ponazorita idejo poniževanja služkinje. Za mestno damo ni pomembno, da je dekle nosilo njeno hčerko v naročju vse noči, konec koncev jo je plačala za to, torej je to njena službena dolžnost. Ni bilo človeškega sočustvovanja med mestno damo in služkinjo. Šlo je za razmerje delodajalec−uslužbenec, kjer je prevladal odnos nadrejeni−podrejeni ali gospodar−de- lavec, ki nista bila v enakem razmerju in družbenem položaju. Misel na fanta je bila v stiski rešilna bilka, ki se je je služkinja oprijela, ko je razmišljala o svoji bridki usodi. Njena ljubezen je bila upanje v boljši jutri, neke vrste socialno odrešenje, ko bosta s skupnimi močmi zlezla na zeleno vejo. »Pa bo vendar prijetno, moj dragi! / Si dejal, da spomladi —?! Joj, kako te čakam! / Saj se imava rada!« (Seliškar, 1929, str. 67) Vzajemna pomoč in ljubezen sta tista elementa, ki bosta rešila služkinjo izkoriščanja, ko bo prišel njen fant k njej. I 9 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Socialna tematika in kritika meščanske družbe nista bili tuji v Seliškarjevem literarnem delu. Bila je stalna rdeča nit. Glede na pisateljevo politično prepričanje, ki je že pred voj- no v Bratovščini Sinjega galeba poudarilo socialne razlike v družbi, lahko sklepamo, da je Seliškar iskreno verjel, da bo nov sistem družbenih odnosov omogočil to, za kar so se zavzemali njegovi literarni liki v knjigi Bratovščina Sinjega galeba v predvojni izdaji. »Bratovščina naša živi in bo živela! Na našem krovu je dovolj prostora za poštenega, nese- bičnega delavca! In če nam bo ladja pretesna, si bomo zgradili še eno … v morju je bogastva dovolj za vse! Koče bomo pozidali v lepe hiše, kajti tudi delavec si želi lepega počitka po težkem delu. Nič več ne bo burja odnašala naše krove, ker bodo močni in čvrsti. In našim delavcem ne bo treba hoditi v Brazilijo, ker bo v naši bratovščini kruha za vse. In kadar nas bo tisoč in mnogo tisočev, bomo močni in nihče ne bo več kruha stradal!« (Seliškar, 1936, str. 76–77) Misel o skupnosti, ki temelji na poštenih vrednotah, in o pravičnejši družbi, kjer nihče ne bo stradal, garal za preživetje in šel v tujino za kruhom, je povezana z vrednotami in duhom krščanstva, ki je bil del tradicije slovenskega naroda. Literarni liki so nosilci želje po enakopravnosti, zato ideja bratovščine ni bila tuja komunistični ideologiji. Bratovščina je bila sinonim kolektiva. Vrednoti poštenost in delavnost posameznika, ki prispeva svoj delež v dobro skupnosti, sta sovpadali bodisi s pisateljevim političnim nazorom bodisi s krščansko tradicijo skrbi za bližnjega. Človeku je treba pomagati, da zleze na zeleno vejo. To lahko stori samo s skupnimi močmi, s prijatelji oziroma tovariši. Prijateljstvo je torej sinonim za tovarištvo. Stara in nova stvarnost Seliškar je prilagodil besedilo novi stvarnosti, tako da je odstranil nekatere izraze, ki so bili tipični za meščansko družbo. »Vse mesto je kmalu zvedelo za te nenavadne dogodke. Množica ljudi je romala v pristanišče, da vidi tega »Sinjega galeba«, in ko so prišli fantje v spremstvu raznih gospo- dov k ladji, je množica navdušeno pozdravila. /…./ Drugo dopoldne so jim izročili viso- ko nagrado državnega monopola in časopisi so na dolgo poročali o drznosti in junaštvu mladih pomorščakov. A zdaj bodo odpluli domov. /../ Nedelja je.« (Seliškar, 1936, str. 75) Ugledni meščani so navadno šli na promenado dopoldne, v nedeljo na »Gospodov dan«. Gospodje so spremljali dečke. Tu Seliškar zvesto opiše običajne navade premožnih mešča- nov v nedeljo pred kosilom, s čimer oriše tipičen nedeljski portret navad. V povojni izdaji Bratovščine Sinjega galeba pa se pisatelj odloči malce drugače in naredi nekaj popravkov v tem odlomku. »Vse mesto je kmalu zvedelo za te nenavadne dogodke. Množica ljudi je romala v prista- nišče, da bi videla tega »Sinjega galeba« in ko so prišli fantje v spremstvu raznih oficirjev k ladji, jih je množica navdušeno pozdravljala. /…/ Drugo dopoldne so jim izročili še vi- soko nagrado državnega monopola in časopisi so na dolgo poročali o drznosti in junaštvu mladih pomorščakov. /…/ A zdaj bodo odpluli domov /…/ Nedelja je.« (Seliškar, 1948, str. 84-85) Gospodje ne spremljajo več dečkov, ampak so fantje v družbi oficirjev. V besedilu ne najdemo več naziva gospod, ki je tipičen za meščansko okolje, ampak besedo oficirji. Zanimivo je, da se Seliškar ni odločil za izraz tovariši, ki je zamenjal naziva gospod in go- spa, ko je šlo za nagovarjane ljudi v povojnem času, ker je prišlo do zamenjave družbene klime in odnosov ter seveda vrednot. Gospod je pomenil razliko v družbenem položaju, I 10 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 tovariš pa je izražal družbeno enakost ljudi. Končni cilj komunistične ideologije je bila V poznejši povojni brezrazredna družba enakih ljudi. Izraz tovariš je navidezno izničil socialne razlike, ki so izdaji Bratovščine še obstajale v družbi po vojni. Pisatelj se je odločil za ideološko bolj nevtralno varianto Sinjega galeba je besede, ki je zamenjala meščanski naziv. Beseda oficirji jasno pokaže bodisi vpliv bodisi prišlo do zamenjave ugled vojske, ki jo je imela v povojni Jugoslaviji. besede dopoldne s popoldne. Ta »Drugo popoldne so jim izročili visoko nagrado državnega monopola in časopis so na dolgo poročali o drznosti in junaštvu mladih pomorščakov /…/ A zdaj bodo odpluli domov /…/ zamenjava ni Nedelja je.« (Seliškar, 1952, str. 109−110) naključna. Izraz dopoldne namiguje V poznejši povojni izdaji Bratovščine Sinjega galeba je prišlo do zamenjave besede dopol- na navede dne s popoldne. Ta zamenjava ni naključna. Izraz dopoldne namiguje na navede meščan- meščanstva oziroma stva oziroma buržuazije ob nedeljah. Sprehod ali promenada po mestnih ulicah uglednih buržuazije ob meščanov se je vršila v nedeljah pred kosilom in po maši. V meščanski družbi je bilo nedeljah. nedeljsko dopoldne čas za javno druženje, za promenado, ki je bila eden od ustaljenih dogodkov premožnih meščanov, poleg obiska kavarne in gledaliških ali filmskih predstav. Ta element v besedilu je verjetno spominjal na meščanske navade, zato je prišlo do zame- njave dela dneva. Osnovno sporočilo knjige Bratovščina Sinjega galeba je bilo sprejemljivo bodisi za druž- beno klimo pred vojno in po vojni na Slovenskem, ker je opozorilo na socialne razlike, poudarilo pomen vrednot (poštenost, delavnost, pravičnost), prikazalo nezaželeno ob- našanje (zapravljanje denarja, tihotapljenje), podčrtalo pomen prijateljstva oziroma to- varištva. Besedilo idejno ni bilo v nasprotju z družbeno klimo pred vojno in po vojni. V predvojni izdaji se je Seliškar navezal na krščansko tradicijo preprostega slovenskega člo- veka, ki je hodil k maši in se križal, upošteval je duha verujočih ljudi in vlogo krščanstva v slovenski narodni tradiciji. »Ivo si je privezal naboje in vrvico za pas, drzno se je nasmehnil tovarišem in jim dejal: »Za Sinjega galeba!« Mileva je pohitela za njim, prekrižala ga je na čelu, da ga bo sveti križ božji varoval, in mu zašepetala : ‘Bodi previden, Ivo, saj greš za vse nas v nevarnost!’« (Seliškar, 1936, str. 25) Krščanstvo je bilo del vsakdana ljudi. Kaj opazimo v tem odlomku? V ospredju ni posa- Seliškar je podkrepil meznik, ampak skupina. Mileva pohiti za Ivom, ker jo skrbi njegova usoda. Simbol križa svojo socialno nam veliko pove. Križ ni samo simbol vere, ampak tudi želje, da se ne zgodi Ivu nič hu- kritiko z motivi dega, zato postane tudi simbol zaščite pred nevarnostjo. Skupina deluje kot skupnost, kjer krščanstva. Verjel je velja izrek mušketirjev: »Vsi za enega, eden za vse.« Ta ideja ni v nasprotju s krščanstvom, v moč skupine in v v katerem ima veliko težo skrb za sočloveka. Vrednote krščanstva o skrbi za sočloveka povezovanje ljudi v imajo prikrito sporočilo: posameznik ne more spremeniti sveta, če nima podore in po- skupnost. moči ostalih. Goli individualizem, značilen za meščanstvo, ni prava rešitev za družbo, kjer ni socialne enakosti med ljudmi. Seliškar je podkrepil svojo socialno kritiko z motivi krščanstva. Verjel je v moč skupine in v povezovanje ljudi v skupnost. To je rdeča nit, ki se prepleta skozi pripoved. Tovarištvo oziroma prijateljstvo, pogum in boj za pravičnost združujeta obe izdaji knjige v celoto; sporočilo bralcu je enako. V skupini fantov je samo ena deklica, Mileva. Dečki sošolke ne sprejmejo medse , ker pač ne sodi zraven, saj gre v klapi za fantovske zadeve. »‘‘Saj smo fantje!‘‘ je dejal resno Mihael.‘‘ Lahko nam poveš, kar hočeš, ničesar ne bomo izdali.‘‘ /.../Mileva se je nekam potrt hotela odstraniti, pa jo je Ivo potegnil za roko k sebi in spregovoril: ‘Ti si dobra punca! Tebi lahko zaupam.’« (Seliškar, 1936, str. 47) Vloga žensk v družbi oziroma deklic med igro je imela v preteklosti drugačno težo. Ženske so imele manjši ugled, dekleta pa se niso šle nekaterih iger. Ivo se je postavil I 11 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 sošolki v bran, saj je bila zanj vredna zaupanja. Seliškar tu namigne na enakopravnost med moškim in žensko. Mileva je prisegla kot ostali fantje. »Vi fantje, mislite, da deklice vse izklepetamo,‘‘ pravi Mileva. ‚‘Obljubila sem molčati in molčala bom!‘‘« (Seliškar, 1936, str. 47) Literarni lik dekleta Lik Mileve predstavlja bistvo iskrenega prijateljstva. Deklica se zavzame za dečka in mu skuša pomagati po svojih močeh, ko oba poskusita vleči jadrnico. Pravega prijatelja spoznaš v stiski. Pravi prijatelji so redki. Tu se v besedilu pokaže teža pri- jateljstva. Prijateljeva pomoč ima neprecenljivo vrednost, saj je gonilo tovarištva in moči posameznika, ki ni prepuščen samemu sebi, ampak lahko računa na klapo ali prijatelja. Mileva se tega dobro zaveda. »'Pomagala ti bom'. Zabrodila je k njemu v vodo in zagrabila za rob ladje. 'Poskusiva oba.' Uprla sta se s hrbtom vsak ob drugo stran, a Galeb se ni premaknil. /…/ 'Pojdem in pokli- čem tovariše! ‹›A koga?›› Petra, Jureta, Mihaela, Pera Franja.'« (Seliškar, 1936, str. 25−26) Mileva ne vrže puške v koruzo, niti ko je ves trud zaman. Deklica trmasto vztraja in najde rešitev. Klapa bo pomagala. Deklica želi dobro dečku in ji ni vseeno zanj. Ivo se ji ne smili, ampak ga ima za drznega in ponosnega ter pogumnega fanta, ki si je naprtil na grbo jadrnico. Verjame v uspeh so- šolca, saj mu reče: »Saj si že velik mož, ko imaš ladjo! /…/ Šel boš na morje in postal gusar!« (Seliškar, 1936, str. 25). Mileva verjame, da bo Ivo uspešen. Vera v uspeh je povezana s prepričanjem, da so lah- ko vsemu kos s skupnimi močmi, zato ne dvomi, da ne bodo dečki Ivu pomagali, ker so prijatelji. Lik Mileve je zanimiv, ker je portret skromne, priljubljene, nadarjene in marljive deklice. Mileva ima samo pozitivne vrline, ker ne viha nosu in se ne nosi naokrog, ni ne avša in niti afna. Seliškar poudari pozitivne lastnosti njenega značaja. Deklica je portret idealne šolar- ke in prijateljice, ki je uspešna, a njen uspeh je rezultat marljivosti in delavnosti. Uspešen si samo z marljivim in trdim učenjem oziroma delom. Deklica je pač zgled za ostale. »Saj so imeli Milevo vsi radi: bila je med vsemi deklicami najbolj bistroumna, največ nagrad je dobila v šoli, a nikdar ni zaradi tega vihala nosu.« (Seliškar, 1936, str. 27) Marljivost, delavnost, skromnost in tovarištvo so vrline, ki odlikujejo pozitivne junake v zgodbi, zato odgovarjajo viziji človeka, ki ga je imela v mislih komunistična ideologija. Lik deklice izstopa v klapi dečkov ne samo po spolu, ampak tudi po značaju. Deklica si izbori naklonjenost fantov, ker se ne potegne nazaj, ko je treba poprijeti za delo. Njena vloga je enakovredna moškemu spolu v skupini fantov, postane enakopravna, zato je bil Milevin lik v sozvočju z vizijo vloge ženske v socializmu, po meri človeka v skupni državi. Pravo tovarištvo klape dečkov in deklice se je pozneje pokazalo v kamnolomu. »Spra- vili so se krepko na delo. Sprva jih je delo zabavalo. Tako so uredili, da sta po dva in dva nosila, tretji pa polnil košare. /…/ Pa je že bila za njimi Mileva. Z veliko leseno bariglo je hodila po vodo, daleč onstran hiba v zasekano dolino, kjer je izviral studenec.« (Seliškar, 1936, str. 35) I 12 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 V slogi je moč Vzajemna pomoč in delitev nalog v skupini olajšata napor in zagotovita uspešnost akcije. Tu je Seliškar prikazal moč usklajenega dela, kjer vsak prevzame nalogo in prispeva svoj delež. Skupina deluje kot en mož. Bistvo kolektiva je, da si člani pomagajo med sabo in si razdelijo delo in naloge ter odgovarjajo zanje. Gre za idealni prikaz delovanja kolektiva, za katerega se je zavzela komunistična oblast. Moč skupnosti oziroma kolektiva je temeljna ideja knjige, zato poglejmo, kaj pomeni kolektiv. Osrednji pojem je torej skupina oziroma kolektiv. Kaj pa je pravzaprav kolektiv? V SSKJ je kolektiv razložen zelo kratko »skupnost, skupina«. (SSKJ, 2014, str. 367) Če povzamemo, opredelimo skupino ali kolektiv kot tesno povezano skupnost, ki jo se- stavljajo osebe. Te osebe imajo iste interese in namene, opravljajo nekaj, zato jih mar- sikaj povezuje med sabo. To so lahko skupno delo, skupni namen, cilj ter vrednote in lastnosti. Zakaj ni bil glavni junak zgodbe Ivo problematičen lik za povojno komunistično ide- ologijo? Ivo je dvanajstletni deček, ki ustanovi bratovščino Sinjega galeba s skupino prijateljev, Petrom, Jurijem, Mihaelom, Franjem in Milevo. Bratovščina je prispodoba kolektiva. Kolektiv je oblika družbenega združevanja, za katero se je ogrevala komu- nistična oblast, jo spodbujala in jo tudi uvedla v gospodarstvo, ko je razlastila imetje, ki je prišlo v družbeno last v imenu delavstva. Ideja kolektiva ponazori idealno obliko združevanja ljudi v viziji družbenih odnosov komunistične stranke. Ivo je sirota, kar poudari socialni položaj dečka, ki živi sam, ker mu je mama umrla, oče pa je zapustil družino. V ospredju sta revščina in socialna zapostavljenost. Ta element obelodani po- manjkljivosti meščanske družbe. Z retrospektivo izvemo nekaj o Ivovem očetu, Brazilcu, ki je opeharil ribiče, ko je zapravil Bratovščina zbrani denar za nakup ribiške barke. Brazilec je moral v svet, ker so ga ribiči zapodili z je prispodoba otoka, njegovega sina in ženo pa so imeli za nepridiprava. Spomnimo se, kaj je Brazilec kolektiva. Kolektiv je predlagal ribičem, ko se je med njimi vnela debata o ribolovu. Predlagal jim je sku- oblika družbenega pen nakup barke in skupno ribarjenje, delavski kolektiv torej. Delavski kolektiv in združevanja, za kmečke zadruge so bile idealna oblika oblikovanja socialističnega gospodarstva, katero se je ogrevala kjer ni bilo zasebne lastnine, delavci in kmetje so bili lastniki proizvajalnih sred- komunistična oblast, stev, ker je bila lastnina družbena. jo spodbujala in Nagovarjal jih je takole: »Vsi skupaj! Da, vsi skupaj! Skupaj živite, skupaj pojete, skupaj jo tudi uvedla v umirate - zakaj ne bi še skupaj delali? ... Omislimo si ladjico na motor … Skupaj bomo delali, gospodarstvo, ko je skupaj bomo uživali!« (Seliškar, 1936, str. 8) razlastila imetje, ki je prišlo v družbeno last Ideja o nakupu barke in skupnem delu na krovu ribičev je portret ideje kolektiva, v imenu delavstva. idealne oblike združevanja ljudi v delavno skupnost. Ivov oče se nekega dne vrne na otok. V glavi mu roji še vedno misel: »Vsa vas sena sama družina /…/ !Vsi ljudje drug za drugega…! Nič zavisti, nič pogoltnosti /…/! Prijateljstvo in ljubezen/… /! Vsi enako dobri…« Prizanesljivi /…./ Vsak čas pripravljeni pomagati ..!« (Seliškar, 1936, str. 20) Skrb za bližnjega, poštenost, delavnost, delati za dobro vseh, ne zavidati niko- mur ničesar, si ne prilaščati ničesar. Načela krščanskega nauka se komunistični ideologiji niso zdela tako napačna, da si jih ne bi prisvojila in prikrojila, ko- I 13 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 nec koncev je imela cilj doseči družbo enakih ljudi, zato je bila skrb za človeka prikladno geslo v tem odlomku predvojne izdaje knjige. Te vrline človeka so sovpadale z vizijo člana družbe, ki jo je imela v mislih komunistična ideologija. Ivo je tipičen junak, ki se pogumno žrtvuje za skupnost. Ne ozira se samo nase, zato je portret idealnega dečka, člana kolektiva, ki ga je imela v mislih komunistična ideologija. Ivo je očiten zgled obnašanja za ostale. Vreden je zaupanja, lahko se mu verjame na be- sedo. »Fantje srepo gledajo po pečevju in že nekaj sega v srce. ‚Ali se spomniš, Pero, ko te je Ivo potegnil iz morja? Utonil bi, da ni skočil pote … Ali še veš, kako lepo ti je izžgal rano, Jure, ko te je pičil modras? Veš, ondi na stezi, ko smo šli iz šole? Vsi smo kričali in se razbežali na vse strani, Ivo pa je rano mirno podvezal in te rešil … A ti Mihael, je šel po nož, ki ti je padel v špiljo. Nihče se ni upal. On pa je šel, četudi so v nji kače, in ti ga prinesel.« (Seliškar, 1936, str. 27) Ivo da veliko na iskrenost in pomoč v stiski, prijateljstvo in tovarištvo imata zanj veliko težo. Prijatelji gledajo nekaj časa nanj z zavistjo. Ko izvejo, da ima barko, mu niso naklonjeni. Zavidajo mu jadrnico. »Po naselju se je že razpasla vest o ‚Sinjem galebu‘ in v fante se je zajedla silna zavist, da ima ta rokovnjač svojo ladjo in da je zdaj že pravcati mož. Skrivaj so si jo že vsi ogledali, blizu pa ni nihče maral, da bi si Ivo mislil, kako malo jim je mar ta vegasta morska ponev. Bah, kar naj jo ima!« (Seliškar, 1936, str. 26) Fantje svoje mnenje spremenijo šele, ko jih v to prepriča Mileva, Ivova prijateljica. »A če bi mu šli vsi pomagat, bi šlo!« je govorila Mileva mirno in blago. »Saj ste mu tovariši.« (Seliškar, 1936, str. 27) Tu pride do nasprotja med egoizmom posameznika, ki je nevoščljiv, in tovari- škim prijateljstvom, ki se ne ozira na zavist. Individualizem je pokazan kot člove- ška hiba, ki lahko skali prijateljstvo, če prevlada nad tovarištvom klape. Tovariški duh ne domuje v individualizmu človeka. Sebični posameznik misli nase, zane- marja pa ostale. »Saj niti jadra ne morem sam razpeti, mreže ne bi mogel sam izvleči, na plano morje ne morem sam zapluti /…/ Bodite mi posadka! Posadka Sinjega galeba! Naj bo ta Galeb lasta vseh! Vsi ga bomo čuvali, vsi oskrbovali, vsi skupaj jadrali na njim /…/« (Seliškar, 1936, str. 32) Ivo ne more narediti ničesar brez pomoči dečkov. Da je posameznik uspešen, se mora vključiti v skupino, kjer ni nevoščljivosti in prepirov. Bratovščino mora povezovati prijateljstvo, delavnost in tovarištvo ter nesebična pomoč drug drugemu. »Vsi ga bomo čuvali, vsi oskrbovali, vsi skupaj jadrali na njem … Ko bomo večji in pogu- mnejši, si bomo lahko kupili večjo ladjo in bomo mnogo ulovili. Šest nas je! Lepa posadka Sinjega galeba!« (Seliškar, 1936, str. 33) V tem odlomku pisatelj jasno pove, da posameznik ne more biti vsemu kos brez pomoči, saj Ivo ne more sam na morje z jadrnico. Jadra in mreže so prevelik za- logaj za dečka, ki ni še odrasel moški, zato potrebuje pomoč klape. Edna rešitev zanj je, da fantje postanejo posadka barke. Ivo si ne prilasti jadrnice, ampak jo deli z ostalimi dečki. Sinji galeb ni samo njegov, ampak je od vseh. Na njegovem krovu ne bo razlik med kapetanom in mornarji oziroma posadko. Vsi bodo imeli enake dolžnosti, zato bodo odgovarjali zanjo. Vsi skupaj bodo skrbeli in čuvali I 14 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 jadrnico, ker je Sinji galeb kolektivna oziroma skupinska last dečkov. Tu se pojavi Element skupne ideja skupne lastnine, kar je značilno za pojmovanje imetja v družbi, kjer so si vsi lastnine nečesa v enaki. Individualizem ne spada v logiko bratovščine. Ideja skupnosti, vzajemne skupnosti dečkov, pomoči in odgovornosti je v zakulisju tudi predvojne izdaje knjige. Element sku- ki ga bralec zasluti pne lastnine nečesa v skupnosti dečkov, ki ga bralec zasluti med vrsticami, ni tuj med vrsticami, ni komunistični ideologiji, ki je zavračala individualizem in zasebno lastno, ker sta tuj komunistični v meščanski družbi temeljni osnovi družbenih odnosov. ideologiji, ki je zavračala individualizem in Literarni lik dečka zasebno lastno, ker Ivo je pozitiven lik, ker ni egoist in niti individualist, čeprav ima pobudo v kla- sta v meščanski pi dečkov. Ivu ni do tega, da bi prednjačil pred ostalimi in zavladal v skupini družbi temeljni kot gazda ter si prilastil privilegije. Ivo je brez dvoma protagonist zgodbe. Z osnovi družbenih njegovim obnašanjem avtor opiše dečkov značaj. Njegov lik je večplasten. Ivo je odnosov. nosilec očetove ideje, ni pa opis portreta avtoritativnega vodje. Dečku ne pristaja ukazovalni ton, saj si ne lasti privilegijev, čeprav je podedoval očetovo jadrni- co. Ostali dečki niso tako prepričljivo upodobljeni. Bralec jih spozna poimensko. Imajo stransko vlogo v klapi malih pomorščakov, tvorijo posadko, ki jo veže to- variško prijateljstvo. Oče mu je zapustil in podaril jadrnico z idejo, da uresniči njegove sanje in popra- vi napako, ko je pred leti zapravil denar, ki so mu ga zaupali ribiči. Kar združuje generacijo očeta in sina, je v bistvu jadrnica, v kateri sobiva očetova in sinova ideja o bratovščini. Oče podari barko sinu, sin jo prevzame z mislijo, da uresniči očetove sanje o skupni bratovščini. »Postajali so otroci morja.« (Seliškar, 1936, str. 86) Klapa otrok je bila skupina dečkov, ki je dala veliko na tovarištvo in prijateljstvo. Bratovščina je bila zgled poguma in boja za pravičnost. Ivo je bil odločen deček. Bil je vodja skupine, znal je brenkati na prave strune in spodbu- diti prijatelje, da se strnejo v močno prepričano bratovščino. »'Tovariši!' je vzkliknil 'Galeb je naš! Ali je ali ni?' ' Naš je!' so zakričali vsi hkrati? Mar smo zaman garali v kamnolomu? Mar je zaman tvoja rana na čelu?› /…/ Ivo je zapazil na obrazih svojih tovarišev nekakšno skrb, neodločnost Seveda saj ni pomislil, da imajo vsi ti fantje doma svoje drage, očetje, matere, brate in sestre. 'Vrnili se bomo, seveda!' jih je miril 'le toliko zaplovemo venkaj; da jim pokažemo, kako je 'Galeb' naš in da se morja ne bojimo.« (Seliškar, 1948, str. 45−46) Vzel je usodo v svoje roke, ker je znal poskrbeti zase. Dečku je bila druščina prijateljev pri srcu in mu je zlezla pod kožo. Bil je sirota, sošolci in sošolka so bili zanj neke vrste družina. Lik Ive je portret vodje skupine, ki zna prevzeti pobudo in odgovornost nase ter spodbuditi člane skupine, skratka zna imeti vse pod kontrolo v pravem trenutku in v malem mezincu, ne da bi grobo vsilil svojo voljo prijateljem oziroma tovarišem. Ivo je zgled načelnega obnašanja odgovornega vodje kolektiva. Beseda ‚tovariši‘ podčrta pomen tovarištva, ki je več kot običajno prijateljstvo, če mislimo na pomen izraza, ki ga je imel v komunistični ideologiji. Komunist oziroma tovariš je moral biti zgled ali vzor za ostale, skratka pozitivno vplivati na okolje s svojim načelnim obnašanjem. Vrednote, ki jih posreduje izdaja knjige pred vojno, so prijateljstvo, tovarištvo v skupini, vzajemna pomoč in solidarnost. Individualizem in sovraštvo sta prikazana v slabi luči npr. zapravljanje denarja v igrah na srečo, maščevanje prizadetih in prevaranih ribičev oziroma izgon očeta z otoka in pozneje še zaplemba jadrnice Sinjega galeba. I 15 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Skupne vrednote Da skupina deluje kot en mož, je potrebo zaupanje med člani, zato ni vseeno, kako se nekdo obnaša v skupnosti. Osnova prijateljstva oziroma tovarištva je tudi medsebojno zaupanje. To nam jasno pove prizor povratka Brazilca domov in ribičev na domačem otoku. Brazilec je zapravil denar, ki so mu ga zaupali ribiči, kar je privedlo do hude krvi v ribiški skupnosti. Brez zaupanja ni prijateljstva in niti tovarištva, če prevladata egoizem in individualizem. Kolektiv oziroma skupina lahko deluje samo, če jo združujejo poleg skupnih interesov tudi skupne vrednote. »Lahko si mislimo srditost, razjarjenost in razočaranje opeharjenih ribičev. Saj so bili med njimi taki, ki so prodali svojo edino jadrnico v upanju, da jim bo potem bolje in da bodo vendar že sedli na zeleno vejo, kakor pravijo tistim, ki se izkopljejo iz revščine. Zdaj pa so bili vsi na beraški palici.« (Seliškar, 1936, str. 8) Simbola sovraštva in odpuščanja Razočaranje ribičev se je spremenilo v jezo in bes, nato pa v sovraštvo in obračun. Poleg vrednote Verjeli so Brazilcu na besedo in mu zaupali, on pa je zapravil denar in jih izdal. prijateljstva se kaže v Sinjem »Zagnali so se vanj kakor sršeni, ženske so pobirale kamenje, da bi ga kamenjale in galebu simbolika prav gotovo bi ga bili ubili, da ga ni rešil Jušt. Toda z otoka so ga le pregnali. Ves pretepen, odpuščanja, ki je za osramočen in kakor brez uma je bežal iz vasi v vas kdove kam, kajti od takrat ga nihče ni več videl.« (Seliškar, 1936, str. 9) Seliškarja pomembna vrlina človeka. »Stari Jušt ni nikogar sovražil, tudi Brazilca ne. Še zdaj na hudo stara leta, je včasih miril ribiče, kadar so se ob slabih urah spominjali izgnanca. 'Dobro je mislil. Nesreča ga je srečala, zvabili so ga med karte in zadavila ga je strast. Misel pa, misel, ta je bila zlata vredna!'« (Seliškar, 1936, str. 9) Sovraštvo ne vodi nikamor, ker samo skali odnose med ljudmi, zato je treba prebroditi zamere in odpustiti. V zakulisju zasledimo krščansko idejo odpuščanja oziroma razume- vanja človeške stiske, ko nekdo pade na dno, ker so okoliščine vplivale nanj. Sovraštvo je bilo zlo, ki je prineslo samo maščevanje. »Jušt, prijatelj moj, pusti me doma umreti!« /…./ Z obema rokama ga je prijel Jušt za izmu- čeno roko, sedel na rob postelje, se nagnil nadenj in mu dejal blago: Prijatelj, vse je pozablje- no in izbrisano. Spočij se v miru!« (Seliškar, 1936, str. 18) Poleg vrednote prijateljstva se kaže v Sinjem galebu simbolika odpuščanja, ki je za Se- liškarja pomembna vrlina človeka. Tihotapec Ante in Ivov oče nista povsem negativna junaka, čeprav sta zašla na kriva pota. Oba sta bila po srcu dobra in izjemna pomorščaka. Ante je predal svoje pomorsko znanje dečkom, ko je pristopil na njihovo stran in jih izučil pomorstva ter jim pomagal po svojih močeh. Tihotapci so se znesli nanj in obračunali z njim, tako da so ga ubili. Ivov oče se je zavzemal za skupno dobro, ko je predlagal, da ribiči ribarijo skupaj in združijo moči tako, da si skupaj kupijo ribiški čoln. Na smrtni postelji je predal svojo idejo o bratovščini sinu, ki jo je vzel za svojo in ustanovil bratovščino dečkov na jadrnici Sinjega galeba. Primer tihotapca Anteja je dokaz, da se da popraviti napake, potrebna je samo dobra volja. I 16 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 »Ante se je v svojem srcu odločil. Bil je trdno prepričan, da mora prelomiti to pustolovšči- no, hudodelsko življenje, in je bil zdaj, ko je sklenil pri teh fantih popraviti krivico, ki jo je storil Ivovemu očetu, kakor prerojen. Kakor da je šele zdaj zaživel pravo, edino pošteno človeško življenje. Toda preden ga bo zajela pokora, preden se bo predal pravici, bo še fan- te izuril za dobre pomorščake. In se je lotil te naloge z veliko ljubeznijo.