Poitnina platana v gotovini Stev. 159. V Ljubljani, sobota 15. julija 1939 Leto IV Uradni nemški In Italijanski preklici vesti o prepustitvi Trsta Ifemčlji za deset let ugotavljalo: Nemčija lahko dobi Trst za svoje oporišče, če bi to bilo potrebno ftim, 15. jul. o. Italijanski uradni krogi zanikajo vse vesti, ki so se razširile v tujini o desetletnem najemu tržaškega pristanišča od strani Nemčije. Rimski diplomatski krogi te vesti imenujejo fantastične. Italijanska politična javnost poudarja, da je jasno, da so te vesti, ki so se predvsem razširile v Londonu in Parizu, v zvezi z nadaljevanjem nemško-italijanskih pogajanj o podeljevanju sličnih ugodnosti v tržaškem pristanišču Nemčiji, kakor jih je svojčas dala Italija Avstrijk Pogajanja trajajo že dalj časa. Nemčija bo v tržaškem pristanišču predvsem dobila cenejše železniške tarife in znižanje pristaniške pristojbine. Ne bo pa dobila svobodnega pristaniškega^ pasu, še manj pa, da bi tržaško pristanišče prišlo pod nemško oblast in upravo. Berlin, 15. jul. o. Tudi v nemškem zunanjem ministrstvu odločno zavračajo vse vesti, da bi se bili Italija in Nemčija sporazumeli ob prepustitvi tržaškega pristanišča Nemčiji, da bi Nemčija dobila Trst za deset let v najem, tam uredila oporišče za svoje podmor-mce in letala ter gospodarsko in vojaško izkoriščala luko. Po nemških izjavah, so ta poročila o takem sporazumu neumna in vsak rpoTazum o tem odveč, če bo Nemčija ž e 1 e 1 a u p o r a b 1 j a t i Trst kot svoje oporišče, ji je po določilih vojaške zveze med Italijo in N em č i j o treba samo to Rporočiti Italiji, pa ji bo v vseh zahtevah takoj ustreženo. Ta uradni preklic o Trstu priča, da je sporazum glede morebitne uporabe tržaškega pristanišča po nemškem letalstvu in vojni mornarici že bil sklenjen v Milanu. Ob potrebi bo Nemčija dobila tržaško pristanišče za svoje oporišče brez kakih poprejšnjih pogajanj in formalnosti. Sklepi med obiskom voditelja narodnih socialistov v Gdansku pri Hitlerju: Vprašanje Gdanska bo končno rešeno v letu dni Berlin. 14. julija. Uradno obvestilo o sprejemu pokrajinskega voditelja nacionalno socialistične stranke v Gdansku Foersterja ter šefa propagandnega oddelka Zaskeja pri Hitlerju v Berch-tesgadeuu, pravi, da je trajal sprejem 2 in pol uri in da so razpravljali o položaju v Gdansku. Hitler je pooblastil Foersterja in Zaskeja, da sporočita pozdrave »nemškim bratom v svobodnem mestu«. Voditelj narodnih socialistov v Gdansku je Hitlerju poročal o splošnem položaju v mestu. Po nekaterih obvestilih je Foerster prosil Hitlerja, naj dovoli gdanskemu senatu, da izžene iz mesta vse tujce ter utrdi in oboroži Gdansk. Kancler Hitler je po teh obvestilih Foersterju dal zagotovilo, da bo vprašanje Gdanska končno rešeno v enem letu in sicer 8 tremi koraki. 1. Za narodnega socialističnega kongresa v Niirnbergu bo gdanski senat slovesno izjavil, da so vsi državljani v Gdansku Nemci. 2. Senat bo sprejel sklep, da železnice in pristaniške naprave svobodnega mesta prehajajo pod nemško nadzorstvo. 3. Enak sklep bo senat sprejel glede carin. Ti sklepi bodo hkratu poslani v Nemčijo in Poljski, ki bosta po hitlerjevskih načrtih morali samo priznati gotovo dejstvo. Obisk italijanskega zunanjega ministra v Španiji Nobenih novih političnih pogodb ne bo med Španijo in Italijo Madrid, 15. julija, o. O obisku Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Španiji je sno-či izšlo uradno poročilo, ki pravi: Med razgovori italijanskega zunanjega ministra s poglavarjem Španije, generalom Francom in španskim zunanjim ministrom so obravnavali vsa vprašanja, ki neposredno ali posredno zadevajo obe državi. Razgovori so potekali v soglasju in prisrčnosti, kakršno narekuje sodelovanje Italije in Španije v nedavni državljanski vojni. Ugotovili so popolno enotnost v pogledih o bodočem sodelovanju Španije z Italijo in o bodočem razvoju Španskega imperija, ki predstavlja danes v Evropi neizpodbitno stvarnost. To sodelovanje bo koristilo obema državama, napredku evropske omike in miru. Uradno poročilo ne govori o obisku španskega državnega poglavarja v Rimu. Če bo do tega obiska v septembru prišlo, bo general Franco takoj nato obiskal tudi Berlin. V italijanskih političnih krogih pravijo, da so posvetovanja v Španiji dokazala popolno so-friosje med obema državama, bodisi v odločilnih političnih vprašanjih. Jasno in pritrdilno stališče Španije do nemško-italijanske politike se bo po Cianovem obisku najbrž še razločneje pokazalo. Tudi gospodarska posvetovanja so po italijanskih vesteh dala docela zadovoljive uspehe. Ni pa bil pri tej priliki spenjen noben nov politični sporazum ali zveza in se tudi o kaki bodoči taki zvezi niso posvetovali, ker je po italijanskem in španskem mnenju vse to nepotrebno spričo jasno določenih odnošajev med obema državama. —, . piano je danes odpotoval v Vittorio in loleao, kjer bo obiskal razvaline slovite trdnjave Alcazar, nato pa pojde v Madrid, kjer mu bodo " ' »V * . v vseučiliškem mestu. Ciana bo l v Alcazarju sprejel sloviti branilec te trdnjave i general Moscardo Nemci o preseljevanju iz južne Tirolske NmB^ crvM-nziimn Jr'ske‘ ki P°telonska pogajanja za ure' oitev raznih spornih vprašanj na Daljnem vzhodu. . Japonski tisk pripisuje velik pomen tem pogajanjem Listi pravijo, da je današnji dan diplo-fnatični dogodek prve vrste in da je najpomembnejši od japoneko-sovjetskih pogajanj. Pogajanja bedo vplivala na vojno na Kitajskem ter U6odo vzhodne Azije sploh. Listi enodušno zahtevajo od japonske vlade, naj zavzame odločno stališče. Potrebno je, da se protiangleška akcija nadaljuje, ker je treba Anglijo prisiliti, da spremeni svoje stališče glede daljnega Vzhoda. Francija je priznala slovaško državo Pariz, 15. jul. m. Ha vas poroča: Francoski konzul v Bratislavi je včeraj sporočil slovaškemu zunanjemu ministru Durčanskemu, da je Francija dejansko priznala slovaško republiko de faeto. Zaradi tega bo francoski konzulat ostal še dalje v Bratislavi. 15.000 ljudi demonstrira pred angleškim poslaništvom v Tokiu London, 15. julija, m. Iz Tokia poročajo o velikih včerajšnjih protiangleških demonstracijah. Te demonstracije so bile do zdaj največje. Nepregledne množice ljudstva so poskušale v naskoku zavzeti angleško veleposlaništvo. Demonstracij se je udeleževalo najmanj 15.000 ljudi, ki so tri ure poskušali vdreti v notranjost veleposlaništva ter so z raznimi vzkliki sramotili Anglijo. Med drugim 60 vzklikali: »Sto milijonov Japoncev bo zrušilo britanski imperij«. Policijsko ravnateljstvo je pred angleško poslaništvo poslalo 500 oboroženih mož. Preprečili so samo, da množica ni vdrla v veleposlaništvo, niso je pa razgnali. Egiptovski zunanji minister je končal svoje obiske po balkanskih državah Atene, 15. julija. Grška vlada je izdala nasledil0 .urac*no poročilo: Med obiskom v Atenah od F i h r3- m' 'e ^giptski zunanji minister Abdel n'k , •'ahija-paša bil sprejet pri prestolonasled-vlaHo •r ie ime' veS razgovorov s predsednikom ln zunanjim ministrom Metaxom. Ti razgo-trHib P01®*53!' v največji prisrčnosti, ter so po-ter skunn? Fbiatelistvo, ki veže Egipt in Grčijo, slonf Z n« J°’ da se nadaljuje sodelovanje, ki speševati kulturne ?nTn|U ]n “ i5*1' obema državam" :,ar*ke..odn.oS.ale mTed v,;,-a n«, • “"}a- Egi-ptski zunanji minister Ja-EgipL odpotoval včeraj ojioldne iz Aten v Predsednik francoske vlada Daladier je imel pri I 2r v kIte9n0Stl- ob narodnem prazni- ku govor, v katerem je poudarjal moč, slogo in pripravljenost Francije. 65 milijonov kron izrednega kredita za nakup orožja je določila švedska vlada. