List koristi delavskega ljudstva. Delavci ao oprav i ¿en I do vsega kar producira|o. This paper Is devoted to the interests of the working clava. Workers are entitled tn all what thev produce. Kuirr*d ah •«oou(i-ol»«t m«t, li»t\ »t Un po«i oift. » •t Chicago III. uudtM th* Ac) of < 'ongrft» of Mareh 3rd. IM7W Office: 2146 Blue islagd Ave. "Delavci vseh dežela, združite se" PAZITE! na itevilko v oklepaju-ki ae nahaja poleg va. iega naalova. prilepile, nega epodajali naovitku. Ako (146) te *tevilka . V 7 tedaj vam a prihodnjo itevilko naaetf.\ lista poteče naročnina. Prosi, mo ponovite jo tako). Štev, (Na.) 145. Chicago, U1.9 21. junija (June), 1910. Leto (VoL) V. Ofiomni piknik V CtliCSPi. Pr»P<>ročba j** protiustavna, torej drug drugemu, če zagovarjata da-® ' ' i enaka drugi, ki je tudi neizvedlji- našnji roparko kapitalistični dru- VH- žahni red. Oba sta nazadnjaka. Ali njegova priporočba pa pove Ohraniti hočeta krivico, obdržati odpjto, tla se kapitalisti, sploh delavce v kapitalističnem hlap-vsi, ki se redijo o sragah in žuljih čestvu. produktivnih stanov, skrajno bo- Ali mi se tudi zavedamo, da jijo socializma, in da so pri volji [cerkev črpa svojo moč iz polit ič-osmešiti ameriško republiko predinih in gospodarskih razmer, radi celim kulturnim svetom, ako je tega se tudi ne vdeležujemo eno- Takega piknika, kot je bil v nedeljo dne li). t. m. v korist socialističnemu tisku v Kiverview parku, še ni bilo v Chicagi. Zaniman: je za piknik je bilo splošno ne le ¥ Chicagi, marveč tudi v okolici. Socialisti in ljudje, ki se zanimajo za socializem, so prihajali v nepregledno dolgi vrsti. Bila je živa reka, ki je drla skozi glavni vhod v park. Vozovi poulične železnice so bili prJmapolneni. Marsikdo je čakal pol ure ob cestnem vogalu, da se mu je posrečilo priti na voz ulične železnice. Kapitalistični listi cenijo, da se je piknika vdeležilo 75 do 100 tisoč ljudi. ITi kapitalistični listi radi podcenijo, kedar gre za prireditve socialistov. Tudi jugoslovanski proletariat se je vdeležil piknika v častnem in večjem številu. Saj je bilo Slovencev nekaj stotin. Videli smo tuje obraze. Poznati jih je bilo, tla so Slovenci le po različnih znakih slovenskih podpornih Jednot. Veliki prostor, ki je bil otlkazan za Jugoslovane, je bil že popoldne ob treh, tako uatla-geno poln, da ni bilo prostora sesti v travo. Na jugoslovanskem prostoru je bilo tudi življenje. Hrvatski aodrugi in sodruginje so prinesli s saboj tamburiee. Ob po-ludne so hrvatski sodrugi pričeli z marzeljezo. ki je žela bifren avplavz tudi pri drugih narodih. Za njimi so nastopile sodruginje tamburašiee, sledili so zopet tam-buraši in brv. soe. pevci. Za tre-notek je človek pozabil, da biva v mednarodnem Babelu, ki ga nazivi je jo Chicago. Mislil je, da je na gozdni veselici v Ljubljani ali pa v Zagrebu. Ali komaj je zapustil prostor, že je slišal dva ali tri tuje jezike. Pričel je misliti realno. Zavedal se je, da je na socialističnem pikniku, na katerega so prileteli proletarci vseh narodov, da opomorejo svojemu orožju — časopisju. Na tisoče ljudi, pa nikjer nobenega policaja. Za red je skrbel odbor 20. sodrugov. Poznati jih je bilo po majhnem rdečem traku na prsih in malim napisu nad trakom, ki je povedal, kateri "list oziroma narodnost zastopajo. Glavni govornik na pikniku je bil soclrug Seidel. socialistični župan mesta Milwaukee, ki šteje nad 400 tisoč prebivalcev. Sodrug Seidel je govoril tako ostro, o mestni korupciji v Chicagi. tla so nekateri kapitalistični listi zamolčali nekatere njegovih ostrih in resničnih besedi j, s kterimi je bičal in obsojal mestno korupcijo v Chicagi. Pa ponovno je priporočal Chicago mora postati socialistično mesto, ako se hoče iztrebiti korupcijo v mestni upravi. Sodnigom v Chicagi je dal nekaj dobrih nasvetov. Predmet njegovemu govoru je bil: "kako delavci upravljajo mesto?" -«Predsedoval je sodrug Seymour Stedman. Govoril je o kupovanju glasov v illinoiški državni zbornici. Za njim so govorili govorniki druzih narodov. Pozno v noč smo se razšli z zavestjo, da se drugo leto zopet snidemo še v večjem številu. Poročevalec. treba vdariti po soeialistih. Nadalje dokazuje priporočilo Tafta, da slabo pozna ameriško ljudstvo. Socializem že danes ta- st ranskil» bojev, katere vodijo svobodomiselni špisarji proti cerkvi. Pa mi se tudi zavedamo, tla j» ko krasno vspeva meti domačini, i cerkev golo orodje vseh mogočne-da mu ni treba naraščaja od zu- zev in kapitalistov, s pomočjo ka-naj. Dasiravno j»» ameriško ljud- terega tlačijo politično in gospostvo vobče konservativno, vseeno darsko delavce. Cerkev je uzda, pa v njemu še živi duh z leta 177*5. s katerim brzdajo znastvenO raz- Kar je Taft še nadalje govoril iskavanje. i o neizvedljivosti socializma, so Pristuditi ljudstvu vero, bi bi-stare, obrabljene fraze evropejs- la taka nezmisel, kot če kapitali-kih soeialistožreev. ki spijo v Ev- sti in niogočneži pravijo, tla je ropi že spanje pravičnega meti p«>- ljudstvu treba ohraniti vero. zahljeno šaro. Taft meni, tla ljud- Naša naloga je, da zabranimo je niso tako čisti in plemeniti, da rteologično mišljenje v socialist ič-bi v socialistični družbi s tako ni stranki in delavskem gibanju, vnemo in požrtvovalno delali za Stnlr. Bergerju pa zapišemo v skupne interese, kot delajo danes dobro, da je na javnem shodu poza svoj lasten dobiček. yedal odprto, da bo katoliška cer-Taft preobrača kozolce. Ljudje kev — ne vera^ naš zadnji sov-njegove vrste mislijo, tla je naj- j ražnik. prvo treba-O* poboljšati" ljudi predno s,' v.stvarijo boljše Na tisoče tekstilnih d. lav,\ praznuje na vzhodu. Tvorni«.