« (Seliškar, 1936, str. 82) Zlesti na zeleno vejo Seliškar ni bil črnogled, ker je dopuščal, da zleze človek z dna na zeleno vejo, če Človek lahko spremni obnašanje in se zaveda storjenih napak. Lahko potegnemo sklep, da je v spremeni svojo zakulisju obeh primerov krščanska ideja kesanja, odpuščanja grehov in odrešenja z usodo, če dela v dobrimi dejanji. Ivov oče podari sinu jadrnico in mu zaupa svojo zamisel o bratovščini, prid skupnosti in tihotapec Ante pa pomaga dečkom, ker jim preda svoje strokovno pomorsko znanje. se zavzema za vrednote tovarištva Človek lahko spremeni svojo usodo, če dela v prid skupnosti in se zavzema za vrednote tovarištva in prijateljstva. V obeh izdajah je v ospredju tole sporočilo, zato je Bratovščina in prijateljstva. Sinjega galeba prestala spremembe v času, ko sta se spremenili bodisi merilo kanona bo- disi družbena klima. Knjiga je doživela ponatise in spada v klasiko mladinske književno- sti. Zob časa ni načel njene vsebine, ker se dotika vrednot, ki so blizu vsakemu človeku, ki mu je pri srcu prijateljstvo in se zavzema za dobro skupnosti ne glede na versko in ideološko prepričanje. Pisateljeve misli o kolektivu in bodoči viziji družbe, za katero se je avtor prizadeval, jasno ponazorijo te Ivove besede: »Jaz in moji tovariši smo bratovščina Sinjega galeba. Sklenili smo, da bomo skupaj živeli in skupaj delali. Dobri in pogumni ribiči bi bili radi. Ko se je vrnil moj oče iz Brazilije nazaj na Galebji otok, je oznanil ribičem, da bodo uspešno lovili le v skupnem delu, če se vsi ribiči združijo v eno samo delovno ribiško družino, ker je očitno, da sto rok več zmore kakor dve. /…/ Zapustil mi je Sinjega galeba in svojo dobro misel. Zbral sem fante iz naselja in sklenil sem, da jih pridobim za skupno delo. Drug za drugega! Saj smo si v delu vsi enaki in tako je najbolj prav in dobro. Zdaj smo še dečki, pa bomo mladeniči in krepki možje in naša bra- tovščina bo dokazala, kaj vse se da doseči s skupnim delom. Verjamem, da bomo, če bomo tako složni, kakor smo bili doslej, kmalu imeli večjo ladjo in bomo potem lahko odrinili na odprto morje, kjer je lov obilnejši in izdatnejši. In vsak, kdor bo hotel pošteno delati, bo lah- ko prišel med nas In nič ne bo zavisti med nami, ker bomo vsi enako delali in enako uživali trud svojega dela. O, moj oče je to lepo mislil!« (Seliškar, 1936, str. 74–75) V duhu sodobnega časa Leta 2022 je izšla pri Mladinski knjigi ponovna izdaja priljubljenega mladinskega pustolovskega romana Bratovščina Sinjega galeba, ki sodi v klasiko mladinske slo- venske književnosti. Uredništvo založbe se je odločilo za ponovni ponatis predvoj- ne verzije Seliškarjeve knjige. Na tržišče je prišlo besedilo iz leta 1936. Zaradi časovne odmaknjenosti je prišlo do jezikovnega posega, do posodobitve besedila, da bi zgodbo približali sodobnemu bralcu in jo očistili jezikovnih in pravopisnih zasta- relosti. Jezikovni pregled se je dotaknil nekaterih prvin besedišča in zapisovanja besed. V uredništvu so posodobili nekaj očitnih pravopisnih zastarelosti, npr.: prav za prav – pravzaprav, zanjke – zanke, povzeli – polzeli, pljuje – pluje, od/do/vzdolž obali – od/ I 17 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 do/vzdolž obale, so se oddahnili – so si oddahnili, kaj ne – kajne, se beli glavo – si beli glavo, se ni upal – si ni upal, ukrcajte – vkrcajte, vsedel – usedel, usmeši – osmeši, desak – desk, razrastla – razrasla, zastrmel – se zastrmel, ukrcajte – vkrcajte. (Seliškar, 2022, str. 176–177) Knjižna izdaja je namenjena predvsem mladim bralcem. Da bi bilo besedilo blizu odra- ščajočemu bralcu, so v uredništvu posodobili jezik, tako da ni v besedilu duh časa izrazito močan, kar bi mladega bralca odvrnilo od branja. Srbohrvatizmi so bili odstranjeni iz besedila. Nadomestili so jih sodobni slovenki izrazi in besedne oblike, npr.: zapadni – za- hodni, ribarski – ribiški, pravec – smer, nada – upanje, bi samega sebe lagal – bi same- mu sebi lagal, podizač – dvigalo, nestati – izginiti, započeti - začeti, zanosito – ponosno. (Seliškar, 2022, str. 176−177) Poleg srbohrvatizmov so bili nadomeščeni tudi zastareli izrazi, ki ji danes ne uporabljamo ali pa niso tako pogosto rabljeni med govorci in pisci, npr.: uverjen – prepričan, prečitati – prebrati, deca – otroci, pljusketanje – pljuskanje, daje pojem – zbuja občutek, dom mu opravlja – za hišo skrbi, se lisa skozi temo – se kaže skozi temo, naselje je po skalnatem bregu zakrito – naselje je skrito za skalnatim bregom, pokvara – okvara, ondi – tam, suhor - prepečenec, semkaj – sem, venkaj – ven, človek prodaja ljudi za sužnje – človek trguje z belim blagom. (Seliškar, 2022, str. 176−177) Pustolovska povest se dogaja v morskem otoškem okolju. V besedilu je mnogo besed, povezanih s pomorstvom, ribištvom in jadranjem, npr. posadka, paluba, jambor, jarbol, krov, premec, konopec, torpedovka, špilja, krmilo, sidro, fregata itd. To besedišče pri- čara vzdušje ribiškega življenja na otoku in je del jezikovne pripovedi domačinov, ki živijo ob morju. Teh besed ni bilo mogoče črtati ali najti ustreznega nadomestila zanje, ker po- nazarjajo okolje, v katerem se zgodba ves čas odvija. Besede jambor in jarbol ter mati ali mama se pojavijo v besedilu kot sopomenke. Uredništvo se je odločilo za tako izbiro, da ne bi izrazi šli v pozabo pri sodobnem odraščajočem otroku. Besedilo je bilo torej lektorirano, uredništvo pa se ni dotaknilo pisateljevih idejnih pr- vin predvojne izdaje, zato ni prišlo do ideološkega posega v duhu sodobnega pluralizma meščanske miselnosti. Duh časa, v katerem je verzija knjige nastala – z bogatim opisom ribiške otoške skupnosti -, se je ohranil v pustolovskem mladinskem romanu. Svetlana Ramšak je v pojasnilih nepoznanih besed in splošnih opombah zadnje knjižne izdaje znamenite Seliškarjeve Bratovščine Sinjega galeba zapisala: »Prav zaradi časovne od- maknjenosti ponuja Bratovščina Sinjega galeba razburljive spodbude za živahno razpravo v razredu. So vsi liki v povesti enako prepričljivo upodobljeni? Kako Ivo in njegovi tovariši? Jih sploh dobro ločimo med sabo? Ima Mileva večplasten značaj ali jo označuje predvsem njen spol?/.../ V Bratovščini je prepoznaven samo Ivo, drugi fantje so zgolj imena, vloge. Mileva pa je pač – 'samo' deklica. Kakšno je razmerje med vodjo in drugimi člani skupine v sodobnih mladinskih povestih in romanih, kakšno v Bratovščini? Kakšen je položaj deklic? Kje je več individualizma? Kako resne in zaresne so naloge, ki jih morajo opraviti mladi v teh literarnih delih?« (Seliškar, 2022, 178−179) Dogodivščine mornarske mlade druščine na krovu jadrnice ostanejo iste v vseh iz- dajah knjige (bodisi predvojne kot povojne). V besedilo posega zob časa, ko gre ne samo za ideološko vizijo družbe, ampak tudi za moralne vrednote pluralističnega du- hovnega pogleda na svet. Knjiga še vedno posreduje univerzalno sporočilo tovariškega prijateljstva, občutek pripadnosti skupnosti in moralnega sočutja do sočloveka, zato je še vedno prikladno branje v razredu, ker spodbuja mladostnike k razmišljanju o člove- ku in njegovi vlogi v družbi. I 18 Mira Sušić I Ideologija in mladinska RAZPRAVE književnost I str. 3-19 Sklep Ideologija in družbene spremembe vplivata na kanon in na vrednotenje literarnih del. Seliškar je verjel v Moralne vrednote ljudi se spremenijo zaradi političnih sprememb, ko pride do preo- boljšo prihodnost brata oblasti in socialnih premikov družbenega razvoja. človeštva. Pridevnik sinji v naslovu Bratovščina Sinjega galeba je zgodba o pogumu, drznosti, sočutju in tovariškega prija- knjige jasno nakaže teljstva. Gre za zgodbo o napetih dogodivščinah otrok. Glavna ideja mladinskega pusto- lovskega romana je socialna ideja o solidarnosti. Ideja o solidarnosti med ljudmi sproži idejo o veri v lepšo dogajanje v pripovedi, saj deček Ivo uresniči očetovo idejo bratovščine oziroma skupnega prihodnost. Pisatelj dela vseh ribičev. Klapa dečkov z Ivom na čelu na krovu jadrnice tvori ubrano posadko. in pesnik ni videl Na koncu zgodbe, po zapletenih dogodkih, dečkom uspe uresničiti, kar si je želel Ivov oče. poti v prihodnost Vse dogajanje je podrejeno tej ideji solidarnosti v skupini oziroma bratovščini. v sebičnem individualizmu in Avtorju je bilo blizu delavstvo, ker je izhajal iz delavske družine in odraščal v delavskem egoizmu, ampak v okolju. Oče je bil strojevodja, mati pa delavka v ljubljanski tobačni tovarni. Kot učitelj se je srečeval s položajem delavstva, saj je služboval v Trbovljah. moči tovariškega prijateljstva, v Seliškar je verjel v boljšo prihodnost človeštva. Pridevnik sinji v naslovu knjige jasno na- združevanju ljudi v kaže idejo o veri v lepšo prihodnost. Pisatelj in pesnik ni videl poti v prihodnost v sebič- skupnost. nem individualizmu in egoizmu, ampak v moči tovariškega prijateljstva, v združevanju ljudi v skupnost. Sinji Galeb nosi v sebi močan pečat avtorjeve idejne naravnanosti, ki se nam zdi časovno odmaknjena, če ne upoštevamo moralnih vrednot, ki jih avtor posre- duje bralcu. Te vrednote niso tonile v pozabo, ker so še danes skupne ljudem, ne glede na ideologijo in družbene odnose. Dobrosrčno prijateljstvo in tovarištvo se kažeta v obeh izdajah Bratovščine Sinjega galeba. Knjiga še vedno pove nekaj globokega o tovariškem prijateljstvu mlademu bralcu, ki seže po njej. Viri in literatura Kos, J. (2002). Pregled slovenskega slovstva. DZS. Prunk, J. (2023). Zgodovina slovenske politične misli. Cankarjeva založba. Svetina, P. (ur.). (2011). Pionirji na promenadi: antologija slovenske mladinske književnosti med 1920−1948. Mladinska knjiga. Svetina, P. (2019). Metuljčki in mehaniki. Slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom. Mladinska knjiga. Seliškar, T. (1936). Bratovščina Sinjega galeba. Slovenska matica. Seliškar, T. (1948). Bratovščina Sinjega galeba. Mladinska knjiga. Seliškar, T. (1952). Bratovščina Sinjega galeba. Mladinska knjiga. Seliškar, T. (2022). Bratovščina Sinjega galeba. Mladinska knjiga. Seliškar, T. (1929 ). Pismo. Služkinja piše svojemu fantu. Ljubljanski zvon. Str. 66-67. Vodopivec, P. (2007). Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od 18. stoletja do konca 20. stoletja. Modrijan. Zadravec, F. (1999). Slovenska književnost 2. Moderna, ekspresionizem, socialni realizem. DZS. I 19 stavek priredje svobodni verz predmet tafora osebek izvor pravljica dje pesnik prislovno določilo visnik TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Mag. Mirjam Podsedenšek I Prepusti se, življenje že ve I 21 Pavlina Kovač I Kako Modri otok spreminja roman tebe in mene I 22 Luka Dobaj I Modri otok jvee kjnicjiaga, glagokil jeo odkprltea ipn žaivaj I 23 Katarina Smrbdel eI Psreepusdti sae, življenje že ve I 25 Neža Gračner I **** I 26 Ilenija Prezelj I Zdi se mi, da človek piše zvsea žiivmljenjee enkroman vejica o sgalmago oplesoemk. Il e28 Eva Tofant I Umetnost v družbi ali prpireadjje vrsted bbreusžeebdesnilae udmeatnost I s2v9obodn Jan Volf I **** I 31 poudarek metafor črtica povezdaimek p veznik vrstpe bresierdeil dje s izjava odvisnik ose vejica stavek samostalnik ose pika klon včni člen esej poved glagol sej intonacija poved glagol intonacija oseba TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Mag. Mirjam Podsedenšek I Zavod RS za šolstvo Prepusti se, življenje že ve1 Najlepše pri pisanju je, da ostane posamezna člove- Štefana in njegove žene Tereze, a tudi magični realizem av- kova misel zapisana in zato vsaj nekaj časa ohra- tobiografske pripovedi, prvobitnega, naravnega okolja, per- njena. K ohranjenemu se lahko vračamo, iz spomi- spektivo, rast in razvoj avtorja – protagonista −, ki ga je to na na brano in prebrano lahko oblikujemo tudi ustvarjalno okolje ustvarjalno zaznamovalo in v najširšem pomenu po- tradicijo, ki je pri vsaki generaciji nova, zanjo pomembna, stalo dogajalni prostor njegovih literarnih del, s tem pa tudi a tudi drugačna. različnih življenj in človeških usod. Mladi v njem (lahko) čutijo rahločutni spomin na domače in preteklo, a zaslutijo Drugačnost se prepleta s pestrostjo, izvirnostjo, svežino. tudi avtorjevo prihodnost. Literarna besedila so vsako leto druga, tudi izbrani avtor- ji, a motivi in teme, zanimivi za mladega bralca, v iskanju Dom je lahko spomin na vse tisto, kar poznamo in imamo in branju povezujejo obe generaciji: starejšo, z mentorji in radi, tudi ko se odločimo za daljne, tvegane poti, saj iščemo mlajšo - z mladimi bralci. smisel svojega življenja v gorah, odrivanju novega sveta – kot so mladi prebirali v Poti Nejca Zaplotnika, odmevnem Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje z romanu planinske, gorniške literature, in Minattijeve oseb- naslovom Nevidni svetovi, se zdi, odpira vrata svetu literatu- ne lirike iz njegove zbirke Nekoga moraš imeti rad. re, ki je pri izbranem avtorju poseben – tako kot je nepono- vljivo enkraten prav vsak med njimi. Dediščina njegove trajne, mestoma trpke osebne perspekti- ve, pogled na naravo, rastline, ptice, zemljo in človeka v njej Mladi v spisju predstavljajo fantazijski Modri otok, poln sin- razkriva tudi družbeno zaznamovanost. jine, morja, neba, lepote in neposrednosti, s katero se na otoku na različne načine srečujejo literarne osebe − Lena, Izgubljenost Jančarjevega Erdmana iz Severnega sija, ki kot Ernest, Marisa - in jih poskušajo ne le sprejeti in spozna- Minatti ne najde miru in notranjega ravnotežja v mestu – v ti, pač pa tudi živeti. Mladinski roman Modri otok, ki ga je njem se žal docela izgubi −, mladi spoznajo v romanu To otrokom namenila Irena Androjna, pisateljica in jezikovna noč sem jo videl, kjer ob bivanjski krizi mladega para iz tri- svetovalka, je zaradi perspektive in metaforike bližje sodob- desetih let preteklega stoletja vidijo tudi tragičnost zgodo- nemu fantazijskemu romanu in mlade vodi k spoznavanju vinskega trenutka in osebnost kot družbeno bitje. samega sebe in odnosov med ljudmi, v lepem in naravnem okolju pa poudarja tudi etično perspektivo. Lepoto in tragičnost, dom in svet, življenje in minevanje, pokončnost in pogum iščejo mladi pisci, zavedajo se, da je Poetika Lainščkovega romana Petelinje jajce na drugač- v njih ... »moč, da sooblikujem boljši jutri, da… / čutim, ni ravni, drugem prostoru panonske ravnice, v družinsko verujem, upam … DA ŽIVIM.2« psoicsialneemc romanu razkriva moralno pokončnost, vsakdan stavek i verz predmet a osebek izvor pravljica riredje 1 Katarina Smrdepl (2r0i2s4).l Porevpunstio se , dživoljelnoje žče ivle. 2 Ilenija Prezelj (2024). »Zdi se mi, da človek piše vseo življenje eno samo pesem.« vobpoedsnniik verz I 21 ejica oseba stavek samostalnik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Pavlina Kovač I OŠ Šmartno pod Šmarno Goro, 8. razred Mentorica I Maja Komjanc Kako Modri otok spreminja mene in tebe Ljudje živimo tako in drugače. Imamo tistih 80 let za nekakšen poseben – kot bi rekel Adrijan – sveti kraj. Pred- živeti in različno jih izkoristimo. Nekateri živijo vsak stavlja nam odmik, predstavlja nam pobeg, morda samo dan isto življenje. Nekateri se vse dni smilijo sami počitnice, ampak Modri otok je drugačen. Modri otok je sebi. Spet drugim ustreza le mir, le redki pa iščejo, kaj je lahko odmik iz našega ne ravno perfektnega vsakdana. Tudi smisel našega obstoja. Le zakaj sploh živimo? če le kot kratek skok v knjižni, nevidni svet. Kraljestvo ne- skončne zarje pa je nekaj drugačnega. Ponuja nam rešitev Na mlade ljudi vpliva veliko različnih reči. Ena izmed teh iz naših stisk in težav. Vabljivo, ne? Mislim, da je Kraljestvo so gotovo knjige. Knjige odpirajo poglede, razmišljajo o neskončne zarje nezavedno predmet našega nenehnega is- vseh mogočih temah, idejah, svetovih. Vsem vedoželjnim kanja. Iskanje sreče. Kraljestvo neskončne zarje v resničnem mladim bralcem torej toplo priporočam, da vzamejo v roke svetu bo za vedno ostala le naša želja. Želja po resnični sreči. slovenski pustolovski mladinski roman Modri otok. Ta ču- dovita, sicer fantazijska pripoved izpod peresa slovenske so- Stibor, vsaki zgodbi potreben negativen lik. Pa je res tako? Se dobne pisateljice Irene Androjna, mi je odprla marsikateri za masko norega in samotarskega svetilničarja skriva zaskr- pogled in me kar prisilila, da sem razmišljala o meni prej še bljen ded in oče? Jaz menim, da je skočil s pečine. Menim, nerazdelanih temah. Leta 2021 je izšla pri založbi Mladin- da je v sebi nosil veliko krivdo, bil je žalosten in razočaran. ska knjiga in kaj kmalu doživela velik uspeh, tretji ponatis. Dovolj je imel tega zemeljskega življenja. Ima pa Mariso, V svojem pismu tekmovalcem je pisateljica zapisala, da je najbolj zapleteno in skrivnostno članico kolektiva. Sama je Modri otok živa in odprta knjiga. Tudi v intervjuju za revijo povedala, da jo bo vedno vleklo v Kraljestvo neskončne zar- Ona je povedala, da je med pisanjem rasla. V pismu pove, je. Verjamem, da bo ostala na otoku. Da bo skrbela le zarod da se ji je zgodba kar sama pisala, hitro je morala dohajati črnega galeba in kdaj pa kdaj spet odpotovala v Kraljestvo njen tok. Nekatere prizore je videla v resničnosti. Vsak, ki se neskončne zarje. je za Cankarjevo tekmovanje redno pripravljal, lahko reče, da je avtorica v roman vsekakor vnesla svoje ideje in prepri- V mnogih radijskih in gledaliških igrah Irene Androjna čanja. In da, Modri otok je res živa knjiga. (Iščemo žogo in medvedka, Kostanjev duh, Deček in sreča …) lahko zasledimo, kako pomembno vlogo imajo prijatelj- Že z liričnimi, uvodnimi stavki romana (To je bil otok in ni ski odnosi. Prijatelji so tisti, s katerimi se prerivamo skozi bil samo otok), nam je Irena Androjna najavila veliko knji- življenje in z njimi delimo vse vesele in žalostne trenutke. žno pustolovščino. Morda je Modri otok na prvi pogled le Pravi prijatelji ostanejo za vedno. Menim, da so prava prija- majhen otoček s sredozemskim podnebjem (beseda Jadran teljstva v pismu omenjene zlate niti. Držijo nas skupaj tudi, se je po nesreči znašla na hrbtni strani knjige), je tudi kraj, ko smo daleč narazen. Tudi naši glavni liki so se ob koncu kjer lahko vstopimo v Kraljestvo neskončne zarje. Kralje- raziskovalnega tabora ločili, a prijateljstva bodo ostala. Zla- stvo neskončne zarje bo za vedno ostala le naša želja. Želja te niti jih bodo vedno povezovale in tudi to je eno od spo- po resnični sreči. V Kraljestvu neskončne zarje, nekakšnem ročil romana Modri otok. Prijateljstva ostanejo za vedno in magičnem vzporednem svetu, naj bi lahko spreminjali svoje povsod. So kot bratstvo. usode. V nekaterih stavkih romana lahko izvemo tudi, da je otok vsakega prebivalca prevzel in ga spremenil. Tudi fan- Čeprav je literarna umetnica, slovenistka in anglistka Ire- tazijski elementi otoka nas lahko očarajo - dišeči borovci, na Androjna rojena leta 1968, se je s svojim romanom zelo kamnite potke, čisti zalivi … Že samo dejstvo, da je Modri približala sodobnim najstnikom. V pismu je napisala, da je otok otok, ga dela posebnega, otok je vendar odmaknjen od nekaj Marise, Lene, Adrijana, Ernesta v vsakem od nas in celine, torej odmaknjen od vsakdana večine. Modri otok je strinjam se z njo. Vsi smo kdaj uporniški, zaskrbljeni, lačni, I 22 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE nasmejani … Vsi kdaj iščemo rešitev iz naših težav tudi na te razmišljati, ko jo zvečer že odložiš na knjižno polico in zelo nenavadne načine. Vsak izmed nas ima svoje svetove, na pripravah za šolsko tekmovanje je sprožila marsikatero potrebe, modre otoke, kjer živimo tako kot si zares želi naše debato. Tudi jaz sem rasla ob knjigi, podčrtovala zanimive srce. In prav je tako. V intervjuju za revijo Ona z Matejo odlomke, se postavljala v vloge glavnih likov in se s prstom Kočevar je pisateljica Androjna zapisala, da imamo mladi sprehajala po zemljevidu na notranji strani platnice. Sicer pogosteje jasnejši pogled na svet kot odrasli. Modri otok kot zgodbe nisem pisala jaz, je pa Modri otok pisal mene. Poka- roman in vse ideje in teme, napisane v njem, nam delajo ta zal mi je nove teme, ideje, načine razmišljanja. Ob Modrem pogled še jasnejši. otoku sem zrasla bolj kot ob katerikoli knjigi do sedaj. In to mislim čisto resno (ta stavek pogosto uporablja Ernest). Modri otok si več kot zasluži nominaciji za Levstikovo na- grado 2023 in večernico, prav tako pa Zlato hruško in uvr- Vsem mladim (ali pa mladim po srcu) toplo priporočam ro- stitev v katalog Bele vrane. Prvič sem knjigo prebrala dol- man Modri otok. Ob izpiljenem jeziku in napeti zgodbi vas go pred Cankarjevim tekmovanjem in zdela se mi ni nič ne bo več spustil iz svojih rok. Z iskrenostjo, pogumom in posebnega. Ob ponovnem branju in resnem predelovanju odločnostjo Modri otok kot kraj in Modri otok kot roman knjige pa sem spoznala, da je v resnici veliko več, kot sem si spreminja srca in usode. Ne zamudite torej priložnosti, da predstavljala. Je sodobna, a hkrati brezčasna. Je fantazijska, spoznate nekaj novega o svetu, pa tudi nekaj o sebi. Vseka- a spoznamo tudi zelo realistične motive in težave. Prisili kor je vredno. Luka Dobaj I Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju, 9. r. Mentorica I dr. Katarina Germšek Modri otok je knjiga, ki je odprta in živa Irena Androjna nas v fantazijsko-pustolovskem romanu Avtorica, zaposlena na Upravni akademiji, kjer organizira Modri otok, ki je luč sveta zagledal leta 2021 pri založbi razna predavanja in seminarje s področja poslovno-ura- Mladinska knjiga v zbirki Sinji galeb, razvaja z napeto dovalne slovenščine, večkrat poudari, da je knjiga vzaje- zgodbo mladih treh raziskovalcev – Adrijana, Ernesta in mno z njenim pisarjenjem ona prav tako pisala avtorico. V Lene, ki so se v okviru poletnega tabora znašli na Modrem enem od mnogih intervjujev je dejala, da je šamanistične otoku ne vedoč, kaj jim bo ta izkušnja prinesla. Veliko več vložke vnesla že mnogo prej, kot se je kasneje bolj resno kot so si ob prihodu lahko predstavljali. spoznala s to vedo. Morda je to zgolj naključje, morda pa je to samo še en dokaz več, kako je knjiga »pisala« avtoričino Zgodba iz realističnega obdobja njihovega prihoda na Mo- domišljijo. dri otok vse bolj prehaja na fantazijsko, postopoma v zgod- bo vstopajo fantastični in šamanistični dogodki in pred- Modri otok ni najbolj odprta in živa, živahna knjiga v av- meti, ki jim, korak za korakom nenehno razodevajo veliko toričinih in naših očeh. Je mnogo več! Je obenem rešitev, odkritje – vstop v Kraljestvo neskončne zarje. resnica, fikcija, laž, hrepenenje po nečem, kar predstavlja odrešenje. Hrepenenje po vstopu v Kraljestvo neskončne Pisateljica, lektorica in jezikovna svetovalka Irena Androjna zarje in s tem spreobrnitev toka oz. delčka življenja, kjer na svoj roman gleda kot na knjigo, ki je odprta in živa. Tudi s(m)o naredili kakšno napako. Modri otok je tudi ljubezen sam bi tako ovrednotil Modri otok, ki je tudi nominiranec – ljubezen do prečudovite avtohtone narave, na katero pre- za Levstikovo nagrado 2023 in nagrado večernica 2021, saj ži nevarnost človeškega pohlepa in želje po bogastvu preko je napetost v dogajanju nekonstantno razpeta skozi celotno čudovitih, naravnih površin, ki so nastajale v celotni zgodo- dogajanje in permanentno nenehno narašča in daje obču- vini nastanka našega prelepega planeta – Zemlje. Je ljube- tek, da se ti fantazijski dogodki dogajajo prav tebi. zen do dobrih in srčnih ljudi, ki jih imamo radi, pa obenem I 23 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 tudi sovraštvo, ki se v um prikrade ob tem, ko nam nekdo Začarano poletje ter navsezadnje Modrega otoka, je nekoč hoče te ljudi ukrasti. Modri otok je spreobrnjenje, ki se pri- dejala, da je zanjo pogum takrat, ko stopiš izven okvirjev, peti vsakemu, ki stopi vanj. Otok se vsakega posebej polasti narediš pravo stvar in se poženeš v neznano, kadar je to po- s svojimi čari, le izbrane pa doleti tudi izkušnja s spoznavan- trebno. Tako so se tudi Adrijan, Marisa, Lena, Ernest podali jem Kraljestva neskončne zarje. Taka izkušnja je doletela v neznano in to neznano raziskovali. Dodaten zagon jim je tudi Leno, Ernesta in Adrijano. dajala radovednost, pravičnost in bolečina, ki so jo v svojih mladih življenjih dobili, ta jim je pa za vedno pustila grenak Kraljestvo neskončne zarje si lahko predstavljamo kot ra- priokus. Moč, ki so jo dobivali ob premagovanju vseh teh dirko, ki bi lahko izbrisala neljube dogodke, na katere bi žalostnih dogodkov, so pogumno usmerili v raziskovanje radi pozabili. Kot v pismu trdi avtorica, res lahko vsak na Kraljestva neskončne zarje. Modri otok gleda drugače; prav tako pa tudi na Kraljestvo neskončne zarje. Vsak se spopada z lastnimi tegobami, ki Stibor je svoje samotno in dokaj zmerno čudaško življenje ga pestijo in mu kratijo srečo in mir. Kraljestvo neskončne končal. Marisa in Adrijan sta se veliko spraševala o smrti. zarje bi za vsakogar od nas predstavljalo rešitev. Ne moremo Ali predstavlja konec? Ali predstavlja nov začetek? Morda trditi, da takšno kraljestvo ne obstaja. Moče se okoli nas vije pa predstavlja nov začetek v Kraljestvu neskončne zarje; veliko nevidnih in nepoznanih svetov, ki jih še nismo od- morda je Stibor res sklenil življenje na Modrem otoku in krili. Mogoče jih bomo kdaj odkrili. Mogoče so pa le plod ga ponovno začel v Kraljestvu neskončne zarje ter končno našega dobro poznanega nevidnega sveta - naše domišljije. odkril stvari o tem kraljestvu, ki jih v času svojega življenja Vsak ima o tem drugačno mnenje. Menim, da je to dobro, ni uspel raziskati. saj je vsak posameznik zase prepričan v to, kar verjame. Iz vsega tega lahko izpeljemo tezo, da je Kraljestvo neskonč- Mariso po njenem burnem obdobju iskanja same sebe čaka ne zarje pravzaprav naša domišljija. To je čar te čarobnosti, premagovanje resnih ovir. Čeprav z mladimi »fejk« etno- ki se pojavi ob razmišljanju o nevidnih svetovih. Nikoli ne logi niso ustvarili najbolj pristnih odnosov, so se pa med vemo ali pa tudi nikoli ne bomo izvedeli, ali res obstajajo. raziskovanjem zbližali. Oni so zapustili Modri otok, ona je Lahko pa se zgodi, da jih bomo kdaj odkrili. Do takrat pa ostala. Verjamem, da jo čaka še veliko raziskovanj globin naj varno ostanejo v naši domišljiji. Modrega otoka, ki jih ta želva skrivnostno skriva. Lahko trdimo za šalo, malo pa tudi zares, da je Modri otok naj- Nedvomno na svetu obstajajo neke povezave, ki nas zdru- skrivnostnejši in neraziskani plazilec. K temu so svojimi iz- žujejo. So kot niti, ki se prepletajo v prelep pajčolan. Do- najdbami veliko pripomogli Lena, Ernest in Adrijan. A kdo bitnik Zlate hruške 2022 Modri otok nam poleg vseh fan- ve, morda Kraljestvo neskončne zarje ni edina skrivnostna tastičnih in realističnih prigod kaže prigodo, ki je hkrati stvar na Modrem otoku. Morda bo imela Marisa še veliko resnična in fantastična. To so naši medsebojni odnosi. dela pri odkrivanju skrivnosti na otoku. Majhne niti, ki nas povezujejo. Povezujejo nas z ljublje- nimi ljudmi, družino, prijatelji … Dogodki, pri katerih Življenje piše zgodbe, ki se jih ljudje radi spominjamo. Tudi se družimo z ljubljenimi, so resnični, vendar so tako lepi, mi pišemo svoje zgodbe, ki ih doživimo s prijatelji, znanci da so hkrati tudi fantazijski. Taka nit povezuje tudi Mo- in z vsemi, ki jih imamo radi. Menim, da ljudje vzajemno dri otok. Povezuje Leno, Adrijana in Ernesta na dogodi- drug drugemu ustvarjamo zgodbe. Skupaj se dopolnjujemo. vščini in jih varuje pred vsem zlom, ki preži na mladega Zakaj to ne bi bilo mogoče s knjigo? Vse poučne zgodbe, človeka. Držati skupaj, se imeti rad – to je pravo sporočilo ki jih preberemo, spoznamo, se jih naučimo, nas prav tako Modrega otoka. To je zlata nit, ki vodi več kot na tristo- dopolnjujejo. Popolnoma se strinjam z avtorico, da je av- tih straneh razpeto zgodbo, vendar se ob zadnji povedi ne torica pisala knjigo, kot tudi knjiga njo. Ljudje smo odprta ustavi, temveč presedla v resnično življenj. Naše življenje. bitja, ki rada spoznavajo in se rada učijo od drugih ljudi in Življenje vseh srčnih ljudi in nas, mladih bralcev, ki smo stvari. Velikokrat imamo nekoga/nekaj, s čimer smo v soži- ob branju dodatno obudili te niti. Te vezi, ki nas vežejo. tju, se dopolnjujemo. Zato tudi zame in tudi za ostale velja Te vezi nas delajo srečne, srčne, pristne in edinstvene. To to sožitje. dokazuje odprtost Modrega otoka. V knjigi se lahko najde vsak. Knjiga je pisala življenje profesorice slovenščine in Ni tako pomembno, ali bomo odkrili pomembne svetove angleščine ter avtorice knjige Irene Androjna, v času na- ali ne. Osredotočimo se na »tukaj in zdaj.