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal poslanski zbornici in senatu pismo, v katerem prosi, naj zbornici čimprej odločita ali bo zakon o nevtralnosti spremenjen ali ne. Predsednik pravi, da spremembo zahteva sedanji položaj in pa koristi miru na svetu. Angleško poljski vojaški posveti v Varšavi London, 15. jul. o. Snoči je odpotoval v Varšavo vrhovni nadzornik angle&ke pehote, bivši vojaški poveljnik Gibraltarja* general Edmund Iron-side. V Varšavi bo imel p06vetovanj« s poljskim generalnim štabom za sodelovanje med obema vojskama. Njegovo potovanje v Varšavo je dokaz, da Anglija računa z morebitnimi resnimi dogodki in hoče biti v svojimi zaveznicami pripravljena. General Ironside bo pri tej priliki tudi razpravljal o vseh podrobnostih za izvedbo vaj in poletov angleškega letalstva nad poljskim ozemljem. Ti poleti bodo izvedeni po drugem ekupinekem letu angleške letalske tile nad francoskim ozemljem. Angleška letala so prvotno mislila priti na Poljsko po zraku čez Dansko, a je Nemčija sporočila Danski vladi, da bi tak pregled njenega ozemlja smatrala za kršitev danske nevtralnosti in nenapadalne zveze z Nemčijo, ter bi izvajala posledice. Zato bodo angleška letala prepeljali v Gdinjo v ladjami. Vesti 15. julija V Londonu so ro začele seje mednarodne komisije za določanje cen žitu. Seje veljajo vprašanju, kako ustaviti splošno padanje cen ob letošnji obilni žetvi. Mogočen 14. julij v Franciji Pariz, 15. julija, o. Včerajšnje slovesnosti ob francoskem narodnem prazniku, največje po svetovni vojni, so imele višek v veliki vojaški paradi, pri kateri so prvič po »Paradi zmage« leta 1919 sodelovali tudi angleški oddelki. Parada se je začela ob devetih, ko je predsednik republike Lebrun pregledal čete na trgu Etoile. Predsednika republike so pri tem spremljali: maroški sultan Mula j Mohamed, predsednik senata, predsednik poslanske zbornice, predsednik vlade in vojni minister, mornariški, letalski in kolonijski minister, vrhovni poveljnik francoske vojske Gamelin, poveljnik mornarice admiral Darlan, poveljnik letalstva general Vuil-lemin, angleški vojni minister Hore Belislia, poveljnik angleške vojne mornarice admiral Pound, poveljnik letalstva Nevvall in poveljnik vojske Gort. Zatem je predsednik vlade izročil nove zastave francoskim polkom in odlikovanja zaslužnim osebnostim. Pri paradi je sodelovalo vsega skupaj 30:000 mož, nad štiristo letal, 350 oklopnih avtomobilov, tankov in motorjev. Parado je začelo 400 angleških in francoskih letal v zraku, na cesti pa godba republikanske garde, za njo je jezdil vojaški poveljnik Pariza general Billotte, nato so prišli gojenci raznih vojaških šol: Saint Cira, politehnike itd. Med pehoto so prvi korakali angleški oddelki, in sicer mornarji, grenadirska, irska, škotska in waleška garda v pisanih in slikovitih nošah Za njimi je prišla francoska republikanska garda in mobilna garda, peti pionirski polk. 24. in 46. pehotni polk, polk ZuavOv v slikovitih arabskih nošah, dva polka kolonijalne pehote, med njimi 21., ki se je odlikoval v bojih med svetovno vojno na macedonskem bojišču, polk trdnjavske pehote iz Maginotijeve linije, nato polki alžirskih, tuniških, marokanskih, senegalskih, madagaskrskih, indokitajskih strelcev. Viharnega odobravanja stotisočglave množice, ki je gledala parado, je bila deležna tujska legija s svojo zastavo in godbo. Za legijo so korakali francoski planinci, nato pa oddelki vojne mornarice. Za polki letalske pehote je prišlo motorizirano topništvo z nekaj sto enotami, pariški gasilci na 40 avtomobilih, nato pa konjenica, med njo sloviti eskadron iz Saint Cira, republikanska garda, nazadnje pa alžirski in marokan-ski arabski spahiji na konjih. Parada je bila čudovita slika francoske vojne sile in pripravljenosti ter je v ogromnih množicah ljudstva vzbudila navdušenje, kakor ga Pariz od konca svetovne vojne še ni doživel. Parada in ostale slovesnosti ter ljudsko veselje, ki je trajalo v Parizu in po vsej Franciji vso noč, so pokazale, da je Francija letos slavila 14. julija v znamenju narodne sloge, volje do obrambe in izredne vojaške pripravljenosti, kar je močno poroštvo nele zanjo, marveč za mir v Evropi in na svetu sploh. Poljska vlada zavrača vesti nekaterih tujih listov, da bi bil sv. oče Pij XII. poslal osebno pismo predsedniku republike Moscickemu in maršalu Ridzu Smiglemu zaradi Gdanska. Na newyorški svetovni razstavi je guverner francoskega oddelka priredil v proslavo francoskega narodnega praznika slovesno kosilo. Pri kosilu je govoril tudi newyorši župan, ki je dejal, da je iz Amerike sicer prepovedano izvažati orožje in strelivo, toda ni prepovedano izvažati ljubezni med narodi. Ta ljubezen je najboljša vez med Francijo in med Ameriko. V Berlinu se sirijo vesti, da se bo nemški zunanji minister Ribbentrop v kratkem sestal z španskim zunanjim ministrom Jordanom. Več tisoč nemških študentov je prišlo na Češko in na Moravsko, da bodo pomagali pospraviti žetev. Predsednik Združenih držav Roosevelt je po apostolskem delegatu v Washingtonu msgr. Ci-cognianiju poslal sv. očetu sporočilo o tem, s kakšnim zanimanjem in željami spremlja papeževo akcijo za mir. Nad stotisoč ameriških delavcev, zaposlenih pri javnih delih, je začelo stavkati. V Berlinu so včeraj podpisali prve gospodarske sporazume med Nemčijo in med Slovaško. Poljska vlada zavrača vesti, da bi se bila zadnje čase z Nemčijo kaj pogajala glede Gdanska. Predsednik francoske vlade in vojni minister Daladier je včeraj sprejel angleškega veleposlanika Phippsa, za njim pa takoj jugoslovanskega ministra Vojina Djuričiča. Italijanska letalska družba »Ala Littoria« uvaja z današnjim dnem letalsko zvezo med Rimom in Sofijo. Nemški kancler Hitler bo jutri govoril v Mtinche-nu v okviru prireditve »Teden nemške umetnosti«. Govoril bo o nemški kulturi in njenem udejstvovanju pod narodnim socializmom. Dosedanji angleški poslauik v Belgradu R. H. Campbel bo po snočnem uradnem poročilu angleške vlade odpoklican in imenovan za poslanika v Parizu. Dosedanji angleški poslanik v Parizu Phipps pojde v pokoj. Atentat z ročnimi granatami so poskusili enoči neznanci na angleški konzulat v Cingtau. — Smrtne žrtve ni bilo nobene, pač pa je poslopje precej poškodovano. Angleški kralj je odobril imenovanje Leslia Bur-gina ministrom za vojno preskrbo. Italijanski propagandni minister Alfieri je včeraj dospel v Miinchen in imel dolg sestanek z nemškim propagandnim mnistrom dr. Goeb-belsom. Poljski maršal Ridz Smigly bo imel 6. avgusta v Krakovu velik politični govor. To bo po štirih letih prvič, da bo ta preskušeni vojak govoril poljskim množicam. Angleški politik Lloyd George je imel včeraj govor, v katerem je branil versajsko mirovno pogodbo in njene tvorce, češ da so hoteli Evropi s to pogodbo ustvariti boljšo bodočnost. Lloyd George je bil na mirovni konferenci tisti državnik, ki je s svojim nasprotovanjem do francoskih zahtev silno omilil kazenska določila za Nemčijo ter mnogo škodil poljskim koristim. Italijanske oblasti so prepovedale vsak potniški promet na južnem Tirolskem, razen tranzitnega prometa. Tuji potniki se tam sploh ne smejo ustavljati. Turčija bo z zadnjim angleškim posojilom kupila v Angliji 400 bojnih letal, 4 lahke križarke, 8 torpednih rušilcev in 4 podmornice. Švicarska vlada je zaradi izgona svojih državljanov iz južne Tirolske posredovala v Rimu ter o tem posredovanju, ki ni bilo zadovoljivo, izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da bo mirno, toda odločno branila pravice švicarskih državljanov na Tirolskem, kar ji bo tem lažje, ko živi v Švici 147.000 Italijanov. Vse francosko časopisje poudarja danes veličastno praznovanje včerajšnjega narodnega praznika v Franciji in pravi, da je parada vojske pokazala moč francoskega imperija in silo zveze med Francijo in Anglijo. Listi prinašajo izjavo angleškega vojnega ministra, ki je pri odhodu iz Pariza dejal, da je zveza francoske -dn agleške vojaške sile danes naravna in opravičena. Anglija in Francija sta v poljski sklad za državno obrambo vplačali osem milijonov funtov šter-lingov (dve milijardi din). Ta denar je namenjen izdatkom, ki jih ima Poljska s tem, da vzdržuje že več mesecev milijon mož pod orožjem. Nemški propagandni minister dr. Gocbbels je včeraj napisal obširen članek, v katerem odgovarja na pisma angleškega propagandnega ministrstva Nemcem. Francosko-poljski spornzum o posojilu za poljsko državno hrambo bo podpisan v nekaj dneh, ker je treba premagati še nekatere težkoče. Šport v zadnji minuti V četrti etapi najznamenitejše vsakoletne kolesarske dirke na svetu »Tour de France« je zmagal Franejz Vietto. Vietto je v tej etapi zmagal v takem slogu in s tako imenitnim časom, da so mu športni glosatorji napisali panegirik, v katerem mu dajejo resne šanse za osvojitev prvega mesta na vsej dirki »Tour de France«. 'xiSku*cr?rlc. P'acemenlu čo vedno vodi Fonte-nay, član SC Servanaisa iz Servana pri Brestu. Slede mu dirkači po naslednjem vrstnem redu z dosedanjim časovnim zaostankom: Vietto 2 min. 10 sek., Tassin 2 min. 11 sek., M. Clemens 2 min. 16 sek., Disseaux 3 min. 16 sek, S. Maes 3 min. 40 sek, Vlaemynek 4 min. 1 sek, Galateau 4 min. fl sek., Cosson 4 min. 25 sek, Le Moal 5 min. 22 sek, Mareailou 5 min. 34 sek, Archambaud 5 min. 4-1 sek, Naisse 6 min, 1 sek, Kint 7 min. 24 sek, Lambrichto 7 min. 40 sek, Louviot 8 min. 15 sek, Vervaecke 8 min. 58 sek, Pages 9 min. 1 sek, Ihietard 9 min. 47 sek, Ritserveldt 9 min. 50 sek, Storme 9 min 53 sek, Gallien 10 min. 29 sek, Cloarec 10 min. 36 sek, Mallet 11 min. 10 6ek„ J. Marie 11 min. 24 sek, Perikel 11 min. 41 sek., Passat 12 min. 14 sek, Jelamos 13 min. 6 sek,Vanoverberghe 13 min. 57 sek. Belgijci, ki se vedno veljajo za letošnje velike favorite, te za zdaj drže razmeroma še precej šibko. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 15. julija. Popoldne »e pripravlja 7.a nevihto, veter pa tudi najbolj grozeče oblake zna pravi cm ukrotiti in jih razgnati. Brez dežja ostanemo, nebo «e zjasni in še pred mrakom je kakor bd sploh ves dan ne imelo oblaka. Huda vročina pritiska, davi je ie ob sedmih, ko pravijo, da je najhladnejša dnevna u-ra, kazal termometer več kakor 20 stopinj Celzija. Jutro je biio izredno lepo in jasno. Lovro Matačič Je prišel v Ljubljano Z včerajšnjim jutranjim belgrajskim brzovla-koin se je v Ljubljano pripeljal ravnatelj belgraj-ske opere in svetovnoznani dirigent Lovro Matačič. G. Matačič se je pripeljal v Ljubljano, da bi se dogovoril e sedanjim ravnateljem ljubljanske opere g. Poličem o njegovem morebitnem odhodu v Belgrad, kjer naj bi bil prihodnje leto dirigent na tamkajšnji operi. G. Matačič ostane v Ljubljani do nedelje zvečer, v ponedeljek pa se vrne v Belgrad. Simpatičnega gosta, ki je velik prijatelj Slovencev in odličen Človek, toplo pozdravljamo v našii sredi. Tistim, ki razbijajo spomenike Predzadnjo noč so za lepo umetnost zavzeti neznanci razbili novi spomenik na muzejskem trgu, delo umetnika Franceta Kralja. Spomenik javnosti po svojem slogu ni bil po volji. Toda takih spomenikov je pri nas več. Dozdaj smo sc o takiih spomenikih tepli samo z besedo, ni se pa še /godilo, da bi kateri spomenik bil deležen ponočnega kladiva pijanih tepcev. Ne gre pri tem za Kraljev spomenik, ampak gre za načelo ali naj 1)0 vbod oče spomenikom in kipom, ki kateremu delu javnosti ali kateri od Številnih sovražnih se skupin ceha, namenjena taka usoda. To je zelo nevaren začetek. Kaij, če se bodo kaki ponočnjaki spomnili, da jim recimo niso všeč razni stebri, konji ali nasajene glave pred Matico ali kakim jugoslov. Trubar, Prešeren ali Cankar? Vse obsodbe so zaradi tega vredni ne samo pijani tepci, marveč tudi tisti, ki so na tako dejanje hujskali posredno ali neposredno z besedo in-sliko. Med temi je bilo prvo »Jutro«, ki že precej časa vodi boj proti omenjenemu umetniku in je o spomeniku ter o razdejanju prineslo dozdaj vsega skupaj fiest slik in tri dolge smešilne članke. Ce gledamo na to, koliko umetnin vseh slogov in vseh materialov je danes javnosti »v£eč<, bomo prišli do zelo poraznega razultata. Kaj če si bo tista javnost, ki jo vzgajajo elementi k la »Jutro«, začela vedno in ob vsaki priliki dajati nad nevšečnimi umetnanami duška s kladivom in nožem? Kulturnost naše javnosti se je dozdaj k sreči kazala vedno v tem, da je znala dostojanstveno prenašati tudi norosti in neokusnosti vseh ^umetnostnih« povo;nih slogov in spake vseh avanturistov. Gorje umetnikom, če bi bilo doslej drugače... Razbitje omenjenega spomenika je zato obžalovanja vreden škandal, čeprav ga zagovarjajo ljudje, ki so sicer ob vsaki priliki pripravljeni braniti »skaženo umetnost«, če mu tako kaže. Motociklist jo Je podrl Neki motociklist je včeraj podil V Jernejevi ulici raznašalko časopisov, Pirtovšek Alojzijo. Pir-tovikova je doibila težje notranje poškodbe. Prav hudo 6e je pri košnji urezal s koso v levo roko posestnikov sin z Brezovice.i; v sušilnico je zlagala opeko v opekarni na Brdu delavka Ivana Zadnikar. Na odru pa je nenadoma izgubila ravnotežje, padla ter se močno potolkla. Delavec pri podjetju »Slokanu«, Jakopin Ivan, ie zlezel na češnjo, pa se mu je odkrhnila veja. Padel je ter si zloanil roko. Dvanajstletna hčerka tovarniškega delavca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, Elza Cegnarjeva, se je po nesreči sunila s škarjami v oko. $e nocoj se bodo pomerili rokoborci Včeraj smo napovedali, kakor da bi bil sooči zadnji večer mednarodnih tekem v rokoborbi. Sami se tega prav gotovo nismo izmislili. Tako so razglasili prireditelji sami, ker so imeli — kakor je snoči izjavil eden od njih — policijsko dovoljenje samo do včeraj, šli pa so naprej ter dobili dovoljenje, da lahko nastopijo še danes v unionski dvorani. In tako bodo nocoj v Unionu spet prav zanimive borbe, saj bo na sporedu odločilna borba za prvo mesto. V tej borbi sc bosta pomerila jugoslovanski prvak Pero Kop in Italijan Nino Equatore. Za tretje in Četrto mesto se bosta borila Poljak Pirnacki in zamorec Ali ban Abdu. Pa tudi drugi boji bodo zanimivi in napeti. Snoči ja bila v unionski dvorani na sporedu najprej takoimenovana »handicip«-borbi. Mrna j* bil šel stavit 600 dinarjev, da bo drugega za drugim položil na hrbet Rusa Kirilova in Slovenca Šot-lerja. Kirilova je res položil in sicer že v 5 minuti, pri Slovencu Sotlarju pa se je opekel, Satler je bil večkrat v hudih ativkah; Mrna je poitajai čedalje bolj jezen, ker je sprevidel, da bo t Sotlerjcm le težko opravil v določenem času. Proti kancu boja, ko 6o napovedovali minuto za minuto, je postajal Mrna čedalje surovejši. Občinstvo je bodrilo Sotlarja, kar je le moglo in znalo, na vsak način bi bilo rado videlo, da bi vzdržal do petnajste minute. Sot-ler ja vzdržal. Kar poleči te ni utegnil vihar navdušenja po dvorani. Vsi »o bili zadovoljni, »smo Mrna se je držal kislo, saj je moral po določilih plačati Sotlerju 300 dinarjev. V drugi tekmi sta sc pomerila jugoslovanski prvak Pero Kop in Poljak Pirnacki. Oba mojstra sta bila dobra. Boj je bil prav zanimiv: zdaj je bil v hudi stiski Kop, zdaj spet Pirnacki. Končno Pa se je le Kopu posrečila nenadna poteza — in že je Pirnacki obležal na hrbtu, Kop pa je bil progla* šen za zmagovalca v 50. minuti in 38. sekundi. Najzanimivejša in najlepša borba v vseh dosedanjih nastopih pa ie bila prav gotovo borba med zamorcem Alijem ben Abdujem ter med Italijanom Ninom Equatorjem. Sele ta dva rokoborca sta občinstvu prikazala rokoborbo kot šport, ki je bogat na tehničnih finesah, na rafinirani iznajdljivosti, na akrobatskih možnostih. Ta boi ie bil v rssnici izredno lep. Včash se je zdelo, da bo Italijan kljub svojemu boljšemu tehničnemu znanju bitko izgubil, bil je že v otmpnih stiskah. Drugič pa je 6pet vse kazalo, da zamorec ne bo vzdržal in da bo na vsak način izgubil. Toda oba borca sta se znala tudi iz najbolj kočljivih položajev izmotati z neverjetno spretnostjo. Oba borca odlikuje kolosalen refleks, človek bi dejal, da skoraj že vnaprej zavohata, kaj bo nasprotnik ukrenil naslednji hip in česa se bo lotil. Videlo pa se je, da je v Italijanovi borbi neki določen načrt, jasna kontrola in neprimerno večja inteligenca, ki je konec krajev boi tudi odločila. Equatore je za nekaj časa prepustil iniciativo zamorcu; postopal je namenoma taka da bi v zamorcu vzbudil samozavest, ž njo prešemost, pa tudi neprevidnost. In Ali ben Abdu se je na te limance navsezadnje tudi zares ujel. Bliskovita poteza Italijana ga je spravila na tla, na hrbet. Italijan Nino Equatore je bil proglašen za zmagovalca v 63, minuti in 12. sekundi. Equatore se bo — kakor smo že napisali — ipomeril nocoj v odločilni borbi z jugoslovanskim prvakom Perom Kopom. Proslava francoskega praznika Stopetdesetletnico dneva, ob katerem so pariški meščani razrušili pariško ječo Bastillo ter osvobodili jetnike, smo večraj proslavili tudi v našem mestu na prav lep in dostojen način. Ob pol desetih dopoldne se je namestnik francoskega konzula g. Llasera odpeljal 6 tajnikom konzulata prof. g. Detelo pred Napoleonov spomenik. Tam je položil lep venec. Navzoči so bili pri slovesnosti zastopnik banske uprave načelnik g. dr. Trstenjak, za mertna občino Ijubliansko podžupan g. dr. Ravnihar, zastopnik divizijonarja polkovnik g. Germa-tovski, zastopnik francoskega instituta prof. Jaklič ter za francosko kolonijo ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. Julliard. Ko je bila slovesnost pred Napoleonovim spomenikom v kraju, so se prisotni odpeljali pred spomenik našega pesnika Valentina Vodnika. Tudi pred njegov spoms-nik so položili lep šopek. — Ob enajstih dopoldne je bila nato na francoskem konzulatu slovesna recepcija, katere so se udeležili najodličnejši zastopniki vseh naših oblasti, društev in organizacij. Na Barju ogenj kar ne da miru Včeraj popoldne je žena mestnega cestnega delavca Franceta Vidmarja, ki si je s svojim skrbno ob stran zlaganimi prihranki in marljivostjo zgradil v Črni vasi na Barju lično hišico, vlagala v krušno peč hlebce. Nenadoma pa je zaslišala, da je začelo gori nekje nekaj sumljivo sičati in prasketati. Prišlo ji je na misel, da so se bile najbrž v dimniku vnele saje. Ogenj je udaril na podstrešje, kjer so Vidmarjevi imeli spravljeno mrvo. Dim so opazili sosedje, ki so neutegoma prihiteli na pomoč. G. Grčar, šolski upravitelj na Barju pa je brž obvestil ljubljanske gasilce. Ogenj se je razmahnil z neverjetno naglico, kljub temu pa so domači in