■ «o Zvršilo se bo narobe. Socializem zaprte, ali pa tlelajo le tri dni v bo prišel, pa ne radi tega. ker bo- tednu. Visoka carina draži izdel- do ljudje boljši na svetu, marveč ke. ljudstvo pa ne more plačevati ker jim bo nov red vsilil nove go- visokih cen. Carina na sirovo vol- spodarske razmere (socializem), no je sploh najbolj nesramna po- Kedar bo napočila ta doba, bodo stojanka v Payne Aldrichevem ta- Ijudje že tudi zreli na novo druž- rifu. Ko so kovali to carino so re- bo, ker jih bodeta napredek in kli: Visoka carina je potrebna v razvoj vzgojila sistematični» — obrambo domačih delavcev. od stopnje do stopnje. s s * — Iz Pekinga poročajo, da deželni zastopi zahtevajo parlament (državno zbornico). Na Kitajskem se torej tudi dani. Kitajci so se naveličali vlade božjega sina — kitajskega cesarja in zahtevajo ustavno vlado. Zdaj smo pa doživeli, kakšno krasno obrambo so dobili delavci. Tu se lahko govori le še o obrambi trustov, ker bodo z izgovorom na visoko ceno za surovine, lahko poljubno odirali ameriško ljudstvo. — V Vatikan, v kravljevsko o-prcmljeno palačo rimskih papežev je že pričel prodirati duh ea- — Posamezne "države ameriške sa- ,lasi imaJ<> *a»" t"l>k<> kut in republike in večja mesta so dobi- talarjer, da bi lahko ž njimi zala povabila, da se vdeleže "med- t,i,uml1 »0,nce- Iz Kinia poročajo, narodne konference za dobrobit |»stil ,z alilčhc častnika grofa Sa- sletlnje države: Ameriška repub- len,1Ja- Mogoče je, da bo brzojav lika, ' Avstrija, Francija. Nemci- ,,akrat poročal. da so radi ošabno- ja, Anglija. Italija, Danska, Sved- stl taJn,ka /aštrajkali tudi kardi- ska Norveška. Holandija. Ogrs- »h1» <*a «o^ejo nadalje ka. Finska, Švica, Luksenburg in «»Povijati svetega dela. f. , • • ' \se se "brihta! Le kaplani in Belgija. L ... , . . . v . Ker današnji kapitalistični 1 »upniki so pohlevni m prosjačijo steni provzroča brezposelnost, ne litrov vinar za vatikanskega, jet- Splošen pregled. — Predsedniku Taftu je obležal socializem v želodcu. Naraščaj socialistične stranke in lokalne zmage socialistov pri občinskih volitvah so vplivale tako močno na njegove možgane, tla že ne v6, kaj govori. V zadnjem govoru, katerega je govoril v Jackson, Mieh. in v katerem je priznal socializem z« največji problem sveto, je tudi dejal, tla bi bilo najboljše sredstvo proti socializmu, «ko bi socialisti ne dobili državljanske pravice. Ne vemo, za kaj modri Taft. ni zahteval, da se ne sme noben socialist roditi. Saj blamaža bi bila enaka. Njegova bodo konference rodile nobenega vspeha dokler se ta zistem ne odstrani. s • * — Na Francoskem je nekaj navadnega, da vojaki in mornarji nočejo opravljati stavkokažka ali skebskega dela. Ko je izbruhnila stavka delavcev v plinarni v mestu Lorient, so zapovedali mornarjem, da nadomestijo stavkujoče delavce. Nekaj mornarjev se je uprlo temu povelju. Ko je pričela v parizu stavka uličnih pometačev, je odklonilo pet vojakov odpravljati skeb-sko delo. Seveda so kaznovali te vojake. Ali ti dogodki dokazujejo, da se militarizmu ne godi preveč dobro na Francoskem. In to kar se vrši danes na Francoskem, bo pričelo kmalu vstajati tudi drugod. Duh časa maršira. kapitalistične institucije se pa majejo in pokajo. nika. ki v svoji "ječi" vživa lu-kulska jedila in spi na svilenih pernicah. Seve, kaplani in kmečki župniki so nekakšni "frajtarji in kaproli" v cerkveni organizaciji. Ne upajo se geniti. ker se bojijo, da ne bi bili degradirani in postali "gmajnarji". To pove vse,'zakaj so ponižni. No, strahopetci so. s s a — Danes je že obče znano, da Chicago in Pittsburg tekmujeta glede "grafta". Pa ni čudo, tla je nemogoče Očistiti te dve gnojni jami graftarjev. Pravica prijemlje te vrste lumpe z glaee rokavicami. V Pittsburgu sta bila minole dni obsojena dva bankirja, ki sta podkupovala mestne svetovalce. Oba sta bila direktna provzročite-Ija grafta. Eden je dobil dva meseca, drugi pa štiri mesece zapora in vsak $500 globe. Ta malenkostna kazen je v primeri z zvr-šenim hudodelstvom nič. Bankirja sta raČunila hladno, "Katoliška cerkev bo »dnji ko «ta p^kupovala mertne «veto- " . ___ m • ¡,¡».¡1 valee. vedela st», da jima bo ne- sovražnik aomalizma » ' ^ „,a |)0,1Uu|)tlina H,oUratni |)rofit. '"'n< «p,1<>" "'"'Tn Thodu v T» majhna kazen pomeni oliko, Milwaukee na javnem hod ^ ............. .¡y ^ New Yorku. To je treba, da zapi ^ ^ šemo, ker nekateri delavci misli- • io da je cerkev ista, kot vera, in — Maja Indijanci na polotoku kdor kritizira duhovnike, ki so le Jukatan so se «puntali proti ms- sleno orodje cerkve, ali klerikali- hikanski vladi. Poročila se glase, ,.,n da blati s tem vero in zani-^da je vlada poslala proti njim kar čuie versko prepričanje. celo vojsko. Vstaja je torej močna ... a .. „:.«,„ furinJrei v in obsežna. Mi gotovo nismo farježrci smislu meščanskih svobodomisle-cev ker se zavedamo, tla sta duhovnik in svobodomislec podobna Indijanci so se vprli, ker so jih veleposestniki in druga profita lačna svojat odirali po nečloveško. Kavnali so ž njiuii kot z nemo živino. Zdaj ko se Indijanci maščujejo za prestane muke, pišejo vsi kapitalistični listi o grozodejstvih rtle-čepoltnih peklenščekov. Dokler so pa veleposestniki in drugi kapitalisti odirali Indijance in jih imeli v gužnosti, pa ni bilo citati v kapitalističnih listih o kapitalističnih in veleposestniških gro-zodejgtvih. Indijance smatrajo v Mehiki za brezpravne sužnje. Amerikanci, ki imajo tvorniee na polutoku Jukatan, opisujejo Maja Indijance kot miroljubne in pridni» ljudi. Kolika gorja in zla so prestali Indijanci, da je med njimi izbruhnila vstaja, da se maščujejo za prestane muke, kot poroča oficielno mehikanska vlada o maščevanju. • s * — V uradnem poročilu čitamo, tla je leta 1!M»8 umrlo na Angleškem 125 oseb vslecL lakote. 52. o-seb je umrlo v Londonu, druzih 73 pa v provincijah. V ameriški republiki in drugih evropejskih državah tudi ni nič boljše. Ali v^Arneriki je kapitalistična^ vlada tako previdna, da ne vodi štatistike za ljudi, ki uinrje-jo v >l('d lakote. Nat»bratno [>a vemo, da last u jejo v Ameriki in na Angleškem, in kot tudi v drugih državah kapita-' listi neizmerna bogastva. Kapitalisti in milijonarji pa pravijo, da je to volja božja". Za njimi pa pricapljajo božji namestniki in rečejo: resnica je to. Ako bi ta pisana družba v kuti in talarju imela le iskrico krščanskega duha v svojem srcu, bi rekla kapitalistom: 41 Naša hiša je hiša molitve, vi pa hočete iz nje naretliti jamo razbojnikov . . . pojdite od nas, vi malopridneži." V resnici so milijonarji kot najvišji zastopniki kapitalizma indi-rektni morilci ljudi, ki so umrli vsled gladu. Ali duhovniki radi posedajo ž njimi k bogato obloženi mizi. Na siromake in reveže se m- spominjajo za katere je njih mijster Krist umrl na križu. Ako l»i se pri slavnostnih žretjih spominjali na siromake, bi jim morala okusno pripravljena jed obti-čati v grlu. • • * — Premogarski štrajk še zdaj ni končan. Kapitalisti v državi Illinois in Kansas in ponekod drugod so trmoglaVi. Pokazati hočejo, da so gospodarji, tla nimajo delavci govoriti nič. To j»» že stara navada kapitalistov. Kdo je naredil kapitaliste za gospodarje? Kdo je dal kapitalistom pravico, da smejo reči: Ta rudnik je moj, ona tvorniea je la-st-nina mojega brata, ta železnica je last mojega strica, oni plavž pa lastJije moja soproga. Kdo jim je dal to pravico? Nezavedni delavci! Nezavedni delavci so pri volitvah glasovali za kapitalistični stranki: republikansko in demokratično in s tem izrekli, tla je v redu, če posamezni kapitalisti lastujejo orodje, ma-šine, železnice, parobrode, rudo, premog itd. S tem so delavci priznali zasebno last produktivnih sredstev in zemeljskih zakkladov, st> priznali kapitaliste za gospodarje. Za tlelavea, ako hoče biti gospodarsko svoboden, ne zadostuje, tla je le član strokovne organizacije (unije). Delavec se mora organizirati tudi politično v socialistični stranki, ako ht^r zdrobiti kapitalistično gospodarske spone in okove. 