« Spoznajmo, da stajanja in čez - tako kot nam piše življenje zdaj, ko jo mi, so za nas pomembni ljudje, ki jih imamo radi, negujmo te mladi bralci, prebiramo. »niti«, ki nas z njimi povezujejo, da se nikdar ne pretrga- jo. Spoštujmo naš planet in ga ne uničujmo. Krepimo naše Irena Androjna, avtorica več radijskih iger, knjižice Čebe- medsebojne odnose. Zagotovo bo k temu pripomogel tudi lice O velikanu, ki je kradel letne čase, otroškega romana Modri otok. I 24 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Katarina Smrdel I Gimnazija Bežigrad Ljubljana Mentorica I Tjaša Poznanovič Omers Prepusti se, življenje že ve V sak bi rad spreminjal svet. Številne tegobe nas več si želi v njem vzgojiti prave vrednote poštenosti in spo- pripravijo do tega, da smo s svojim življenjem prijemanje z vsem, kar prinese življenje. vedno nezadovoljni. Morda pa je rešitev pogled v romane. Šavrinke Marjana Tomšiča in Petelinje jajce Fe- Tudi Katina se tako kot Pištek znajde v zadregi, ko ji ne- rija Lainščka nam predstavijo razmere, polne trpljenja in predvidljivi cigan Ganaš podari osla. V zameno pa od nje revščine, pa vendar jih krasijo literarni liki, polni veselja ne zahteva ničesar. Katina je kot Šavrinka na začetku svoje in upanja, ki se prepuščajo toku življenja, in vsem prepre- poti trdo garala, da bi si prislužila dovolj denarja za osla, ki kam, ki jih prinese. Dokazujejo, da je ključ do sreče spre- bi ji pomagal s prenašanjem jajc, a ji je oče vse prihranke jemanje sveta in ljudi v vsej svoji polnosti, brez obsojanj, vzel, saj je sestra potrebovala doto. Tega ni sprejela z jezo ali le z veliko ljubezni. zamero, temveč se je s svojo usodo sprijaznila in tako kot Pi- štek nadaljevala s svojim poslanstvom. Ganeševo darilo ji je Roman Petelinje jajce, ki bi ga lahko označili tudi kot dru- pomenilo veliko, saj j e osel predstavljal del zaslužka, pa tudi žinski ali socialni roman, nam razkriva življenje družine La- prijatelja in sotrpina na njeni večni poti iz Istre v Trst. Kot inšček, predvsem pa se osredotoči na življenje malega Fere- preudarno in pošteno dekle je želela Ganešu za žival plačati, ka. Njegov oče, Štefan, je poštenjak, ki ne verjame v politiko ta pa je denar vztrajno odklanjal. Imela je neznansko srečo, ali cerkev, temveč v trdo delo in prave vrednote. V želji, da čeprav se je njenim staršem zdelo to kot prevara. Katina je bi zgradil družini novo hišo, vsak dan trdo gara kot cestar, bila na trpljenje navajena, sprejemala ga je kot del vsakdana, ker pa njegov zaslužek ni dovolj, se odloči ženo Trejzko po- in si je štela v čast, da lahko sledi stopinjam svojih prednic, slati na delo v Avstrijo. Po bolečem odhodu matere je Ferek ki so se za svojo družino žrtvovale tako kot ona. Bila je v za- prisiljen dneve preživljati z očetom na cesti, kjer nestrpno dregi ob tako nepričakovanem darilu, a je življenje sprejela čaka na prihod nadzornika Žekša, pred katerim se bo moral v vseh vzponih in padcih, in se odločila osla obdržati. Avtor skriti, saj na cesti, kjer dela oče, otroci niso zaželeni. Od- njeno veselje opiše z metaforami, ki se navezujejo na vaško lomek opisuje težko pričakovani trenutek, ko se nadzornik življenje, s čimer da pripovedi edinstven vtis veselja prepro- pripelje do Štefana, tam pa mu razkrije, da ga otrok na ce- stega človeka ob darilu, ki je zanjo pomenilo boljše življenje. sti ne moti, temveč ga zanj celo skrbi. Cestar si oddahne, S premim govorom, v katerega je vključen pregovor, Katinin saj se je nadzornika kljub nestrinjanju z njegovo politiko, oče izraža nestrinjanje s kupčijo, v tem pa se odraža njego- bal. Dogodek predstavlja trenutek, ko je celo pesimistični va strogost, ki je nasprotje lahkotnemu sprejemanju sveta Štefan Lainšček moral priznati, da je imel srečo. Po zadre- njegove hčere. Katinina sreča ob nenavadnem dogodku je, gi in presenečenju si opomore, na nadzornikove očitke, da po mojem mnenju, odraz njenega pristopa k življenju, pozi- otrok trpi, pa odgovarja z veliko brezbrižnostjo, da je to le tivnega pogleda na svet in spopadanja s težavami. S svojim del življenja. Menim, da s takim ravnanjem izkazuje prepro- trpljenjem ob izgubi denarja za osla se je sprijaznila, njena sto načelo trdega dela kot edine možnosti za preživetje ter prizemljenost pa se kaže tudi v kupčiji z Ganešem. Menim, sprejemanje vseh življenjskih tegob in sveta kot nekaj, kar je da je prav zaradi svojega trdega dela in sledenja lastnim vre- določeno z usodo malega človeka. Na nadzornikove očitke dnotam v življenju lahko srečna. tako odgovarja skorajda napadalno, kar nam avtor pokaže z nestrinjanjem v odgovorih, kjer svoje ravnanje naglo zago- V obeh romanih se pojavljajo srečni in nesrečni dogodki, s varja. V njegovem odzivu je vidna tudi neomajnost tradicije katerimi se literarni liki pogumno spoprijemajo. Tomšičeve in njegova odločnost, ko trpljenje svojega sina primerja z Šavrinke so odraz istrskega okolja v obdobju med obema delom otrok na njivah, kot da je delo za predšolske otroke že vojnama, kjer je avtor deloval kot učitelj in pisatelj, zara- ustaljena navada. Mislim, da Pištek sprejema življenje tako di tega pa se je v svojem romanu lahko dotaknil pristnosti kot je, in nima neuresničljivih upov, temveč prizemljeno tamkajšnjih ljudi, in svetu predstavil življenjska načela ša- sprejema svojo usodo, verujoč, da srečo prinese trdo delo. vrinstva, ki kljub trpljenju vedno temeljijo na sprejemanju Zaradi svojih načel ni slab oče, ki bi sinu želel trpljenje, tem- življenj takega kot je. Tragični dogodki so v obeh romanih I 25 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 bolj izraziti kot srečni, a menim, da ni dogodek tisti, ki je k podobnim vrednotam kot Katina in Štefan. Življenje bi ključen za razumevanje likov, temveč kolektivni duh vaških morali sprejemati tako, kot s nam ponuja, z vsemi tegobami ljudi, ki se s tegobami spoprijemajo brez pritoževanja, le s in stiskami. Miselnost malega vaškega človeka, ki zagovar- pogumom in medsebojno pomočjo. Primer takega dogod- ja hvaležnost za vsako srečo in pogum – ob vsaki stiski, bi ka je opisan v romanu Šavrinke, ko je revna družina izgubila morali večkrat uporabiti tudi v današnjem svetu in name- vola, zato so zbirali denar za nakup novega. Nihče ni obupal sto obtoževanja, pritožb in prepirov svoja dejanja sprejeti, ali ostal brezbrižen, temveč so vsi sodelovali, saj so trpljenje boljše življenje pa si zgraditi s trdim delom in odrekanji ob v revščini že večkrat občutili na lastni koži. Tudi Ferek je medsebojni pomoči. ob odhodu matere v Avstrijo zelo trpel, a je oče storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi življenje kljub temu poteka- Četudi ne moremo premeniti sveta, nad življenjem ob lo normalno. Čeprav je tragičnost ključna v obeh romanih, tegobah ne smemo obupati. Literarni liki iz romana Ša- menim, da je neustrašno spopadanje z njo tisto, kar nosi vrinke in Petelinje jajce nam služijo kot primer težkih ključno sporočilo romana. usod vaških ljudi, ki v življenju najdejo srečo. Svojo uso- do sprejmejo s trdim delom in odrekanjem, pa vendar sta Načela vseh likov v romanov jasno odražajo takratno oko- zadovoljstvo in neomajen pogum tista, ki jim služita kot lje, v katerem je bilo trpljenje nekaj vsakdanjega, sprejetega vodilo za življenje. Po njih bi se morali večkrat zgledovati, kot del življenja. Tudi v današnjem življenju se srečujemo se v glasnem vrtincu sveta za trenutek ustaviti in življenje z mnogimi težavami, pri katerih bi se večkrat morali zateči zaživeti s tokom. Neža Gračner I Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor Mentorica I Nastja Ljubej **** Pištek, s pravim imenom Štefan, je bil popolnoma sa- niti:« Češ, kako dobro poskrbi zanj in da se zanj več kot mosvoja osebnost, velik upornik in garač. Družini je pobriga!« Pravijo, da je obramba najboljši napad in Pištek želel zagotoviti lepo življenje in zgraditi hišo, zato je je mislil, da bo Žekša prepričal, hkrati pa se je vseeno za- vsakdan garal na cesti. Vseeno pa to ni zadoščalo in mati vedal, da ga je polomil. Vse to nam v romanu, v katerem Trejzka je morala na delo v Avstrijo, Ferek pa z njim na ce- zasledimo tudi veliko narečnih izrazov in neznanih besed, sto. To je nadzornika Žekša zmotilo, saj se mu je otrok smi- pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki bdi lil. Ferek je bil že tako sanjav otrok in je velikokrat prepletal nad dogajanjem in je že sam po sebi izraz distance, vendar dogodke iz realnega življenja z dogodki iz sveta sanj in tudi je njegova pripoved poetična in tenkočutna, polna topline Pišteka je skrbelo, da bo to slabo vplivalo na otroka. Stisko, in bližine. ki jo je doživljal Pištek ob srečanju z Žekšem, nam v romanu Petelinje jajce dobro prikaže Feri Lainšček, ki je motive za Katina, ki je glavni lik sodobnega romana Šavrinke, pa se nastanek romana črpal iz lastnega otroštva. Prav to njegovo je spopadala z drugačno težavo kot Pišek. Sama je bila ne- magično doživljanje sveta in vztrajno iskanje odgovorov na izmerno vesela, saj je od cigana Ganeša prejela osla, ki si prva bivanjska vprašanja je avtorju omogočilo zanj poetično ga je že tako dolgo želela in za katerega je hranila ves svoj in s simbolno govorico in poglobljeno besedilo. težko prigaran denar. Ko pa je doma družini pokazala osla, niso bili navdušeni, saj ciganu niso zaupali. Zaradi njihovih Avtor v romanu Petelinje jajce, ki je sicer subverzija avto- besed je tudi ona postala sumničava. Vsa sreča, ki jo je doži- biografskega, napiše, da je Pištek Žekša strahoma vprašal: vljala pred prihodom domov, kar nam vsevedni tretjeosebni »Zakaj se vam smili?« Že ta poved dobro izraža Pištekovo pripovedovalec prikaže v delu povedi: »… bala se je, da se stisko in dejstvo, da je naredil napako, da je malega Fere- te resnične sanje ne bi razblinile,« se je tako res razblinila in ka vozil s seboj na delo. Hitro se je začel Pištek tudi bra- počutila se je neumno. Marjan Tomšič to v romanu dobro I 26 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE pokaže, saj je motive lahko črpal iz veliko štorij, ki so mu celo življenje in da je sreča na koncu vedno močnejša od jih pripovedovale njegova takratna gospodinja in nekdanja žalosti in tragedij. Šavrinka Marija Franca in njene prijateljice. Te zgodbe so bile različne, saj smo vsi ljudje drugačni in zato je posebnost Romana nam želita sporočiti, da se je treba prepustiti toku romana prav v tem, da je napisan v dveh narečnih govo- življenja. Lainšček, ki je za svoja dela prejel številne nagra- rih, v narečju slovenskega in hrvaškega dela Istre, občasno de, med njimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pa je uporabljena tudi italijanščina. Ljudje takrat niso imeli v romanu to dobro pojasnjuje. Sam je dejal, da se mu zdi veliko denarja, zato je bila Katina tako vesela osla. To raz- svet, kakšen je danes, zelo nesvoboden. Pištek se je boril beremo iz dela, ko Tomšič napiše, da ji je telo kar žarelo. za svobodo, saj so ga vse omejitve močno ovirale in dušile. Katina je doživljala veliko stisko, saj doma niso imeli veliko Lainšček je v romanu z lirsko zasanjanostjo in nekoliko in hotela jim je pokazati, da zmore poskrbeti zanje. melanholičnim podtonom pripovedovanja želel pokazati, da v svetu – namesto splošnega sovraštva in nestrpnosti Mislim, da sta si Pištek in Katina precej podobna in tudi – še vedno lahko najdemo vrednote, kot sta ljubezen in njuni stiski, saj sta oba želela družini le najbolje. Skozi pre- spoštovanje do vsakogar. Tukaj tudi izstopajo prvine ma- biranje romanov sem čutila njuni stiski in vse težave, saj gičnega realizma, ki so značilne za njegova romaneskna jima res ni bilo lahko. Po mojem mnenju Pišek res ni ravnal dela. Tako Lainšček kot Tomšič v svoja dela rada vpletata prav, da je peljal malega Fereka s seboj na cesto, saj je bil še magijo, saj se jima zdi, da je to rdeča nit naših življenj. Vse majhen in bi se mu lahko kaj zgodilo. Vseeno pa ga ni želel tisto, kar meji na magično, dela naša življenja bolj zanimi- pustiti samega doma, saj se je zanj bal. Katinino stisko sem va. Če nam je hudo, se lahko tako kot mnogi liki iz roma- doživljala bolj kot Pištekovo, saj je želela družini prihraniti nov, zatekamo v magični svet, v katerem je mogoče prav denar, in je zato ciganu slepo zaupala. Tudi jaz želim družini vse. Tam smo lahko tisto, kar sami želimo biti. Šavrinke le najbolje in večkrat zato sprejmem kakšno neumno odlo- ne predstavljajo vrha Tomšičevega pisateljevanja, zato ker čitev, ki jo kasneje obžalujem. v njih prikazuje njihova težka življenja. Smisel romana je, da ugotovimo, koliko lepega nam življenje lahko nudi, da Tako tragični kot srečni izidi v romanu so prikazani zelo lahko premagamo še tako težke ovire in da moramo priča- avtentično. Predvsem v Šavrinkah so prikazane zgodbe, ki kovati nepričakovano. se večinoma nizajo kot bi se utrinjali spomini. Tam se mi zdijo bolje prikazani srečni dogodki. Zelo se me je dota- Na svetu je vedno več vojn in verjamem, da nas to plaši. knil dogodek iz romana, v katerem avtor pojasnjuje Kati- Tomšič se je zato v svojem manj znanem segmentu svoje nino srečo, ko se je vračala domov iz Istre ali iz Trsta in je proze dotikal tudi psihološko-fantastičnih prijemov, ki se- na domačem hribu že zagledala svoje otroke, ki so ji tekli gajo v najgloblje predele človekove notranjosti, hkrati pa naproti. Dobro je prikazana tudi sreča, ki so jo doživljale ostro analizirajo družbeno realnost. Noben človek ni brez Šavrinke ob pogovorih z ljudmi, od katerih so poleg jajc napak, vsi jih delamo, prav pa je, da se iz njih nekaj nauči- dobile tudi košček srca. Kljub vsem tragedijam, ki jih vse- mo in želimo postati boljši ljudje. Svet bo veliko lepši, če si kakor ni bilo malo, je v romanu prikazan svet, kjer sreča bomo znali pomagati in poskušali razumeti stiske drugih, res podaja roko žalosti, kjer se petje srečuje z obupanim saj je čut do soljudi tisto, kar lahko privede do lepših in bolj- trpljenjem, vendar ta svet kljub vsemu nikoli ne pozabi na ših življenj. En sam človek v neskončnosti sveta ne bi preži- sočloveka in ne zavrže svoje človečnosti. Tudi v Petelinjem vel, skupaj pa nam to lahko uspe. Verjamem, da se vse zgodi jajcu Lainšček prepleta svet sreče in žalosti, a na koncu z razlogom in da nas tok življenja nosi v pravo smer. En sam vseeno zmaga sreča. Družina je kljub vsem prepirom ve- človek je le utrinek sredi večnosti. Tisoč takih utrinkov je le dno držala skupaj in kljub pomanjkanju so bili srečni, da minuta brezkončnosti, ki jo nudi življenje. Prepustimo se imajo drug drugega. Avtorja sta želela prikazati, da nas toku življenja in ga uživajmo, saj je življenje dar, za katerega tragični dogodki utrdijo, da nas napake ne zaznamujejo se je vredno boriti. I 27 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Ilenija Prezelj I Srednja frizerska šola Ljubljana Mentorica I Andreja Kordiš Zdi se mi, da človek piše vse življenje eno samo pesem. Ljubezen, sreča in hrepenenje so le ena izmed obču- tleh, živeti v miru, živeti brezskrbno. Ena izmed njegovih tij ob branju alpinističnega romana Pot, avtorja Nej- vrednot je torej mir, po katerem tako zelo hrepeni, in ki ga ca Zaplotnika. Kot pripovedovalca svoje življenjske tako zelo ceni. Svoje življenje mi predstavlja kot zelo divje, zgodbe ga spoznamo kot mladega fantiča z Gorenjske. Z pa vendar zelo lepo. Z vzponi in padci. vsako stvarjo se bolj spreminja, odrašča v enega najuspeš- nejših alpinistov pri nas. Prav tako pa ob pripovedi svojih Na drugi strani mi Minatti predstavlja svoja občutja in vi- dogodivščin postaja vedno boljši v pisanju besed. Zaplotnik denja. Začutim, da v pesem vključuje samega sebe in opisu- se je rodil 15. 4. 1952, z alpinizmom pa se je začel ukvarja- je tudi svoja vedenja, občutja. V naravi vidi mlade breze, v ti že zelo zgodaj – leta 1969. Svoje vtise je začel zapisovati katerih gnezdijo sanje. Hrepeni po sanjah, hrepeni po živ- v Planinski vestnik že leta 1972, vrh svojega ustvarjanja pa ljenju. Zelo rad opazuje naravo, saj v njej začuti svoj dom, je dosegel prav z romanom Pot, izdanim v 1981, le dve leti počuti se mirnega in varnega. Meni, da se življenje skriva pred njegovo tragično smrtjo. Že takrat je bil roman spo- tam onkraj, za vse tiste, ki jim ob pomladnem cvetju zasije znan za senzacijo, kar velja še dandanes. nemir v očeh in za vse tiste, ki se jim ob šumu dežja razbo- li srce. Opisuje ljudi, ki slonijo ob oknu in razmišljajo, na Z branjem besed pa sem prav tako spoznavala pesnika Ivana kaj čakajo in po čem hrepenijo. Prav v teh verzih ob branju Minattija, avtorja uspešne zbirke Nekoga moraš imeti rad. začutim Minattijevo stisko, njegove skrbi. Mlade breze pa V njej – po mojem mnenju - poet išče samega sebe, s pomo- so tisto, kar mu vliva novo upanje. Upanje na boljšo priho- čjo narave, ki mu nudi uteho, tolažbo, miren prostor. Lirika dnost. Želi si boljšega življenja. Želi si življenja, mimo kate- je prav zato tako zelo osebna, razpoloženjska in čustvena, rega ne bi šel le mimo kot slepec, temveč ki bi ga živel zares torej intimistična. Ivan Minatti je bil v času svojega ustvarja- v polnosti. nja večkrat nagrajen, prepoznamo pa ga lahko kot urednika, prevajalca in akademika. Čeprav v danih besedilih opazimo in občutimo, da sta av- torja obupana ter bežita v druge svetove, da bi našla samega V toku besed sem dobila zelo dober vpogled v Minattijeva sebe in zbežala pred trenutno resnico, lahko še vedno trdim, občutja, tako kot sem spoznavala Zaplotnikove dogodivšči- da v življenju vidita tudi pozitivo, pa čeprav le kanček. Za- ne, opremljene s filozofskim razmišljanjem o življenju. plotniku recimo pozitivo v življenju vlivajo njegovi otroci ter tovariši, s katerimi se skupaj podaja na poti odkrivanja V danih besedilih prav tako zares občutim avtorjeva raz- novih svetov. Spet na drugi strani Minatti pozitivno vidi lična, pa vendar nekako enaka občutja, želje, vrednote in naravo, saj ve, da je tam s svojimi mislimi varen in vedno mnogotere izzive. slišan. Pozitivo mu v njegov vsakdan vlivata upanje in hre- Zaplotnik v odlomku zelo slikovito opisuje premagovanje penenje po najdenju lepšega jutri. samega sebe, bitko z naravo in tudi s samim seboj. Pravi, Naslov »Zdi se mi, da človek piše vse življenje eno samo pe- da je najboljši način za premagovanje najhujšega prav po- sem.« razumem kot občutje obeh avtorjev. Zdi se jima, da stavitev v drug svet, ki je popolnoma drugačen. Prav zato je naše življenje bel, še nepopisan list, ki ga lahko popišemo je verjetno sam tako zelo rad zahajal v gore, saj tam vstopi prav mi sami. Mi smo tisti, ki odločamo, kakšna bo naša v nek čisto nov, drugačen svet. Vstopi v svet, kjer obstajajo zgodba, kako dolga bo pesem. In tudi mi smo tisti, ki ima- le narava, on in njegove misli. Sam tudi primerja in opisuje mo kanček vpliva na to, kako se bo naša zgodba oz. pesem svoje življenje z divjo reko, ki se kot nora zaganja v skale. izšla. Se bomo razočarali ali morebiti presenetili sami sebe? Čutim, da je hrepenel po notranjem miru, ki se ga je naučil V nas samih je moč, da spreminjamo odvijanje dogajanja, če poiskati tam gori, v gorah. Želi se naučiti hoditi po ravnih si le dovolimo in predvsem upamo sanjati velike sanje. Mi- I 28 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE natti, denimo, prav te sanje najde v naravi, v mladih brezah, mislih. Njegova pesem življenja je divja in ponorela, kakor ki si jih lahko vsak bralec razlaga po svoje. Mlade breze npr. gorski svet, v katerega beži pred norišnico, v kateri je trenu- meni predstavljajo moje misli, v katerih je moč, da sanjam, tno. Predvsem pa ne velja pozabiti na mnogotere uporablje- moč, da hrepenim in moč, da ljubim. Zaplotnik pa svojo ne pridevke, ki mu dajejo občutek, kako zelo resnično je to moč odkrije ob premagovanju ovir tako v svoji glavi kakor v njuno čutenje. In kakor pravi Zaplotnik: »Važno je le veliko gorah. Pravi, da ga prav dolgi dnevi na konicah prstov učijo srce in navdušene iskre v očeh.« Torej hrepenenje, upanje življenja na celih nogah. Z vsako premagano oviro odkrije in ljubezen, pa najsi bo to ljubezen do bližnjega, narave ali nov delček sebe, napiše nov verz v pesmi življenja. ljubezen do sanj. Življenje je ena prečudovita ljubezen, če jo le znamo poiskati. Med celotnim procesom branja sem lahko zasledila razno- razne, različne značilnosti besednega jezika. V Minattijevi Zame osebno je najprepričljivejša pesnitev Minattija, saj v pesmi sem imela moč začutiti njegovo čutenje prav zaradi njej zares globoko občutim njegovo videnje tega sveta. V tolikokrat omenjenih mladih brez. Začutila sem, kako zelo njegovi poeziji spoznam svet, ki ga vidi on sam, s svojimi veliko mu pomenijo in kako zelo si želi, da bi se z njimi očmi. Sporoča mi, da čeprav kdaj pa kdaj življenje postane zbližal. Med drugim sem s pomočjo besed lahko začuti- zelo težka bitka, imam s sanjami, upanjem, hrepenenjem in la Nejčevo stisko, strah pred tem, kar prihaja, prav zaradi predvsem z vero – moč v tej bitki zmagati. V meni je moč, uporabe stopnjevanja. »Nebo in gora, megla, sneg in skale, da sooblikujem boljši jutri, da sanjarim, čutim, verujem, vse rohni, tuli in se zvija …« tako v naravi kakor v njegovih upam. V meni je moč, da ljubim, v meni je moč, da ŽIVIM. Eva Tofant I Gimnazija Kranj Mentorica I Martina Lušina Basaj Umetnost o družbi ali družbena umetnost Slovenski pisatelj in esejist Drago Jančar je v svojih ese- cinizmom. Pristopi, v katere je bil pravzaprav prisiljen, če je jih pogosto izpostavil, da se mu zdi, da njegova dela želel delo ohraniti (vsaj pri nas) nerecenzirano, pa so pripo- v očeh bralcev pogosto preraščajo iz literature, torej mogli k njegovi inovativnosti in ustvarjalnosti v jeziku. Ta je- umetnosti, v popis zgodovine (ali celo avtorjevih misli – zik pa kljub svoji stvarnosti ohrani poetičnost, zato se v njem ideologij). Za svoj roman Galjot je rekel, da se iz romana iz kaže ustvarjalna poetika avtorja. Avtorjeva avtonomija med zgodovine spreminja v zgodovinski roman. Seveda tako v delom pa je, čeprav zavoljo politične korektnosti zmanjšana dobrem – kot v slabem smislu – literatura odpira nova vpra- (kot spoznamo iz Jančarjevega eseja Pisateljevi ugovori zoper šanja in omogoča realen pogled na zgodovinske dogodke, politično korektnost), pri nas vseeno vsaj deloma ohranjena po drugi strani pa je literatura vendarle umetnost, torej me- in podpirana. Pogosto so umetniki zaradi svoje umetnosti tafizično ločena od resničnega toka zgodovine. Umetnost napadeni, vendar se nam publika oz. občinstvo, najsi bo to naj bi prinašala estetska doživetja, ne pa le popisovala do- bralec romanov, poslušalec glasbe ali občudovalec likovne godke (za to imamo zgodovino).Vse te avtorjeve misli se umetnosti, zavedati, da umetnost ni stvar avtorja, temveč od- tudi praktično odražajo v njegovih delih npr. v romanih raz družbe. Da, družbe, katere del so tudi bralci, poslušalci, Severni sij in To noč sem jo videl. opazovalci, kritiki … in umetniki. Umetnikom je dan dar, da to družbo opazujejo, razstavijo in ponovno sestavijo v svoja Drago Jančar se je v svojem življenju večkrat spoprijemal s prečudovita dela, v katerih se ravno zato kaže večplastnost. V kritiko in cenzuro, kar je tipično za njegova dela. V njih spre- romanu Severni sij je Leopold Markini, starejši ogb-jevec, ve- tno prikazuje in skriva družbeno kritiko, sploh z ironijo in lik pristaš nacistične politike, Bukovski (spoštovan zdravnik) I 29 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 pa se strinja z antropološkimi dognanji o večvrednosti arijske S tem se najbolj približa pravi zgodovinski resnici. V zgodo- rase. A ta dva lika ne odražata avtorja, ki v času 2. svetovne vini (kot akademski vedi) se trudimo spoznati vse zorne kote, vojne tako ali tako še ni živel, temveč predstavljata naspro- ki (če jih seštejemo) prikazujejo ravno nevtralno ljudstvo, tujočo si, popačeno družbo iz obdobja depresije, tesnobe in družbo (nevtralnost je povprečje vseh ekscesov). Podobno nestrpnosti – pred drugo svetovno vojno. Naloga umetnosti velja za politične in ideološke usmerjenosti oseb iz zgodovi- je, da ohrani avtonomijo tudi nad »grdim« in razžaljenim in ne, zato se s kritikom in pisateljem Janijem Virkom strinjam. da opominja na tako grozne kot lepe dogodke in občutke. Roman To noč sem jo videl pa je po eni strani tudi tak, da Zgodovina je objektivna (oz. se vsaj trudi biti), umetnost pa prikazuje resnico kot metafizično. To pomeni vsestransko, je subjektivna in nam omogoča tudi čustveno perspektivo na brezčasno. Včeraj, ko sem pregledovala svoje zapiske o obeh družbo in svet. Umetnost bi morala biti otok z moralnimi bo- Jančarjevih delih, mi je na misel prišla skovanka »medčasno« leznimi, ne le sodobnega, temveč sveta na splošno in cenzura ali »interčasno«, ki prav tako povzame to vsesplošnost. Kot je »grdega« v umetnosti bo uničila veliko kvalitetnih del (kaj bo v svojih delih poudaril Jančar sam, je za literaturo najboljše, ruski urednik naredil, ko bo želel objaviti Shakespearjevega če lahko prenaša med časom. Tako je italijanska absolvent- Beneškega trgovca?). Larpurlartistična dela vendarle niso eli- ka občutila isto tesnobo, kot jo je Jančar občutil v Jugoslaviji, tna vrsta umetnosti in estetsko doživetje ne pomeni le občut- med pisanjem Velikega briljantnega valčka. Resnica romana ka lepote – pomeni kakršnokoli čustvo, tudi gnev, tesnobo, To noč sem jo videl tako opiše resnico dogodkov med dru- strah in zgroženost, kar se spretno odkriva v Jančarjevih delih go svetovno vojno(čeprav preko literarnih, zatorej ne pov- (pa tudi starejši umetnosti, a izgublja v sodobni, »hitri«, bro- sem resničnih likih – zakonca Zarnik – bazira na zakoncih adwayski umetnosti. Morda W. Gombrowicz ravno zato pra- Hribar), prav tako pa načne temo nemoči in surove želje po vi, da umetnost ljubi ne tako priljubljene motive, medtem ko življenju in vsem lepem, ki ga prinaša. Ta občutek pa je neod- nam demokracija ponuja same prijetne podobe. Umetnost visen in svoboden, zato ni vezan le na roman ali na specifično razlaga in širi in čeprav je danes komercialna, njen prvotni obdobje v zgodovini, temveč se povezuje in prepleta z bralci, pomen ne bi smel biti to, ali bo prodajna uspešnica, temveč družbo in literarnimi, zato je resnica tega romana tudi meta- to, da bo imela višji smisel, jasno sporočilo in visoko kvaliteto fizična. Jeziki. Drago Jančar je za prikaz te prave, zgodovinske iz – v primeru literature – jezikovnega aspekta. Politiko in resnice izbral tako povprečne in nevtralne ljudi, kot ljudi z politične ureditve pa je treba preko idej »prodati« ljudstvu, ekstremnimi pogledi na svet in prav s tem omogočil nepo- zato kakršnakoli kritika - sploh demokracije - ni zaželena. To, litično in neideološko zgodbo romana. Po drugi strani pa je kar daje umetnosti vrednost, so uveljavljeni kriteriji in pravi- ravno zgodovinsko ozadje, ki ga je izbral tisto, ki romana v la, kar pa daje vrednost političnim idejam, so trenutni trendi. očeh kritikov hitro spreminja v »zgodovinska romana«, zato Prav to je Jančar izvrstno prikazal v romanu To noč sem jo vi- njuno idejo pogosto posplošimo na prvo polovico 20. stoletja del, saj prikazuje vzpon partizanov in njihove politične moči. in pogosto niti ne pomislimo, kako močno je ideja povezana Jeranek je zaradi svojih osebnih zamer prestopil na njihovo tudi z nami, ki živimo skoraj sto let kasneje. stran in preprečil tragičen konec zakoncev Zarnik. Način, na katerega je avtor to predstavil, tudi z metaforo vlaka, ki je pe- Oba romana se razpleteta zelo tragično, čeprav se mi razplet ljal čez Veroniko, je nedvomno mojstrski in poetičen in potr- Severnega sija vseeno zdi malce bolj katarzičen za bralce, juje tudi njegove misli o nesmiselnosti mešanja političnih idej saj potrdi domneve, ki si jih ustvarjamo med branjem cele in literature. V romanu To noč sem jo videl mu je nazorska knjige. zgodba omogočila ohraniti objektiven pristop, s katerim je Za cikličen občutek poskrbi tudi ponovno povzemanje po- vedno vzpostavljal distanco med umetnostjo in zgodovino. membnejših motivov ob koncu zgodbe – tam, kjer Erdman S tega vidika lahko roman primerjamo ne le s Severnim si- opisuje svojo zgodbo sodniku in kjer zgodbo obnavlja svo- jem, temveč tudi z drugimi Jančarjevimi deli - v vseh se trudi ji materi. Razplet dogodkov je ne le logičen in pričakovan, prikazati ljudi in njihova življenja objektivno, torej takšna, deluje tudi kot potrditev in izpeljava, zato je zelo učinkovit. kot so bila. Poleg konkretnejših dejstev, npr. da v svojih delih razvija podobne teme in ohranja celo isti literarni svet (npr. Po drugi strani v romanu To noč sem jo videl narašča obču- stik med Stevom Radovanovičem in Josipom Erdmanom, ki tek tesnobe in »suspenza«. je prikazan v obeh romanih), je tudi to eden izmed razlogov, zakaj Jančar pravzaprav vse življenje piše eno samo besedilo. Razplet deluje precej grozljivejše, čeprav ga bralci vseeno lahko pričakujemo. Obnovi v nas mešane občutke nemoči in Kot sem že omenila, se Drago Jančar v svojih delih trudi zmedenosti, saj mu prava resnica pravzaprav ni razkrita, kar ohraniti objektivno pozicijo, prav pri prikazovanju različ- deluje še bolj grozljivo – ugibanje vaščanov in zgodba pijane- nih perspektiv, kar se kaže tako v romanu To noč sem jo vi- ga Bogdana je bolj strašljivo ravno zato, ker niso dokončni in del (preko rašomonske zgradbe) kot tudi v romanu Severni potrjeni. Podoben občutek nemoči se odraža tudi v priloženi sij (preko različnih jezikov, ki jih opisuje Tone Peršak). pesmi Daneta Zajca, kjer lirski subjekt ne more izraziti tiste- I 30 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE ga, kar si želi, zato ustvari svoj jezik. To si interpretiram kot rom: »Posledica sledi vzroku.