požrtvovalni sosedje lahko iz hiše še pravi Rdeči križ vabi V zgodovini nastopajo včasih trenutki, ki narodnim organizacijam nalagajo prav posebna dolžnosti. V vrsto teh organizacij spada brez dvoma Rdeči križ, ki deluje v miru in v vojni v blaginjo I trpečega ljudstva Danes je nastopil tak čas, ko si moramo prizadevati, da je naša prva državna človekoljubna ustanova na vse pripravljena. Kaj je Rdeči križ? Na to vprašanje ne moremo primerneje odgovoriti, kaknr z besedami nedavne spomenice holandskega Rdečega križa, iz katere navajamo te lepe misli: »Jaz sem Rdeči križ. Ustanovila me je človeška milosrčnost. Moj namen je dobrota, ljubezen, usmiljenje. Jaz sem angel varuh človeštva. Ne poznam nobenega razločka med plemeni, narodi, verstvi. Sejem samo seme plemenite čednosti — nesebičnosti! Moj smoter je, da napravim ljudi dobre. Moje delo ne pozna počitka. Hodim po svetlobi, ne bojim se teme in ne skrbd me ovire in težave. Odklanjam vojno. Bojevnikom lajšam rane; Prinašam jim tolažbo. Skrbim za padle v vojni. Pomagam ranjenim. Povijam jim rane in blažim Jim bolečine. Pokopavam mrtve junake in varujem njihove grobove. Hodim po vseh domovih. Bivam v bolnišnicah. Nobena nevarnost me ne odvrača pred nalezljivimi boleznimi. Obiskujem bolnike. Pomagam invalidom in tolažim vse druge nesrečnike. Prijatelj sem in dobrotnik vseh narodov. Moja pomoč sega preko morja do najbolj oddaljenih krajev. Pomrfgam vsem narodom, ki so trpeli v vojni. Vsi narodi me spoštujejo. Pod mojo zastavo se zbirajo milijoni ljudi, pripravljeni za vsako žrtev. Varuh sem človečanstva. Moje znamenje je križ. znamenje Odrešenika sveta, simbol ljubezni. Jaz sem Rdeči križ. Pristopite v moje vrste vsi, ki imate dušo in plemenito src«! Tako naj Vam Bog pamaga!« Tako bi mogel delati tudi naš Rdeči križ, če bi se ga oklenil ves narod, da ga naredi za resnično narodno organizacijo. Kaj pričakuje Rdeči križ danes od Tebe? Rdeči križ danes prosi Tebe, prosi mene, prosi vse domoljubne rojake, ki jih ne veže vojaška dolžnost — posebno naše žene in dekleta —, da se priglase pri odboru Rdečega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-račun-sko delo v bolnišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč In drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za ktihanje, pranje, snaženje in službo v skladiščih, za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd. Pridi, vsako dobro delo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno iz ljubezni revežu, airoti, bolniku, ranjencu, beguncu. Priglasi se pri odboru Rdečega križa v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla! Ti, ki moreš Rdeči križ tudi gmotno podpreti, postani njegov redni član in plačuj mesečno za njegove plemenite svrhe po 2 din. Kdor more več žrtvovati, naj nakloni Rdečemu križu prostovoljne prispevke na naš račun štev. 11.862 pri PoStni hranilnici v Ljubljani. Ce nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom BO par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna sredstva! Zato ne odlašaj in stopi v naše vrste, ko Te vabijo naši poverjeniki. Razumevaj vzvišene naloge društva Rdečega križa in pomagaj jih izpolnjevati! Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovati organizaciji, ki deluje v korist vsega naroda! V Ljubljani, junija 1939. Dravski banovinski odbor društva Rdečega krila Kraljevine Jugoslavije. čas odnesli vse, kar se je le dalo. Rešili pa so tudi živino, ki je bila v hlevu tik ob stanovanjski hiši. Na kraju požara so bili prvi ljubljanski poklicni gasilci, za njimi barjanski, nato pa še gasilci prostovoljne gasilske čete v Ljubljani. Ko so gasilci prišli, )e hiša gorela z visokim plamenom, poslopja ni bilo več mogoče rešiti. Ogenj pa so naglo zadušili ter ga omejili, tako da se bližnji kozolec in šupa nista več vnela. Ko je bil požar pogašen, so gasilci iz peči privlekli na dan prav lepo spečene hlebce. Na zahtevo občinstva rokoborbe Se danes I Nepreklicno poslednji!! Kdo bo dobil nagrade?? Nastopijo do odločitve Sottor: lan el; Mrnatski: Alt ben AMu in par, ki vzbuja splošno zanimanje lUMTORE : ROP Ob 21. uri ▼ dvorani kina Union Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti ■►Obrekovana iens< (Kino Matica). izvirni naslov tega filma je »Zenska dela zgodovino«; kdor pa je videl to delo, bo dejal, da je prav za prav vseeno kakšen naslov film nosi —: eden od razpoložljivih je prav gotovo tudi »Obrekovana ženat. Tisti, ki je bil napisal manuekript za to delo, ie pojkušal na majhenm kraju zajeti tdsoč pisanih reči; samemu mu ni bilo jasno, kaj je važno in kaj postransko. Režiser Clarence Brown ki v Ameriki sicer ni slabo zveneče ime in ie’ doslej tudi pri nas postregel z dvemi, tremi prav znosnimi deli. nas tokrat razočara do kraja Zgodba se mu blini in mu uhaja iz pesti kakor euha mivka, dolgočasen je, medel ter pušče odprte zatvor-nice vi6em nelogičnostim v razvoju čustev s pomilovanja vredno širokogrudnoetjo in naivnostjo. Neka mesta, ki so polna in krepka, že vzbujajo v nas vedno znova upanje, da ee bodo stvari zdaj zasukale na boljše — toda ne, spet vee zapada nazaj v omlednost. Libretistu in ž njim do Škarij preobzirnemu Brownu. ee ni posrečilo ne podati elouja močne dobe lz ameriške zgodovine, ne nastopajočih prikazati na dostojen in razumljiv način pod prizmo ameriške družabne širokosti in demokratičnosti (kar tako obupno poskušata), ne prepričljivo predstaviti interesantne, do kraja slabo razu me vane, vitalne, pametne, energične in dobrotljive ženske, zgodbe, ki nam jo v njih kažeta, zvene zares banalno. Ne Joan Crawford, ne Lionel Barrympore, ne Malvyoe Douglas, ne Robert Taylor, ne Franchot Tome ne morejo iz tega, kar jim je bilo predloženo, napraviti več kakor ie v človeških močeh. Sleparska letoviščarja Slovenj Gradec, 15. julija. To dejstvo nam bo pojasnil naslednji primer, ki se je te dni dogodil v našem mestu. Tujska sezona Je na višku. Letoviščarji najrazličnejših stanov prihajajo sem na oddih. Tako je prispela dne 9. t. m. v Slovenjgradec tudi dvojica iz Malu!01^ *n 80 nastanila v gostilni Eiehholzer. Moški, ki je bil legantno oblečen, se je izdajal za mizarskega mojstra iz Maribora, ženska, ki je bila j P1™’ P® *a njegovo ženo. Imenovana sta dva dni bivala v gostilni, se zalagala s pijačo in jedili pospravila sta jih v dveh dneh za 450 din. To sta tudi pošteno plačala, in sicer s 1000 dinarskim bankovcem. Nihče J1* plutji v njiju nepoštenjakovičev, seveda zato tudi nihče ni mogel biti vedno v njuni bližini. Ta dva poklicna sleparja pa sta znala izrabiti vsako minuto. Neopazno sta znala izmakniti iz zaklenjenega predala natakarici Mrakič Faniki gotovine 300 din. Tudi kuharici je kar na lepem zmanjkala lepa črna svilena obleka in 20 din gotovine. Dekli Bricman Lizi pa je zginilo is kovčka 250 din, ves njen prihranek. Natakarica je zapazila še o pravem času tatvino in jo javila na orožniško postajo. Takoj je odšel g. Žlebnik, žand. narednik iz Slovenj Gradca na kolodvor, kjer sta čakala na vlak nič hudega sluteča »letoviščarja«. Kovčke sta poslala že naprej na kolodvor. Ko je zahteval g. Žlebnik, da se legitimirata, se je »gospode razjezil in povedal, da se piše Herič Oskar. Moral sta na tuk. sodišče, kjer se je Izkazalo, da je »gospode brezposeln delavec iz Maribora, »gospac pa njegova priležnira. Seveda sta romala v zapor, ukradene stvari, t. j. denar in obleko so dobile nazaj oškodovanke. V 5 dneh 12 koles ukradenih Ljubljana, 14. julija Ljubljanska policijska uprava ima zadnji čae prav mnogo opravka s kolesarskimi tatvinami. Ni dneva, da ne bi prejela po eno ali več prijav, da je bilo temu in temu tam in tam ukradeno moško kolo. Tatovi so vzeli na piko osobito nova kolesa modernejšega tipa. Za ženska kolesa se ne inte-resirajo. Kolesarski tatovi so postali posebno podjetni od 6. do 11. t. m. V petih dneh so v mestu ukradli 12 koles v skupni vrednosti 11.700 din. Najboljši posel so imeli 6. t. m., ko so odpeljali kar 3 lepa, skoraj nova kolesa. Kolesa so kradli izpred Ljudske kuhinje, Delavskega doma, izpred gostilne Kmet na Gosposvetski cesti, na Emonski cesti iz neke kleti, iz veže davčne uprave na Vodnikovem trgu, iz dvorišča Sv. Krištofa, na Poljanski cesti, na Kodeljevem in izpred cirkusa Medra-na na Tyrševi cesti. Največ koleg je bilo ukradenih pred Ljudsko kuhinjo in Delavskim domom. Vodstvo SK Ljubljane je za prihodnjo nogometno sezono angažiralo najboljšega nogometnega igralca iz južne Srbije Cedomirja fciviča, člana tukajšnjega Gradjanskega. 2ivič bo v najkrajšem času zapustil Prištino in odšel v Ljubljano, kjer bo takoj začel igrati v moštvu SK Ljubljane. Velja predvsem za odličnega srednjega krilca. 