1'nija ga le brani v mejah današnje družbe, tla gospodarsko preveč ne oslabi in opeša. Politično organiziran se pa bori za strmoglavljenje kapitalistične družbe, za odpravo zasebnega la-stovanja produktivnih sredstev in zemeljskih zakladov. Bori se za gospodarsko enakost in odstranitev kapitalistične tlake. To umevajte delavci 1 Dokler bomo živeli v kapitalistični družbi, bomo imeli tudi štraj- ke, bo boj med kapitalisti in delavci. Da v vsakem štrajku delavci prinašajo velikanske žrtve, ni treba povdarjati še posebej, ker je to okusil že vsak delavec, ki je štrajkal., Ako spoznavamo, da je kapitalist ični gospodarski red kriv, da imamo štrajke, tedaj moramo delavci reči: proč s takim redom. To s«' pa lahko zvrši, če se delavci organizirajo v socialističnih organizacijah. Kedar so pa volitve, morajo pa glasovati za socialistične kandidate ker je socialistična stranka edina stranka, ki ima jasen in določen program, v katerem zahteva zrušeujp kapitalističnega ospodarskega reda in uveljavljen je socialističnega v dobro vseh 1 jutii. Delavci! Organizirajte se strokovno v unijah, politično pa v socialističnih klubih in za trpina delavca bodo kmalu napočili boljši dnovi. 1'poštevajje ta nasvet! s • * Delavci, pričele so se zopet počitnice. Kdor ima denar odpotuje v Evropo ali pa v ameriška letna letovišča. Med temi izletniki pa ni delavcev, dasir so delavci najbolj potrebni počitnic. Delavec, ki dela kot živina, priklenjen na dušo in telomorno tlelo v tvornici, kjer je skozi celo leto okuženen in nezdrav zrak, mora ostati in delati v peklu, ko odhajajo na počitnice tisti, za ktere je delal. Le malokateri delavec je dandanes tak« srečen, da za teden ali štirinajst dni zapusti delavnico. V tem vidimo velikansko razliko med delavci in bogatini. Na počitnice odhajajo tisti, ki ne delajo skozi celo leto. Delavec, ki je najbolj potreben svežega zraka, mora tlačaniti kot v jarem vpre-žen vol. Za njega ni počitka, dokler ne leže v gomilo ali ga ne se-žgo v krematoriju. Nespametni ljudje trdijo, da je to volja božja. To je laž! Saj duhovniki učijo, da je Bog dal ljudem svobodno voljo. Ker imajo ljudje svobodno voljo, lahko odstranijo to krivico, (tfasovati jim je treba za spremenitev današnje človeške družbe — za socialistične kandidate in padel bo zistem, po katerem imajo pravico do počitnic le kapitalisti, ki ne sejejo. žanjejo in orjejo, pa vzlic temu vži-vajo. Delavci! Kdor bo delal Boga krivim za krivice, katere „danes trpite, mu povejte v obraz, da je navaden lump. Iz Boga je naredil nizkotneža in ničvredneža, takega kot je sam. Ker je sam lump. hum-bugar in hinavec, trdi, da je tudi Bog tako nizkotno bitje. Ako bo-dete lumpom, ki zrahljajo vero v nizkotne in sebične namene povedali resnico v obraz, ne bodo prihajali nikdar več in podtikali Bogu svoje lumparije. Kdor današnje družabne krivice, bedo in revščino zavrača na Boga. da bi se tem uvekovečil te krivice, je moralna propalica najnižje vrste. • s * — Da v klerikalni Španiji poka in se guglje tron, je največ krha nekdanja notranja politika Mhvre in njegovih - klerikalnih pristašev. To dokazuje grožnja meščanskih ratlikalcev, ki grozijo z revolucijo, če postane Mavra zopet ministrski predsednik. Republikanski poslanec in advokat Meltpiiades Alvarez, najboljši govornik v španski zbornici katerega so smatrali za vladanje tako sposobnim, da bi ne bil nihče ugovarjal, ako bi prešnje dni sprejel portfelj v monarhistič-nt» svobodomiselnem ministerstvu, je dejal: "Glavni interes vseh republikancev mor abiti sedaj v tem, tla republikanci obdrže zvezo s socialisti. ker to tvori zanesljiv vstaš-ki element za splošen pnnt, katerega bodo podpirali v inozemstvu, kakor hitro bo prišel zopet Mavra do vlade. Danes verjamem, da bo slavila republika svojo zmago." Ko je zdihnil Franciseo Ferrer preluknjam po krogljah in vojaških pušk. je zarajalo nepopisno veselje v klerikalnem taboru: Ferrer je mrtev," so kričali ^umora pijani klerikalci. Padel je repre-zentant svobodne misli in odločen boritelj za zruŠenje kapitalističnega gospodarstva. Ž njim smo pokopali vse." ' Kako kratko je bilo veselje! Klerikalci so se zopet urezali. U-morilrso človeka in misli, tla so s tem uničili tudi misel, idejo, boj za boljše razmere v splošno ljudsko dobro. Mučeniška smrt Ferrera je še le v zdi •¡unila španski narod, spojila je v eno celoto vse, ki vidijo v klerikalizmu največji zadržek za napredek in ljudski blagostau. Duh Ferrera vstaja, se dviga in preti klerikalnemu zmaju na Španskem s poginom. NAfi KONGRES. Še nekaj dni, in v Chicagu se snidejo iz vseli strani prostrane ameriške republike zastopniki vzbujenega jugoslovanskega delavstva na prvem jugoslovanskem socialističnem kongresu tostran oceana. 8t nekaj dni, in /;istopniki razredno zavednih jugoslovanskih delavcev v Ameriki na svojem prvem zboru začrtajo novo dobo v socialističnem gibanju jugoslovanskega proletarijata Zedinjenih držav. , Velik je kijrak naprej, ki smo ga storili, ( as delo in potreba je prinesla to. Pred dobrimi petimi leti, ko ni bilo razen nekaj malega v Chicagu še niti duha ne sluha o socializmu med ameriškimi Slovenci, bi ne bili še niti sanjali, tla bodo v tako kratkem času hiteli slovenski socialisti iz Pennsvl-vanije, Ohio, Kansasa in bližnjih illinoiških mest na svoj prvi zbor v Chicago. Še manj bi bili mislili to o hrvatskih, srbskih in bolgarskih sodrugih, kterih širše gibanje je staro komaj dobrih par let. A danes je že drugače. Neumorno tlelo: agitacija in naš tisk je vse-jalo razredno zavest in ta je obrodila prvi sati: organizacijo. Slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski delavci itnamo danes že okrog štirideset krajevnih socialističnih skupin s približno petsto člani; imamo svoje časopisje itd. Nastala je potreba za večje, resno delo. Doba eksistenčnega boja je za nami, a pred nami je velika doba razvoja in napredka. In jasni načrt za veliko delo te dobe ima izvršiti naš prvi kongres. Največja