« nista tako zelo povezana. V umetnost. Ker družba in znanost nimata besed, s katerimi romanu To noč sem jo videl se vsak dogodek zgodi zaradi bi opisala in izrazila dogajanje, potrebujeta umetnike, da to določenih naključij, ki pa seveda služijo kot vzrok (to, da storijo namesto njih. Dejstvo, da je umetnik v tem primeru je Jeranek videl Veroniko, kako se sprehaja s Horstom Hu- metafora za družbo in prikazuje družbeno nemoč, vsekakor bmayerjem je služilo kot vzrok in povod za smrt zakoncev poglobi razumevanje obeh romanov, se pa z dijakom K. H. Zarnik). Podobno je tudi z romanom Severni sij. Vzrok za ne strinjam, saj svoja občutja ob branju romanov vsekakor smrt Marjetice Samsa in Borisa Bussolinija je bilo dejstvo, lahko primerja tudi z drugimi literarnimi deli – že večkrat da ju je Erdman seznanil z Ivanom Glavino – kar se je več izpostavljena Smoletova Antigona je izvrstna, saj se v njej ali manj zgodilo po naključju. Vzrok za to je dejstvo, da je prav tako zbirajo in stopnjujejo pričakovanja - morda prav Erdman vse te osebe poznal. Vzrok za to pa je to, da je v zaradi odsotnosti Antigone, glavnega lika, kar lahko prav Mariboru stopil dobesedno z vlaka, v prenesenem pa tudi iz tako povežemo z Veroniko Zarnik, ki z bralci neposredno ne toka zgodovinskih dogodkov in postal ujet v lastni zgodbi. spregovori na noben način. Občutek nemoči in dokončnosti Posledica tega je to, da je na koncu razvil resno shizofrenijo. sem prepoznala tudi v romanu Andreja Blatnika Plamenice Tako sta si vzrok in posledica vedno sorodna, v obeh danih in solze, kjer se junaku Maksu Brodu ob koncu – podobno romanih prav z naključji. In ker so slednja res zavita v tanči- kot Erdmanu – psihično stanje zelo poslabša – zmeša se mu. co skrivnosti, prav pri romanu Severni sij, moram priznati, da se mi je ta roman zdel precej bolj prepričljiv. Osebno sta se mi oba romana zdela vrhunsko dodelani li- terarni deli. Poleg nadvse zanimivih zgodb me je navdušil Nobena skrivnost ni, da je Drago Jančar vrhunski pisatelj. tudi avtorjev liričen slog in njuno medsebojno povezova- S svojo »kompozicijo« je ustvaril več brezčasnih del, ki še nje. Mojstrska uporaba slogovnih prijemov, npr. menjave danes odpirajo nova vprašanja o družbi, zgodovini in litera- perspektive, kopičenj metafor in alegorij, celo vključenih turi. In prav zato so njegova dela tako učinkovita in niso le pesmi v proznem besedilu, oba romana dviga visoko nad dela o družbi, temveč so tudi družbena dela. Z njimi razkri- povprečno literaturo, ki izhaja v zadnjih 50-letih. Oba ro- va, prikazuje, pa zopet skriva vse skrivnosti družbe, literatu- mana govorita o naključjih, zato na prvi pogled s pregovo- re, sveta in umetnosti. Jan Volf I Srednja šola tehniških strok Šiška Ljubljana Mentorica I Adelina Kofol Filak **** Literatura nam je vedno prižigala neko luč o dejanski vrh evropske, celo svetovne književnosti. Za svoja dela je bil resnici, včasih tudi neresnici, nestvarnosti sveta. večkrat nagrajen, med drugim je dobil nagrado kresnik prav za roman To noč sem jo videl, pa tudi Prešernovo nagrado, Pa naj bo to roman, drama ali pesem, tisti, ki hoče, nagrado Prešernovega sklada in celo nagrado za Evropsko bo vedno našel nek skrit, globlji pomen. Literatura se je ve- književnost leta 2011 v Strasbourgu. dno nanašala na stanje družbe v času, v katerem je nastajala. Drago Jančar, slovenski pisatelj, esejist in dramatik, je to še Kot sem že navedel, v svojih delih Jančar vselej rad kritizi- kako dobro vedel. V svojih delih je vedno rad izpostavil svo- ra sistem, kar se zelo odraža v načinu njegovega pisanja. V je mnenje in kritiko družbenega sistema, nemalokrat tudi zbirki esejev je predvsem poudaril, kako založbe in uredni- na celo malo predrzen način, brez dlake na jeziku. Zgodilo ki zdaj jemljejo svobodo ustvarjalcem. Kako morajo vselej se je tudi, da je moral zaradi kritike sistema, takrat še jugo- paziti, kako se bodo izražali, kajti bojijo se odziva družbe slovanske partije, celo prestati krajšo zaporno kazen. Ven- na dela, ki kritizirajo. Mogoče se bojijo nastanka novih ek- dar kljub vsemu velja, da je eden najpomembnejših sloven- stremističnih gibanj, kot se je to dogajalo pred in po dru- skih ustvarjalcev, ki je ponesel slovensko književnost v sam gi svetovni vojni, o kateri Jančar zelo rad piše. Prej sem že I 31 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 omenil roman To noč sem jo videl, naj sedaj namenim še je z rašomonsko zgodbo romana uporabil pet različnih pri- nekaj besed romanu Severni sij. Ta moderni roman, ki se povedovalcev, prav vsi pa so bili iz drugačnega družbenega prav tako dogaja v času pred svetovno katastrofo, v katerem reda. Veroniko smo spoznavali z očmi srbskega poveljnika se čuti ta napetost v celotnem romanu, opisuje življenje po- Steva, njene duševno bolne mame, nacističnega zdravnika sameznika, natančneje Erdmana, ki pada in pada, drsi proti Horsta, njene služkinje in partizana Jeranka. Tako je Jančar reki, kot pravi avtor in se na koncu dokončno zlomi zaradi vključil vse poglede družbe, od nacistične do komunistične represije družbenega in političnega sistema. Tudi v romanu, in z očmi navadnih ljudi, ki jih je vojna tako ali drugače ki na kratko govori o mladi Veroniki, ženski, ki hoče »samo prizadela. Zato se mi zdi, da se avtor na vsak način tukaj ni živeti« v svetu, kjer se vse vrti samo okoli tega, ali si levi ali želel opredeliti, njegova ideja je res bila neideološka, nepo- desni, njihov ali naš, rdeč ali bel. Ona pa hoče samo nada- litična, njegov cilj je bil predstaviti družbo in usodo ljudi, ki ljevati svojo zgodbo, stran od vseh pritiskov, stran od vseh so hoteli samo živeti. nesmislov vojne, ki jih avtor v tem romanu dobro poudari. Prav s temi nesmisli kritizira takratno družbo, kjer se res ni Rad bi se dotaknil še razpleta obeh romanov, ki sem se ju dalo »samo živeti«, ampak si moral dobro premisliti vsako danes dotaknil: Severnega sija in To noč sem jo videl. Kot odločitev, Jančar kritizira vojno in predvojni čas. A njegova sem že večkrat poudaril, gre za družbena romana s kritika- ideja za temi romani je, da je današnja družba na las podob- mi družbe in sistema. Med njima lahko potegnemo kar ne- na takratni in – po pravici povedano – sem se skozi poto- kaj paralel, v romanu lahko celo beremo nekaj o dogajanju vanje nevidnih svetov obeh del moral z avtorjem strinjati. v zgodbi Severnega sija, ko se srečajo s trgovcem in z Erd- Takrat je po ulicah hodil gestapo in preverjal dejanja ljudi, manom, poslušamo o groznem umoru, ki se je zgodil na danes pa, predvsem umetnikom, to dela cenzura. Šokiran Pohorju, kar je bilo zaključno dejanje romana Severni sij. sem bil, ko sem v enem izmed Jančarjevih esejev prebral, Drago Jančar ima navado, da v vsakem svojem delu doda da so mu ob prevodu romana Severni sij v ruščino zbrisali neko povezavo, paralelo s prejšnjim. Tukaj lahko govori- celo poglavje, v katerem avtor zelo opazno ironizira takra- mo tudi o razpletu obeh romanov, med katerima bi prav tno mišljenje o judovski rasi. Vendar se zdajšnja družba več tako našli kakšno podobnost. Jaz se bom posebej opredelil kot očitno boji odziva publike, kot pravi avtor sam, zdaj je do konca Erdmana in Jeranka, partizana, ki se je zaradi pomemben samo še »entertainment«, ki jo do nas prišel z ljubosumja odločil izdati Veroniko in njenega moža, vča- zahoda oz. iz Amerike. Nobene prave duše in pravih, kri- sih celo njegovega delodajalca. Jeranka je ljubosumje in tičnih vložkov ne vidimo več v delih, bodisi romanu bodi- pritisk družbe pripravilo do tega, da izda Veroniko par- si dramski igri. V literaturi bi se po mojem in Jančarjevem tizanom, ki jo, skupaj z njenim možem, likvidirajo zaradi mnenju moralo ustvarjalcem pustiti več svobode in pravice domnevne izdaje in sodelovanja z nacisti. Jeranek se pre- do izražanja, kajti konec koncev je literatura še vedno pravi pozno zave posledic svojega dejanja in ne more več usta- odraz realnega sveta. viti tega, kar je začel. Dejansko se počuti in tudi je, kriv za umor mladih zakoncev, ki sta bila ubita zaradi nesmisla Kot sem že zapisal, v časih med vojno se je vse vrtelo okrog vojne, še en Jančarjev izrazit motiv pisanja. Na drugi strani tega, na čigavi strani si. Junaki se morajo za nekaj odločiti pa imamo Erdmana, trgovca, ki ga mesto Maribor posrka in zato kritiki in bralci mislijo, da junaki odražajo stališče vase in ta mu ne uide več. Tudi tukaj zaznamo razpad ju- avtorja. Junak naj bi bil avtorjev »alter ego«, gotovo bi se naka zaradi represije družbe in sistema, spet tipičen motiv avtor enako odločil. Sam se s to trditvijo ne strinjam. Svoje Jančarjevega ustvarjanja. Erdman se zlomi, diagnoza mu stališče bom skušal razložiti na podlagi zapisa Janija Virka, potrdi shizofrenijo, ves roman pa se meni zdi malo blazen, ki je dejal, da je Jančarjeva prava resnica nevtralna v roma- raztresen, tako kot Erdmanova duša. Na koncu romana nu To noč sem jo videl in pa na podlagi same zgradbe ro- Severni sij se zgodi nekaj nepričakovanega, kar naenkrat mana in avtorjevega odkrivanja resnice v celotnem romanu. beremo o brutalnem umoru dveh oseb. Ena izmed njih je Sam menim, da se je Jančar izjemno dobro odrezal, da se ni tudi Marjeta, ki je bila v romano edina svetla točka Erd- postavil na nobeno stran zgodbe, nikoli v romanu ni bilo manovega sveta. Erdman se počuti krivega za njen umor, zaznati direktne kritike nacističnega sistema niti komuni- saj je bil on tisti, ki jo je osebno predstavil njenim moril- stičnega ali fašističnega. Svojo glavno junakinjo, ki je sicer cem. To ga dokončno pogubi in zgubi se v nevidnem svetu nikoli na spoznamo kot prvoosebnega pripovedovalca, je svojih občutkov in nesmislov. Če bi primerjal oba konca postavil na mesto, kjer je, kot sem že omenil, hotela »samo romanov, v obeh zaznamo totalno nesmiseln umor in se živeti«. Že ko je roman postavil v čas, kjer so bili vsi nujno počutita kriva in na nek način tudi sta. Zgubita se v svoji na eni strani, on pa je svojo junakinjo postavil na sredino, krivdi in tega ne omenjata več. To bi lahko primerjal tudi je dokazal, da se noče opredeliti in s tem v svojem že značil- s kratko pesmijo Daneta Zajca z naslovom Kepa pepela, nem slogu spet pokritiziral takratni sistem ureditve, ko si se ki govori o neizrečeni besedi, ki se kmalu pozabi, zavrže, moral za nekaj odločiti. Zelo dobro nalogo je opravil tudi, ko ostane pa vseeno grenak priokus. Tako sta se tudi Erdman I 32 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE in Jeranek odločila to pozabiti in zavreči, pa vendar bosta nu To noč sem jo videl sem to zelo zaznal, kajti Veronika in s seboj nosila kepo pepela v grlu, zaradi tiste neizrečene njen mož Leo sta umrla prav zaradi nezavedanja o dejanjih, besede oz. celo krivde. mogoče tudi nonšalantnosti. Res je, da je bil njun umor ne- smiseln, vendar te je v tistih časih najmanjša napaka stala ži- Drago Jančar je znan po kritikah in opevanju eksistence vljenja. Nezavedanje situacije, to je po mojem mnenju ubilo posameznikov v družbah, tudi romanih Severni sij in To Veroniko in Lea. To je bilo vzrok, čemur je sledila posledica noč sem jo videl zaznamo močan motiv kritik sistemov, – njuna smrt. pa vendar nas zelo lepo pelje skozi te nevidne svetove ko- munističnih partij, fašističnih gibanj, nacističnega gestapa Za konec bi rad dodal le svojo misel, ki se mi je utrnila ob in življenja ljudi, ki se trudijo »samo živeti«. Trudi se ne branju obeh romanov: »Res sem vesel, da ne živim v tistih opredeliti in nam predstaviti takratno ureditev sveta; meni časih.« Pa vendar moramo paziti, kajti svetovna družba se pa, da je današnja družba zelo podobna, čutijo se še večji vse bolj pomika nazaj v preteklost in ne v prihodnost. Mo- pritiski družbe in posamezniki vsak dan propadajo, dogaja goče še ena misel avtorja Draga Jančarja: »Človek je nare- se mnogo nesmislov. Zame je bil roman To noč sem jo videl dil opazen napredek na področju znanosti in tehnologije, bolj prepričljiv, bolj sem se našel v teh svetovih; zelo mi je bil nikakršnega pa na področju eksistenčnosti.« Popolnoma se všeč njegov pristop k odkrivanju resnice, ki se iz poglavja v strinjam s to mislijo in upam, da bomo vsi skupaj začeli str- poglavje stopnjuje oz. od pripovedovalca do pripovedovalca meti proti prihodnosti, ki si jo želimo, in ne bomo živeli, kot se zgodba dopolnjuje, kar pa izpusti, izvemo pri drugem. pravi Jančar … »v svetu, kjer nihče ne želi živeti, pa vendar Latinski pregovor pravi: »Posledica sledi vzroku.« Pri roma- živimo vsi«. PODPORA PRI SAMODESTRUKTIVNEM VEDENJU www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno- spodbudno-ucno-okolje/ PODPORA UČENCEM V STISKI I 33 gla bese zaim vrst poud črtica p vez DIDAKTIČNI IZZIVI Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri pouku slovenščine v osnovni šoli I 35 Anja Sobočan I Snovanje domačega branja na romanu Dušana Čatra Ekstradeviško I 44 Bojana Modrijančič Reščič I Pesnik Nabrežine I 49 naklon gol oklepaj da DIDAKTIČNI IZZIVI pisec Vanja Kavčnik Kolar I Zavod RS za šolstvo ek stavek Razvijparirnedjjee besedil svoboden ik verriztpičrneedgma ebtranja pri pouku arek metafora osselboekvenščine v osnovni šoli oved Developing Criticiazvl oRr pravljica priredje pesnikeadingp rinis lPorvimnoa dryo lSolčoivloenian Language Lessons nik izjava odvisnik Izvleček Ključne besede: slovenščina, kritično branje, osnovna šola, neumetnostno V zadnjih letih vse bolj prepoznavamo pomembnost razvijanja kritičnega branja tudi v osnovni šoli. Kritično branje ni le veščina, temveč je tudi ključni element za učenje. Kritično branje v najširšem smislu zajema različne strategije za od- besedilo, problemsko učenje krivanje informacij in idej v katerem koli besedilu. V prispevku razmišljamo o tem, kako lahko učitelj razvija kritično branje pri učencih pri pouku slovenščine v tretjem vzgoj- no-izobraževalnem obdobju. Predstavljene problemske naloge so povezane z razvijanjem kritičnega branja neumetnostnih besedil, zato jih lahko pri delu s pisnimi viri (npr. učbe- niki ipd.) smiselno uporabijo tudi učitelji nejezikovnih predmetov. Abstract Keywords: Slovenian, critical reading, primary school, non-fiction R ecently, the importance of developing critical reading in primary school has in- creased. Critical reading is more than just a skill; it is also essential for learning. In its broadest sense, it encompasses a variety of strategies for discovering infor- text, problem-based learning mation and ideas in any text. This paper reflects on how a teacher can improve students‘ critical reading skills in the Slovenian language classroom in the third educational cycle. The presented problem tasks are related to the development of critical reading of non-fic- tion texts and can, therefore, be used by teachers of non-language subjects when working with written sources (textbooks, etc.). Uvod roman vejica P otreba po razvijanju kritične ravni sporazumegvallnae gzmoolžnoostik se ljee žep letaa 20j10 izrazila tudi v didaktiki slovenskega jezika, ko je Vogel kot cilj izobraževanja pri prvem jeziku opredelila razvito sporazbumeevalnso zemodžnoast, ki naj vključuje funk- cionalno in kulturno zmožnost ter ju nadgradi s kritičnim sporazumevanjem. Pri kritič- nem sporazumevanju gre za to, da so uporabniki jezika občutljivi tudi na širši kontekst, upoštevajo čustvene/emotivne razsežnosti ter se zavedajo potrebe po prizadevanju za na- črtno presojanje na podlagi meril, preseganju čustvene ne-/naklonjenosti, predsodkov, ustaljenih perspektiv ter po razmisleku o lastznema spiormazumeevankju (metakogniciji), p tudi lastne etične oz. družbene odgovornosti (Vogel, 2021, str. 6). Kritično raven sporazumevalne zmožnosti lahko eksplicitno razvijamo s kritičnim bran- priredj jem. Pri tej vrsti branja učenec odkriva mnogotere pvormsetnee bv ebessediliul, morebitno pri- svobo I 35 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika sej poved glagol intonacija oseba Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 stranskost avtorja, povezuje brano s predhodnim znanjem, nem učnem načrtu za slovenščino (Program osnov- presoja in vrednoti besedilo po različnih kriterijih ipd. Kri- na šola slovenščina. Učni načrt, 2018). Te cilje najdemo tično branje ima tudi potencial, da spreminja mišljenja in na več mestih, najbolj zgoščeno pa na dveh, in sicer: posledično tudi dejanja posameznika, s tem da predstavlja 1. v sklopu razvijanja enosmernega sporazumevanja, kjer orodje za odkrivanje zmot, indoktrinacij, načinov vodenja, je vključeno tudi t. i. razmišljujoče in kritično sprejemanje razkrivanje neenakosti, nepravičnosti v družbi ipd. (Mana- raznovrstnih besedil: tu izpostavljamo cilje, ki so povezani rin, Carey, Rathburn in Ryland, 2016, str. 8, 9; v Licardo in predvsem z usmerjanjem učencev k prepoznavanju vodil- Krajnc Ivič, 2020, str. 244). nih idej v besedilih in oblikovanju kritičnih stališč do njih, ter z vrednotenjem prebranega po različnih kriterijih (npr. glede na zanimivost, verodostojnost, razumljivost, uporab- Opredelitev kritičnega branja nost) in z utemeljevanjem lastnega mnenja o prebranem; 2. v sklopu razvijanja metajezikovne in slogovne zmožnosti: K ritično branje razumemo kot veščino uporabe različ- tu lahko učenci analizirajo jezikovne prvine na vseh jezikov- nih strategij za odkrivanje informacij in idej v besedi- nih ravneh in jih ovrednotijo glede na učinek pri naslovniku. lu, kamor sodita vrednotenje in vzpostavljanje kritič- nega odnosa do prebranega. Pomeni aktivno, razmišljujoče, Ugotavljamo, da je v veljavnem učnem načrtu za osnovno analitično branje (Licardo in Krajnc Ivič, 2020, str. 249) in se šolo več ciljev za razvijanje bralnega razumevanja kot za raz- v tem pogledu razlikuje od razvijanja bralnega razumevanja. vijanje kritičnega branja. Obe vrsti branja se sicer prepletata, obstajajo pa tudi specifike, ki jih bolj pripisujemo kritičnemu Razvijanje kritičnega branja in bralnega razumevanja sta bralcu kot razmišljujočemu, in so pri izgrajevanju kakovost- procesa, ki spodbujata bralčevo aktivno sodelovanje pri nega in poglobljenega znanja v procesu učenja ključne. analizi in interpretaciji besedila. Oba procesa sta usmerjena v razvijanje bralnih veščin, imata pa različne poudarke: raz- Naloge za razvijanje kritičnega branja so praviloma prob- vijanje bralnega razumevanja se bolj osredotoča na razume- lemske in povezane z branjem avtentičnih besedil. Ta be- vanje besedila na osnovni ravni, razvijanje kritičnega branja sedila ne ustrezajo zakonitostim ene same besedilne vrste, pa to še nadgradi, saj vključuje tudi analizo in vrednotenje niso napačna oz. neustrezna, kadar dosegajo svoj namen, prebranega ter oblikovanje lastnega stališča o prebranem. temveč so načeloma kompleksnejša (2018, str. 69). V nadaljevanju podrobneje predstavljamo šest problemskih Poučevanje kritičnega branja v nalog, s katerimi lahko učenci ob branju treh neumetnostnih besedil (to so besedilo 1, besedilo 2 in besedilo 3) razvijajo osnovni šoli predvsem kritično branje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Te naloge jih usmerjajo k poglobljenemu branju, ra- P oučevanje kritičnega branja v šoli naj bi vključeva- zbiranju in povezovanju podatkov iz več besedil, analitičnemu lo sistematično voden bralni dogodek, pri katerem razmišljanju ter utemeljenim sintetiziranim zapisom. Pri vsaki učenci odkrivajo prezrte ali nejasne sestavine besedila nalogi navajamo tudi cilj(e) iz učnega načrta in standarde zna- ter jih pojasnjujejo, se na prebrano kritično odzivajo s svo- nja. Minimalni standardi znanja so zapisani v krepkem tisku. jim osebnim mnenjem, ki ga znajo utemeljiti. To je preskok iz »naivnega« branja v razmišljujoče branje, kjer učitelj iz- V prvi problemski nalogi se učenci učijo razbrati temo, iz- postavi tiste elemente besedila, ki predstavljajo priložnost za luščiti bistvene informacije, povzeti sporočilo ter ugotovitve razmislek, kritično presojo in izražanje stališč (Saksida, 2014, predstaviti v preglednici. Iz besedila 1 izvedo nekaj podat- str. 30; v Licardo in Krajnc Ivič, 2020, str. 242). kov v povezavi s filmom (npr. o številu gledalcev, nagradah, igralcih ipd.), iz besedila 2 spoznajo režiserjev pogled na Pri pouku slovenščine naj razvijanje kritičnega branja po- ustvarjanje filma, v besedilu 3 pa je predstavljeno utemelje- teka diferencirano in ob besedilih, ki so učencem zanimiva no mnenje gledalca. in ne pretežka. Ena od možnosti za izvedbo je, da učitelj sestavi več problemskih nalog, nato pa učencem ponudi, da V drugi problemski nalogi se učijo obdelati informacije iz izberejo sami, katero bodo reševali in kako: individualno ali različnih vrst besedil na isto temo. Analizirati morajo po- skupinsko oz. v dvojicah. Tej dejavnosti naj v šoli nameni datke in jih uporabiti pri oblikovanju relevantnih vprašanj. tudi dovolj časa, (najmanj dve strnjeni uri, lahko pa tudi več, če učenci s kritičnim branjem še nimajo veliko izkušenj). V tretji problemski nalogi je v ospredju poglobljeno branje vseh treh besedil hkrati, ločevanje dejstev od mnenj, pre- Učitelj naj pri razvijanju kritičnega branja pri predme- sojanje o verodostojnosti trditev na podlagi sklepanja iz tu slovenščina v osnovni šoli izhaja iz ciljev v veljav- podatkov iz različnih besedilnih vrst in uporabi prebrane- I 36 Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri DIDAKTIČNI IZZIVI pouku slovenščine v osnovni šoli I str. 35-43 ga pri sklepanju in oblikovanju mnenja. Učenci morajo pri namen ter presoditi, katera izmed navedenih trditev ga po- tem izkazati dobro razumevanje vsebine prebranih besedil, vzame najbolj celovito. Pri tem morajo presojati tudi med kritično presoditi navedene podatke in na podlagi pre- morebitnimi protislovnimi trditvami. branega oblikovati zaokroženo mnenje. Šesta problemska naloga je oblikovana na dveh ravneh Četrta problemska naloga je zastavljena tako, da upošteva zahtevnosti. Pri nalogi 6. A se učenci učijo oblikovati last- predhodne izkušnje učencev v povezavi z besedilom 3. V no mnenje o avtorjevem slogu pisanja tako, da izhajajo iz nalogi 4. A se učenci učijo iz navedenih podatkov prepoz- kriterijev, ki jih oblikujejo sami, ter jih pojasnijo. Pri tem nati namen, svojo ugotovitev podkrepiti s primeri iz besedi- morajo strniti svoje metajezikovno znanje, analizirati jezi- la ter oblikovati svoje mnenje o njegovi prepričljivosti. V nalogi 4. B pa lahko izhajajo iz svoje izkušnje in jo povežejo kovne prvine in slog ter zapisano ovrednotiti. Pričakujemo, s prebranim. Pri tem imajo možnost, da razmišljajo tudi o da bodo med kriteriji navajali ustrezno rabo besedišča glede morebitni pristranskosti (svojega in/ali avtorjevega) mnen- na razumljivost, presojali o učinku uporabljenih slovnič- ja in jo kritično ovrednotijo. nih struktur ter o slogovni ustreznosti besedila 3 glede na okoliščine sporočanja. Naloga 6. B sledi istemu cilju kot V peti problemski nalogi morajo učenci razumeti vsebino naloga 6. A, je pa nekoliko manj zahtevna, ker so v navodilu vseh treh besedil, jo primerjati med seboj glede na izražen kriteriji za vrednotenje zapisanega mnenja že navedeni. 