17 Skrivnost smrtne megle Oče Sam je naredil dolg obraz, Marionine oči pa so bile polne solz, ko je Devorny jecljaje in v zadregi dejal, da mora v nedeljo nujno obiskati oddaljeno sorodnico — teto Rozalijo v Elmiri. >Pa naj bo, kakor hočeš,< je zamrmral Sam nekoliko razdraženo. »Grofovska teta Rozalija ima seveda prednost. Je bolj pomembna... Se razume... To vidim.< Marion ni rekla ničesar, toda žalostni pogled, s katerim je gledala na Devor-nyja, ga je spravil v zadrego. Neprijeten občutek, kakor da bi izdal in prodal dva ljuba prijatelja, je obšel detektiva, ko je nedeljskega jutra Iz omare potegnil svoj salonski suknjič, ki mu ga je bila Marion očistila in lepo okrtačila. Stanovanje je bilo tiho in zapuščeno, — obadva sta že ob prvi jutranji zori vstala in odšla. Marion je zanj pripravila skodelico hladne kave in namazala dva koščka kruha z naslom. Zraven je ležal listič, ki je bil pisan z nekoliko okornimi črkami: >Dober tek, grof,< je bral Devorny. Ta pozornost male delavske deklice ga je spet razveselila. Nenadoma se je moral zasmejati: prvikrat se mu je vsilila zavest, da je bil prav za prav na najboljši poti, da se zaljubi v to, nekoliko preprosto deklico, ki pa je prav materinsko skrbela zanj. Vožnja v New York je pretekla brez posebnih dogodkov. Le nekajkrat se je Devornyiu zadelo, da ga nekdo opazuje, pa je zmerom spet prišel do prepričanja, da se je varal. Če je natančneje pogledal, so bili obrazi ljudi, ki so vzbudili njegov sum, po vreti brezbrižni in brezizrazni. Proti desetim zvečer je vlak zapeljal v New York. De- vorny, čigar stanovanje je bilo oddaljeno od postaje komaj pol ure, ni najel taksija, temveč io je udaril peš. Če bi ga pa vendar kdo zasledoval, bi bila njegova naloga otežkočena s tem, da je stopal v tesne in prazne ulice. Večkrat se je ozrl nazaj: ne, noben zasledovalec mu ni bil za petami. Sedaj je prispel do svoje hiše. Neslišno je s ključi odprl hišna vrata in se splazil v temi po stopnjicali navzgor. Ni bil popolnoma prepričan, če se mu bo posrečila namera, da se bo neopazno splazil v stanovanje in spet iz njega. Želel se je Izogniti snidenju s pravim grofom Kenntlburyjem, če se bo le dalo. Pa tudi Alfonso... Boljše bo, če ga Alfonso ne bo videl. Sicer bodo spet deževali očitki in tarnanje. Srce mu je močno udarjalo, ko je stal pred vrati svojega •tanovanja in prisluškoval. Vse je bilo tiho... Ta hip pa so s« stopnice nenadoma razsvetlile in od nekod so odmevali glasovi... Hlastno je vtaknil ključe v ključavnico... Glasovi in koraki so se bližali. In sedaj so ključi prijeli! Skoro neslišno je Devorny odprl in zaprl vrata. Sedaj se je nahajal v predsobi svojega stanovanja. Od tukaj so vodila vrata v jedilnico, druga pa v njegovo delovno sobo. Skozi vrata v Jedilnico je silil medel pramen luči ter pritajeno mrmranje. Devorny je pogledal skozi špranjo ob vratih. Njegovemu pogledu se je nudila svojevrstna slika: na otomani je ležal z zaprtimi vekami ln z gorečo cigareto med prsti — grof. Zraven je zleknjen na naslonjaču počival Alfonso. Eno roko je stegoval v zrak kot bi prisegal, v drugi pa je držal debelo cigaro z zelenim ovojem. Devorny se je zasmejal: brez dvoma je Izvirala cigara iz njegove škatle, ki Bi jo je bil pripravil za posebne namene. Po vsej verjetnosti ga ni bilo v svetem pismu najti izreka, ki bi prepovedal kajenje tujih cigari >In deževalo je, sire, je pripovedoval Alfonso s povzdignjenim glasom. >DeŽevalo je štirideset dni in štirideset noči nepretrgoma. Lahko si mislite, kako je izgledala zemlja... Strašno, zares strašno... Vse je bilo v zastoju. Trgovina in življenje... Ljudje so umirali kakor muhe. če so hoteli ali ne, umrli so! Končno se je strnilo v«e življeije, kar ga je preostalo — bedni ostanek — na Noetovi barki, katere gradnja vas je preje tako dolgočasila, sir!« >Vsa ta zgodba se mi je priskutila, Alfonso«, je dejal zaspano. »Pripoveduj rajši o svatbi v Kani Galileji. Pa prinesi spet merico vina, eicer tega čudeža ne bom razumel.« »Kanigalilejsko svatbo sva že včeraj zadosti temeljito predelala, sir,« ga je zavrnil njegov učenik. >Vam je smisel te zgodbe tudi sicer jasen, če vam pa vesoljni potop ne prija, vam lahko tudi kaj drugega... Morda o Bileamu in o oslici, ki je znala govoriti?« >Ne, ne«, se je grof utrujeno branil. »Oslice, ki znajo govoriti, poznam že predobro. Povej mi pa: piva menda takrat sploh niso pili?« »Ne, mislim, da te brozge takrat še niso mogli piti. Kako je bilo z Mojzesom, Faraonom in nadlogo kobilic, sir.« »Rajši ne, Alfonso. Nikoli me ni zanimalo poljedelstvo. Kaj vendar ne obstoji neka zgodba o Baltazarju, ki je pil iz zlatih čaš dragoceno vino?« »O kralju Balzacarju in njegovih tisoč orjakih menda mislite sir? Drži, tega še nisva. Torej dobro. Zgodba se odigrava kmalu potem, ko je kralj Nebukadnezar znorel in jedel travo.« »Stoj, Alfonso!« ga je prekinil grof. »Najprej, da 6e bova boljše razumela, nekaj meric vina, sicer tvojemu pripovedovanju ne bom mogel slediti. Zlatim kupam se lahko kar odpoveva ...« Od tu in tam Snoči j« imel občinski odbor belgrajsko »Mine svojo sejo- Na njej so- bili odobreni zaključni račurti za preračunsko leto 1937-38. Za to leto so bili v preračunu določeni zneski skupno 328.9 rni-lij. din. Dejansko so pa občinski dohodki znašali 339 milij. din. Tako je belgrajska mestna občina dosegla euficit približno 10 milijonov dinarjev ter danes na ta način nima več letečih dolgov. Glavni odltar m novo veliko sarajevsko cerkev je podaril papež Pij XII. Imenovano cerkev grade že več let. Letos bo dograjena in posvečena. Zunanjščina je obložena s hercegovskim marmorjem. na prošnjo nadškofa dr. Šariča jo tudi papež dal svoj prispevek za cerkev in sicer je nakazal 1300 dolarjev za postavitev glavnega oltarja. Manifestacija, ki so jo v Zagrebu la preslftvo rojstnega dne dr. Vladka Mafcka, no zelo slovesna. Kakor poročajo časopisi, se le ™ sedaj prijavilo že 70.000 kmetov iz blifeje in dalj- ans*: -srA'«S'tšs izvršil spet nadškof dr. Stepinac. Po teh svečanostih se bo razvil skozi Zagreb sprevod, v ka^rem bo po računih prirediteljev stopalo nad lOO.uuu ljudi. Dr. Maček bo gledal sprevod z balkona Gospodarske sloge. Proslav se bodo udeležila vsa hrvatska društva, ki dajo kaj na hrvatsko ime. Med pomorščaki In lastniki trgovskih ladij še ni prišlo do sporazuma za sklenitev nove kol sk-tivne pogodbe. Pogajanja se ne v*w5» Sph£ temveč v Zagrebu. V imenu pomorščakov se po gaja predsednik hrvatske delavske *vieze Pečnik. L-i 7jiht^vnio polcK ureditve rnezdne^s 5£Sk’„23rtSSJU *wi. častnikov in radiotelegrafistov v kolektivno pogodbo. Proti sečnji slavonskih gozdov so se začele oglašati slavonske občine. Premožni industnjci so lastniki večjega dela gozdov, v katerih sekajo les za industrijo in izvoz. Nič nenavadnega ni, če ti ljudje brezsrčno in neusmiljeno izsekavajo gozd, ne da bi se brigali za sajenje mladega drevja. Uvedli so celo to navado, da gozd popolnoma izsekajo, nakar prodajo zemljišče kmetom za obdelavo. Pri tem delajo industrijci krasne zaslužke. Kmetom namreč prodajajo izsekane dele tako drago, da pokrijejo vso svojo kupnino za gozd. Potemtakem so dobili les, ki so ga izsekali, čisto zastonj. Iz teh in drugih razlogov so začeli Slavonci opozarjati oblasti, naj poskrbe, da bodo lastniki bolj obzirni do gozdov. Vajenci so stopili v stavko pri tovarni pohi-žtva »Visung« v Belgradu. Mladi dečki, ki so jih v podjetju brezsrčno izrabljali, so se nazadnje dogovorili, da bodo stopili v stavko in na ta način opozorili svet na krivice, ki se jim gode. Kar 52 dečkov je prišlo prosit na Delavsko zbornico, naj pošlje komisijo, ki se bo prepričala o trdem življenju vajencev v tovarni. Komisija je res prišla in pregledala stanovanja za vajence. V treh malih sobah so slanov^U vsi vajenci, torej po 15—20 mali sobici,, Slanmjače s0 jim postavili kar v tri nadstropja. Tudi hrana ni bila taka, kot W Jo tovarnar moral,-go- predpisih dajati. Komisija je ugotovila, da so.,imoli. vajenci prav, čeprav se je gospodar znal na vse pretege izvijati, češ da so otroci razvajeni, leni in podobno. Obenem je bilo ugotovljeno, da je bilo v tovarni 52 vajencev, pa samo 20 pomočnikov, čeprav pravi obrtni zakon, da sme imeti mojster na vsakega pomočnika le po enega vajenca. Sklepanje mešanih zakonov med muslimani In drugoverci skuša omejiti muslimanska verska zajednica. Pred nekaj meseci je muslimanski verski poglavar izdal odredbo, v kateri pravi, da muslimanska verska zajednica ne bo priznala nobenega mešanega zakona. Zdaj pa je izdal pojasnuo, da bo verska zajednica priznala le Se tiste mešane zakone, ki so bili sklenjeni pred objavo omenjenega odloka. Za nove mešane zakone pa mora dajati dovoljenje sani reis al ulema. V prepričanju, da mu je mati umrla, sc je šel obesit 14 letni vajenec Petar Šulgoj iz Bačke Topole. Marija Šulgoj jo doma kosila travo. Po nesreči se je pa usekala, da ji je iz noge začela ♦eči kri. Zaradi izgube prevelike količine krvi «e je onesvestila in obležala na dvorišču. Ko je prišel ein domov in zagledal mater v krvi in nezavestno, je bil prepričan, da je umrla. To ga je tako potrlo, da je vzel vrv in se šel na podstrešje obesit. Kmalu nato pa se je mati preoudila in stopila na podstrešje po seno. Tam je žena vsa prestrašena zagledala sina, ki je visel. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je fant že umrl. Račun o svojem delu med hrvatskim kmetskim ljudstvom je položila Gospodarska sloga. Ta hrvatska zadružna organizacija deluje šele nekaj let, vendar pa se je med ljudstvom že dobro ukoreninila. Svoje podružnice ima že v 38i2 občinah. Najboljše je organiziran okraj karlovški, ki ima 122 krajevnih poverjeništev ter 5200 članov. Gospodarska sloga bo v nadaljnjem delu skušala urediti delovne razmere poljedelskih delavcev, podpirala bo ustanovitev mlekarn in sirarn, zlasti pa bo povečala število skladišč za poljedelske proizvode v večjih mestih. Do sedaj obstoji tako skladišče edinole v Zagrebu. Zdravniško službo v zavodih Osrednjega ura da za zavarovanje delavcev so končno vendarle preuredili. Včeraj je bila v Zagrebu seja ravnateljstva Osrednjega urada, na kateri je bil Prejet predlog posebne komisije za ureditev Js<3 - ške službe. Odslej bo nastavljen na vsakih do 1000 članov {>o en zdravnik. Nikjer pa ne bo mogei noben zdravnik zdraviti ved kakor 1400 zavarovancev. V krajih, kjer je 5000 zavarovancev, sme ^•tretjina zdravnikov specialistov, v krajih s lo.OOO zavarovanci pa sme biti specialistov kar polovica zdravnikov. Velika mesta kot Belgrad, Zagreb in Ljubljana, pa smejo imeti poleg predpisanega Števila zdravnikov in specialistov že posebno število specialistov z ozirom na kvoto članstva okolnih uradov, da se s tem razbremene preveč obiskane ambulante. Poleg tega dobe po novi pogodbi zdravniki tudi dravinjske doklade in nekatere druge doklade. Gozdnega čuvaja so ubili in ga nat« sežgali kmetje iz vasi Barambolsko selo pri Gjevgjellji. Za čuvajem Stankovičem je že pred 14 meseci izginila sled. Pred nekaj dnevi pa so orožniki čisto po naključju našli v gozdu okostje človeka, ki je bilo ožgano. Preiskava je dognala, da je to okostje izginulega gozdnega čuvaja, katerega so ubili kmteje, ko jih je zalotil pri sečnji v tujem gozdu. Orožniki so prijeli Sest kmetov, ki so zločina ofiumljeni. in jih zaprti Seja celjskega mestnega sveta Gradnja palače OUZD zagotovljena, le zasebniki s svojimi pretiranimi zahtevami ovirajo začetek gradnje Celje, 15. julija. Snoči je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva pod predsedstvom župana g. dr. Vor-šiča Alojzija redna plenarna seja, katere se je udeležil tudi zastopnik bana, okrajni podnačelnik dr. France Hartman. Župan je po odobritvi zapisnika zadnje seje poročal, da je bila celjska mestna občina sprejeta na anketi avtonomnih mest v Belgradu kot članica Zveze avtonomnih mest. Nato je poročal, da je celjska mestna občina intervenirala pri železniški direkciji, da se čim prej na-rede prepotrebne zapornice v prelazu v Medlogu. Če ta intervencija ne bi zadostila, bo celjska mestna občina intervenirala pri ministrstvu. Na interpelacijo posameznih mestnih svetnikov na zadnji občinski seji je predsednik zagotovil, da se bo hodnik v Gaberju, za katerega je predvidenih v proračunu 100.000 din, v kratkem začel graditi. Okrajno glavarstvo v Šmarju je poslalo mestnemu svetu spomenico, katero je mestni svet sprejel zaradi važnosti že na današnji seji. Gre namreč za spremembo voznega reda na železnici, in sicer, da bi se zopet upostavil zimski vozni red, kajti z novim voznim redom so prizadeti potniki šmarskega okraja, ki morajo čakati eno uro v Gro-belnem. Poročilo finančnega odbora je podal finančni referent in mestni svetnik g. ravn. cernelč Oskar. Za polstabilni most v Komenskega ulici, s katerim bi se ta ulica odprla prometu, se odobri 65.000 dinarjev. Cinkarni se dovoli zasutje stare Voglajne, ta pa izvrši to brezplačno. Za zaposlitev brezposelnih se bodo pričela dela v nereguliranem delu Koprivnice od bivše mestne meje do Westno-vega posestva na Sp. Dobravi. Na podlagi zakupne pogodbe z dne 11. julija 1934 v zvezi s sklepom mestnega sveta z dne 31. januarja 1935 velja zakupna pogodba glede Glazije 50 let. Ta prostor imata v zakupu društvo Sokol in SK Celje. To zemljišče je določeno za gradnjo nove justične palače. V osnutku menjalne pogodbe, ki se je napravila v zvezi z gradnjo justične palače med pravosodno upravo in mestno občino, je vsebovana tudi obveza mestne občine proti pravosodnemu erarju, da uredi najkasneje v treh mesecih po odobritvi osnutka menjalne pogodbe zakupno razmerje z društvima Sokol in SK Celjem tako, da ne bo oviran pričetek gradnje nove justične palače. Zaradi tega je potrebno, da se določi in uredi društvu Sokol nov prostor in telovadišče, SK Celju pa novo igrišče. Mestni svet je sklenil, da se finančni, gospodarski in personalni odbor pooblaste, da se proti naknadni odobritvi mestnega sveta pogode glede ureditve novega športnega igrišča s Sokolskim društvom in SK Celjem. Kakor smo zvedeli, bosta dobila športni klub in Sokol nove športne prostore na Sp. Lanovžu med Tkalsko ulico in železnico. Nato je bil sprejet obračun gradnje Delavskega doma, ki znaša 2,916.000 din. Mestni svet je na današnji seji odobril naslednje podpore: Umetniškemu klubu v Mariboru 1000 din, CKD 1000 din. Prirodoslovnemu društvu v Ljubljani 300 din, LKB v Celju za proslavo zavzetja Črne izredno podporo 1000 din, Zvezi bojevnikov v Ljubljani 300 din. Prosvetnemu društvu v Mozlju na Kočevskem 300 din in Mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja 1000 din. Več drugih prošenj je bilo odklonjenih. Za gospodarski odbor je poročal referent mestni svetnik inž. Dolinar. Za popravilo občinske ceste I. reda v Zg. Košnico v odcepu od državne ceste Celje—Laško se odobri znesek 10.575 din. Vincencijevi konferenci v Celju, ki je vložila prošnjo na mestni svet, da bi se ji dovolila bivša mestna ubožnica, se ne ugodi iz razlogov, ker so v teh prostorih na stanovanju reveži, katerih mestna občina^ ne more vreči iz stanovanj. Mestni svetnik g. Gologranc Konrad je nato poročal za občinska podjetja. Okrog 20 posestnikov ob Cesti na Dobravo je prosilo, da jim mestna občina namesti tri nove električne svetilke, in sicer pri Jazbinšku, Pod klancem, pri Vrunču in pri Dolencu. Zaenkrat se bo namestila le ena svetilka pri Jazbinšku. .. Posebno obširno poročilo je imel na današnji seji referent gradbenega odbora, mestni svetnik g. fazarinc Anton. Najprej je poročal o sodobni ureditvi banovinske ceste Celje—čret z ozirom na tlakovanje. Vodnikove ulice. Gradt je pristal, da bo odstopil po načrtu potrebni del stavbe in zem- Športne vesti Mitič je z lahkoto premagal Kukuljeviča. Včeraj se je začel v Zagrebu turnir naših najboljših teniških igralcev, pri katerem pa ne sodeluje Punčec, ki je bolan. Včeraj sta se srečala Mitič in Kukuljevič — torej igralca, o katerih je bilo že veliko debate, kdo je boljši in kdo naj bi zastopal Jugoslavijo v igri proti nemški reprezentanci. Na splošno presenečenje vsega občinstva, ki je bilo bolj naklonjeno Kukuljeviču, pa je zmagal Mitič v treh setih z 6:4, 6:4, 6:2. Hrvatski športniki čestitajo dr. Mačku. Včeraj ob petih popoldne so hrvatski športniki priredili na čast šestdesetletnega rojstnega dne in godu svojega narodnega voditelja dr. Mačka štafetni tek iz Zagreba na Mačkovo pos“estvo v Kupincu. Start za ta štafetni tek iz Zagreba v Kupinec je bil včeraj popoldne pred Narodnim gledališčem v Zagrebu v prisotnosti številnega občinstva in športnikov, ki so navdušeno pozdravili prvega tekača, ki je nesel četistke dr. Mačku. * Jutrišnji športni spored v Ljubljani in v Slo-v®niji je izredno pester in bogat. Slovenski športniki se bodo jutri preizkušali na vseh poljih. V Ljubljani imamo na Stadionu prvi del atlet-državnega prvenstva. Na sporedu so naslednje discipline: hoja na 30 km, deseteroboj, tek na ^rekami, balkanska štafeta (800X400X 0X1X100 m), tek na 3000 m preko naravnih ovir (steepie-chase) in maratonski tek. Danes se začne sporedi ob 15 80, jutri pa ob 16. Na igrišču SK Ljubljane ho jutri popoldne uf?