in najvažnejša naloga ktero ima izvršiti kongres, je združitev slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih socialističnih skupin v Ameriki v eno organizacijo, v eno celoto. Nič ni bolj naravnega in nič bolj potrebnega. Socialisti, razredno zavedni delavci vseh narodov smo si itak bratje; naši temeljni principi so jedni in isti. Jugoslovanski delavci imamo pa še toliko več skupnosti, ker naš veže že sorodnost po jeziku. Razloga ne poznamo, ki bi bili proti združenju. Tukaj nas ne deli ne Kolpa,lTna ne Sava ;iie deli nas nobena deželna ali državna meja niti veroizpovedanje. Združeni smo že takointako — kakor z delavci vseh ostalih narodnosti —: združil nas je ameriški kapitalizem. Da se jugoslovanski delavci v Ameriki lahko zedinimo — in se tudi bomo zedinili — in združeni sodelujemo v velikem boju za osvoboditev tlela, to bo pokazal prvi zbor slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih socialistov. Naš kongres bo prva velika demonstracija v socialističnem gibanju jugoslovanskega proletarijata v Ameriki. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "lUdničko Stražo' edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina je $2 na leto. Naslov: 1830 So. Centre Ave. Chi-eago, 111. PROLETAREC ^uft za interese delavskega LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtaik in udj*ftt«iJ: J«rotl«>ai»ka delavjka tiskovna družba v Chicafo, III. Naročnina: Za Amarico $1 50 aa celo lato. 7Sc aa pol lata. Za Evropo 13 aa c«lo lato. $1 aa pol lata. Oglati po dogovoru Pri iprtm~*bi bivaliito jopolog notvga natnanm tudi STARI naslov. PROLETARIAN Ownad and pnbiiahad Eve*y Tuesday by loath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago. Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. K rank l'odllpec, l'reatdent; John l'etrlcb, Secretary; Frank Jmieili, Treasurer. aumcbimon rates: United State* and Canada. U.30 a year, 7Sc lor half year. Foreign conn trie« %2 a year, $1 for half year. advertising rates on agreement. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. ai Resne besede. Dopisi. i o Pueblo, Colo. Sodrug urednik! V številnih prilikah je Krist obsojal oderuštvo, menjavce denarja in barantavce. Ob neki priliki ge celo vzel bič v roke iu spodil kramarsko svojat iz hiše bo-žje, To je bilo takrat, ko je še živel Krist, hodil po zemlji in učil ljudi. Ali časi se spreminjajo, in njegovi namestniki v njih. 22. in 2(i. maja so imeli v tukajšnjem teinpelju. hramu božjem ali cerkvi veselico. Prodajali so vsto-pniee po 25 et. ravno tako, kot se prodajajo za kakšno drugo ve-selico v privatni dvorani. Ponujali ko jih na prodaj še otroci. Ne-vem, kaj so delali na veselici! Poizvedoval sem, pa nisem druzega zvedel, da so 44gspud gut in faj." Ne brigal bi ae za veselico v cerkvi. Po mojem mnenju se lahko vsakdo zabava po svoje in kjer hoče. Ali duhovniki dostikrat govorijo raz lečo, da si je zabave in veselice izmislil peklenšček, da tam nastavlja spretno zanjke in mreže, v katere lovi človeške duše. Nakrat pa napravijo veselico v cerkvi, v svetišču. Prireditev Brez delavcev ne bi bila moč veselice na takem mestu mora o-kapitalistov vredna piskavega supniti vsakogar. Tu je mogoče le oreha; brez delavcev bi bili vsi dvoje: Ali duhoyiiki lažejo, ke-stroji za nje mrtvi; brez delavcev dar govorijo da so veselice — ple-jim kapital ne bi dajal obresti; šisča in gledališča peklensčekova brez delavcev ne bi bilo profita, iznajdba, ali pa se cerkvi že tako brez profita pa ne bi imeli nobene slabo godi, da ne vlečejo več suho-rnoči. Od delavcev je odvisno, ali parni govori o peklenskih mukah stroji sploh delajo in kako dela- in da je treba vabiti ljudi v čerjo. Če oni ne bi delali, ne bi bilo kev z veselicami in godbo, ne hrane, ne obleke, ne stanovanj, • Tudi žegni zgubljajo svojo moč. ne vsega tistega luksusa, ki ga sa- Pred 15. meseci je tukajSni župnik mo bogatini vživajo. Jasno je to- poročil neko dvojico z vsemi žeg-rej, da so pravzaprav delavci bolj ni, ki so potrebni pri podelitvi sv. gospodarji, kakor pa kapitalisti, zakramenta — zakona. Zakonska Ali delavci večinoma tega ne izpo- dvojica je rada čitala "Doiuolju-znavajo, zato pa služijo kapitali- ba" in "Ani. SI." Vzlic temu pa stom na svojo lastno škodo. Če bi žegni niso držali. Sodnik ju je delavci to razumeli, bi tudi vedeli, razporočil, žegni so se pred sodni-da je v ediustvu njih moč, s ka- kovo razsodbo razpršili v nič. Da tero lahko vse doseže. so žegni zgubili svojo moč, je bil To sieer ni nič novega; en del Pa neki drugi pobožnjak ki delavcev, ki je imel več priložnosti ^ tudl ra<1 *,tal "dobre katoliške misliti, je to že izpoznal. Posledice ll8te ln svete kn^e-tega izpoznavanja so stavke. De- °08Pa ,n pobožnjak sta odpoto-lavci se že pogostoma poslužujejo vala- lo*eni sol)ro* Pa * *ita "Do-tega orožja, ali priznati moramo, ™>ljuba" sebi v tolažbo in preda ne konča vsaka stavka z zmago »Pljuje o minljivosti sreče na tem delavcev in slučaji niso redki, da sxt'!u'1 , se položaj delavcev po takem po- . Tudi te*a ¿kandalčka je terci- skusu cesto pohujša. Ako iščemo Jal*k,h 1,1 pobožnjaakih krogov ne vzroke takih izgub, moramo pri- bl 0,neini1' ker nie ne hri*a Prav ti do prepričanja, da škoduje de- nič> kako Pabožnjaki «i tercijalci lavcem največ premajhna gospo- flv,J°' ak,> bl slov- kat- ll8t darska moč in pa pomanjkanje bl1 P8°val sociahste z "la man0 sloge. Tisti trenotek, ko delavci nera* sklepajo štrajk, so navadno vsi . Najusal lu lahko, kako se tukaj-navdušeni za boj v kratkem odlo- Pa^aAnjaki koljejo in pobija-čiti, je dobro. Ako pa trajajo stav- nied seboi z noži in dru*,m ke dlje časa, je slaba, kajti če rozJem' Povedal bl lahko' da na zmanjkajo sredstva za podpore, iz M>8s<>uri rmo socialisti kradli čev- gine pri mnogih prvi pogum. Skrb 1,ev 12 skatelj lUl itd* Ah P°«tal za življenje, za družino, postane bl Preobširen. Kdo naj se zanima močnejša od prvotnega namena, za v8€ tercijalske škandale. Ljud- zapuste svoje tovariše, gredo na Je 80' kot ml- Razl,ka ¿e le ta' da delo, potegnejo se nekoliko delav- ne vldlJ° bruna v 8V0Jem <*Vsu' cev za seboj, in kakor hitro je čvr- pa("' Pa P('zdir v (*'e8U 8V0i*&a Mž- sta veriga delavcev pretrgana, je nJ^ka- pogostoma štrajk že tudi izgub- **>drugi! Agitirajte pridno za ljen. Nesloga pahne delavce v "1'roletarca " hi širite ga marlji- slabši položaj. Ali tudi če bi bili vo. ••proletaec" je edini socialisti- delavci enega podjetja složni in ('m llst v Ameriki, kije tiskan v dosti pogumni da vztrajajo do slovenskem je/,ku. Med narod so- konea, še nimajo gotovosti, da dru*'! 