1. PROBLEMSKA NALOGA O čem predvsem govorijo besedilo 1, besedilo 2 in besedilo 3? Podatke predstavi v preglednici. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34): Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenci berejo kompleksna avtentična besedila in strukturi- rano povzamejo temo, bistvene podatke in logična razmerja med njimi (izdelajo preglednico). Standardi znanja iz Učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, str. 57: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenec svoje razumevanje besedila dokaže tako, da struk- turirano povzame temo in bistvene podatke (7., 8., 9. r.). 2. PROBLEMSKA NALOGA V razredu ste se odločili, da boste na šolsko prireditev povabili filmskega režiserja Miha Hočevarja. Pripravite se na pogovor z njim tako, da preberete izhodiščna besedila in razmislite, katera vprašanja bi mu glede na prebrano lahko zastavili. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34): Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenci berejo avtentična besedila ter jih vrednotijo glede na zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost. Standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino (2018), str. 57, 58: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenec svoje razumevanje besedila dokaže tako, da povza- me bistvene podatke in logična razmerja med njimi (7., 8., 9. r.); vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (7., 8., 9. r.). Skladenjsko zmožnost pokaže tako, da tvori pomensko in oblikovno ustrezne vprašalne povedi (7., 8., 9. r.). I 37 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 3. PROBLEMSKA NALOGA Preberi besedilo 1, besedilo 2 in besedilo 3. Nato reši naloge A, B in C. A. Pojasni, o čem govori spodnja poved iz besedila 3. »Zadnji dober mladinski film, ki sem si ga ogledal – in po službeni dolžnosti svojega brata sem si jih og- ledal kar nekaj – je bil … Tako je, ne spomnim se.« Kakšno mnenje ima avtor o slovenskih mladinskih filmih? Po čem tako sklepaš? Kakšno mnenje imaš o njih ti? B. Kako razumeš spodnjo poved iz besedila 1? Pri razlagi si lahko pomagaš tudi z besedilom 2 in besedilom 3, če presodiš, da ti bo to pomagalo. »Mnogi zabavni in čustveni zapleti stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju, prijateljstvu in optimističnemu pogledu na življenje.« Ali je v tej povedi izraženo dejstvo ali mnenje? Po čem to veš? C. Ali je režiserju Mihi Hočevarju (glede na besedilo 1 in besedilo 3) uspelo »ustvariti huronsko in napeto komedijo«, ki bo »združevala otroke in starejše več generacij«? Svoje mnenje utemelji v zaokroženem besedilu z vsaj tremi podatki iz besedil. Pojasni tudi, ali je tebi pomembno, da film združuje mlajše in starejše generacije med seboj, in zakaj meniš tako. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenci berejo avtentična besedila, prepoznajo dejstva in iz- raze, s katerimi sporočevalec razodeva svoje doživljanje in vrednotenje predmetnosti, povzamejo bistvene podat- ke in logična razmerja med njimi, vrednotijo besedila ter utemeljijo svoje mnenje. Standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, str. 57, 58: vejicRaazvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenec svoje razumevanje besedila dokaže tako, da po- vzame bistvene podatke in logična razmerja med njimi (7., 8., 9. r.); v besedilu loči dejstva od sporočevalčevega klepmanenjja in čutenja ter utemelji svoje trditve (8., 9. r.), vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (7., 8., 9. r.). pisec stavek priredje dil svobodni verz predmet k metafora osebek izvor pravljica pr prislovno določilo I 38iredje pesnik i člen esej poved glagol intonacija oseba jica stavek samostalnik osebni zaimek pika Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri DIDAKTIČNI IZZIVI pouku slovenščine v osnovni šoli I str. 35-43 4. PROBLEMSKA NALOGA 4. A - Preberi besedilo 3. Napiši zaokrožen zapis, v katerem upoštevaš naslednje usmeritve: Ali avtor vabi k ogledu filma? Po čem to veš? S primeri iz besedila razloži, ali te je besedilo prepričalo, da si film ogledaš. 4. B - Če film že poznaš, napiši svoje mnenje o njem. Nato preberi besedilo 3 in svoje mnenje primerjaj z avtorjevim. V čem se strinjaš z njim in v čem se ne? Cilj iz UN 2018, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenci določijo namen sporočevalca ter povedo, po čem so ga prepoznali, ter v besedilu prepoznajo dejstva in izraze, s katerimi sporočevalec razodeva svoje doživljanje in vrednotenje predmetnosti, vrednotijo besedila ter utemeljijo svoje mnenje. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, str. 37: Razvijanje metajezikovne zmožnosti: Učenci svoje poznavanje načel uspešnega pisanja in meril za vrednotenje besedil uporabijo pri vrednotenju besedil drugih. Standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 57, 58: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenec svoje razumevanje besedila dokaže tako, da povza- me bistvene podatke in logična razmerja med njimi (7., 8., 9. r.); v besedilu loči dejstva od sporočevalčevega mnenja in čutenja ter utemelji svoje trditve (8., 9. r.); v besedilu prepozna manipulativne (npr. propagandne) prvine in izrazi svoje mnenje o njih (8., 9. r.) ter vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (7., 8., 9. r.). 5. PROBLEMSKA NALOGA Katera od spodaj navedenih izjav je najbolj resnična glede na besedila 1, 2 in 3? Svoje mnenje utemelji s primeri iz besedil. 1. Želeli smo sporočiti, da je pomembno biti zvest svojim sanjam in se z njimi podati na pogumno pot. 2. Želeli smo gledalcem sporočiti, da je v življenju pomembno, da se ne obremenjuješ z mnenjem drugih. 3. Želeli smo, da gledalci po ogledu filma razmislijo o svojih ciljih in o tem, kako premagati ovire na poti do njih. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenci berejo avtentična besedila, vrednotijo verodostoj- nost prebranega in utemeljijo svoje mnenje. Standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, str. 57, 58: Razvijanje zmožnosti enosmernega sporazumevanja: Učenec svoje razumevanje besedila dokaže tako, da povza- me bistvene podatke in logična razmerja med njimi (7., 8., 9. r.) in določi sporočevalčev namen (7., 8., 9. r.). roman vejica glagol oklepaj beseda I 39 lagol cija Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 6. PROBLEMSKA NALOGA 6. A - Ali je avtor 3. besedila jezikovno spreten? Po katerih kriterijih si oblikoval mnenje o tem? 6. B - Ali je avtor 3. besedila po tvojem mnenju jezikovno spreten? Pri utemeljitvi se osredotoči na besediš- če, povedi in razumljivost besedila. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 33, 34: Razvijanje metajezikovne zmožnosti: Učenci berejo avtentična besedila in v njih opazujejo jezikovne pojave, navedene v razdelku Vsebine (2. Jezikoslovni izrazi na str. 38, 39), te razumejo, uporabljajo in ponazarjajo s primeri iz besedil. Jezikoslovni izrazi, ki jih opazujejo v rabi, so npr.: knjižni zborni jezik, knjižni pogovorni jezik, narečje, stalna besedna zveza s prenesenim pomenom oz. frazem, povedni naklon oz. povednik, velelni naklon oz. velelnik, pogojni naklon oz. pogojnik, sleng, slogovno zaznamovana beseda, slogovno nezaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda, glagolski vid, nedovršnik, dovršnik, veznik, vezniška beseda, enostavčna poved, dvostavčna oz. zložena poved, podredno in priredno zložena poved, medmet, členek, tvorni in trpni stavek. Cilj iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, prirejeno po str. 37: Razvijanje metajezikovne zmožnosti: Učenci uporabijo jezikovno znanje pri vrednotenju besedil drugih. Standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino (2018), tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, str. 59: Metajezikovno zmožnost pokaže učenec tako, da razume, uporablja in ponazori jezikoslovne izraze, navedene v učnem načrtu za slovenščino 2018 (7., 8., 9. r.) ter povezuje temeljno jezikovnosistemsko znanje v zaokroženo celoto (8., 9. r.). Slogovno zmožnost pokaže učenec tako, da v besedilih drugih prepozna slogovno zaznamovane besede, besedne zveze ali oblike ter slogovne neustreznosti (7., 8., 9. r.). Kot je razvidno iz predstavljenih problemskih na- vanje znanja in vse bolj načrtovanje takšnih učnih okoliščin, log, je kritični bralec v svojem bistvu raziskovalni bra- ki spodbujajo kakovostno učenje (Marentič Požarnik, 2000, lec, ki prebrano presoja z več vidikov. To pomeni, da: str. 282‒283). ‒ analizira bistvene avtorjeve misli in podrobnosti, s ka- terimi predstavlja vsebino, kakšen pomen ima prebra- Del kakovostnega učenja je tudi razvijanje kritičnega bran- no za bralca, ali so v besedilu izjave, ki vzbujajo čustva ter ja. Kritično branje je v veljavnem učnem načrtu za slovenš- ‒ presoja in vrednoti, s katerimi jezikovnimi sredstvi je avtor čino povezano s cilji, ki učencem omogočajo raziskovanje predstavil vsebino, katere argumente je uporabil in kako učin- globljih plasti neumetnostnih in umetnostnih besedil ter kovit je bil pri tem. Kritičnega mišljenja ob tem ga je potrebno oblikovanje lastnih kritičnih misli oz. mnenja. učiti in ga stalno sistematično nadgrajevati. Predpostavka, da je v šoli dovolj učiti vsebinska znanja, učenci pa bodo prej ali Učenec izkaže kritično branje pri predmetu slovenščina tako, slej razvili tudi procesna znanja, se je namreč v večini izkazala da skladno z veljavnim učnim načrtom analizira in argumen- za neutemeljeno (Rupnik Vec in Kompare, 2016, str. 69). tirano vrednoti vsebino besedila, razlikuje med dejstvi in mnenji, oblikuje lastno mnenje, ki ga zmore podpreti z argu- menti in informacijami iz besedila, kritično presoja različne Zaključki dele besedila in se jih uči vrednotiti. Razume pojem kriterij za presojo besedila, ki je lahko podan s strani učitelja ali si ga P ri učenju niso pomembne le vsebine, ki se jih učimo učenec postavi sam. Na podlagi podatkov iz besedila samos- ali naučimo, ampak tudi sam proces učenja (iskanje tojno oblikuje domneve, lastne sklepe, predvidevanja, smisel- informacij, razmišljanje o in ob njih, reševanje prob- na vprašanja. Zna uporabljati različne vire – tudi za razume- lemskih nalog). To pomeni, da je pouk vse manj pridobi- vanje konteksta, v katerem je besedilo nastalo. I 40 Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri DIDAKTIČNI IZZIVI pouku slovenščine v osnovni šoli I str. 35-43 Iz primerov nalog lahko razberemo, da so dejavnosti Sklep praviloma taksonomsko zahtevnejše, saj vključujejo kom- pleksnejše miselne procese (tj. analizo, sintezo in vred- notenje). Glede na kompleksnost so zato zelo primerne za učence, ki so motivirani za poglobljeno delo z besedili, in za P rispevek osvetli pomembnost razvijanja kritičnega branja v osnovni šoli (tudi pri nejezikovnih predme- tih). Podrobno predstavimo šest problemskih nalog za nadarjene učence. pouk slovenščine v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih učenci osmišljeno izgrajujejo tudi procesno in sa- Reševanje problemskih nalog ne more potekati frontalno, moregulacijsko znanje. Pri načrtovanju takšnega pouka je v saj se učenci v sposobnostih in tempu reševanja preveč raz- ozadju več načrtovanja in strokovnih razmislekov, kot je vi- likujejo (Marentič Požarnik, 2000, str. 85). Učiteljeva vloga deti na prvi pogled. Ključna je tudi ustrezna izbira strategij v šoli je, da problemskim nalogam nameni dovolj časa pri za razvijanje kritičnega mišljenja (npr. postavljanje vprašanj, pouku ter da formativno spremlja njihov napredek s sprot- analiza argumentov, prepoznavanje pristranskosti, vrednote- no in kakovostno povratno informacijo; pri tem se lahko nje informacij glede na različne kriterije ipd.) – brez njih na- osredotoči na to, kako učenci uporabljajo znanje o besedil- mreč kritičnega branja ne moremo razvijati. Pomembno je, da nih vrstah in jeziku pri avtentičnih nalogah, katere strategi- imajo učenci dovolj časa za to v šoli in dovolj priložnosti ob je uporabljajo pri razvijanju bralnega razumevanja, katere različnih vsebinah; domače naloge naj bodo prej izjema kot vrste znanja uporabljajo pri vrednotenju prebranega, po pravilo. Problemske naloge za razvijanje kritičnega branja do- sežejo svoj namen, če pouk poteka diferencirano, redno (npr. katerih kriterijih presojajo učinek pridobljenega vsebinske- v sklopu utrjevanja in nadgrajevanja že usvojenega znanja) in ga in procesnega znanja na kritično sporazumevalno zmož- ob besedilih, ki so učencem zanimiva in ne pretežka. Vloga nost ipd. Po kritičnem branju naj učitelj spodbuja učence učitelja je pretežno usmerjevalna in mentorska s poudarkom tudi k aktivnemu sodelovanju v razpravah in debatah o na formativnem spremljanju napredka učencev s sprotno in prebranem (tudi v obliki medpredmetnega povezovanja) – kakovostno povratno informacijo. Tako učitelj spodbuja nji- tako bodo imeli priložnost, da pri delu z besedili celostno hovo motiviranost za branje, zavzetost za samostojno pro- in osmišljeno usvajajo tudi procesno in samoregulacijsko blemsko učenje in smiselno povezovanje usvojenega jezikov- znanje. nega znanja tako na ravni predmeta kot tudi medpredmetno. Priloge Besedilo 1 Uspeh filma Gremo mi po svoje Ljubljana, 12. 11. 2010 Mladinska komedija v režiji Mihe Hočevarja Gremo mi po svoje je v prvem tednu privabila več kot 30.000 gledalcev. S tem izpolnjuje pogoje za priznanje zlata rola, ki ga slovenskim filmom za vsa- kih doseženih 25.000 gledalcev podeljujeta Društvo filmskih ustvarjalcev Slovenije in podjetje Kolosej. Podelitev zlate role bo najverjetneje v prihodnjem tednu, kinematografi pa so zaradi izjemnega zani- manja v prihajajočih dneh za to mladinsko komedijo, v kateri je v glavni vlogi nastopil igralec Jurij Zr- nec, ponudili dodatne predstave, je sporočila Urška Grabnar iz distribucijske hiše Cinemania group. Gremo mi po svoje pripoveduje zgodbo o Aleksu, ki s prijatelji tabori ob Soči. Starešina preresno jemlje tabor- ništvo in vzgojo otrok ter s tem povzroča številne komične zaplete. Mnogi zabavni in čustveni zapleti med zani- mivimi otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na lokacijah Triglavskega narodnega parka ter stkejo himno na- ravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju, prijateljstvu in optimističnemu pogledu na življenje. Film je na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil nagrado občinstva, Jurij Zrnec pa vesno za najboljšo glavno moško vlogo. Vir: https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/uspeh-filma-gremo-mi-po-svoje.html I 41 Besedilo 2 Izjava režiserja Mihe Hočevarja o filmu Gremo mi po svoje Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij. Vsem razumljiva tekoča zgodba z mnogimi zanimivimi in novimi obrazi, ki nevsiljivo, med avanturo in humorjem pove še kaj več o življenju, tekmovanju, ljubezni in naravi bo pritegnila ne samo mladine ampak tudi malo starejše. Vir: https://www.kolosej.si/filmi/film/gremo-mi-po-svoje/ (15. 1. 2024). Besedilo 3 Gremo mi po svoje pelje slovenski film v svojo smer Avtor: Nevtron & Company, d. o. o. 5. novembra, 2010 Leto 2010 nam je več kot očitno dalo prvo kul mladinsko komedijo v Sloveniji nasploh. Priznam, bil sem nekoliko skeptičen. Zadnji dober mladinski film, ki sem si ga ogledal – in po službeni dolžnosti starejšega brata sem si jih ogledal kar nekaj – je bil … Tako je, ne spominjam se. Zato lahko iskreno rečem, da sem bil po ogledu tega filma prijetno presenečen. Gremo mi po svoje predstavi taborniško mularijo na taboru nekje sredi doline Trente. Od prvega dviga zastave in jutranjega prepevanja taborniške himne gredo vse stvari na takem taboru po predvidenem vrstnem redu, brez kritičnih odstopanj, strogo rodovno urejeno na lisičke, medvedke in ježke. Na začetku filma lahko zaslutimo, da v Gremo mi po svoje nimamo opravka s čisto navadnim taborom. Zmedeno vodstvo brez prave avtoritete, hormonov polna mladina in kamp lepih deklet, ki se utabori le nekaj metrov od tabora mladih Svizcev, pripeljejo do poldrugo uro dolge zabavne avanture, ki drži svoj tempo od začetka do konca. Večina mladih igralcev se je na velikem platnu pojavila prvič, tudi glavni igralec Jurij Zrnec nima veliko izkušenj s celovečernim filmom. Kakor je bilo pričakovati, je nivo igre nekoliko slabši, saj gre za zelo mlade in neizkušene igralce. Kljub temu pa režiser Miha Hočevar tega ne poskuša kompenzirati z banalnimi pristopi k mladinski komediji, kakor to počnejo tudi pri filmih posnetih onkraj luže, četudi z neprimerljivo višjim budžetom. Prikaže le otroke, ki se trudijo po najboljših močeh. In veste kaj, uspeva jim! Roko na srce, tudi uveljavljene hollywoodske igralce smo že videli igrati slabše od glavnine mladih igralcev v tem filmu. Še en podatek, ki govori igri v prid – Jurij Zrnec je na 13. festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo moško vlogo. Vir: Prirejeno po besedilu Gremo mi po svoje pelje slovenski film v svojo smer. https://www.student.si/zabava/film/ gremo-mi-po-svoje-pelje-slovenski-film-v-svojo-smer/?cn-reloaded=1 Vanja Kavčnik Kolar I Razvijanje kritičnega branja pri DIDAKTIČNI IZZIVI pouku slovenščine v osnovni šoli I str. 35-43 Viri in literatura 04-db10-4193-a25b-78111fa32cbb/PDF Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri uče- Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. DZS. nju. V: O naravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse. Zavod RS za šolstvo. Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Zavod RS za šolstvo. Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Cotič Pajntar, J., Novak, L., Borstner, M., Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj učenja. Od temeljnih misel- Kerin, M., Komljanc, N., Zore, N., Kregar, S., Zajc, S., Margan, U., Eržen, nih procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo. V., Rutar Ilc, Z. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priroč- nik za učitelje in strokovne delavce. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (2018). https://www.gov.si/as- sets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ Licardo, M., Krajnc Ivič, M. (2020). Kritično branje – razvijajoča se vešči- UN_slovenscina.pdf na bralne pismenosti v vrtcu, osnovni in srednji šoli. V: Gradniki bralne pismenosti. Teoretična izhodišča. Haramija, D. (ur.). Univerzitetna založ- Vogel, J. (2021). Kritična sporazumevalna zmožnost – osrednji koncept ba Univerze v Mariboru in Pedagoška fakulteta; Zavod RS za šolstvo. str. sodobnega pouka prvega jezika. Jezik in slovstvo, 66(1), 3–15. 237–258. https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DJZY95XH/962b65 IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Priročnik za kvalitetno pripravo in izvajanje razširjenega programa osnovne šole je sestavljen iz dveh delov: Kurikuluma za razširjeni program osnovne šole in Navodil za uvajanje razširjenega programa. Kurikulum za razširjeni programa osnovne šole temelji na: • teoretičnih in empiričnih raziskavah, • petih letih izkušenj uvajanja novega koncepta razširjenega programa na 144 šolah, • didaktičnih strategijah za razvoj prečnih veščin in vseh • vrst pismenosti, • načelih osnovnošolskega izobraževanja in ciljih, med katerimi sta pomembna pove- zovanje obveznega in razširjenega programa ter ustvarjanje pogojev za spodbudno učno okolje ter za zdrav in celostni osebni razvoj učencev. Kurikulum je strokovno besedilo, namenjeno učiteljicam in učiteljem, ravnateljicam in ravnateljem ter drugim strokovnim delavcem, ki načrtujejo, izvajajo in evalvirajo dejavnosti razširjenega programa v osnovni šoli. Priložena navodila za uvajanje razširjenega programa skupaj s splošnimi didaktičnimi priporočili podajajo pomembe usmeritve za načrtovanje, organizacijo in izvedbo dejavnosti razširjenega programa z učenci. Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ Priročnik je na voljo tudi brezplačno v PDF obliki na spletni strani ZRSŠ. I 43 klepaj pisec Anja Sobočan I Ljubljana stavek priredje dil S svobodni verz pnroevdamnjeet domačega branja na romanu Dušana Čatra k metafora osebek izvor pravljica Ekstradeviško priredje pesnik prislovno določilo Home Reading Based on Dušan Čater‘s Novel Ekstradeviško izjava odvisnik Izvleček Ključne besede: srednja šola, družbena vprašanja, tabu, kritično V prispevku je obravnavan primer, kako sodobni roman Ekstradeviško avtorja Du- šana Čatra obravnavati pri pouku slovenščine v sklopu domačega branja. Roman je priporočljivo kot domače branje obravnavati v srednjih šolah, saj književno delo mišljenje odpira številna večplastna družbena (in včasih celo tabujska) vprašanja. V prispevku je predstavljen predlog, kako lahko učitelj domače branje poveže s snovjo iz jezika: pisanjem ocene. Predstavljen model obravnave romana predpostavlja, da so dijaki osnove ocene že spoznali predhodno v sklopu pouka jezika, a ta učna snov (ocena) še ni bila ocenjena. Abstract Keywords: secondary school, social issues, taboo, critical thinking T his paper presents a case study on the approach to the contemporary novel Eks- tradeviško by Dušan Čater in the Slovenian language classroom. It is recommen- ded for home reading since it addresses several societal concerns (and taboos). The paper suggests how a teacher can link home reading to a language matter, i.e., writing a review. The model presupposes that students have already acquired but have not been assessed on the fundamentals of writing a review in language classes. Roman Ekstradeviško morebiti ob prvem branju deluje kot mladinsko leposlovje, a ga portal Cobiss denimo razvrsti v leposlovje rzao odmrasle.a Zannimivo jev, edjai scea takšnemu raz- vrščanju izogne tudi avtor sam (Beletrina). Zagraldai dgoolžilneo romkanla e(45p0 staranji) ter zaradi tematik in vprašanj, ki jih roman odpira (dotika se tudi vprašanja spolnosti izven partner- ske zveze, smrti partnerja itd.), je roman primeren predvsem za srednješolce. A kriterij primernosti vsebine ni edini, s katerimb preesosjameo, adli boamo posamezno delo obravnavali v šoli. Treba je presoditi, ali roman zares ponuja to, kar naši dijaki potrebujejo, k čemur stremijo, za kaj sploh obiskujejo posamezen izobraževalni program. Glede na to, da izbor književnih del v gimnazijskem programu sledi predvsem cilju, da bi dijak postal kultivi- rani bralec, bi to delo nekoliko težje vpletli v učni načrt. Ker Ekstradeviško ni kanonsko čtivo in sta besedišče ter struktura romana precej enostavna, je roman v svojem bistvu lahko odlično izhodišče za kritične razzmisalekei imn pogoevorke o širših družbenih vprapšrainrjiehd, je ki se v delu odpirajo. Obravnava romana Ekstvrradsetveiš kboe vs skeldopiul domačega branja se tako svobodni v I 44 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba Anja Sobočan I Snovanje domačega branja na romanu DIDAKTIČNI IZZIVI Dušana Čatra Ekstradeviško I str. 44-48 zdi zares primerna za dijake poklicno-tehniškega izobraže- Po prebranih odlomkih dijaki skupaj roman uvrstijo v so- vanja (kjer je cilj pouka književnosti motivirani bralec) in dobno slovensko književnost. Na to nakazuje že jezik, upo- srednjih strokovnih šol (kjer je cilj, da dijak postane razmi- rabljen v romanu. šljujoči bralec). Nato dijaki v zvezek zapišejo naslov in avtorja dela ter podatek, v katero literarnozgodovinsko obdobje sodi. Sledi 1 Dejavnost pred branjem lahko individualno delo – brskanje za podatki o avtorju na spletu. V zvezek si samostojno zapišejo ključne informacije G lede na to, da gre za 450 strani dolg roman (Čater, o avtorju. Pri presojanju, kaj je ključno, lahko po potrebi 2020), je pomembno, da se dijake pred začetkom pomaga učitelj. Poleg splošnih podatkov (datum rojstva, branja nad delom navduši. Učitelj lahko ob uvod- kaj ustvarja ipd.) si v zvezek napišejo tudi eno dejstvo o ni uri domačega branja dijakom postavi vprašanje, kaj njim avtorjevem življenju, ki jih je presenetilo. Po končanem in- pomeni ekstradeviško oz. kaj si predstavljajo pod to besedo. dividualnem delu dejstva preberejo. Ob tem mora učitelj poudariti, katere avtorjeve podatke si morajo dijaki zapom- Pomembno je pustiti nekaj časa za razmislek, priporočljivo niti, saj pridejo v poštev za ocenjevanje. Zadnjih 15 minut pa je njihove odgovore zapisovati na tablo. Nato učitelj dija- šolske ure se naj nameni razlagi ciljev in navodil za potek kom prebere dva kratka odlomka iz književnega dela. Po- domačega branja. Priporočljivo je, da si dijaki navodila za- zove jih, naj prisluhnejo, da bodo potem delo lažje umestili pišejo in da se jih skrbno držijo. v literarno obdobje. Priporočljivo je, da so izbrani odlomki provokativni, saj to dijake dodatno pritegne k branju. Dijaki roman prebirajo doma, v šoli pa se vsak teden pre- branemu delu nameni 1 šolska ura. Domače branje naj po- teka po principu etapnega branja (Krakar Vogel, 2020, str. Primer 1 151). Sprva dijaki dobijo za prebrati le prvo poglavje (skup- no 24 strani), o katerem se bi v razredu pogovarjali že pri V trenutku, ko je otoški far končal z mornarskimi naslednji uri slovenščine. Potem se domače branje nadaljuje pregovori in začel s svojo že stokrat povedano mašo za tako, da imajo za vsako novo poglavje (prihajajoča poglavja umrlim, je naveličani pes naskočil grdo psico, v hipu so obširnejša) teden dni časa. Poglavji Četrti in Peti dan se opravil in stekel nekam proti morju. Morda je bilo to lahko prebereta skupaj, saj je zadnje poglavje nadvse kratko. dovolj za to, da bo psica dala mir, vsekakor pa dovolj za novo leglo otoških baštardov, ki se bodo potikali po V času prebiranja si dijaki v zvezke oz. dnevnik domačega otoku, nadlegovali turiste in žicali hrano. Fuk ob maši branja sproti zapisujejo, o čem govori zgodba, imena likov, zadušnici! vse ključne trenutke v zgodbi … Dnevnik domačega branja tokrat naj ne bo ocenjen, gre le za njihove zapiske, ki jim bodo No ro. (Čater, 2020, str. 13–14) pomagali pri pomnjenju vsebine in ostalih podrobnosti. 2 Dejavnost med branjem Primer 2 »Predlansko poletje smo imeli nesrečo,« mu je razložil Z izrazi srečanje bodo v nadaljevanju označene tiste ure slovenščine, pri katerih se obravnava prebrano Ivo. »Neki turist, Italijan, se je z ogromnim gliserjem besedilo. zaletel v Benota, našega prijatelja, ki je lovil ribe … Direkt vanj je trčil, z vso močjo. Njegov čoln je razpa- del na kose, potem pa ga je tisti Italijan še s propeler- 2.1 Prvo srečanje jem presekal na pol ...« Prvo srečanje poteka takoj za uvodno uro oz. naslednjič, »Benota … ne čoln,« je rekla pankerica in dodala: ko je na urniku pouk slovenščine. Na tem srečanju se ob- pisec ravnava prvo poglavje oz. del knjige poimenovan Prvi dan »Kreten!« (Čater, 2020). »Šit,« je rekel Maj.