® ZS .slovenski pokal med našim ligašem SK Ljubljano in prvakom Ljubljanske nogometne podzveze inaK Mariborom. Povračilna tekma pa bo prihodnjo nedeljo v Mariboru. Na igrišču Ilirije pa bo v proslavo petletnice STK Most nadaljevanje pokalnega turnirja. Spored je takle: ob 9. Mars : Grafika, oh 10.30 Svoboda : Moste. I opoldne ob 15.30 oba premaganca dopoldanskih tekem; ob 17. igrajo »stari kanoni« Marsa In Most; ob 18. pa zmagovalca dopoldanskih tekem. Pester športni spored imajo tudi Jeseničani v okviru X. športnega dne v izvedbi SK Bratstva. Pri tem športnem dnevu nastopijo nogometaši, atleti in boksarji. Spored je izredno velik in se začne že danes popoldne in traja jutri ves dan. Ijišče za pavšalno odškodnino 200.000 din, tako da bi bila mogoča končna razširitev ulice na 12 m skupne širine. Hodniki in cestišče v Vodnikovi ulici bi stali skupno 626.000 din. Kanalizacija ulice same bi veljala 101.000 din, hodniki 207.000 din. Stroške za cestišče bodo krili: eno tretjino dravska banovina, eno tretjino okrajni cestni odbor in eno tretjino celjska mestna občina. Na vsakega bi prišlo 139.444 din. Celjska mestna občina bi plačala torej 139.444 din za cestišče, dalje celo kanalizacijo 101.679 din, obenem pa bi morala zgraditi hodnik ob meščanski šoli, ki bi znašal 25.000 din. Mejaši plačajo po § 123 gradbenega zakona za napravo hodnikov 182.745 din, za odkup hiše Gradt pa bo potrebnih 200.000 din. V izrednem proračunu je za kritje stroškov Vodnikove ulice predvidenih 200.000 din, Nekrit primanjkljaj znaša torej 241.123 din, stvarno hi znašal primanjkljaj skupno po vsej verjetnosti 441.123 din. Celjski mestni svet je sklenil, da bo mestna občina kupila za pavšalno ceno 200.000 din Gradtovo hišo z vrtom, da se razpiše komisijski ogled in izdela načrt ter izvrši kanalizacija Vodnikove ulice v celoti do gledališča od Kralja Petra ceste. Nato je g. Fazarinc predlagal, da se sprejme nov načrt OUZD za gradnjo nove palače v Celiu. Mestni svet je sprejel predlog OUZD in dovolil gradnjo palače z dvema nadstropjema. OUZD je sam napravil načrt za zgradnjo, ta načrt pa jo zavrgel šefzdravnik, ker bi bila po tem načrtu čakalnica preozka in pretemna. Ker se na tem mestu ne more dobiti več prostora, je OUZD vložil proti sklepu mestnega sveta pritožbo s prošnjo, da se dovoli OUZD zazidati celo vrtno parcelo z 8 m širokim in 4 m visokim podvozom. Celjski mestni svet je tudi temu ugodil ter dovolil gradnjo po novem načrtu, pridržal pa si je pravico vknjižbe nad podvozom, ki bi ga morda rabil za prevoz. Mestni svetnik g. Šmlgovec se je oglasil k besedi in opozoril, da je kljub temu gradnja nove palače zadela na nove težkoče, kajti nova palača bi segala preko črte, ki jo zabranjuje servitutna pravica, vknjižena na hiši g. Dolžana. To hišo je g. Dolžan kupil in ima po gradbenem zakonu iz leta 1894 servitutno vknjiženo pravico, da smejo graditi kakšno poslopje le 6 m od njegove hiše in ne višje, kakor je njegova hiša. G. šmlgovec je predlagal, da se poskrbi v bodoče, da se take servitutne pravice razlaste. Ker zahteva g. Dolžan baje za hišo okrog 600.000 din, je verjetno, da bo to gradnjo nove palače zavleklo. K besedi se je oglasil še mestni svetnik gosp. Fazarinc Anton, ki je pribil, da vsa krivda leži na nerazumevanju vodstva SUZOR-ja, ki je odklonil brezplačno krasno mesto, ki ga je nudila celjska mestna občina poleg Delavskega doma za gradnjo palače OUZD. Posebna točka današnje seje je bilo poročilo predsednika mestnega avtobusnega podjetja gosp. Antona Fazarinca. G. Fazarinc je najprej podal bilanco podjetja za leto 1938-39, ki izkazuje 1 milijon 787.310.78 din aktiv in prav toliko pasiv. Nato je poročal o avtobusnem podjetju in njegovem napredku ob 10 letnici njegovega obstoja. Iz vsega poročila smo razvideli, da se je upravni odbor s predsednikom gosp. Fazarincem na čelu mnogo prizadeval ter dosegel, da je postalo avtobusno podjetje mesta Celja za Celje zelo koristna ustanova, da je povsem sanirano in da donaša celjski mestni občini tudi direktne koristi. Predsednik celjske mestne občine se je zahvalil gosp. Fazarincu za poročilo in za požrtvovalno delo. Sledila je tajna seja. Priprave za razstavo slovenske obrti ki bo v dneh 6. do 16. oktobra t. 1. v Ljubljani, so v polnem razmahu. Razstavni odbor je prejel obvestilo dvorne pisarne, da je pokroviteljstvo nad razstavo sprejel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Udeležba. Jubilejne razstave se more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne obrtniške proizvodnje, ki jih posebna ocenjevalna komisija pripusti na razstavo. Razdelitev blagovnih skupin: 1. gradbena obrt; 2. oblačilna stroka in tapetništvo; 3. lesna in sorodne obrti, glasbila; 4. kovinska obrt, elektrotehnika, poljedelski stroji; 5. umetna obrt, aranžerstvo; 6. keramika; 7. služnostne obrti; 8. galanterija; 9. živilska obrt; 10. grafična obrt, fotografija; 11. oddelek zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI; 12. obrtno šolstvo; 13. obrtna literatura. Razstavi oblačilne stroke bo priključena posebna prireditev modne revije, razstavi živilske obrti pa posebna kulinarična razstava, ki v Ljubljani že dlje časa ni bila prirejena. Ugodnosti. Vsi razstavljalci in obiskovalci razstave bodo deležni četrtinske vožnje po železnici in znižane vožnje po parnikih, skratka vseh ugodnosti, ki jih nudi tudi prireditev ljubljanskega velesejma. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavljalcem, je dovoljena polovična vožnja. Značaj razstave. Ministrstvo za trgovino In industrijo je priznalo »Razstavo slovenske obrti« kot uradno priznano razstavo v smislu § 94. Pravilnika za izvedbo Zakona o zaščiti industrijske svojine in je s tem vsem predmetom industrijske svojine priznana zaščita na podstavi § 160. Zakona o zaščiti industrijske svojine. Razstavni plakat. — Razstavni odbor je razpisal posebne nagrade za osnutke razstavnega plakata. Po pregledu in oceni prejetih osnutkov je odbor sklenil, da 1. razpisane nagrade ne podeli, 2. nagrado v znesku 800 din je prejel g. Trpin za osnutek z geslom »Kovač«, 3. nagrado v znesku 300 din pa g. Kocjančič za osnutek z geslom »Simboli«. Na podlagi sklepa odbora je bil odkupljen osnutek z geslom »Obrt« arh. Glanza. Poziv vsemu slovenskemu obrtništvu. Ker se je približal čas, da se vsi prizadeti odločijo, če hočejo svoje predmete razstaviti na jubilejni razstavi in ker se je temu pozivu odzvalo dozdaj že veliko število obrtništva, poziva razstavni odbor vse zamudnike, naj se nujno odločijo in čim prej prijavijo razstavnemu odboru. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede Izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni, da prejmejo prijavnice in razstavni red. Pripomniti je, da je večina razstavnega prostora Že oddanega in je zato nujno potrebnno, da se še ostali razstavljal-el Čim prej javijo. Vse informacije, podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, pritličje, levo, telefon št. 30-88. Kraj Barometer-1 j sko stanje | Tempe- ratura v C' >: 03 ► 03 O Is ¥ Veter (»mer. | n kost) Pada- vine , M | % ?!|Tf E a vrsta Ljubljana 760-1* 27-()|l6'2 77 2 SE, — — Marlboi 758-7 28-215-1 50 3 0 — — Zagreb 762-4 28-0 12-0 80 0 0 — — Belgrad 763-3 30-0 15*0 60 0 0 _ — Sarajevu 765-9 ti-on-t 50 0 SE, — — Vis 763-2 26-0 16-0 50 4 S, — — Split 763 1 32-0 20-1 ftl) 0 0 — — Kumboi 762-4 28'0 2f(< 80 4 Ws — — Rab 762-.') 27-UltH 50 0 SE, _ — Oubroiim 762-4 29-01 m 60 0 0 — —- Vremensko poročile »Slovenskega doma« ' * viHoiiBna IIHJMF v l ij • ojn va 1 soparno vreme 6 krajevnimi nevihtami. Koledar Danes, sobota, 16. julija: Henrik. Nedelja, 16. julij«: Bogdan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska oe*ta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31, Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrieva vesta 62, telefon 27-29. Žrebanj* II. efektna lotarlja rajcav malih Šivali Ja pralotana koninovallavno na dan 10. saplambra. »Našo kri«, Finigarjcvo narodno igro « petjem uprizori na prostem na Malograj&kem trgu v soboto, 22. julija in nedeljo, 23. julija ob pol 9 zvečer društvo »Kamnik«, e sodelovanjem pevskega zbora na Šutni in solistov Kamaiike mestne godbe. Vstopnice 6C prodajajo v predprodaji po hišah. O ljubljanskem železniškem problema bo nadaljevanje debate v torek, 18. julija ob 20 v predavalnici Združenja jugoslovanskih inienerjev in arhitektov sekcije Ljuk!,ana na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Vstop imajo izključno samo inženirji hi povabljeni zastopniki oblastev, korporacij in organizacij. Za mestno Kuhinjo v stari cukrarni je daroval g. dr. Francis S. Kosmerl, odvetnik in univ. profesor iz Chicage, ki je znan tudi po svojih ustanovah za revne dijake, 2000 din ob priliki po-seta pri ljubljanskem županu dr. Juru Adleiiču. Mostno poglavarstvo izreka plemenitemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Danes KONCERT vojaške