0dPira-1^ m« oči in orga- zmagajo, ker se lahko zgodi, da mzirajte ga. Pobijajte povaod laž. pridejo delavci od drugod in pre- davščino in praznoverstvo in ši- vzamejo delo. Sloga mora torej nte 8<)Clabz^"- s takšnim delom obsegati širše kroge; ne samo de- bM<,cta rekli ne in da ostanemo ščevalee kapitalist, kajti kar on smo pa pri svojih zahtevah. Superintendent ima posebno na piki delavca (oziroma zaupnika) pri vagi. Kedar so volitve, daje za pijačo petoliznikom, krivohrbtni-kom in klečeplazeein, da bi zvolili delavcem pri vagi kakšnega ponižnega hlapea premogarske družbe. Ali ves trud je zastonj. Tu so pre-mogarji organizirani in zavedni in ne prodajo za skledo leče svojih pravic. Sedanji delavec pri vagi, ki je superotendentu 'trn v peti, že o-pravlja ta posel skozi štiri leta. In dne 10. junija smo ga zopet izvolili soglasno za dve leti. Supe-ritendent je dajal zaman za pijačo. Pivo"je zgubilo popolnoma privlačno silo. Tako odgovarjajo delavci na kapitalistično vado, kjer so zavedni. Končno opozarjam vse organizi-* rane premogarje, da vsak dogodek. spor med premogarsko družbo in premogarji takoj sporočijo 44Proletarcu" ali pa "Glaailu" S. N. P. J. Slovenskih premogarjev j edanes že na tisoče v ameriški republiki. In te premogarje je treba obvestiti o vsakem boju med delo» in kapitalom. Rudarji M pišite poročil o fef-nanju cerkev. Taka poročila lahko zanimajo tercijalce in star? zarjavele device, ki se že danes veselijo, da bodo peli 44čez" v rajskem zboru serafinov in kerubi-nov. Poročila o žegnanju cerkva prepustite le histeričnem osebam in pa listom, ki pišejo za ljudi, ki so se skregali z zdravo človeško pametjo. V delavske liste morajo poročila o delavskem gibanju in položaju. Delavca, ki se težko služi svoj krnh, ki vsaki dan vaga svoje življenje v boju za obstanek, ne morajo zanimati tercijalske čenče. Rudarji! Take čenče prezirajte ! arska moc večinoma v ro- . tr 4 . u , . ... »i. • • ne. \ te nipremogoknpu je visil kah nasi>rotnikov. A kdo naj iz-1 . . ' . t ' ' J i • 4 * • . priganjac (superintendent) dobro vede te priprave? . ' . .. poznani Hib. Reepars. To č oveče, PoHameznik ne more izvesti no- , ........ najpokorn«Ms«> hit j«» kapitalistov paee kapitalistov, «lasi se nazivlje superintendent, zabredlo tako daleč, da dovoli voziti premog v kurilnico ko pride iz jame, ne da bi dal vagati. ^rsak vo-Mnogo delavcev se še dandanes'ziček. ki irre v kurilnico trdijo kla nja vsakemu duševnemu pri-i da vaga le 18 stotov. ker semin-tlika veti in lenuhu, ki samega se- t je se primeri, da nekateri vozj-be nazivlje gospod. (ček vaga pod 45 stoti. bo videlo v vsakem črnosnknježd korakom je šlo ng»n-j ter dobiva- v vsakem ¡»arasitu. kateri lenuha- 10 drugo, mirnejšo podobo. Od ri na stroške delavstva, svojega podložništva se je prišlo k tlačan- •gospotla" seveda ni pričakovati, stvu. Se danes so njei^i sledovi vi- Sploh pa. ko bi bilo med našim deti na vseh onih, nad katerih hrb delavstvom malo več treznosti in tih je vihtel valpet svoj bič . . . razuma doseči bi se dalo marsikaj Povprašajte te. ali smo napredo- to zlasti Velja v veliki meri za rja- vali ali nismo. In kdo je to prov- še Slovenske delavce. zročil?! Oni, ki so drvili nepr-sta- Toda med našim delavstvom je v no naprej ne boječi se za groženj; še zelo razširjen tinti brezpotrebni žaljenj in preganjanja. Njihova verski fanatizem na eni in alko kri in njihove misli so tvorile holizem na drugi strani. Seveda, gnojilo zemlji, iz katere rasto se Listu v podporo. Olencoe, Ohio. Jože Orel 20 ct. France «lune Bet. K. Pavšič 5 ct. i Dne 13. junija t. 1. je imelo društvo "Jutranja Zora" št. 54. S. N. P. J. svojo redno sejo, katere so se vdeležili tudi bratje bratskega društva z Neefa. Ker smo se po seji razgovarjali pri bratu Ivanu Kravanju o delavskem položaju smo darovali 4'Proletarcu" $3. Posebej so darovali z besedilom: Doktor Blaž Tavčar 25 ct; ker sem kupil harmoniko po ceni Jože Der-nač 3ct; France Rausher 10et; Ivan Mauri 10 ct; Vencelj Pum pa 10 ct; France Pumpa 25 ct. Hvala vsem. Sygan, Pa. Kdor hoče zastopati delavske interese, mora biti socialističnega mišljenja 25 ct; izvan-redna seja kluba je odločila za ogla« v listu v podporo $5. Frontenac, Kans. And. Podles-nik 25 ct. , Pueblo, Colo, Kari Botista 50 ct ker je Ivanka Pečjak vzorna so-cialistka; Frank Stupan 50 ct, da bi jo posnemale tudi druge; Kari Pogorelec 50 ct, ker socializem napreduje dobro; Mihael Pogorelec 50 ct. ker mu neki list za en dolar na leto dvakrat na teden v hišo prihaja ; Blaž Kirn 25 ct. ker nekemu listu dvakrat na teden tiskarski škrat nagaja; R. Z. 25 ct. Amico, defie^-tfTKMTe-bere. Ivan Pogorela25 ct. ker so ga Rokovnjači okrali. Adolf Lu-lek 25 ct, ker so ga v Denver poslali. — Hvala vsem. z besedo 44 alkoholizem" še ne soglašam z fanatičnimi temperenč-niki nikakor nisem nasprotnik, ako si delavec po napornem dnev- daj državljanske svobode. Brez tega bi ne imeli ustavnih pravic, tiskovnih in zborovalnih svobod, natančno določenega delavskega ških korporaeijskih lordov" — je 11. t. m. potrdil skoro jednoglas- no, da mora znani Sheruianov (4*proti") trustni zakon veljati tudi za delavske unije.Ta zakon je bil gvoječasno sprejet, da kaznuje tiste, kteri se medsebojno družijo v svrho, da gospodarsko uničijo tretjega. Naperjen je bil torej proti trustom, kteri z monopo-liziranjem trgovine in produkcije uničujejo male in neodvisne podjetnike. Toda do danes trustom ni ta zakon skrivil niti lasu na glavi. Kajti kapitalisti imajo v rokah vsa sredstva: denar, sodišča itd. vsled česar jim je vsak zakon ničla, za kterega se toliko zmenijo, kot za lanski sneg. Pač pa so ta zakon že neštetakrat izrabili proti delavskim unijam, češ: delavci se združujejo na škodo kapitalistom, torej so tudi (!) nekakšen trust. To preganjanje organiziranih laveev je bilo doslej protizakonito, kajti omenjeni zakon je bil omejen le na truste; a od sedaj se bo pa vršila persekucija unij zakonitim (!) potom, ker je tako sklenila 44zbornica lordov". Delavcem, kteri tako verno glasujejo za kapitalistične kandidate, se ta krepka zaušnica vsekakor dobro prileže! AMERIŠKI ' LORDI" IN DE LAVSTVO. Zvezini senat. — ki po vsi pravici zasluži ime 44zbornica ameri- Ako si socialist, a se bojiš v javnosti govoriti o socializmu, ja kaj pa si potem T TAJNIKOM SLOV. SOC. KLUBOV. Vsak «IHefcat za prvi jugoslov. roc. kongres mora prinesti vsak s seboj pooblastilo. Pooblastilo naj napiAe