« Sprva se naj obnovi prebrano – učitelj pokliče nekoga, da stavek pove, kaj je prebral (na tak način tudi preveri, ali je dijak »Baje je v kabini natepaval eno babo,« je rekel eden od poglavje zares prebral), nato da besedo drugemu dijaku z navodilom, naj sošolca dopolni … Ko razred obnovi pre- brano, sledi skupinsko delo. erz prtisteih ddveh, mki sta neotri tpila vino. (Čater, 2020, str. 109) I 45 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Dijaki se razdelijo v skupine. Vsaka skupina dobi delovni Vprašanja: list z enakimi navodili. Za skupinsko delo učitelj odmeri 10 minut časa, nato sledijo predstavitve dela v skupinah. Ste kdaj pisali dnevnik? O čem ste pisali v njem? Kako bi vam bilo, če bi dnevnik nekdo prebral, ne da bi vi to vedeli? Navodila od dijakov zahtevajo, da v prvem poglavju poiš- Kaj pa po smrti? Mislite, da je Majev dedek slutil, da bo nek- čejo primer 1, ki ga je učitelj prejšnjo šolsko uro prebral v do nekoč ta dnevnik prebral? Zakaj tako mislite? sklopu uvodne motivacije. Dijaki odlomek ponovno prebe- rejo in odgovorijo na vprašanja. 2.3 Tretje srečanje • Zakaj je avtor v besedilu uporabil besedo fuk? Na tem srečanju učitelj skupinam razdeli odlomke in naslo- • Je besedo fuk dovoljeno uporabljati v tiskanih književ- ve diskutabilnih tem, ki jih priloženi odlomki (p)odpirajo: nih delih v Republiki Sloveniji? • Majev dedek se zaljubi v Marijo, a ta ljubezen ni dovo- • Kako to veš? ljena … Maju pa nihče ne omejuje ljubezni, a vseeno • Se ti zdi uporaba te besede primerna? prevara svojo punco1, • Zakaj jo je avtor uporabil? • tematika zgodnjega starševstva2, • smrt partnerja pri mladih, • Kaj je želel s tem doseči? • mlada mati samohranilka, • Zakaj je avtor besedo noro zapisal narazen (kot no ro)? • spolnost kot akt ljubezni ali nekaj naučenega3. • Kako je beseda fuk označena v SSKJ 2 in kako v Slo- venskem pravopisu? (Pomagaj si s telefonom.) Dijaki v skupinah na podlagi naprej pripravljenih usmerje- valnih vprašanj diskutirajo o prebranem, nato pa pogovor Po delu v skupinah sledi diskusija, ki jo vodi učitelj – diskusija razširijo izven knjižnega okvirja. Na tem srečanju bi se di- naj se naslanja predvsem na tista vprašanja, ki imajo več mo- jaki namerno soočili z različnimi tabu temami. Sprva naj žnih odgovorov. V sklopu diskusije se lahko s tabelsko sliko o njih razpravljajo sami, po tem pa naj obvezno zaključek ponovi socialne zvrsti jezika. Učitelj naj ob koncu diskusije poda učitelj – pomembno je, da pod učiteljevim vodstvom razloži, da je avtor s takšno govorico želel glavno literarno dijaki predelajo tiste odlomke, ki bi jih lahko razumeli pre- osebo zares oblikovati kot najstnika z vsemi pripadajočimi več površinsko in poenostavljeno oz. kot edine pravilne lastnostmi, tudi mladostniško govorico. Učitelj za konec za- razlage sveta – roman namreč nadvse lahkotno razpravlja stavi vprašanje, ali so v prebranem delu romana opazili še o mladostniškem starševstvu (mamica Maja redno pije in kakšno drugo besedo, ki jo je izrekel Maj in zelo odstopa od kadi), spolnosti kot dejavnosti, ki jo mora mladostnik ob- knjižnega jezika – je nadvse pogovorna, je vulgarna …? vladati, preden jo prvič poskusi z ljubljeno osebo … 2.2 Drugo srečanje 2.4 Četrto srečanje V drugem poglavju se odvije kar nekaj prelomnih trenut- Četrto srečanje naj bo posvečeno izražanju vtisov o pre- kov: Maj odkrije dedkov dnevnik, bralec izve, da se Majeva branem. Učitelj dijakom razdeli listke z vsemi tematikami, starša ločujeta, bralec ugotovi, da ima Maj v Ljubljani punco ki se pojavijo v zadnjih dveh poglavjih – na nekaterih so lahko samo besede, drugod povedi ali kar celotni odlom- … Tudi tokrat je smiselno poseči po skupinskem delu. Delo ki. Vsak dijak prejme drugačen listek. Nekateri tako dobijo oz. pogovor naj poteka ob izbranih odlomkih in smiselno odlomke iz knjige, drugi samo kakšno tematiko, ki povze- zastavljenih vprašanjih. Učitelj naj izbere tematsko različne ma prebrano, tretji kakšno provokativno poved (npr. Majev odlomke, hkrati pa naj poskrbi, da vsak odlomek pokriva dedek se poroči s sosedo, čeprav je ni ljubil. A se nauči ljubiti. eno izmed ključnih tem, ki se odpirajo v analiziranem pog- S časoma jo začne spoštovati, a potrebuje čas.) Na enem lis- lavju. Odlomki naj predstavljajo izhodišče za pogovor o prebranem, pa tudi pogovor o družbenih vprašanjih izven knjižnega okvirja. Ob koncu skupinskega dela naj vsaka skupina strni misli v kratek zaključek, ki ga predstavi so- 1 Ta skupina dobi dva odlomka: enega o ljubljenju med Majevim dedkom in Mari- šolcem. jo Kovačevič, drugega pa o spolnem aktu Maja in Maje. 2 To temo bralec najbolj neposredno zazna v delu zgodbe, kjer Maj vstopi v Maji- Primer, zasnovan na podlagi odlomka o pisanju dnevnika no sobo in tam zagleda otroka. Seveda to ni edini možni izbor. 3 To temo najbolje odpira poved :»Zdaj boš lahko svoji punci pokazal, kako se to (Čater, 2020, str. 65–68) dela …« (Čater, 2020, str. 271). I 46 Anja Sobočan I Snovanje domačega branja na romanu DIDAKTIČNI IZZIVI Dušana Čatra Ekstradeviško I str. 44-48 tku lahko piše Kakšna je razlika med ljubeznijo in zaljubl- Tretjo in četrto šolsko uro naj se nameni utrjevanju stare jenostjo, kako jo razumeš ti? Učitelj nekaj minut nameni in- snovi – ocene. V začetku tretje šolske ure se lahko prebe- dividualnemu delu. Nato vsak dijak pred razredom prebere, re literarno kritiko knjige Ekstradeviško, ki jo je za radio kaj je dobil, na kateri del iz nazadnje prebranih dveh pogla- Ars spisal Mare Cestnik (2021). Po prebranem naj učitelj vij se to navezuje in kaj o tem misli on sam. Učitelj dijakom vpraša, kaj so dijaki sploh brali in počaka na odgovore. pusti nekaj časa za izražanje vtisov o prebranem. Povsem Nato skupaj ponovijo, da gre za literarno kritiko, da je to na koncu lahko učitelj deli svoj vtis in poudari pomemb- nadgradnja ocene in s tabelsko sliko ponovijo sestavne dele nost lastnega mnenja ter nenazadnje kritičnega mišljenja. ocene. Za domačo nalogo učitelj dijakom naroči, naj si v zvezek napišejo nekaj vprašanj, ki bi jih zastavili avtorju, če bi imeli Na tem mestu je v pouk smiselno vpeljati diferenciacijo: to priložnost. V tej in naslednji šolski uri se bodo dijaki posvečali ocenam. Gre za izdelek, ki so ga nekaj tednov nazaj že obravnavali, 3 Dejavnost po branju a še ni bil ocenjen. Tokrat bo snov povezana s prebranim romanom in njihova ocena romana bo na koncu ocenjena. D ejavnostim po branju se naj nameni 4 šolske V skupini na osnovnem nivoju naj dijaki to uro samostojno ure, saj pokrivajo različna področja (od področja ali v paru prebirajo delovne liste z razlago, kaj je ocena in ustvarjalnosti do usvajanja nove učne snovi). V kako jo napisati, nato pa naj preberejo čim več ocen. Na- prvi šolski uri se naj posluša intervju z avtorjem, kjer je slednjo šolsko uro naj za vajo sami napišejo oceno za pol- v središče pogovora postavljena prav knjiga Ekstradeviško jubno delo, ki so ga v tem letu prebrali. Ta ocena služi za (Beletrina, 2020). vajo, zato naj jo učitelj preveri in dijakom poda povratno Po koncu intervjuja naj učitelj z dijaki preveri, ali je avtor informacijo. odgovoril na kakšno vprašanje, ki bi mu ga zastavili dijaki. Druga skupina naj bere čim več različnih ocen, tudi takšne Zadnjih 5 minut naj bo namenjenih navodilom za domačo nalogo: vsak izmed dijakov izžreba listek, na katerem je za- na višjem nivoju oz. tudi literarne kritike. Ukvarjajo naj se pisana kakšna poved. Primeri povedi: s slogi pisanja posameznih priznanih literarnih kritikov in drugo šolsko uro namenijo pogovoru s kakšnim literarnim 1. Luz ga presenečeno pogleda: »Kako si lahko?« kritikom (osrednja tema pogovora je lahko, kako razviti lasten slog pisanja). S to skupino se pri osnovah – kaj je 2. Končno počitnice … Tako dolgo jih je čakal, da bo to ocena in kako je sestavljena – učitelj naj ne zadržuje le lahko odšel na svoj najljubši jadranski otok. A predolgo, ampak naj večinski del pozornosti posveti vpra- ravno, ko se je želel vkrcati na trajekt … šanju, kako razviti svoj slog pisanja. Pozornost naj posveti 3. Maja mu poda pepelnik, sama pa spije požirek razliki med oceno in literarno kritiko. V prvi šolski uri naj Aperol Spritza … bo poudarek na prebiranju čim več različnih ocen in lite- 4. Kaj je smisel življenja? rarnih kritik, nato pa naj dijaki za domačo nalogo sestavijo vprašanja, ki jih bodo v drugi šolski uri zastavili intervju- 5. Kako koga imam raje?« presenečeno vpraša Maj. vancu. Za domačo nalogo dijaki predrugačijo konec zgodbe in v Čas za pisanje ocene v šoli pri tej skupini ni predviden, njem uporabijo poved(i), ki so jo izžrebali.4 imajo pa dijaki možnost pisanja ocene doma. Drugo šolsko uro se nameni branju izdelkov, ki so jih ustva- Namen je, da skupino nadarjenih z diferenciranim poukom rili doma. Učitelj naj tukaj ne pozabi na pomen povratne učitelj dodatno motivira in jim ponudi tudi vpogled v li- informacije. terarno kritiko. Učitelj mora poudariti, da sklop literarna kritika ne bo ocenjen ne na internih in ne na eksternih ti- Po ustvarjanju pa lahko učitelj temo naveže na snov s pih ocenjevanj, saj ni del učnega načrta. Učitelj da dijakom področja jezika – pisanje ocene. Predpostavimo, da ne gre priložnost, da lahko oceno, ki jo bodo pisali naslednji teden za novo učno snov, ampak da so dijaki s to snovjo že sez- za ocenjevanje znanja, poskusijo razširiti v smer literarne nanjeni. kritike, kar jim bo prineslo zgolj dodatne točke pri ocen- jevanju. Naslednji teden pri pouku slovenščine sledi pisno ocen- 4 Povedi so izmišljene. jevanje: pisanje ocene romana Ekstradeviško. I 47 rom Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 gla 4 Sklep bese Viri in literatura Z astavljen model domačega branja je le en možni Beletrina. https://beletrina.si/dogodki/beletrina-v-zivo-dusan-cater-i- način, kako delo Ekstradeviško obravnavati v raz- n-toni-cahunek redu srednješolcev. Predstavljen model od dijakov zahteva kar nekaj ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja, od Cestnik, M. (2021). Dušan Čater: Ekstradeviško. MMC portal. httpsz:// aim učitelja pa velik časovni vložek (saj predvideva izredno ve- www.rtvslo.si/kultura/beremo/dusan-cater-ekstradevisko/584662 liko povratnih informacij). Ob zaključku je treba poudariti, Cobiss. https://www.cobiss.si/ vrst da je model nastal v sklopu študija slovenistike pri seminar- skem delu pri predmetu Didaktika književnosti 2 (nosilka Čater, D. (2020). Ekstradeviško. Beletrina. predmeta je prof. dr. Alenka Žbogar) in ni bil preizkušen v Krakar Vogel, B. (2020). Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. razredu. Model je le osnova, ki jo učitelji lahko prilagajajo Rokus Klett. poud glede na razred, v katerem ga bodo izvajali. črtica p vez Digitalna bralnica ZRSŠ Trajnostni razvoj I 48 https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/trajnostni-razvoj/ naklon an vejica gol oklepaj DIDAKTIČNI IZZIVI da pisBeojcana Modrijančič Reščič I Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola ek stavek priredje e besedil svobodni verz predmPeetsnik Nabrežine arek metafora osebek pravljica Poet of Aurisina oved izvor priredje Izvlepčeeksnik prislovno določilo nik Ključne besede: Igo Gruizdejna, vNaabreožidnav, pisesnmiik, meja, zamejci, dijaki P rispevek govori o Igu Grudnu, pesniku, ki je v pesmih nekoč že predstavil svoj svet za mejo. Naselili so ga tudi tujci, a še vedno izžareva slovensko bit. Premetavala ga je kraška burja, ki je iz kamnolomov in morja vzvalovala od pesnikove rojstne Nabrežine čez ves Kras, se pomešala med ožjo in širšo pesnikovo družino in v modernem svetu pripihala v tudi v srednješolsko učilnico strokovne šole, v kateri so mladi zopet posegli po Grudnovih pesmih in jih ponesli tudi drugam, v drugo kulturno in bralno ustanovo. Abstract Keywords: Igo Gruden, Aurisina, poems, border, Slovenian national T he article is about Igo Gruden, who, in his poetry, depicted the world beyond the border, which - although inhabited by nonnatives - emanates the Slovenian soul even today. It has been swept through by the bora, flowing from the quarries minorities in bordering and the sea in Gruden‘s birthplace of Aurisina (Slovenian: Nabrežina), across the Karst, countries, students mingling among the poet‘s immediate and extended family, and, in the modern world, finding its way into the vocational secondary school classroom, where young minds once again reached for Gruden‘s poems and took them elsewhere, to a different cultural and reading institution. Predstavitev pevca zamejcev Kako predstaviti slovenskega pesnika, ki se je rodilr noa dmrugi satranni slovenvskee jmiceaje? Kaj o njem povedati? Kako brati njegove pesmi? In ob vsegml taemg noe losotati khlaldeen? pRetaoričjna vprašanja bi ponujala odgovor, a ta ima globlji pomen. Mogoče ga začutimo tisti, ki smo ostali na slovenski strani, a ne moremo popolnoma razumeti vseh, ki jih je meja potis- nila na italijanski del. Nekoč mi je svojo bolbečineo zasupeala dmlaada slovenska novinarka, ki je, Slovenka, živela v Italiji: »Italijani nas ne marajo, ker smo Slovenci. Slovenci nas ne marate, ker živimo v Italiji. Kdo sploh smo? Kako naj živimo, delamo?« Tudi sama sem bila takrat še mlada in verjela sem, da stvari niso tako hude. Kot bi rekel Prešeren »… pozabi koj nesreč prestanih škode, / in ran, ki so se komej zacelile … » (Prešeren, 1985, str. 72) in Cankar »Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti …« (Cankar, 1986, str. 91). Z branjem pesmi Iga Grudna sem spoznavala nez le najegia min njegeovok ožjo ter širšo družino, priredj vrste besedil I 49 svobo stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaime pika poved glagol intonacija oseba Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 ješolcev, ki jih še vedno poučujem. Ne vem, zakaj me pesem še danes prevzame. Čeprav preprosta, predstavi pesnikovo življenje: da je v šolo hodil v Gorico, lovil z ribiči, trpel za- radi tujcev, ki so vdrli v njegov kraški svet, v srce pa pesem Sinku polaga Slovencem, ki živijo ob meji: »Naj kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!« (Gruden, 1949, str. 217) Če mu je Oton Župančič nadel vzdevek Narcis širokega srca in je njegov taboriščni tovariš Lino Legiša zapisal, da je bil večni mladenič, ki se je rad menil o literaturi ter otroško zaverovan v svoj pesniški poklic, se je Filipu Kalanu v povojnem času zdel kot pravi južnjaški grande, evropski in ljudski in »pravi sin primorske dežele«. (Gru- den, 1983, str. 116) Matej Bor je njegovo ljubezensko liri- ko postavil ob bok Prešernovi in Puškinovi erotični pes- mi, njegov rojak na drugi strani slovenske meje, Miroslav Košuta, pa ni mogel mimo Grudnovih mojstrskih pejsa- žev primorskih krajev, pretresljivih socialnih in vojnih podob, tudi ljubezenskih in živih otroških pesmi. Tisti, ki zopet vzamemo v roke njegovo poezijo, bi pritrdili dejstvu pesnikov in literarnih zgodovinarjev, da ga je v življenju zaznamovalo veliko usodnih stvari, a je želel biti le pes- nik, s svojimi pesmimi pa prepričati bralce, da se za hip Slika 1: Doprsni kip Iga Grudna v Nabrežini ustavijo v njegovi rodni Nabrežini, pokimajo tujcem, ki so Foto: Renato Reščič, 2024. se naselili v slovenskih krajih ter skušajo poiskati sled nek- danjih slovenskih ribičev, delavcev v kamnolomih, pred- vsem pa v njegovih pesmih začutiti pesnikovo srce, ki ga je široko odprl svoji družini in vsem Slovencem, še posebej pač pa sem začutila tudi klic slovenske zemlje s kamnolo- tistih v zamejstvu. mi, morjem in burjo. Upam, da bo opomnila vse tiste, ki ne vedo, kje je nekoč živel, čeprav govorijo slovensko. Ob obisku njegovega rodnega kraja me je italijansko govoreča domačinka usmerila od njegovega doprsnega kipa sredi vasi Popotovanje z Grudnovim do ceste, ob kateri še vedno stoji Grudnova hiša. V bližnji letopisom gostilni so mi prijazno postregli tujci … Kot prvorojenec Dutkovega Franca in Dovanerjeve Justine, kot se je obema reklo po domače, se je Ignacij oz. Igo Gru- Pesnik den, ki so ga klicali Cutko, rodil v aprilu leta 1893. Danes bi rekli, da ga je poezija poiskala že v osnovnošolskih klo- »V Nabrežini blizu Trsta se tvoj oče je rodil: …« (Gruden, peh, a se je pod pesmimi najprej podpisoval s psevdonimi 1949, str. 217) izpovedujejo verzi, ki so me prevzeli že kot Zorislav, Zlatko in Ognjeslav. Čeprav se je vpisal na študij osnovnošolko nižjega razreda takratne osemletke. Name so prava na Dunaju, ga je zaznamovala že 1. svetovna vojna, delovali skrivnostno, a sem si lahko predstavljala, da hodim a mu volje do pisanja ni odvzela niti italijanska oblast, ki s pesnikom po njegovem svetu. Nato sem jih potisnila v ga je strpala v zapor, niti taborišča ne samo blizu njego- ozadje, kjer so kljubovali pozabljanju, saj je bil Trst zame ve Nabrežine, pač pa tudi v daljni Afriki. Pesnikovo srce, na koncu sveta. Priplavali so na površje nenadoma, v šol- prepolno otroških, ljubezenskih pesmi, verzov o trpljen- skih klopeh, v katerih je sedelo že mnogo generacij sredn- ju v zaporih in taboriščih, o lepotah domačega kraja, se I 50 DIDAKTIČNI IZZIVI Bojana Modrijančič Reščič I Pesnik Nabrežine I str. 49-54 je prezgodaj ustavilo 1949: »Skozi srce so mi šle vse tegobe Hana, Adela, Pepca ter Marija, svetá, / narodov vseh bolečine sprejelo je vase, / sredi sa- mot in viharjev je težke te čase / vedno iskalo v človeku le Primož in Aleš pot do srcá … / Verno ljubilo je svet od človeka do bilke … / Kdor mu prisluhnil je, kakor zvonjenju zvoná / v tihem Na poti pesništva so Grudna zaznamovale tri ženske. Burno večeru popotnik brez dóma na cesti, / sklonil je glavo, poza- ljubezen, češko operno pevko Hano Pirkovo, zasleduje v t. bil na lastne bolesti: …« (Gruden, 1949, str. 5) Ljubljansko i. ciklu Mlade pesmi: »Ko sredi hrupa ulic in noči / mi šum pokopališče Žale mu je nudilo zadnji dom. V pesmi z is- svilenih kril je begal kri, − / o, nisi že takràt ti tam bilâ? / tim naslovom se je tako poklonil arhitektu Jožetu Plečni- … Odpusti, Hana, blodnje mladih let! / Saj tebe sem iskal ku, a ne samo z akrostihom Plečniku Jožetu: »Pokojnim vse križem svet / v prepadih razočaranj in gorjá; …« (Gru- in živečim tihe Žale / Ljubezni so nemoteno svetišče … / den, 1949, str. 13) Kako rad je imel hčerko Marijo, ki je bila Kdor svoje drage v miru Žal obišče, / Uteho bodo mu v lepoti sad ljubezni v zakonu z Adelo oz. Ado Hayne, pranečakinjo dale … / Tolažbo živim, mrtvim mirno spanje / Ustvarile so velikega nemškega pesnika Heinricha Heineja, izpovedu- tu nam mojstra sanje.« (Gruden, 1949, str. 235) Pesniške jejo verzi pesmi Naročilo hčerki: »Hčerka moja, / vem, da zbirke pesnika Iga Grudna Narcis, Primorske pesmi, Miška ti hudó je po očetu: / saj me vsak dan spremlja misel tvoja … osedlana, Dvanajsta ura, Pesnikovo srce, V pregnanstvo, Na / … Naj ti sanje / bodo lepe, v noč se smehljajoče: / v spanju Krasu ne tonejo v pozabo. Čeprav je vseh pesmi, ki jih je živi srečne dni nekdanje, / buden jaz zasanjam naj bodoče napisal, skoraj tisoč, kot je zapisal Fran Albreht v Uredni- … / … Če zdihuje / ti srce, ker so me zdaj zaprli, / znaj, da kovi beležki k izboru Grudnovih pesmi v zbirki Pesmi, ki drugim je otrokom huje, / v mukah so očetje jim umrli … / … je izšla leta 1949 pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubl- Bratstvo vseh ljudi je vera moja, / naj še tebe dviga k sončni jani. Iz njih je, tako kot pri Prešerenu, čutiti tri vrste lju- luči …« (Gruden, 1949, str. 219) V pesmi s preprostim na- bezni: ljubezen do dekleta, ljubezen do naroda, obe pa po- slovom Hčerki pa se retorično sprašuje: »Kako naj ti svoje vezuje ljubezen do pisanja, do poezije. Druga brez druge tegôbe razjasnim, / ki sleherni dan me s pogledom prejasnim, ne morejo, pač pa se povezujejo v enoten spev, ki poziva / in, preden greš spat, vsak večer izprašuješ: / ‹Zakaj si pa ža- tudi na boj za slovensko zemljo, po kateri hodijo njego- losten? Kaj ti je, tata?› … / … Preveč je gorjá nad človekom vi Nabrežinci, njegovi dragi, a tudi tujci. Vendar so tudi se zbralo, / da bi ga dojelo srce tvoje malo; / a meni življenja slednji ljudje, ki imajo srce in domovino ter svoje ljubljene, ukaz je usodni …/ … ne zase živeti, a peti za druge.« (Gru- kar jih naredi mehkejše. In v tem je čar Grudnove poezi- den, 1949, str. 240) Svoji drugi zakonski ženi, Pepci Zajc, je. Pesnik sprejme svet, ki ga obdaja, v katerem ustvarja, a preprosti natakarici, ki mu je »navdihnila vrsto epsko-lirskih, tudi trpi. Zato pa lahko z verzi zgradi nov, boljši prostor ne zelo znanih epistul« (Gruden, 1999, str. 12), kot v sprem- samo Slovencev ob meji, pač pa za vse narode sveta. ni besedi k dvojezičnemu izboru pesmi Balada naših dni: Slika 1: Spominska plošča na pesnikovi rojstni hiši v Nabrežini Slika 3: Pesnikova rojstna hiša v Nabrežini Foto: Renato Reščič, 2024. Foto: Renato Reščič, 2024. I 51 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 izbrane pesmi ob petdeseti obletnici Grudnove smrti zapiše do obeh sinov, ampak tudi tragiko vseh očetov, ki zaradi Marija Pirjevec, v usta položi Pesmi natakarice Pepce: »Od vojne niso mogli gledati svojih ljubljenih otrok: »Veš, da kod prišlà sem, ste izpraševali … / … Pepita pravite mi in Pe- mislim, dragi Marko, na tvoj god: … / a ti dobro veš, da rad pina / in tudi Pepca kličete me včasi, / kot klicali so me domá imam te močno. / … Zdaj pomlad je …/ … Vojna je, moj na vasi, / kjer v griče vzpne savinjska se dolina. / … O Vinska sin, ti veš le to o nji, / da po očku že prav dolgo se ti toži. / gora, kdaj bom spet oblekla / v preprosto nošo tvojih se deklet? … nas v šotoru, kjer dežjà poslušam pesem, / sredi polja – / … Med vami, ki gosposki ste mi gosti, / komú naj človek bi samo v enem – spi do sto. / … včeraj čriček spal z menoj je vse to povedal? / … Ti ljubi moj, zakaj sem te spoznala / v pod odejo, / švigne včasi skozi šotor plah martinček, / hrošč nemiru svojih devetnájstih let! / … Vse dni zdaj nate mislim zvečér na pógrad sede kot na vejo. / … Breskve, češnje, man- do večera … / … Kako težkó mi pred ljudmi je skriti / omam- deljni – že vse je v cvetu; / v murvah liščki; v noč so slavci nost to, ki mi srcé razganja, / natakarica biti le vsakdanja, / v gostoleli: … / … Bova v Trst šla k morju, v sončno šla Gorico, brezupni sreči te skrivaj ljubiti. / … Saj nič od tebe nočem, ti / konec vojne bo, lepó nam vsem živeti. / … Iz šotora vidi se moj ljubi, / sebičnosti nobene v meni ni: / tegob me reši ali pa na vrh Triglava, / nanj v nedeljo zjutraj, Marko, se ozri: / čul pogubi, / lepo bom nate mislila vse dni.« (Gruden, 1949, str. od tam šepèt boš mojega pozdrava, / vse, kar oče tebi in nam 39–43) Pesnik ji v Pesnikovi izpovedi odgovarja: »Ljubezen vsem želi.« (Gruden, 1949, str. 175−176) najina je skromna in preprosta … / … sem nad življenjem zdvomil, mrko vase tonil: … / …V očeh sem tvojih našel vero v sočloveka … / … S človekom vsakim zdaj soutripam skozi tebe / in vem, da vsak ljubezni drugega je vreden …« (Gru- V boj za pravico in lepši svet den, 1949, str. 44−45) Igo Gruden je bil upornik v verzih, čeprav ni pisal uporniš- Sin Primož, ki mu je oče posvetil pesem Sinku, mi je zau- kih pesmi. Opozarjal je na vojno vihro, trpljenje človeka, a pal, da je za očetovo pesem Balada o otroku Boris Pahor si je želel miru in sožitja med narodi. V hudih časih trpljenja zatrdil, da je to najboljša pesem s socialno tematiko: »Sem je izbral »kulturni molk kot obliko protesta proti tuji okupaci- rodila te v baraki: … / Ko sem te na prsi vzela, / nič ti iz ji«. (Vogrič, Tassin, 2023, str. 96) Vključil se je v ilegalni boj njih ne mogla dati … / Ni takràt postava bela / že prišlà ob s pomočjo literarnih delavcev in odvetnikov. Po službeni pógrad stat? / Ko sem s krilom te pokrila / in hotela blodna dolžnosti je na sodišču zagovarjal antifašiste in bil na črni vstati, / si zajokal zadnjikrat: …« (Gruden, 1949, str. 186) listi kot primorski emigrant. Postal je interniranec, ki je jo- Čeprav v pesmi Pismo tovariša sinu nagovarja Marka, kal po svoji zemlji, kot pravi pesem V pregnanstvo: »Odprla verzi doživeto izpovedo ne samo ljubezen očeta Grudna se je v soncu Nabrežina: / zvonik, pod njim moj dom – in kot Slika 5: Avstro-ogrsko vojaško pokopališče pri Nabrežini Foto: Renato Reščič, 2024. I 52 DIDAKTIČNI IZZIVI Bojana Modrijančič Reščič I Pesnik Nabrežine I str. 49-54 val mrmrajoči … / v Padovo, v Gonars, v Renicci, na Rab.« (Gruden, 1949, str. 155) Stražila jih je bodeča žica, nanje so gledali žarometi, ki so imeli velike, sovje oči. V pesmi Sove nas seznani, da so nad njimi bdeli mrki vojaki z bajo- neti ter žarometi: »Kličejo po utah se vojaki, / žarometi so vso noč med nami; / komaj usnulega iz sna predrami / klic zategnjen me ob uri vsaki, / straž budijo trdi nas koraki.« (Gruden, 1949, str. 179) A kot da vedeti v pesmi Tuji vojak, ko vidi v linici »mil obraz, / svetle v njem oči, zaskrbljèn izraz« (Gruden, 1949, str. 159) in v pesmi Trobentač, ko trobentač trobi k počitku vsem, »ki za stražo so zaprti z nami / in zvečer, kot, mi, neskončno sami / sanjajo o dômu v šepetanju …« (Gruden, 1949, str. 161), tujih vojakov, ki so ga stražili, ni obsojal, saj je zaupal v ljudi in renesanso človeškega rodu. Slika 6: Taborišče Visco Foto: Renato Reščič, 2024. Preprosti kraški kraji med bi trenil, / se zabliščala je morjá gladina. / Ko vlak čez most kamnolomi in burjo je iz postaje krenil / nad polje, polno mandeljnovih cvetov, / Ne samo pesniku, tudi tistim, ki živimo na slovenski strani s solzó v očeh se zanje nisem zmenil: …« (Gruden, 1949, str. Grudnovih kraških krajev, se zazdi, da hodimo z njim v 165−166) njegovih t. i. primorskih pesmih po Nabrežini, Šempolaju, Kot labod, ki poje svoj zadnji spev, je v Labodji pesmi se pomudimo v Barkovljah in pod Kontoveljem, pokukamo izpovedal grozo pred mračnimi dnevi: »Naproti gremo v Devin, slišimo zvok kamnolomov in klic ribičev, ob tem nečloveškim bojem, / med narodi bo grozna smrt vihrala, / v pa občutimo ne samo tramontano, pač pa tudi glas domo- nočeh ožarjena s krvavim sojem.« (Gruden, 1949, str. 142) vine. Še med poetično izrisane pejsaže primorskih krajev Refren v pesmi Ob meji opozarja na nesmiselno morijo: je zarezala bolečina, krik zaradi tujca na preprostih vaških »Vojaki v vrstah venomer / korakajo v zapadno smer / ves tleh. Že v pesmi Spomin na staro mater izriše spomin na božji dan in vsak večer.« (Gruden, 1949, str. 147) V bliži- mladostni svet, a ga prelije v izjemen čut do človeka, ki je na ni svoje rojstne hiše je izven vasi lahko gledal pokopališ- njem pustil globok pečat, dotakne se tudi slovenske zeml- če vojakov, ki so nekoč davno žrtvovali svoja življenja. V je: »O Sveti križ v okolici tržaški, / v njem hiša stare matere pesmi Na vojaškem pokopališču sprašuje svojo Nabrežino, ponosna: / po bregu pnejo se zidovi vaški, / na vrhu se odprejo zakaj je živel na svetu in sanjal o sončni bodočnosti, če pa hribi kraški, / mornarjem vidni skozi jutra rosna. / … O Sveti pet tisoč ubitih vojakov spi spokojno med molčečimi cip- križ, ti sèn mladosti moje … / … zvenele v jadrih so daljin resami: »Nemci, Slovenci, Taljani, Madžari, Hrvati, / borci skrivnosti, / odpeval sem jim s pesmijo mladosti / in s tiho vseh narodov, ver iz pokrájin neštetih: / še so jim matere žalostjo slovenske zemlje. / Zdaj mrtva je Terezija Košuta, / žive, otroci in brati, / radi prižgali bi luč jim v spomin o vseh z njo legle v grob so davne, mlade sanje: …« (Gruden, 1949, svetih, / a nad grobovi se s križev ne dajo razbrati / mrtvih str. 220−221) Če je v pesmi Pomladni veter šumel iz juga, imena, pod zvezdo nesrečno spočetih.