godbo na vrtu restavracije Orond HOlCla llfllOtl Hitrostne motorne dirke na Jezerskem. Jutri ob 10 dopoldne bodo II. medklubske hitrostne motorne dirke na Jezerski vrh, v priredbi prvegii Gorenjskega moto kluba iz Kranja. Prireditelj opozarja vse obiskovalce do bo dirkalna proga zaprla točno ob 9.30. Med odmorom bo izvedla kolesarska sek. prvega Gorenjskega moto-kluba klubsko^ tekmo za kolesarsko gorsko prvenstvo. Po končani dirki bo na vrhu Jezerskega športna veselica s plesom, tam bodo tudi razdeljene tekmovalcem nagrade. Prireditev zasluži vse pozornosti, saj so se k startu prijavili vsi najboljši motociklistični tekmovalci. Za MK Ilirijo štartajo Šiška Janko, Vidmar Stane, Lapajne in Grašič Janko. Sek. Avto-kluba je pripravila odličnega Ciihlarja, Breznika Dušana, Kovačiča itd. Mariborska sek pa poruč-tiika inž. Glebova. I. Hrvatski moto klub h Zagreba zastopajo Pavlič, Jurčec Nikola, Fujs Djuro ter odlični Uroič. Murska Sobota Vodstvo Martlnišča v M. Soboti obvešča starše, ki bi radi dali svoje sinove-dijake v Mnrti-nišče, da to Čim preje pismeno sporočijo ali pa se osebno oglasijo pri vodstvu Martinišča, kjer se lahko tudi domenijo glede oskrbnine. Zavod je predvsem namenjen dijakom iz Sl. Krajine, zato naj sc ti čim prej prijavijo, toda najkasneje do 1. avgusta. Prav tako naj tudi dijaki, ki *o že bili v zavodu, sporočijo, če se še vrnejo v zavod. Zavod najtopleje priporočamo vsem dijakom, kjer so dani vsi pogoji za resni študij, kar nam zgovorno priča uspeh dijakov v minulem Sol. letu. kateri so bili v zavodu. V preteklem šol. letu je bil v zavodu 101 dijak, od katerih je 16 napravilo izpit z odličnim, 34 s prav dobrim in 31 z dobrim uspehom. Izpit ima le 15 dijakov, razred ponavljata samo 2 dijaka. Prekmurski novomašniki. V nedeljo so prišli iz Maribora štirje novomašniki. Domače ljudstvo Sl. Krajine je vsem pripravilo prisrčen sprejem. V nedeljo. 16. t. m. bo v M. Soboti daroval novo mašo g. Erjavc. Sobota se temu dogodku že primerno pripravlja. Soboški cerkveni pevci bodo v soboto zvečer zapeli novomašniku podoknico. Izpred sodišča. Okrožno sodišče v M. Soboti |e obsodilo Kuharja Štefana, pos. v Puconcih, na 5 mesecev strogega zapora. Imenovani je dne 2. maja t. 1. zvečer streljal z lovsko puško skozi zaprto okno kuhinje Cipota Janeza v Markišav-cih. V kuhinji se je nahajal sam gospodar in malo pred strelom tudi Terezija, hči Kuharju Štefana. K sreči ni strel nič zadel. Imenovanemu je izvršitev kazni odložena za dobo treh let. Drobne iz Kranja Tatvina. Tovarniška delavka P. M. iz Kralje okradla ob svoji preselitvi svojo sostanovalke K. A. Tatvina znaša približno vrednost 5000 din Pokradenega je bilo precej perila, nekaj zlatnine, ura itd. Tatica je svoje dejanje priznala in jc bila izročena sodišču v nadaljnje postopanje. Spored blagoslovitve vodovoda v Preddvoru Iz Preddvora natn javljajo, da so spored blagoslovitve novega vodovoda nekoliko spremenili in sicer: ob tri četrt na 5 so litanije z blagoslovom v farni cerkvi, po slovesnostih v cerkvi ob pol 6 pa je blagoslovitev zajetja studenca za novi vodovod. Darulte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralla, ki bo v Llubtjarv od 25. do 30. julija 1939 Kut R L. Stevenson: OTOK GLASOV V tem trenutku mu je prišlo na misel, da je bil vrhovni poglavar kojtiec krajev nemara le dal svoje privoljenje — prišlo mu je na misel, da so najbrž možje iz plemena ti, ki sekajo drevesa, da je novica o tem nenadejanem dejanju obšla že ves otok, da jo je čarovnik sporočil drugemu čarovniku in da 60 se bili zdaj vsi zbrali, da bi branili svoja drevesa. Ta hip ga je obvladala želja, da bi napravil nekaj posebnega. Stekel je z glasovi naprej, prekrižal obalo drugega rtiča, dosegel rob gozda in se 6trme ustavil. Eno dreva je bilo že podrto, druga pa 6o se tudi že že podrto, druga pa so se tudi že nagibala. Tam so stali možje iz plemena tesno drug o»b drugem. S hrbtom ob hrbtu so »tali in kri je tekla ob njihovih nogah. Barva strahu je pokrivala njihove obraze, in njihove glasovi so se dvigali proti nebu ostro kakor krik podlasice Ali 6te že kdaj videli kakšnega otroka, ki je čisto sam in ima lesen meč in se z njim bori, skače sem in tja in bije v prazni zrak? Prav tako so stali ljudožrci, hrbtom naslonjeni ob hrbet, in vihteli svoje sekire ter zamahovali ž njimi in kričali med udarci v prazno, — in glej 1 Ni- kogar ni bilo, ki bi se bil ž njimi boril! Le tu pa tam je Keola zagledal, kako se je zavihtela nad njihove glave 6ekira, ki je nihče ni imel v rokah ter je spet in spet podrla na tla moža iz plemena; padel je, na dva kosa razklan in razmesarjen, in med tulenjem mu je pobegnila duša. Nekaj časa je Keola gledal ta neznanski prizor kakor človek, ki sanja, potem pa ga je obšel strah, ki je bil oster kakor smrt, v sredi 6rca ga je zazeblo, strah ga je stresel, ker ie moral gledati take rečil In bliskovito, v istem trenutku, ko je tako neodločno 6tal, ga je bil oipazil vrhovni poglavar plemena, pokazal je nanj in zaklical njegovo ime. Nato ga je takoj zapazilo tudi celo pleme, in njihove oči so se zabliskale in njihovi zobje so zaškrtali. »Že predolgo sem bil tu,« si je mislil Keola in je planil iz gozda ven nazaj na obrežje ter tekel, ne da bi se bil kaj vprašal, kam »Keola,« se je oglasil neki glas tik ob njem na pesku. »Lehua! Ali 6i ti?« je zavpil in hlastnil po zraku; zaman se je oziral, da bi jo zagledal, kajti po vsem videzu je bil še vedno na obrežju čisto 6am. »Videla sem te že enkrat, ko 6i dirjal mimo,« mu je odvrnil glas, »toda nisi me hotel elišati. Hitro! Naberi listja in zelišč in daj, ne obotavljaj se, če ne, se ne bova mogla rešiti!« i »Ali imaš blazinico s seboj? je« vprašal. »Tule je, ob tvoji strani,« je dejala. Začutil je, kako so se ga ovile njene roke. »Brž! Listja in zelišč, preden se moj oče vrne!« In tako je Keola tekel za svoje življenje ter je prinesel nazaj čarobno netivo; in Lehua ga je spremljala nazaj ter mu položila noge na blazinico in prižgala ogenj. In ve« čas, dokler je gorelo, je Keola stal in napeto poslušal, se tresel in gledal, kako so nevidne Lehuine roke vsipale na plamen listja in zelišč. Hitro je v6e stresla, in plameni «o švignili visoko in so opekli Keoline roke; toda Lehua se je podvizala in je plamen podpihovala s svojim dihom. Zadnji list je zgorel, plamen je ugasnil, sledil je sunek, in tu sta bila Keola in Lehua, «P®t doma v svoji izbi. Ko je zdaj Keola spet lahko končna videl svojo ženo, je bil vesel bolj kakor se da popisati, in bolj kakor 6e da popisati je bil tudi vesel, da je bil spet lepo doma, na Malokaju in da 6e je lahko vse-del k skledi »poija« — kajti na ladijskih krovih ne znajo pripraviti poija, in tudi na Otoku glasov ni poija — in bil je ves iz sebe od veselja ker je bil tako srečno pobegnil in ušel ljudožrcer*. Toda neka druga reč ni bila tako docela jasna, in Lehua in Keola sta se o njej pogovarjala V6o noč. Kalamake je bil vendar ostal na otoku, če bo z božjo pomočjo ostal tam, potem je vse dobro, če pa se bo odondot spet odpravil ter se vrnil na Malokaj, potem bo tisti dan presneto hud za njegovo hčer in za njenega moža. Govorila sta o posebnem daru, ki ga ima, da lahko tako neznansko zra6te, in če bi mogel na tako daljavo prebroditi morje. Toda Keola je bil medtem že poizvedel, kje je ležal tisti otok — reklo se je tam v Nizkem ali pa v Nevarnem otočju. Privlekla sta teaaj odnekod atlas in preučevala razdaljo na karti, in kolikor sta utegnila presoditi, bi bita ta pot kaj dolga, če J>i i° moral opraviti star možak peš. Kljub temu pa se ni zdelo posebno priporočljivo, da bi se človetk pred takim čarovnikom, kakršen je bil Kalamake, počutil preveč varnega. in sklenila sta, da se bosta posvetovala z belim misijonarjem- In tako je Keo'a prvemu, k! ga je srečal, povedal vse po vrsti od kraj« do konca. Pastor ga je obsuj s hudimi očitki, ker si je bil vzel na plitvih otokih drugo ženo; glede drugega pa ,se je zarotil, da v vsej tej zmedi ne more naiti niti najmanjšega smisla. »Pa naj že bo^ kakor hoče,« je dejal, »če mislita, da je bil denar vaiinega očeta pridobljen po krivični poti in na krivičen način, potem vama svetujem, da ga dasta nekai za gobavce, nekaj pa za siromake v tem misijonu. Kar pa zadeva ta čudni netmisel in godljo, vama pa :ahko svetujem, da napravita najbotše, če jo obdržita sama zase.« Sporočil pa je kljub temu policiji v Honoluluju, da sta, kolikor je mogel razumeti, Keola in Kalamake ponarejala denar, in da ne bi bilo nemara napak, če bi v bodoče nanju malo bolj pazili. Keola in Lehua sta se oprijela njegovega nasuta te* dala mnogo dolarjev zs (;obavce in v misijonski podporni sklad, n najbrž je bil ta na