tajnik. Podpišeta naj ga j>a tajnik in sodrug, ki j« i^iiHedoval seji, ko je bl izvoljen TleTegat, Pooblastilo naj se glasi enosavna: Slov. soc. klub St. 1. potrdi, da je sodrug N. N. delegat za prvi jugosl. soc. kongres v Ameriki. Slede podpisa in pečat* Preporofam sodr. tajnikom, da vj>o-Stevajo ta naavet in ga izvrše. S soc. jK>zdravom John Petrič. Poziv na vse jugoslovanske socialistične organizacije v Ameriki. Predlogi podpisanega odbora so po splošnem glasovanju sprejeti v celoti, vnledtega sklcujemo Prvi Jugoslovanski Socialistični Kongres v Ameriki. za v nedeljo 3. in j>ondelJek -I. Julija 1910 v Chicago, 111., v Narodni dvorani, 1800 So. Centre Ave. s sledečim dnevnim redom: I. Otvoritev in konstituiranje kongTesa: a) pozdrav medjugoslovanskfga odbora za sklicanje kongresa; b) volitev treh članov za pregled pooblastil; c) volitev petero članov 7.a utrjenje dnevnega reda; d) volitev dveh predsedataljev in Štirih zapisnikarjev. IT. Poročila slovenskega, hrvatskega, bolgarskega in srbskega poslanstva o gibanju in položaju organizacij. I IT. Organizacija Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki: A) referati (poročila) in resolucije: 1. Izseljevanje Jugoslovanov in njih položaj v Ameriki;—poroča sodrug Himitar Ekonomoff. 2. Jugoslovani in delavsko razredno gibanje v Ameriki;—poroča sodrug Milan Glumac-JuriSie. 3. St aliiče ameriškega jugoslovanskega socialističnega gibanja napram jugoslovanski socialni demokraciji v Evropi;—poroča sodrug Blagoje Savifi. B) zaključek o platformi; O) pravila; — poroča sodrug Josip ^ivertnik st. IV*. Zvezina tiskarna; — poroča sodrug Stjepan Zlodi. V. Volitev u|>ravnega in nadzornega odbora Jugoslovanske Socialistične Zveze. VT. Slučajnosti. VII. Razpust kongresa. SploSno glasovanje je nadje odločilo, da se v soboto pred kongresom ob 8 uri zvečer vrSi pred konferenca; da vsaka organizacija zamore poslati največ dva delegata in da vse organizacije pozo vejo svoje člane, da dajo prostovoljni |»risj»evek 7.a pokritje stroškov kongresa. Socialistični klubi, kteri vsled velikih stroškov ne morejo j>oslati delegata na kongres, lahko jmoblastijo zastopnika ktere druge organzacije ali kluba, da jih zastopa na kongresu. Dali bo pa dotični delegat imel toliko glasov kolikor mandatov, o tem odloči Sele kongres. Poživljamo vas torej, da takoj izvolite delegate in naznanite njih imena tajniku tega odbora najzadnje tri dni pred kongresotn. S socialističnim j>ozdravom Mcdjugoslovahski odbor za sklicanje kongresa. <'hicago, 8. juni ja 1910. Slovencem v Chicagi! Slov. soc. klub št. 9 44 Proletarka'' v Chicagi je sklenila na zadnji seji, da se vrši pikcik na Riverside mesto dne 17. julija dne 10. julija, ker ima društvo "Slovenija'' svoj piknik dne 17. julija v So. CbicAgi. Vsopniee za piknik stanejo en dolar za možke in 50c za ženske. Pijača in prigritek prosta. ODBOR Iz delavskega sveta. I f . ^ Delavci te opozarjajo, da raanu're v rudarskem okolišu me-itH Lead, So. Dakota, so se vedno napete med oiulotnimi rudarji in delodajalci. Otfibljite se torej tega kraja. iT— Iz prem^fcarskih krajev, Pen-Dfilvania, prihajajo burna poročila. V Greensburpfu so kompanijs-kc barabe ubile dva štrajkarja. Vsled posredovanja kapitalistov [ je taniošuje zvezino wodiače prepovedalo štrajkujočim premogar-? jem vsako zborovanje in prirejan-j je obhodov po ulicah — ki so javna lasti — samo da ne bi pokazali svoje moči. I — Iz poročila vladnemu oddelku za trgovino in delo je razvidno, da dela v Schwabovih jeklar-nsh v Betlehemu, Pa., 2ti40 delavcev po dvanajst ur na dan, sedem dni v tednu s plaeo po 12 do 14 centov na uro. — Vrhovno državno sodišče v Pennsvlvaniji je izdalo odlok, da je št raj k za zaprto delavnico — zločin. — Severozapadne železnice — Nothern Pacific, CJreat Northern, NortHwestern in Chicago. Milwaukee & St. Paul -— so zadnji •teden odpustile čez 10.000 delavcev, ki so delali na tirih in gTa-dili nove proge. Železniški kralji navajajo sledeče vzroke: stalno naraščajoči davki, prevelike (T!) plače delavcev, predrag rnaterijal itd. Prosperiteta, kajti — fttrajk organiziranih pekov fje v sledečih mestih: New York, N. Y. Chicago, 111., St. Paul, Minn. Hudson County, N. J. New Orleans. La., Pittsburg, Pa. Oklahoma jjXJity, Okla. — P^ajset odstotkov vseh delavcev v predilnicah bombaža na Jugu so otroci izpod 16 leta. Več kot polovica teh malih meadnih sužnjev ne zna pisati niti citati, samo zato, ker — nimajo časa, hoditi v šolo. —Delavske zmage: V Racine Wis. je 200 štrajkujočih mizarjev pridobilo zvišanje plače 50 centov na uro. Organizirani peki v Den-veru, Colo, so si po sedemdnevnem strajku priborili $1 več na teden. "VELIKA DELA" M1STRA ROOSEVELTA. Mister Roosevelt, ex - governor, ex - podpredsednik in ex - vse kterega dolži znani politični štre-ber Hearst, da sanja o imperializmu v Ameriki, je velik "junak". Storil je sledeča "velika" in "junaška" dela: Leta 18i)8 se je vdeležil vojne na Cubi 7. znano četo "divjih jezdecev", in njegov "junaški čin" je bil, da je ustrelil bežečega Span ca v hrbet! Največjega "junaka" se je pa skazal Mister Roosevelt lansko leto v Afriki. Vbil je 17 ži-raf, 8 eeber, 4 gazele, 10 levov, 6 slonov, 5 noaorožeev, 7 povodnjih konjev in 23 glav drugih zveri, Peterim še sam ne ve imena. Slava takemu "junaku"! no toliko pravice v njegovem u-I radu kot vsak klečeplazee, kteri 1 liže prah s Taftovih čevljev. Ako |si pa Ta ft domišlja — kakor si je ! naduti Roosevelt—, da je "nekaj jveČ", da je morda kakšno veli-jčanatvo", kakršne imajo v blaženi Evropi — potem: goodbye republika ! Narava je ustvarila premog in ga podarila materi zemlji. Pre-mog je torej prirodna dedščina vseh ljudi. Premogarji kopljejo premog, in to je vsa veljava, kte-ro ima. Par ljudi si je pa prilastilo —vsled krivičnega družabnega reda- podzemeljske sklade premoga in bojkotiralo ostalo ljudstvo, da ga ne sme rabiti. Ti ljudje niso ustvarili premoga; zato ni-nTujo najmanjše pravice do njega razen ako bi dejanski pomagali pri produkciji istega. Krivični lastniki premoga bojkotujejo delavce, ako zadnji niso zadovoljni z nizko plačo; bojkotujejo ostalo ljudstvo, ako neče plačevati visokih cen za premog. IV se pa premogarji osmelijo bojkotirati lastnike premoga s tem, da ne marajo delati za vsako ceno. ktero jim zadnji dovolijo in da zaštrajkajo — uj! tedaj krivični lastniki pre-mogokopov kličejo nebo. sodišča, šerife in milico na pomoč. Za premoga rje je velika nevarnost, če zahtevajo pravičen delež za svoje mukatrpno delo. A kadar