« (Gruden, 1949, str. pobožal cvetoči breg pod Nabrežino, »cvetje v Brdih in 149) Vipavi« (Gruden, 1949, str. 75), je vendarle dal vedeti, da »tam v pesteh koščeno-trdih / narod stiska bolečino«. (Gru- A je tudi sam okusil ječo, ko so ga aretirali. Njegovi sorod- den, 1949, str. 75) Slikoviti opisi krajev in ljudi v sonetih niki in znanci so skušali doseči, da bi ga izpustili, a so bili Pod Šempolajem »Še muren spi; ne oglasi se ptica; / kobilice neuspešni. V pesmi Celica številka pet se sprašuje: »Dušan, vzduh strižejo po travi … / Od Šempolaja dol hiti kmetica, / kaj si ti zagrešil? / Komaj ti je petnajst let. / Lačen s smehom z bariglo v roki, s jerbasom na glavi / gre bosa čez vrzel – in si se tešil, / nam s čebljanjem ure spešil / kakor ptiček, v klet- topla v lica … (Gruden, 1949, str. 78) in je V nabrežinskih ki ujet …« (Gruden, 1949, str. 153) Nasproti te celice je bila kamnolomih slišati pesem Kalabreža in Furlana, a sam bi tudi t. i. celica smrti, kjer so ujeti partizani čakali na smrt. kriknil od Nabrežine do Sesljana, se v pesmi Pri Svetem Igo Gruden je od tod začel odisejo po taboriščih. S svoji- Križu preprost delovni človek zlije s svojim okoljem: »Na mi sotrpini je postal pregnanec kot v istoimenski pesmi: pragu sključen ribič mreže šiva, / razveša jih po drogih in po »V skupnih verigah, pripeti z obroči, / mračni gredó kakor plotih; / otroci v srajčkah skriti v mračnih kotih, / po hiši curek I 53 rom Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 gla sonca se preliva.« (Gruden, 1949, str. 82) Toda v isti pesmi je vpil po slovenski besedi, prinašal s seboj mejo, ki je krivičbno ese zaznati trpko bolečino trdega življenja »Odšla je žena v Trst zarezala med ljudi, in opozarjal na sožitje med narodi. A je … ž njo hčerka mlada / ponuja žajbelj, tublje po vsem mesti: / svoj zadnji počitek našel daleč od svoje rodne Nabrežine. pri Svetem Križu šest otrok ji strada, / ni ognja v hiši, nimajo kaj jesti; / še sebe, hčerko bi prodala rada …« (Gruden, 1949, str. 82) Če bi pesnik v sonetu Kriška dekleta lahko opozoril, Sklep zaim kam zatava beda, saj se dekleta lepo opravljena rada veselijo »kot grešne misli mimo bi hitele …« (Gruden, 1949, str. 85) V prispevku sem skušala predstaviti pesnika Iga Grudna. Z vrst in čeprav so med tednom pletle mreže in nosile ribe v Na- njegovo poezijo sem se prvič srečala v osnovnošolskih klo- brežino, je z njimi hitel do Trsta, »a ko sem v noči srečal jih peh v nekdanji državi Jugoslaviji, ko sem brala njegovo pe- po mesti, / takràt nad njimi jokal bi najraje« (Gruden, 1949, sem Sinku. V njej lahko vsak začuti tisti preprosti vaški svet, str. 85), je v sonetu Barkovlje postavil izrazito nasprotje med ki je pesnika oblikoval, a mu je pokazal tudi kruti obrapz vo ud liričnim opisom domačinov in tragiko slovenstva: »Mož v podobi tujcev, ki so zasedli Kras. Gruden je v svojih verzih plavžih škedenjskih ves dan se trudi, / v tržaški luki žaklje fant hkrati enostaven, a globok za vse, ki živimo ob meji. V prisč- rtica p prenaša, / deklé na Rdečem mostu rože nudi: / iz Bárkovlj, pevku je le nekaj Grudnovih pesmi, s pomočjo katerih sem kjer moj jezik ne ugaša, / ker izdajic dojile niso grudi, / zajeda skušala zgraditi tokokrog, ki se začenja z njegovo mladostjo, vez v Trst se kri in zemlja naša.« (Gruden, 1949, str. 84) Ta tragi- nadaljuje v zrela leta, a se prehitro zaključi s poetovo smrtjo. ka pa ne kliče na boj z orožjem, pač pa opozarja na tujce, ki Ta obdobja življenja nadgrajujejo verzi, v katerih se zrcali so zarezali v preprost slovenski svet in na boj z besedo tako ljubezen do ženske, naroda in poezije. Podton vsemu temu v pesmi Begunci »…kriknil med nje – o, strašnó sem zatu- je izpoved o ljudeh, ki so mu bili blizu, pa tudi o taboriščnih lil, / čez ves Kras / dvignil svoj glas, / vpil in rjul, / da bi ves dnevih. Dopolnjujeta jih kamen in prod, ki vse povezujeta svet me trpečega čul: / ‚Zemlja je naša, o , bodi vam sveta!‘ z burjo in morjem ter z ribiči in ljudmi v kamnolomih. A « (Gruden, 1949, str. 90) kot ciklu sonetov Devin: »Grof nad vsem bedi tisti Kosovelov Človek, ki je že opral svo- nemški je odšel … grad – razvaline; / šla groza preko nas, šla jo krivdo in srce. In tako se krog sklene kot verzi v pesmi vojska mimo, / trpel moj narod je, zdaj v robstvu gine. / Tal- Preko vseh meja: »Človek, brez imena človek je povsod! / En jan naj grad le zida! – mi molčimo … / a ko čez Kras nam prvi objem, pogled še nem iz roda v rod / v srcih naj kot plamen zubelj sine, / na meji Furlanije ga zdrobimo.« (Gruden, 1949, vzplapola, / da nam bodo znamenja prižgana / v brzem vlaku str. 88) In tako kot z verzi zaključuje misel v Pesmi minerjev, Sofija−Ljubljana / in v vseh vlakih preko vseh mejá.« (Gru- je prepričan tudi sam – njegov narod ne bo klonil, sam ga bo den, 1949, str. 137) klical s svojimi pesmimi in mislijo na boljši svet, kot sta to že storila Orfej in veliki Prešeren: »Ko se razvleče poslednji oblak, / zadnji v daljavi poleže se jek, / ne več minerji, zidarji Viri in literatura svobodni, / bomo gradili na zemlji tej rodni, / v soncu svobode Cankar, I. (1986). Dela IV. Cankarjeva založba. nov ustvarili vek …« (Gruden, 1949, str. 101) Gruden, I. (1949). Pesmi. Slovenski knjižni zavod. Kako Grudna približati mladim? Gruden, I. (1939). Dvanajsta ura. Slovenska matica. Gruden, I. (1946). V pregnanstvo. Državna založba Slovenije. Tistim srednješolcem, ki so sicer še na začetku svoje poti, a Gruden, I. (1949). Na Krasu. Mladinska knjiga. že posegajo po poeziji, jo berejo in jo skušajo razumeti s po- močjo učitelja, ki mora biti zanje zgled kultiviranega bralca. Gruden, I. (1983). Zasanjanost. Založništvo tržaškega tiska. Ne, za Grudna pa še nismo slišali, pravijo … A so nekateri Gruden, I. (1999). Balada naših dni: Izbrane pesmi ob petdeseti obletnici dijaki skušali razvozlati njegove umetniške stvaritve, čeprav Grudnove smrti = Ballata dei nostri giorni: raccolta di poesie nel so opazili narečne izraze med zbornimi besedami. Pesmi so cinquantesimo anniversario della morte del poeta. Kulturni dom Gorica, predstavili na večeru zamejske in izseljeniške poezije ter na Kulturna zadruga Maja. večeru slovanske poezije v Goriški knjižnici Franceta Bev- Prešeren, F. (1985). Poezije doktorja Franceta Prešerna. Prešernova ka v Novi Gorici. Tako so iz učilnice vstopili v drug bralni družba. prostor. Lepo je zazvenela slovenska beseda iz mladih ust. Mehko je zaplavala med poslušalce, kot da bi se pesnik gibal Vogrič, I., Tassin, F. (ur.). (2023). Sognando la libertà: le poesie di Igo Gruden dal campo di Visco – 1943 = Sanje o svobodi: Pesmi Iga Grudna med Devinom, Sesljanom, Barkovljami, Križem, med ribi- iz taborišča v Viscu leta 1943. Editrice Goriška Mohorjeva = Goriška či, minerji, delavci v kamnolomih ter med kraško burjo in Mohorjeva družba. prodom. Mladi so skušali spoznati, kako je klical Slovence, I 54 naklon an vejica gol oklepaj PREDSTAVITVE da pisec Marijana Starc I Postojna ek Ljubezenst anvaek daljavo – predstavitev priredje e besedil svobodni verzgprardeidvma zeat roman v pismih arek mLoevet Farofmo a rDaistaonsecbee –k Prese oved izvor pntraatiovn lojfi Mcaaterials for Epistolary Novel priredje pesnik prislovno določilo nik Izvleček Ključne besede: izjava odvisnik S tem presenetljivim in redkim literarnim delom (doslej sta znani samo dve knjigi, aleksandrinstvo, pisma, Egipt, pisani na ta način, kot pisma moža ženi aleksandrinki) me je v drugem desetdnevju Aleksandrija, Vipavska dolina, januarja 2023 seznanila moja idrijska sestra Majda Mozoli, ki je informacijo našla v 19. stoletje, migrantstvo, Idrijskih novicah (Idrijske novice, 2023). Naslov imenovane knjige mi je hote zatajila, saj je ustno in pisno izročilo predvidela, da me bo njej lastna opisna predstavitev povlekla vase, kar se je dejansko tudi zgodilo. Omenila je le, da gre za »poglede moških na žene aleksandrinke«, kot je, ko sem ob naključnem obisku pri njej brala novičko tudi v fizični obliki omenjenega lokalnega glasila, avtor novice Damjan Bogataj tudi predstavil to knjigo kot posplošeno podobo tedanjih so- progov na zahodu Slovenije. Gradivo in novo delo, ki ga je urednici, ddr. Mariji Stanonik, predstavil Ivan Brescian, vnuk avtorja pisem Ivana Vetriha, ob obisku pri njej v njeni nadlo- gi, ki jo je za nekaj časa odtujila od njenega dela na ZRC SAZU, češ da ima Bresciani doma na podstrešju polno dedkovih pisem na omenjeno tematiko, jo je pritegnilo do te mere, da je zdaj pred nami okoli 600 strani obsegajoča knjiga predstavitev in pisem, ki so, kot bo raz- vidno iz kasnejšega pisanja, na trenutke zelo ganljiva v svoji iskreni preprostosti in ljubezni do oddaljene žene aleksandrinke. Knjiga z naslovom Ljubezen na daljavo »gradivo za roman v pisnih« je pritegnilo tudi mene, zato ga v nadaljevanju tudi predstavljam. Abstract Keywords: T his unusual and unique literary work (only two volumes exist so far as letters labour migration to from a husband to his wife in Alexandria) was brought to my attention in the Alexandria, letters, Egypt, second third of January 2023 by my soul-sister from Idrija, Majda Mozoli, who Alexandria, Vipava Valley, 19th discovered the information in the Idrija Newsletter. She had deliberately concealed the century, migration, oral and book’s title from me, hoping that her evocative presentation would entice me. And in- written tradition deed, it did. She only suggested that it was “on men’sr vioewsm of Alaexanndrian wvomejeinc,”a which is also how (on a chance visit to her, when I read it in the print edition of the local news- letter) the author of the article, Damjan Bogataj introduced the book - as a generalised image of the then husbands in Western Slovenia. Theg mlaategriaol alndo thke lalteest pprojaect jin- troduced to the editor, Dr Maria Stanonik, by bIvane Brsesceian,d granadson of the author Ivan Vetrih, on a visit during her undertaking, which for some time alienated her from work at the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, saying that he had an entire loft of his grandfather’s letters on the subject captivated her to the extent that we now have before us a volume of about 600 pages of presentations and letters, at times deeply poignant in their sincere simplicity and love for his wife in the distant Alexandria. The book, entitled Ljubezen na daljavo, gradivo za roman v pismih (Love from a Distance: Materials for Epistolary Novel), also piqued myz inatereist,m so I pereseknt it in what follows. priredj vrste besedil I 55 svobo stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaime pika poved glagol intonacija oseba Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Uvod Do delitve je prišlo, ker je čas izpred sto in več let že tako od- daljen, da je le stežka razumljiv današnjemu bralcu. Zato je v Namesto predgovora je opisana seznanitev avtorice pismih spet najti dvodelnost: originalni faksimile ročno napi- prispevka s knjigo, o kateri dr. Urška Strle pove, sanih pisem in njihov tiskani prevod v sodobno slovenščino. da gre za monografijo, doc. dr. Urška Lampe pa jo dopolni, saj gre za znanstveno monografijo. Drugi del opi- To je nastalo zato, ker so pisma pisana v starem vipavskem suje poglede različnih akterjev na pisma ali knjigo, tretji del narečju, ki se je do danes tudi že spremenilo, zato ga verje- prikaže vsebine nekaterih od vseh objavljenih pisem, ta pa tno razumejo le še strokovnjaki. povzame vse zapisano. Skratka, gre za komplicirano in zahtevno delo slovenistične Gre za moderen naslov Ljubezen na daljavo, saj je v 21. stroke z različnih področij, ki se je potrudila približati nam stoletju vsa komunikacija sloneča na stikih in informacijah »stare čase« in tedanje nesrečne razmere iz obdobja avstro- na daljavo; kaj ne bi bila v ta pojem zajeta še krajevno tako ogrske monarhije in njenega konca. oddaljena pisma, ki se pač ne pišejo samo v drugo državo, temveč tudi na drugo celino. Vsebina znanstvenih prispevkov Prvi piše vnuk, kako da so mu pisma prišla v roke, kako je preko njih spoznal svojo preteklost in zgodovino svojega rodu. Drugi avtor ugotavlja, da se je aleksandrinstvo raz- potegnilo na obdobje stotih let, da je žene tja gnala volja Z ačetna Vsebina obsega 136 strani in opisuje poglede različnih avtorjev na vernega moža, ki je, drugače kot drugi možje, ki so, potem ko so ostali doma sami reševanja svojih domačij in družine pred propadom. Zakaj z otroki, družino spravili na kant in se zapili, ohranil zakon prav tja? Ker so bili tam zaslužki nekajkrat višji kot v Evro- pi. Kaj da so bile? V glavnem gospodinjska pomoč in gu- in družino neomadeževano zaradi svoje izjemne ljubezni vernante tujim otrokom. Tretja avtorica to opiše nekoliko do žene in rodne grude. drugače in doda dimenzijo ustnega izročila, ki gre iz roda Tako Ivan Bresciani (Bresciani, 2022) v svojem premi- v rod, od ust do ust, v sodobnem času pa tudi od medija šljevanju zapiše, da mu je njegova »mama Ana dala v roke do medija. zvezek starih (dedkovih – op. avt.) pisem« , ki jih je pisal Naslednja avtorica izpostavi takrat odprt Sueški prekop in svoji ženi Angeli v Egipt; ta je tam službovala štiri leta. Na dejstvo, da so bile te žene kljub neizobraženosti zaradi hitre- to pot sta jo pognala revščina po eni in vabljiva plača po ga učenja in empatije zelo cenjene. Nato so opisane dialek- drugi strani, saj je bila ta za isto delo kar dvakrat višja kot v tološke značilnosti in posebnosti teh pisem, urednica pisem evropskih deželah. In kaj je tam počela? Bila je dojilja štirim pa piše o mnogih manj na prvi pogled vidnih lastnostih ti- majhnim otrokom, saj je pravkar zapustila enoletno hčer- stega časa, ko se je zaradi večje higiene zmanjšala umrljivost ko Ireno, zato je lahko bila dojilja. zmožna dojenja. Skrajna otrok in so se žene odločile rešiti družine lakote, skrbele pa revščina jo je pognala čez pravkar odprt Sueški prekop. Tak- so tudi za cerkve in zvonove. Pisma da govorijo o bolečini rat je družinica živela v Batujah pri Dornberku. ločitve, ki je nastala zaradi migrantstva, ob »črkicah« so tudi ustavi ipd. Pisma so zapisana v faksimilu in prepisana v moderno slovenščino. To delo je opravila strokovnjakinja, etnologinja Pisma sama pokažejo razpoznavno težo ločenega življenja, Marjeta Malešič. na seznanjanje žene z rodno grudo in razmerami na njej, z življenjem okrnjene družine, pogrešanjem itn. Ded da je imel samo osnovnošolsko izobrazbo, ker ni živel v zavidljivih razmerah, ki bi mu omogočile nadaljnje šolanje. Bil pa je »bistrega duha in uma in je v življenju veliko naredil, Vsebina celo pisal in se pesniško izražal«. (Strle, 2022). D vodelnost je nakazana že na začetku knjige, v ka- Po ženini vrnitvi sta zakonca živela že v stari Gorici in zalu. Prva je predstavitev knjige, druga je njena kmalu odprla trgovinsko dejavnost. Rodilo se jima je še vsebina. osem otrok. Knjiga je dvokomponentna na ta dva podrobnejša načina: v Branje pisem je vnuku odprlo tuj svet, svet 30. let 20. stolet- prvem delu so zapisana mnenja sorodstva in strokovnjakov ja na Vipavskem in Goriškem, ter dedkovo žalost in obup, o knjigi, v drugem sledijo pisma obeh avtorjev pisem, ki so toda ljubezen da je bila tista gonilna sila, ki je premagala potovala v obe smeri. vse ovire. I 56 Marijana Starc I Ljubezen na daljavo - predstavitev PREDSTAVITVE gradiva za roman v pismih I str. 55-61 Vsa pisma preveva globoka katoliška vera, ki jo je takrat še ga prekopa 1956« (Malešič, 2022). Do takrat pa ni cvetelo premogla večina slovensko govorečega prebivalstva. Njego- samo izseljevanje, ampak tudi trgovina. Tako so se ženske va presenetljiva pesniška duša se izrazi v naslednjih stihih: odločile potovati skupaj z evropskimi družinami trgovcev in obrtnikov. Bila sta dva selitvena vala: pred in po 1. svetov- »Hiti, hiti, oh nazaj, moj in Irenkin zlat pozdrav. Oh, valovi ni vojni. Pred njo zaradi kmetijskega nazadovanja zaradi za- ga spremite in železni kači (vlaku) ga izročite, ona črncu ga starelosti dela na kmetih in visokih davkov, po njej pa zaradi da, črnc gospi ga izroči, gospa ž nin vesela nasproti ti z njim političnih in ekonomskih razlogov, fašističnih pritiskov in prihiti, da srce se to razveseli.« (Strle, 2022) industrializacije. Veliko mož se ni vrnilo s fronte in tako so Vnuk spregovori še o lepem odnosu moža do žene, o nju- bile ženske primorane prevzeti krmilo v roke. Mlajši so si ni povezanosti in njegovi neomajni, večni zvestobi, ki vliva hoteli tam ustvariti novo življenje. upanje vsem tako preizkušenim parom. Pojem aleksandrinke je obudila leta 1993 novinarka Dorica Drugi avtor premišljevanj je Aleksej Kalc (Kalc, 2022). Makuc (2022). Pojav zaznamuje dekleta, žene in vdove, ki Izseljenci so delo iskali pretežno pri evropskih družinah v so pred propadom reševale družine in posestva. »Njihova Egiptu - od sredine 19. do sredine 20. stoletja;, torej je bil identiteta je bila »drugačnost«... (Makuc, 2022). »V neka- ta čas omejen na široko obdobje stotih let. Pred pozabo so terih vaseh... skoraj ni družine brez aleksandrink, običajno ta emigracijski pojav rešili sodobni mediji, kajti v času po je migracija zajela tudi več generacij...« (Škrlj, 2010, str. 23) 2. svetovni vojni se je ta čas zabrisal. Z novim vekom jim »Omenjene delovne migracije žensk v 19. in 20. stoletju le še je bila oprana tudi čast, ki jo je zamajalo prepričanje, da je potrjujejo ženo tudi kot »delavko«, njeno aktivno gospodarsko bilo nekaj grdega v njih, ki so, zato da so služile tujim gos- in družbeno vlogo, enakovredno moškemu.« (Makuc, 2022) podom, zapustile svoj rodni kraj, svojega moža in družino. A one so reševale svoje domove pred propadom, ki bi jim si- Prišlo je do obrnjenih odnosov: žene so delale zunaj na cer grozil. Izseljevanje je bila samo ena vrsta izseljevanja na delu, možje so doma skrbeli za družine. Bile so visoko spoš- omenjenem prostoru, druga je bil beg s podeželja v mesta, tovane, skrbele so za ali pa bile vplivne tudi pri tamkajšnjih temu izseljevanju pa smo za razloček od aleksandrink priča državnih voditeljih. Z varovanci so stkale močna čustva, ki še dandanašnji čas. Selitve so bile stalne in začasne narave, so jih povezovala, domačim otrokom pa so vcepile ljube- selijo so se tako moški kot ženske, zakonci ali celotne druži- zen do otrok in rodne grude. Za ravnotežje so take ženske ne. Ta zgodovinski tok je prekinila 1. svetovna vojna. razvile tudi moške kvalitete. Obratno se je dogajalo z nji- hovimi možmi, kar je bogatilo in plemenitilo ves kolektiv, Tretja avtorica je Marjeta Malešič. V svojem članku (2022) v katerem so nekateri otroci uspevali, drugi pa bili ranjeni. opiše pojem izseljenstva in njegove razsežnosti po časih in Uspevali so predvsem tuji otroci, saj so te ženske pridobiva- krajih, deželah in celinah; ta se vleče iz roda v rod. Izsel- le vedno višji nivo, tako duhovno kot intelektualno, estetsko jevanje ni le gospodarsko, temveč tudi politično, psihološko in mnogotero drugače, ker so se morale prilagajati novim in drugo. Za Primorsko je značilno, da je bilo tudi politično, razmeram in učiti novih jezikov. saj je bil to čas nasilja Italijanov nad Slovenci in raznaro- dovanja. Pospešila ga je novo nastala možnost prevažanja Stiki to- in onstran so se vzdrževali predvsem z dopisovan- z vlaki ali ladjami, izseljevalo pa se je posamič ali v skupi- jem – živ primer tega so pričujoča pisma. nah. Tudi industrializacija je potrebovala novo delovno silo. Današnja slovenska mladina išče boljše življenjske pogoje, »Iz pisem so razvidni vrednote, čustvovanje, ambicije, že- izseljujejo pa se v glavnem izobraženci. Hkrati z izseljeva- lje in strahovi dopisovalcev.« (Makuc, 2022) Taka žena in njem iz vasi v večja mesta in tuje, tudi čezoceanske dežele se mati je pravo nasprotje cankarjanski mučenici, to je pogu- je začelo aleksandrinstvo, izseljevanje deklet in žena v Egipt mna ženska, ki rešuje svet. Pisma obsegajo »vsa tri območja za večjim zaslužkom ali preživetjem nasploh. Izseljenke so kulture – materialno, socialno in duhovno« (Makuc, 2022). praviloma opravljale nižja dela, bile so kuharice, slamni- karice, služkinje, varuške, poljedelske delavke in tudi gos- Četrta je Urška Pirjevec, ki piše nekako tako: podinjske pomočnice. S podeželja so se selile v večja bližnja Pred pol stoletja je zemlja pomenila prebivalcem zahod- mesta, v Trst, Gorico in Tržič, in bile tam v večini med pri- ne Slovenije vir preživetja. Ker je človek kljub današnjemu seljenci. Včasih so šle tja za svojimi možmi. individualizmu in globalnemu hitenju družabno bitje, so takrat vasi živele družabno življenje, vsa vas je bila kot ena »Povod za izseljevanje v Egipt je bilo odprtje Sueškega pre- sama družina. kopa leta 1869 in gospodarski razcvet te države. Množično migracijo pa sta končali 1. svetovna vojna oziroma egip- Od srede 19. stoletja in nadaljnjih sto let pa je prihajalo do tovska revolucija 1952 in Naserjeva nacionalizacija Sueške- selitev ali migracij, ker je postajal narod vse revnejši in tako I 57 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 prisiljen k reševanju svojega imetja. Ženske so hotele re- Dr. Danila Zuljan Kumar je raziskovala jezik in rabo ševati svojo družino pred lakoto, zato so se začele odločati narečij v njih. Ugotovila je, da se pojavljata kraško in za selitev v bogatejše kraje, kar je pomenilo pravi preobrat. Z notranjsko narečje. Avtorica navaja nekaj oblikoslovnih, razvojem, predvsem železniškim, so ženske namreč najprej besedotvornih, skladenjskih in besedoslovnih značilnosti ciljale predvsem na tržaški »imperij«, ki je zaradi ladjarstva obravnavanih narečij in dodaja primere nekaterih značil- in trgovskih panog zacvetel in bogatel, za svoje delovanje pa nosti iz pisem. je potreboval tudi žensko delovno silo. Ddr. Marija Stanonik, urednica knjige Ljubezen na daljavo Z odprtjem in življenjem Sueškega prekopa se je začela v Uvodu piše, da se je zaradi boljše higiene in zdravstvene migracija v še bogatejši in obetavnejši Egipt in Aleksandri- oskrbe na deželi zmanjšala smrtnost otrok, zato podeželje jo. Italijanske družine, ki so ju naseljevale, so jemale s seboj ni moglo več preživljati čedalje večjega števila ljudi. Zaradi tudi svoje služkinje iz Vipavske doline ali z Goriškega, ki so tega so se začela na našem ozemlju izseljevanja, ki so za- po nepotrjenih domnevah, a edino možni razlagi, tako po- objela okoli 300 000 ljudi, od tega okoli leta 1900 v Egiptu stale »aleksandrinke«. Zaslužek čez morje je bil, kot se lah- okoli 5 000. Stanonikova tudi navaja, da so te izseljenke skr- ko prebere, štirikrat večji kot v Trstu. Italija je z nastopom bele še za nakup zvonov in obnovo cerkva. 1. svetovne vojne in vzponom fašizma delala pritiske na »drugorazredni narod« in pogojevala prodajo kmetijskih Leta 1975 je bil, na podlagi objav novinarke Dorice Makuc, pridelkov z vstopom med fašiste, kar pa je bilo za Slovence posnet film Žerjavi letijo na jug, ki je umestil pojem alek- nesprejemljivo. Nič nenavadnega torej, da so ženske graviti- sandrink v slovensko zavest. Označene so kot »žene, ki so rale v oni urbani svet, ki je bil diametralno nasproten nji- odhajale v Egipt po srečo zase in za dom«. Odtlej se vrstijo knjige in filmi o njihovem življenju in delu. Zaradi narave hovemu ruralnemu. Obetale so si srečno preživetje za svoje človeške umrljivosti je po sto letih vse manj preverjenih vi- družine, kar pa se je v resnici sprevrglo v svoje pravo na- rov in vse več zatekanja v domišljijo. sprotje. Ločitev od družin je bila težka, a neizogibna. »Zato so pisma o teh življenjskih pretresih in tragedijah iz- Najbolj tragično pri vsem tem je bilo, da so otroci izgubljali jemno dragocen posredni vir.« roditeljice – svoje mame. Že opravljeno delo je naredil pisatelj Marjan Tomšič v Ženske so v polikulturi različnih narodov in verstev ostale romanu Grenko morje, še pove. zveste svojemu krščanskemu Bogu. Čeprav so bile zaradi svoje kmečke preteklosti manj iz- Kontekst: kruti čas obražene, pa so s svojimi delovnimi in drugimi lepimi navadami pririnile do točke, ko so bile izredno cenjene. Kruti čas je pustil v ljudeh globoke sledove. Čudno se jim Z zaslužkom so plačevale dolgove, hrano, obleko, dediče, je zdelo, da so sploh še živi ob vsej krutosti časa, ampak obetale pa so si tudi boljšo hišico in lagodnejše življen- v ljudeh je živelo upanje, da se vse obrne na bolje, čeprav je, saj je kmečko življenje bilo trdo in nezanesljivo, kot je letine niso bile dobre zaradi vremenskih razmer in vino ni videti iz teh zapisov. šlo v promet tako zaradi državnih odlokov kot zaradi slabše kakovosti. Upali pa so, da ne bo preganjanj in da bodo po Še zdaj potomci s ponosom kažejo na posest, ki so jo pri- stari slovenski navadi ob prazniku Janeza Krstnika še goreli služile babice, nekateri neodgovorni in naveličani možje pa kresovi. so spravili premoženje na kant, ker so se nacejali po vaš- kih gostilnah. Žrtve takega početja so bili predvsem otroci. Viri Brezskrbnega otroštva niso imeli. Očetje so se znašli v dvoj- ni vlogi in sami skrbeli za družine in kmetije tudi po več let. Pojem aleksandrink se je doslej že dodobra »usidral« v Za svoje uspehe so svoje otroke dajali v varstvo k sorodni- družboslovju, a le z ženske strani, kako je bilo možem, pa kom, rejnikom ali zavodom. Stiki so se zaradi oddaljenosti je doslej še nedognano in zahtevnejše opravilo. Tu gre za vzdrževali predvsem s pismi. pisma moža, ki ni živel v eksotičnem kraju dobro, tem- več v domačem banalno, kjer so življenje pretresali strah, Snidenja so bila težka, saj so otroci mame dojemali le kot pomanjkanje, bolezen in smrt. Pisava je lepopisna, verjet- gostje, znanke ali celo tujke, s katerimi se niso uspeli niti no s črnilom ob sveči, čeprav je v tistih časih že obstaja- pogovarjati, kaj šele pokazati jim svoja nežnejša čustva, zato la elektrika. Koliko časa mu je vzela! Tu so na delu vera, si kljub izjemnemu trudu niso mogli pomagati, kajti travme upanje in neizmerna ljubezen. Papir je iztrgan in zvezka, so zaznamovale njihova življenja. bloka ... I 58 Marijana Starc I Ljubezen na daljavo - predstavitev PREDSTAVITVE gradiva za roman v pismih I str. 55-61 Pisma je v računalniško formo postavila etnologinja, mag. Refleksija: Marjeta Malešič, torej sta za prihodnje raziskovalce na vol- jo nekdanja stara in sodobna nova različica. Evidentiranih »Saj kaj (je) ta svet. je 46 pisem, ki jih je pisal mož ženi Angeli Vetrih. Vsa so To je le zmeda. zgledno dokumentirana, le takrat ne, ko je imel mož težave z novo nastanitvijo. Poskus človeka in slepota.« Duhovna kultura Ljubezen na daljavo Pisma so pisana v dialektu, od katerega nepoznavalcem Ta besedna zveza je nastala zdaj, ko se vse ureja na dalja- le-tega nekaj besed sploh ni poznanih. Ker se slovenščina vo, ko trpijo medčloveški odnosi zaradi odtujevanja; celo pod okupacijo ni smela uporabljati, je vmes tudi nekaj itali- v službi ni treba več biti fizično prisoten, ampak se večino janskih besed. Bila je prisotna tudi zadrega, saj se na kmetih dela opravlja preko domačih računalnikov kar iz foteljev. ni pisalo, razen če je bil pri hiši kak študent. Angela je bila pri pisanju bolj zbrana. Sad ljubezni Črkice Kot že omenjeno, sta imela Ivan in Angela hčer Ireno, za katero je oče lepo skrbel in pisal ženi o njenem razvoju Ivan je gledal kritično na svoje pisanje, se je pač zavedal svo- in napredovanju. »Irenka je vesela s čokolado in bon- je prenizke izobrazbe, kar mu pri pisanju seveda ni prihajalo bonami.