pa lastniki premoga bojkotirajo ljudstvo s tem, da mu odrečejo premog, dokler ljudstvo ne plača tiste cene, kakršne oni zahtevajo, — tedaj je pa to business, zakonita stvar, saj veste! Lopovski kapitalisti, kteri so oropali ljudstvo premoga. imajo vsled neumnih pr^tl privatnega lastništva vse ugodnosti na svoji strani. Oni vedo, da premogarji morajo kenčno sprejeti njih pogoje, ako nečejo poginiti gladu; in oni vedo, da ljudstvo mora plačati, kolikor zahtevajo za premog, ako neče zamrzniti po zimi. What fools these mortals be! Bratska nam "Radnička stra-Iža" piše: Slovaški pop v Westvil-le, 111., je pri neki priliki v cerkvi ¡pobiral denar v neko "sveto" svr-ho. Pripetilo se pa je, da je neki navzoči delavec dal samo 10 centov, kajti — več ni imel. Pop mu je pa jezno vrgel deset ico nazaj rekoč:"iiKer ne daš več. imej pa | še teh deset centov. Kupi si vrv, , pa se obesi!" — Takšna je skromnost današnjih popov. Nesreča je samo, da ie narod še tako ne- 1 7 ' umen, da jim vse verjame. SOCIALIZEM Zvezini senat je sprejel zakon o novih poštnih hranilnicah. Spek^ li so ga republikanci. Še pri zadnjih generalnih volitvah so Taf-tovi pristaši obljubili, da bodo o-snovali postne hranilnice. Pozneje jim je pa bilo žal te obljube; odlašali so dolgo, in sedaj še le, ko je kongres že na razpustu, ukrenili so nekaj, boječi se, da ne ostanejo lažniki. Toda te poštne hranilnice, kakršne določa zakonski načrt, niti z daleč ne odgovarjajo svojemu pravemu namenu. Gotov del denarja, ki ga bodo sprejemale pošte, ima biti po tem novem zakonu naložen v bankah z 2%. Potemtakem bodo imeli od tega podjetja glavno in največjo korist kapitalisti, ne pa ljudstvo, ki upravlja pošto. Ej, kapitalisti, in bankirji, kteri pošiljajo svoje a-gente v kongres, že vedo, kako čuvati svoje privatne interese, med tem ko ljudstvo «pava, spava . . . ne more in ne sme izgubiti svojega razrednega značaja, ker v svo-ijem temelju je zastopnik razlaščencev, ki se bojujejo za nov svet lin novo življenje, ustvarjajoč s 'tem tudi nov nazor o svetu in življenju. Tudi v občini mora nastopati v znamenju preobrata, ki se ima zvršiti z umnim delom, rušeč stare navade in oblike. Neumestno | bi bilo, udajati se iluzijam o vse-; gamogočnosti prihodnje socialne j revolucije. Zanjo je treba predpogojev. Razvoj kapitalizma in po-množitev proletarjata ustvarja boj in kolikor popolnejši je ta razvoj, ¡tolik«» brezobzirnejši bo razredni | boj, v svoji skrajni višini razvan totalna socialna revolucija. Prole-itarijat si mora pripraviti tla pov-| sod, kamor koli sega njegov vpliv, da izvojuje boj proti suženstvu in reakciji. Zato ne sme pozabiti, da je tudi občina ustvarjena na razredni raz-¡liki kapitalistične družbe, ravno tako, kakor država sama. Politiš-ka moč kapitalističnega razreda, ki se zrcali v vsej nagoti v današnji državi, je tudi v občini sredstvo za izrabi je vanje vsega produktivnega. a neposednjočega raz reda. Historična naloga proletari-jata je, da odstrani to politi«ko 'moč, ki je, kakor pravi Marks. ofi-cijelni izraz razredne razlike v državi, deželi in občini. Predsednik Taft je pred kratkim za branil vstop v svoj urad v Beli hiši nekemu kongn sniku, ka-teri ga je nedolgo tega ostro kritiziral, Kaj pa je pravzaprav ta [Taft? Ako je naša republika v re-psniei kakšna republika, potem je ljudstvo suveren ali vladar in Taft je4ogično le hlapec ljudstva, ktero je najelo, da opravlja gotove vrste posel v Beli hiši. In človek, kteri ga graja vsled njegovih nebrojnih napak, ima rav- unijski rudarji, zvesti pripadniki organizacije Western Federation of M ime rs. Delavstvo se drami že povsod. . NA6l ZASTOPNIIKI. Colorado City, Colo: Drag. Pogorel ee. Za Chicago in okolico so naši zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb in Anton Anžiček. Za severno stran Chicaga je: Joe Za-vertnik ml. 44(1 N. Curtis St. La Salle. 111.: John Pucek. Filip (¡odina, za Indianapolis, Ind. in Anton Mesec, Indianapolis Ind. za okolico Severno stran. Zastopnik: Jože Radelj, box 27"), Frontenac, Kam«. Frang Vegel, b. 1114. Girard, Kas. in za Franklin Kans. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans. Nick Vuksinič, Chisholm, Minn, za ta okraj in okolico. Za Minnesoto: Jernej Crnogoj, Box 477 Eveleth, Minn. Anton Sterle, box 344, Gilbert, Minn. Hibbing. Minn.: Frank Hitti. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. John (¡ašperin,. 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. Cleveland, O. Frank Černe in Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Lorain, O. in okolico Frank Vevar. Joe Pajk, za Pennsvlvaninje. Conemaugh, Pa: Frank Podboj Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Toni Mrak za Haekett, Pa., in okolico. Johnstown. Pa.: Math. Gabre-nja. Louis Glažar za Sygan, Pa. in okolico. Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135. Willoek, Pa.: Jakob Dolenc, box 3. . Davis. W. Va.s John Mesojedec, Box 337. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Cumberland, Wyo.: Lozekar Gašper. Hudson. Wyo.: Anton Jalov-can. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick. Za Pueblo. Colo.: Karl Batista. Slov. soc. klub štev. 4. v La Salle, 111. ima svojo redno mesečno sejo dne 26. junija. Dnevni red zelo važen. Voliti bo treba tudi odbornike za državno organizacijo. Vsled velevažnega dnevnega reda je potrebno, da se vsi sodrugi vdeležijo točno redne seje. ' S soc. bratskim pozdravom Val. Potisek, tajnik. Poročilo se glasi, da so delavci v Egiptu letos prvič praznovali mednarodni delavski praznik prvi maj. l*raznovanjc je imelo socialistično lice. Giblje se, giblje tudi v najtemnejših kotih sveta. NA VSE SLOV. SOC. KLUBE V AMERIKI. Vsem slov. soc. klubom priporo ča slov. soc. zveza, da vsak klub odpošlje vsaj enega delegata na prvi jugoslov. §oe. kongres v Chi-eago. Da se vsaj nekoliko razbreme-nijo klubi glede stroškov za delegata, je slov. soc, zveza sklenila na seji dne 18. junija t. 1., da oskrbi slov. soc. delegatom brezplačno hrano in stanovanje za čas kongresa v Chicagi. Vsak delegat mora prinesti s seboj pooblastilo, kterega naj podpišeta tajnik in predsednik seje, ko je bil voljen delegat. Vsak delegat naj nemudoma naznani, po kateri železnici se bo pripeljal v Chicago, da ga bodo sodrngi pričakovali na železniškem peronu in odvedli v njegovo stanovanje. Sodrugi upoštevajte to! Za socializem John Petrič, tajnik zveze 163? W. 22. St. Chicago, 111. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo tako,[. če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expeller." kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, tr» l>H pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.^ K N J I G E v zalogi "Proletarca". Socializem 1 zv................ $ .10 Socialna demokr. in kmet. Ij. 2 zv. .05 Zakaj smo socialisti, 3 zVrT\^ ... .10 Komunistični manifest, 4 zv. ..20 K»io uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................15 Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............35 O konsumnih drnAtvih, 8 zv......10 Kapitalistični razred, 9 zv........15 Nevarni socializem, 10 zv........15 Narodno vprašanje in Slovenci, 11 zv.........................15 Strahovi, 12 zv..................15 Vojna in soc. demokr............15 Primož Trubar in «lov. ljudstvo. . .05 V dobi klerikalizma.............20 Razprave.......................30 Občinski socializem .............35 Francka in drugo...............25 Iz nižin življenja.................50 Moderni socializem...............10 Socialistični katekizem...........10 Džungel ........................1.25 Osnujte si dom v slovenski koloniji, Ako želite posedovati lepo, rodavitno in cfobro farme od 40 akrov ali naprej, tedaj lahko kupite zemljiščč tukoj v na^i slovenski koloniji, četudi je vaš denarni kapital Se majhen. Najsiromas-nejši delavec, oženjen ali samec, si lahko tukaj ustanovi lepo gospodarstvo. Pišite nemudoma vsi za nodror >na poročila. Ne odlašajte! Auresirajte: THE JAMES W. 6000 COMPANY, ASHLAND, WIS. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja | AUfMpALE Srajce izbira |£^JotHIN0 HOUSE v*eh klobukov. $.W.Corner26-&Centra!ParkJve. in cetl. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere naša posebnost SE JEDNA SOCIALISTIČNA ZMAGA. Pri lokalnih volitvah v Jerome. Arizona, je bil pred jednim tednom izvoljen sodrug S. S. Balkard mestnim županom in sodr. John Lyons aldermanom. Republikanci in demokrat je so se skupno na je-dnem ticketu borili proti socialistom, a so žalostno propadli. Prebivalci mesta Jerome so večidel FRANK UDOVIO, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street . pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaja pohištvo, premog, drva in drugo. Oblatite s« pri nietn. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. če rabite express kočl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sla|no stroko ---se oglasite pri---- W. J. BRENN AN, 1132 -1st St. La Salle, III. TELEPHONE 380 ff, Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1937 So. Centre ave., Chicago, 111. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lrn-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. 111. Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj? Saj vet kje, tam kjer je največ zabave. Ali hc ne vei da je največ zabave v GOSTILNI John Košlček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Kadničko Stražo"! I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, DL Ima vedjo zalogo ur, reriiie, nov in lirugih dragotin. Izvrtuje tmdl vmkovrstns {»opravila v tej stroki pe zelo nizki ceni. ObiMite ga! Druitvene regalle, kape, prekoramnloet bandera itd. za slovenska druitva najbolje preekrM Emil Bachman 1710 So. Centre ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! naslanjamo, isdeinjoino rinomtM ilhlpkp DRJlvov®j*OT1 kroju. Unijsko delo; trpeiao in lita* v tajofj imamo tudi rane droge potretottin«, k ep*. aatag dm ji v delokrog opea ve — oblek. Pridite in oglejte si naéo izJoibo Z nets spoitovaaje« DOBREGA FOTOGRAFA Povsod cenijo. Zato pojdite k kteri Izvrstno fotografije« Najboljše delo. Cene zmerne« 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287. USTANOVLJENO IMS. obleke po mer? po *20. *22, *25. gotove obleke po ♦ 10, *12, *14, 515. »♦♦»»♦♦♦♦»oo»»»♦♦»»»♦»♦•ooo»»oo»o Izdelujemo Prodajemo Imamo zal°K° modernih klo- UftlalllU i)ukov v najraznovrstnih bojab. V 72)l0fll 'mani° veliko zalogo srajc, krati £ialU{|l vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča ITini MilMVIf PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI Ifl/llflElI, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (kazAikanjb Varicocele, Hydrocele Ozdravim vsacega, kdo% trpi na Varicoeeli, Btrietnrt. Dalj» ozdravim nalezljivo zastruy;enje, iivčne nezmoinosti, vota. Gazil aem po snegu na celem dalje, hiteč proč .od tega groznega kraja. Črez dva dni pa sem srečal Sebastijana v tržaški prosti Inki, kjer je nosil vreče, tako težke, da so pokale njegova pleča. Ustrašil sem se ga, a on se je zaničlji vo nasmehnil, beseda mu je zastala na ustnicah in obrnil se je proč. EN D A.N. (Spisal M. Areibašev. Poslovenil Jože Zavertnik.) Slov aoc. klub it. 3. v Cone-maugh, Pa. je izvolil nov odbor za prihodnje poslovno leto. Tajnikom j« izvoljen sošt. Štefan Zibrič 30T> Box, Oonemaugh. Pa., blagajnikom sodr. Jakob Kocjan, organizatorjem sodr. Fr Mertak. . . . Mogoče je Arzenjev sanjal vprav to noč o jasnem, eolnčnem jutru, o prozornih in minljivih senea h, ki trepečejo v svoji biserni sreči. Vedno je Kanjal tako, ker so njegovo dušo polnile kakor tiha in nežna godba jaane, krasne in prijetne Klike. Zbudila ga je njegova sestra. In Arzenjev se ji je nasmehnil prijazno, ker ni še mogel ločiti njenega nežnega obraza z velikimi, temnimi očmi od sanjavih, in prozornih «lik, ki jih je gledal v spanju. Ali sestra je zapustila so-bo takoj in je še le med vrati dejala k čudovito previdnim izrazom : 44 Veš, danes ae gotovo nekaj zvršl . . . Ljudje prihajajo in odhajajo . . . Vstani, poglej." . V prsih Arzenjeva se je pojavilo neko neprijetno moreče čuvst-vo. Nakrat se je spomnil ogromnega. velikanskega dela, ki ga je opazil že na vseh straneh in katerega tragična velikost in sirova sila ste ga mučile. In ogromni pomen tega dela je bil /daj visoko nad njegovim življenjem. V njegovi duši se ni pojavil odmev, marveč le nemirno sočutje; najrajše bi zopet legel, si pokril glavo in zopet sanjal krasne sanje, ki so tvorile visoko steno med njegovo osamljeno dušo in sirovi-ini, viharnimi, trdimi in tujimi dogodki. Preti vrati se j«' zopet oglasila setra : "Grozno, strašno! . . ." Sree Arzenjevo se j«* krčilo, kot bi s»» odtrgal«» in tolklo bolestno in zamolklo v jMM^tzumnem nemiru. Odgovoril ni nič in vstal je. Vreme je bilo jasno: v okna je zrlo belo, mrzlo nebo. Dozdevalo se mu je tako mrzlo in belo, kot bi polnilo celo sobo. Arzenjev je pristopil k oknu in gledal na ulico Bila je prazna. Nasproti so stale visoke hiše s črnimi slepimi okni; nad njimi je lob Ibm pri porota n>koa m ohUao