« na pomoč. Je pa kar nekajkrat zapisal: Moram ti napisati par črkic tudi danes ... Rodbina Krščanska duhovnost/vera Z novimi imeni vpleta mož v pisma člane razširjene druži- ne, ki so ji včasih pravili rodbina: Renka, Nute, Krmel ... Možu je bilo bridko, ker je ostal tako sam s svojimi skrbmi, stisko ... Ženo ljubkovalno imenuje Moja majnica, iz pisem pa veje tudi ljubezen do krščanskega Boga. Materialna kultura Mož potoži ženi, da v okolju ne najde človeka, ki bi mu pri- Poezija šel pomagati delat. Včasih se mu zdi njegovo naprezanje V poetični obliki je Ivan domišljijsko zapisal pozdrav, ki ga nesmiselno. Za kmeta je namreč vreme najpomembnejša namenja ženi in mami. Z njim jo želi ganiti, da bi začutila postavka za dober pridelek. Da ga pospravi, pa potrebuje njegova čustva in se nanje odzvala: dodatno, sezonsko delovno silo. »Hiti, hiti, oh nazaj Domačija moj in Irenkin zlat pozdrav.« Zelo je navezan nanjo, rad jo ima. Čeprav mu žena svetuje, Nadalje je spet v zadregi, ko ji sporoča, da se mami zdravje naj jo zapusti, pa mu je vendar to težko storiti. hudo slabša: Hipoteka »O, Draga Moja. Oh, zlata moja, Ženi omenja, da si ona želi varčevanja, on pa ve, da imata s hčerko majhne potrebe, da sta tako rekoč gola in bosa, a kje si, da ti obrišem solzo?« pokonci ga drži zaupanje v Boga, češ on da že ve, kaj dela. In spet: Denar »In tudi Na začetku je imel deklo, s katero pa ni bil zadovoljen, zato tvoja mama v tem postu jo je odpustil. Denarna stiska ni edini, je pa glavni motiv uboga trpi. Ne bolečin, pravi, vseh Ivanovih pisem. Kako je bilo v duši možu, ki se je ali žeje, oh, hude žeje.« moral tako poniževati pred ženo? I 59 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Sklep V dvajsetem pismu, tudi poslanem iz Batuj, tokrat 22/2 1934, jo nagovarja z »Draga Moja. Oh, zlata moja ...«. Vesel Očarljiva so pisma, ki jih je pisal mož ženi. Saj so ohranjena in ganjen je prejel njeno pisemce, na katero je nestrpno ča- po materini strani tudi pisma drugim, pravi sin, toda tista kal. Tašča da je slabo, je oslabela tako zelo in zato kaže, da so zelo povprečna. Škoda, da ta pisma niso prišla do Alojza bo kmalu šla v večnost. Tudi on da gre za njo, da je slab in Rebule, bi iz njih naredil odličen roman. suh in žalosten brez nje. »Vidiš, saj vsi bomo morali je(t) v domovino počitka in tam bomo božji, če si ga zaslužimo.« David Bresciani v Spominih na deda Ivana napiše, da ga je Da je »žalosten do groba«, da pa ona samo zaradi denarja izgubil pri osmih letih, da se je na pogrebu zbrala vsa vas in ne more domov, čeprav si jo on srčno želi. Vreme da je lepo še nekaj ljudi iz sosednjih, v srce pa se mu je najbolj vtisnila že štirinajst dni, a da se bo zagotovo pokvarilo. In spet je žalujoča mama. Vsako leto je ded poskrbel za jaslice v hiši. beseda o trpljenju obeh ločenih oseb. Hčerka pa da hoče biti Sprva jih je postavljal sam, potem pa kot dober gospodar v Batujah in ne drugje, ker dom je pa le dom. narekoval potomcem, kako naj jih postavijo. Podobno je bilo z velikonočnim zajtrkom. V tridesetem pismu, iz Batuj odposlanem 29/3 1934, jo prosi, naj piše sorodniku Lojzetu, češ da je zbolel. Prosi še Franček – Francesco Bertolini v Spominih iz daljnega za pošiljko denarja, ki da ga krvavo potrebuje. France da mu otroštva sporoča, da mu je bil to ded po materini strani je pisal, da je zelo reven, zato da naj ga ona potolaži. Konča v in da se spominja velike hiše s poslopji v Gorici. Spomni pesimizmu, češ da je minevanje človekova usoda. se, kako jih je z bratranci vozil iz Moš v Gorico in nazaj. Novica z druge strani meje je odjeknila: ded da je umrl v V štiridesetem pismu, poslanem iz Trsta 22/5 1935, piše, da svoji rojstni hiši v Batujah. Zaradi mladosti ni veliko vedel se ji verjetno čudno zdi, da se potika po svetu, da pa bo pri o njem, šele kasnejše pripovedovanje sorodnikov mu ga njej, ko se vrne. Kupil da je seme, da je namenjen v Dolino, je približalo. Bil je steber, ki je nosil veliko težo zato, da je kjer da ga čaka njeno pismo, in da si želi njene vrnitve vsaj bilo vsem bolje. 12/3 naslednjega leta. »Ako si moja, me ubogaj«, doda. PISMA Sorodniki in drugi Pismo mame Angeli, Črniče (maj 1933 - Lojzetova vojaš- Med zakoncema čina) P rvo je poslano iz Batuj dne 3/5 1931. Nagovor je lju- Najprej jo mama lepo pozdravlja, nato se obzirno opraviču- beč: »Moja mainica!« V njem piše, da je dal za mašo, je za prejšnje pismo, ki da ga morda ni dobila, saj je pozabi- ki bi »sprosila rešenje«. Spregovori o svojih skrivno- la zapisati kraj pošiljanja, ker da je vnukinja Renka kričala stih in trpljenju, kar pa je njej že znano. Le misel na Boga nanjo in jo spravila ob zbranost. Lojzetove vojaščine pa da ga drži pokonci. Sovaščani da si želijo, da bi prišli na kant, ne bo, češ da je dobil vse zavrnjeno. (Kasneje je le postal on pa da ni izgubil veselja do kmetovanja. Zaupa, da se bo vojak – op. avtorice tega zapisa.) z božjo pomočjo vse uredilo, kot se mora. Potoži o dežju, ki da da uničenje vsemu – tudi njo da je voda vzela! Vse se Pismo svaka Franca Angeli nekoč konča, toda zdaj je tu. Ne, se ne konča, le v nebesa se Poslano je bilo iz Arezza 10. 10. 1934. Začenja s pozdravi in preseli. Moški da si najamejo dekle. Zbudila se je hči Irena, zahvalo za pismo. Opravičuje se, da ni hitro odpisal, ker je bil on da jo mora nahraniti. Pove, da se rada igra, kjer koli že doma in je njeno pismo prejel šele ob vrnitvi. Zahvali se za sta. On nedeljah da ženo najbolj pogreša. denar, a nima potrebe po njem, saj mu ga je doma dal Nute. V desetem pismu, datiranem iz Batuj 7/12 1933, jo ljubko- Bil je doma na desetdnevnem dopustu, ker je bil Nute uspešen pri prošnji zanj. Doma da je bolje kot na polju, je še samo za valno nagovarja z Aiglo. Pove, da jo oba s hčerjo pozdravlja- kosilo in večerjo, kave da ni, oficirji pa da imajo vsega v izo- ta, objemata in poljubljata, da je mala bolna in da bo z nje- bilju. Doma da je trta slabo obrodila, tako da bo vino slabo, nim zdravjem, kakor bo hotel Najvišji. Da ji je za Miklavža kar pomeni uboštvo. To je mnoge spravilo na boben, tudi za- pripravil lepo darilo, malo pobožno, malo sadno. Irena da radi alkoholizma, kar je možna posledica pridelanega vina. ga je vprašala, ali je on Miklavž, vreme pa da je deževno. Rad da bi jo spravil domov, morda bi šel v Jugoslavijo živet, Sledijo pisma duhovnikov, zanimivejše pa je pismo Angele a mu preveč pomeni rodbina. Brez nje da mu je gorje in želi, Ivanu, ki nosi datum 27. 1. 1933 in je odposlano iz Alek- da mu odpiše. sandrije. I 60 Marijana Starc I Ljubezen na daljavo - predstavitev PREDSTAVITVE gradiva za roman v pismih I str. 55-61 S hčerjo da sta šli na parcelo in videli tam ležati Nuta. Misli- la je, da je mrtev, a se je izkazalo, da je živ, ker jo je ogovoril. Literatura Bala se je njegovega dotika, ker da je bil mrzel. Šli so v hišo, Stanonik, M. (ur.). (2022). Ljubezen na daljavo. Moževa pisma ženi alek- kjer so mu ženske pripravile topel obrok, da bi mu pogrel sandrinki v Egipt. Slovenska matica in Annales ZRS. želodec. Zadnje njeno pismo v pričujoči knjigi je namenjeno z Ange- Viri line strani prijateljici Mirki in je brez kraja in datuma od- -pisni: pošiljanja, a je iz leta 1934. Idrijske novice, št. 517, torek, 28. 2. 2023, str. 20. Izrazi bojazen, da jo je prijateljica pozabila, ker ji že dve leti ni pisala. Kako da je mogla pozabiti na prijateljico v Afriki, Na: .https://www.idrija.com/wp-content/uploads/2023/08/Idrijske-novi- ce-ABC-februar-2023.pdf. ki jo ima rada že od otroških let. V začetku da so pisma pri- hajala, a čedalje redkeje, proti koncu le še kaka razglednica. Urška Strle, platnica (zadnja stran ovitka) Ljubezni na daljavo. 2022. Ali jo je užalila? Če ji bo odpisala, se bo že vedelo, kako in Ivan Bresciani, Tebi vedno zvesti Ivan, LND 2022. kaj. Bolelo pa da bi jo, če bi se to prijateljstvo končalo. Želi jo razveseliti z dolgim pismom. Aleksej Kalc, Sto let aleksandrinstva na Goriškem, LND 2022. Marjeta Malešič, Aleksandrinke v spominih družine iz Vipavske doline, LND 2022. Sklep Dorica Makuc, novinarka, LND 2022. V prispevku predstavljam knjigo Ljubezen na dalja- Urška Pirjevec, Aleksandrinstvo v spominskih pripovedih, LND 2022. vo, ki jo je zasnovala in uredila ddr. Marija Stano- Danila Zuljan Kumar, Narečni jezik obravnavanih pisem, LND 2022. nik, izšla pa je pri Slovenski matici in Annales v Kopru, in sicer leta 2023. Marija Stanonik, Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt: gradivo za roman v pismih, LND 2022. Gre za dvodelno vsebinsko zasnovo: strokovne prispevke o David Bresciani, Spomin na nonota Ivana, LND 2022. migrantkah (aleksandrinkah) in moževa pisma ženi v se- verno Afriko. Franček - Francesco Bertolini, Spomini iz daljnega otroštva, LND 2022. Knjiga s predstavitvijo časa in prostora ter pisemskih do- -ustni: kumentov zanimivo priča o življenju takratnega kmečkega Majda Mozoli, 11. 1. 2023. prebivalstva na Goriškem. I 61 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Mag. Mirjam Podsedenšek K zborniku Jezik kot temelj narodne identitete Z bornik z naslovom Jezik kot temelj narodne identi- Drugi del zbornika sestavljajo tematsko naslovljena podpo- tete je nastal ob in po izvedbi istoimenskega sim- glavja, in sicer: pozija, mednarodnega strokovnega posveta, ki je bil 18. 11. 2023 v Cerknici na Osnovni šoli Notranjskega V človeku vtisne globoko sled…, odreda. Pripravilo in izvedlo ga je društvo Katoliških peda- ... na vsakem področju je drugačen. gogov Slovenije. Poskrbimo, da bo pravilen… Enodnevni simpozij, peti po vrsti, ki je bil organiziran … in ga bodo mladi radi uporabljali…, na šoli gostiteljici in na daljavo, je vsem zainteresiranim … saj se dolgo oblikuje in gradi iz korenin. ter tudi s Slovenijo notranje povezanim ponudil možnost udeležbe in dejavnega sodelovanja – vključitve v dogajanje Tematski sklop V človeku vtisne globoko sled prinaša priče- in predstavitev oz. obravnavo strokovne teme. vanja o slovenščini in njeni rabi pri slovenskih izseljencih in zamejcih (Jevnikar, 2023, str. 52), o prepričanem vztrajanju Tema je k sodelovanju pritegnila različne ustvarjalce, pri ohranjanju, negi in oblikovanju slovenske besede vselej in strokovne delavce šol, raziskovalce, predavatelje visokih šol, v vseh okoliščinah, tudi tam in takrat, ko okoliščine za ohra- družbene delavce doma in po svetu. Če nam je blizu misel, nitev, pisanje in poučevanje, komunikacijo niso najboljše. da jezik določa in je temelj narodne identitete, bomo z ve- Poznavanje in spoštovanje lastnega jezika je lahko tudi most seljem segli tudi po zborniku, ki je bralcem z enakim na- k sočloveku, pogosto spoznavanje večkulturnosti in večje- slovom dostopen na spletnih straneh; izšel je namreč takoj zičnosti, predvsem pa vraščanje vanjo (Hren, 2023, str. 119). po konferenci kot e-zbornik: https://www.dkps.si/filead- Jezik nas povezuje tudi z drugimi, odpira nam vrata v svet min/user_upload/Zbornik_MK_2023.pdf – tudi drugačen, zanimiv in privlačen (Oblak, 2023, str.71). Že v Uvodu publikacije je vidna dvodelna, notranja struk- Prispevki v tem sklopu dokazujejo, da je slovenščina lahko tura zbornika, njegova zasnova z vabljenimi predavanji in s vez s preteklostjo, ki jo, potem ko smo jo odkrili in spo- tematsko oblikovanimi poglavji. znali, želimo ohraniti in tudi ubesediti, uglasbiti. Jezik na- mreč ni le materialna dediščina naših prednikov, je tudi Vabljeno predavanje Jezik – duša naroda ddr. Marije slovenska pesem, dostopna vsem stanovom in poklicem, Stanonik je pregledni, analitični znanstveni članek, ki pred- za učenje in raziskovanje, spoznavanje in veselje (Šturbej, stavlja slovenščino in njeno rabo v času in prostoru v naj- 2023, str. 123). širšem smislu. Obenem z umeščanjem v čas in prostor ter zgodovinskorazvojnim kontekstom bralcu ponuja možnost V svoji socialni in zvrstni pestrosti, besedoslovnem in be- ne le seznanitve, enciklopedičnega znanja in razumevanja sedotvornem bogastvu, se nam v zborniku jezik v 2. sklopu slovenščine in slovenstva, pač pa se tudi sprašuje, kako bo s – Na vsakem področju drugačen – razkriva kot prvina, ki slovenščino in njeno vlogo v prihodnje. jo lahko vedno znova odkrijemo v šoli, bodisi pri spozna- vanju narečij (Torul, 2023, str. 190), prevzetih besed – pod Predavanje dr. Andreja Finka z naslovom Jezik kot orodje in vplivom tujih jezikov (Šircelj Istenič, 2023, str. 198) ali rabe izraz naše samobitnosti je prispevek strokovnjaka, pravni- zahtevnejših terminov v osnovni in srednji šoli (Miljančič ka, ki spregovori o vlogi jezika pri posamezniku, nenehno, Ruter, str. 258). Morda tudi primerjalno, pri spoznavanju v rabi, pri delu, osebnem, tudi intimnem razmisleku o poja- jezika v umetnosti, v gledališču in pri uprizarjanju starejših vih in stvareh, ki jih (lahko) izražamo v materinščini. Pri besedil (Jozelj Kranjc, 2023, str. 240). Jezik je v tem temat- tem nismo sami – odgovore, tako kot predavatelj, vidimo skem sklopu viden kot funkcionalno izrazno sredstvo v sin- tudi v skupnosti, z drugimi. hroni, sodobni podobi. I 62 Mag. Mirjam Podsedenšek I K zborniku Jezik kot temelj PREDSTAVITVE narodne identitete I str. 62-63 Dragoceno je npr. pričevanje gospe Severjeve, njenega spo- spregovorita tudi o skrbi obče, družbene skrbi za jezik, prvi znavanja, razumevanja in rabe jezika Inuitov, s katerimi živi v domačem okolju; drugi v izseljenstvu slovenske diaspore. in dela že več kot dvajset let in ki nas s svojo drugačnostjo Prispevek dr. Hozjana in sodelavcev o vlogi in pomenu, zlasti lahko pritegne tudi na drugi, bivanjski ravni – namreč – pa zastopanosti narodne identitete v vzgojnih načrtih sloven- kako ob vprašanjih v drugem jeziku vselej vem, da sem in skih javnih šol pokaže, da je ta upoštevana, a zelo pogosto in bom doma tudi v jeziku domačinov. največkrat na deklarativni ravni, manj pa izvedbeno oz. ope- rativno; opozarja na to, da je za to še veliko možnosti. 3. tematski sklop Poskrbimo, da bo pravilen nakaže po- men in vlogo pravilne rabe jezika. Če naj nas slovenščina V zadnjem, 5. tematskem sklopu zbornika … saj dolgo se resnično povezuje, poskrbimo, da bo pravilna, saj približe- oblikuje in gradi iz korenin, avtorji pišejo o slovenščini vanje njeni književni normi vsem uporabnikom, zlasti go- kot delu slovenske jezikovne in družbene dediščine, sloven- vorcem in piscem, omogoča prvi resnični stik, s tem pa tudi skem kulturnem prostoru, vidnem v seznanjanju s starejši- možnost iskanja odgovorov o svetu, pri drugih in v sebi. Av- mi slovenskimi besedili (Canjko, 2023, str. 482), strokovno torji so v tem tematskem sklopu prepričani, da je raba tesno razpravo o vlogi in pomenu križarskih vojn, o slovenski he- povezana z vzpostavitvijo skrbnega odnosa do jezika, pri- raldiki in njeni uveljavitvi v šoli (Kokošinc, 2023, str. 495) spevki pa tudi z mislijo, da se ta odnos ne oblikuje sam po ali pa strokovnima razpravama in raziskavama jezika naših sebi, pač pa ga lažje pridobimo pri sistematičnem učenju, sosedov, Hrvatov, njegovi zgodovinski vlogi in funkcionalni počasi in postopno (Lovše Matos, 2023, str. 295; Vlaović, rabi v javnosti (Hamm, 2023, str. 511; Vulić, 2023, str. 501). 2023, str. 305). Prispevek Matjaža Pereniča strnjeno zaključi 5. tematski 4., najobsežnejši tematski sklop … in ga bodo mladi radi sklop in misel, izraženo že na začetku, da ima jezik veliko uporabljali, je pester pregled prispevkov tem, kje vse in vlog, a je vedno pomembna tudi prva, odnosna, ki prihaja iz kako se je mogoče srečevati s slovenščino. Običajno v sti- človekove osebnosti in je najprej namenjena njemu. ku, v šoli, ki želi bogatiti otrokovo in učenčevo spoznavno, pomensko, besedoslovno, besedoslovno in metajezikovno Zborniku je na koncu dodan tudi podroben program kon- vedenje o jeziku, zlasti pa čim bolj celovito in zgodaj, na več ference, ki je potekala hibridno, neposredno in na daljavo, ravneh vplivati na razvoj posameznikove jezikovne zmo- kar bralca lahko vodi pri pregledovanju, branju prispevkov. žnosti v slovenščini. Pri tem so upoštevane različne ravni in perspektive – od učenca, ki se s prvimi pojmi in predmetni- Zbornik Jezik kot temelj narodne identitete prinaša 62 pri- mi referencami srečuje v 1. VIO osnovne šole s pogovorom, spevkov, v katerih je predstavljen njegov zgodovinski in razumevanjem, branjem in prepoznavanjem različnih virov družbeni razvoj in različne vloge slovenščine, povsod, kjer (Pisk, 2023, str. 327; Ademoski, 2023, str. 335; Jovičević, se uporablja. Doma in po svetu, tam, kjer živijo Slovenci. 2023, str. 341), z bogatenjem besedišča in strokovnih termi- Zanje je slovenščina res temelj osebne in narodne biti. nov (Kranjc, 2023, str. 346), do funkcionalne rabe sloven- ščine na šolskem odru ali spoznavanja slovenskih klasičnih avtorjev in njihovega umetnostnega jezika (Kneževič, 2023, str. 382), s folklornimi in gledališkimi uprizoritvami, pri ka- Viri: terih se učenci lahko seznanijo z etnografsko in etnološko Ašič, E.(ur.). (2023). Vzgoja za ljubezen do domovine in države: JEZIK dediščino, slovensko ljudsko pesmijo (Truden, 2023, str. KOT TEMELJ NARODNE IDENTITETE. Zbornik. 5. mednarodna kon- 420; Šparmblek, 2023, str. 428). ferenca. Društvo katoliških pedagogov Slovenije: Cerknica, 18. 11. 2023. Društvo katoliških pedagogov Slovenije. https://www.dkps.si/filead- Sistematično, z raziskovalne perspektive ta sklop zaključujeta min/user_upload/Zbornik_MK_2023.pdf dva prispevka: dr. Natalije Ivaniškine in dr. Tadeja Kralja, ki I 63 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVII I 2024 Dr. Lilijana Kač I Zavod RS za šolstvo Pedagoški forum ob evropskem dnevu jezikov v letu 2023 – z učenjem jezikov širimo obzorja N a pobudo Sveta Evrope vsako leto 26. septembra z Zavoda RS za šolstvo prispevke pregleda in izbere deset praznujemo evropski dan jezikov. To je priložnost, najboljših. Pri tem upošteva kriterije navezovanja dejavnos- ko seznanjamo javnost s pomembnostjo znanja ti na temo, prenosljivosti dejavnosti na druge šole, dostop- več jezikov ter medkulturnega razumevanja. Pri tem izpo- nosti nastalega gradiva, števila udeleženih učencev in uči- stavljamo jezikovno in kulturno pestrost Evrope ter spod- teljev, števila raznolikih jezikov, jasnost in jedrnatost zapisa. bujamo vseživljenjsko učenje jezikov v šoli in izven nje. V dosedanjih enajstih letih delovanja se je v pedagoškem Praznovanje evropskega dneva jezikov koordinira Evropski forumu ob evropskem dnevu jezikov nabralo 240 prispev- center za moderne jezike, ki deluje v okviru Sveta Evrope in kov, večinoma iz osnovnih šol, pa tudi srednjih šol, dijaških ima sedež v avstrijskem Gradcu (http://edl.ecml.at/Home/ domov, vrtcev in dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. tabid/1455/language/sl-SI/Default.aspx). Vsaka država, ki Analiza prispevkov je pokazala, da večjezikovne dejavnosti je članica Sveta Evrope, ima za praznovanje evropskega lahko potekajo v okviru celotnega vzgojno-izobraževalne- dneva jezikov imenovanega nacionalnega koordinatorja. V ga zavoda (v nadaljevanju VIZ) kot skupni šolski projekt Sloveniji je to Zavod RS za šolstvo oz. njena predstavnica. (npr. v obliki dneva dejavnosti, projektnega ali kulturnega Naloga nacionalnega koordinatorja so objava in razširjanje dneva, mednarodnega sodelovanja), kot medpredmetno informacij ter učnih gradiv o evropskem dnevu jezikov med povezovanje med jezikovnimi in nejezikovnimi predmeti strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter promocija ali v okviru pouka enega predmeta oz. oddelka na razred- učenja jezikov prek različnih javnih dogodkov. V Sloveni- ni stopnji. Večjezikovne in medkulturne dejavnosti lah- ji se je prav za to priložnost uveljavila praksa organizacije ko povežejo VIZ s starši učencev ter ustanovami in posa- osrednje prireditve ter aktivacije pedagoškega foruma za mezniki v lokalnem, čezmejnem in mednarodnem okolju. vzgojitelje in učitelje. Pedagoški forum je nastal z name- V večjezikovne dejavnosti se vključujejo tudi jeziki, ki se nom, da so na enem mestu zbrani in objavljeni prispevki, ki na VIZ ne poučujejo, so pa na primer jeziki, ki jih učenci, opisujejo pedagoške dejavnosti, ki se ob evropskem dnevu učitelji, starši in drugi govorci v okolju uporabljajo ali jih jezikov izvajajo v vrtcih in šolah. Ker je forum dosegljiv na (po)znajo. spletnem naslovu https://www.zrss.si/evropski-dan-jezi- kov/, je dostopen vsem, hkrati pa strokovnim delavcem v Tematski poudarek pedagoškega foruma v letu 2023 je bil, vzgoji in izobraževanju omogoča medsebojno izmenjavo kako učenje in znanje jezikov otroku, učencu in dijaku širi pedagoških izkušenj in praks na področju razvijanja raz- obzorja ter odpira nove svetove. Prispelo je 29 prispevkov, nojezičnosti in medkulturnosti. od tega dvajset z osnovnih šol ter devet s srednjih šol. Zaradi boljše preglednosti prispevke s posameznega leta zberemo Razpis za oddajo prispevkov v pedagoškem forumu poteka in jih uredimo v enem dokumentu. Za leto 2023 je objavl- vsako leto od oktobra do novembra. Tematski poudarki se jen na naslovu https://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ spreminjajo, a so vedno povezani s spodbujanjem učenja files/Prispevki-2023-pedForumEDJ.pdf. jezikov in medkulturnega razumevanja. Prispevke kot opi- se večjezikovnih in medkulturnih dejavnosti vzgojitelji in Za posamezne kategorije večjezikovnih in medkulturnih učitelji oddajo v spletnem obrazcu. Vpisati je treba imena dejavnosti navajamo nekaj primerov prispevkov iz leta avtorjev in sodelujočih, čas, kraj, vrsto in cilje dejavnosti, 2023. Tako v kategorijo večjezikovnih dejavnosti v okviru potek, rezultate ter refleksijo o izvedbi. Možno je dodati šole oz. na ravni celotne VIZ štejemo lahko prispevek z tudi fotografije. Po zaključenem razpisu strokovna komisija naslovom Jezikovni dan na Gimnaziji Ravne Jezik povezuje. I 64 Dr. Lilijana Kač I Pedagoški forum ob evropskem nevu jezikov PREDSTAVITVE v letu 2023 - z učenjem jezikov širimo obzorja I str. 64-65 Gre za šolski projektni dan na temo jezikov z aktivnimi pris- učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina, imeli predstavitve pevki dijakov. Nadalje sem sodi prispevek »Evropski dan o sebi, svojem jeziku in kulturi (prispevek z naslovom «Dan jezikov – z različnimi jeziki na isti poti« Srednje šole Izola, jezikov - na naši šoli govorimo veliko jezikov in si dopisu- kjer so v obliki šolskega projektnega dne na temo jezikov jemo»), na Podružnični OŠ Šentvid pri Grobelnem pa so s aktivno sodelovali vsi dijaki te šole. V kategorijo dejavnosti prispevkom «Različnost nas bogati» poleg maternih jezikov na ravni celotne šole sodita tudi dva prispevka iz osnovnih učencev in njihovih staršev spoznavali še sosedske jezike. šol, ki sta bila izvedena v obliki šolskega projektnega tedna. Na OŠ Bistrica so si zastavili cilja spodbujanja branja knjig Večjezikovne dejavnosti so tudi priložnost za povezovan- in učenja tujih jezikov ter spoznavanja vrstnikov čez mejo je šole z drugimi ustanovami ali posamezniki v lokalnem (naslov prispevka je »Šolski mednarodni knjižni sejem ali okolju. Tako so se na Srednji zdravstveni šoli Murska So- Frankfurt pred Frankfurtom«). Na Osnovni šoli Idrija pa bota prek poučevanja in učenja tujih jezikov povezali z so s prispevkom «Ne vrag, le sosed bo mejak!» spoznavali domovi za starejše (naslov prispevka „Jezikovna simbioza“). sosedske jezike. Prispevek „The Human Library ali živa tujejezična knjižni- ca“ Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna Večjezikovne dejavnosti, ki so jih izvajali na šolah, so po- pa je odličen primer večjezikovne dejavnosti na prostem, tekale tudi kot medpredmetno povezovanje med jeziki, kjer so dijaki spoznavali priseljence v svojem lokalnem ki se poučujejo na šoli. Tako so na Ekonomski šoli Murska okolju in prisluhnili njihovim zgodbam. Sobota dijaki dejavno raziskovali obmejno mesto in pri tem povezovali znanje nemščine in angleščine (naslov prispevka Prispevki s pedagoškega foruma ob evropskem dnevu jezi- „Discovering Bad Redkerburg; Bad Radkersburg entdec- kov predstavljajo pedagoške dejavnosti, ki pri učečih se raz- ken; Raziskujemo Bad Radkersburg“). Na Šolskem centru vijajo raznojezično in raznokulturno zmožnost, zato vabi- Velenje, Gimnazija Velenje, pa so z medpredmetnem pove- mo vse strokovne delavce v VIZ, da ob iskanju idej na šoli, v zovanjem angleščine, nemščine in slovenščine raziskovali vrtcu ali dijaškem domu prebrskate bogato zakladnico več- temo znanja o jezikih in ugotovitve predstavljali v obliki jezikovnih in medkulturnih dejavnosti na spletni strani pe- elektronskih plakatov (naslov prispevka: „Svetovalni center dagoškega foruma https://www.zrss.si/evropski-dan-jezi- jezikovnih skrivnosti: ali zanimivosti o jezikih in prikaz le kov/. Prav tako ste dobrodošli, da tudi sami prispevate vanj. teh na plakatih“). Med prispevki v pedagoškem forumu so tudi opisi večjezi- kovnih dejavnosti, ki poudarjajo materne oz. prve jezike učencev na šoli. Tako so na Osnovni šoli I Murska Sobota I 65 IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Priročnik Elementi coachinga in supervizije v podporo kolegialnemu svetovanju: za sistemsko vodenje v praksi je nastal iz prakse za prakso. Avtorici dr. Mihaela Zavašnik in dr. Tatjana Ažman izhajata iz predpostavke, da trenutni čedalje hitrejši tempo sprememb in razvoja terja od ravnatelja, pomočnika ravnatelja in drugih vodij v vzgojno izobraževalnih zavodih vse več učenja s poglobljenim dr. Mihaela Zavašnik, dr. Tatjana Ažman razmišljanjem, proučevanjem in presojanjem, za kar je praviloma Elementi coachinga premalo časa. in supervizije v podporo kolegialnemu Glavni del priročnika predstavljajo izbrani coachinški in super- svetovanju: z vizijski pripomočki ter orodja za kolegialno svetovanje in pod- a sistemsko vodenje v praksi piranje, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih, kot so: • delo z zaposlenimi, • vodenje pedagoških konferenc in sestankov, • individualna podpora strokovnim delavcem, • mentorstvo, 27,00 € • delo z učenci, otroki … Elementi_coachinga_OV_hrbet_2024.indd 1 22 orodij je na kratko razloženih, podani so koraki za uporabo 3. 04. 2024 12:45:09 in primeri vprašanj, ki jih lahko uporabite za izvedbo podpiranja s pomočjo izbranega orodja. Uporabiti jih je mogoče na primer za: • zastavljanje močnih vprašanj za razjasnjevanje problemov, • reševanje konfliktov, • vodenje refleksije, • analizo stanja, • ugotavljanje vpliva, • usmerjanje v in načrtovanje prihodnosti, • ustvarjanje ravnovesja, • omogočanje oddaljenega pogleda na problem … Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ Cena priročnika je 27,00 EUR