© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »Impeachment«
Anton Olaj
Article information:
To cite this document:
Olaj, A. (2015). Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za 
»Impeachment«, Dignitas, št. 65/66, str. 109-128.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/65/66-5
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

109
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
PovzeTek 1
Splošno veljavna načela mednarodnega prava so v hierarhiji 
pravnih aktov RS uvrščena pod ustavo in nad zakone. To pome-
ni, da morajo biti tudi uveljavljeni predpisi vlade skladni z njimi, 
kot to določata 8. člen ustave. Če temu ni tako, se lahko postavi 
vprašanje odgovornosti predsednika vlade. Ali je možna ustavna 
obtožba zoper njega? Predsedniku vlade zaradi sprejetja neskla-
dnega predpisa ni možno očitati kršenja 8. člena ustave v okviru 
inštituta ustavne obtožbe po 119. členu ustave, lahko pa se mu oči-
ta osebna kršitev ustave po določbi 113. člena ustave v povezavi 
s členom 104 ustave zaradi nespoštovanja ustavnega reda, ker ni 
uporabil danih dolžnostnih pooblastil, predvsem pooblastil iz 14. 
člena zakona o vladi ter 34. in 37. člena poslovnika vlade, ter s tem 
omogočil uveljavitev neskladnega predpisa vlade in posledično 
kršitev 8. člena ustave.
Ključne besede: Splošno veljavna načela mednarodnega prava, 
prisega predsednika vlade, ustavna obtožba, impeachment, kršitev 
ustavnega reda, 8. člen ustave, 113. člen ustave, 119. člen ustave.
Non-compliance with customary international law 
as a reason for »impeachment«
AbSTRAcT
Generally accepted principles of international law are in the hi-
erarchy of legal acts of the Republic of Slovenia ranked under the 
1 
Doktor pravnih znanosti.
Neskladnost z mednarodnim 
običajnim pravom kot razlog  
za »impeachment«
Anton Olaj
1

110
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
constitution and above the laws. This means that the enforced Go-
vernment regulations must be consistent with them, as stated in 
Article 8 of the constitution. The government may decide to adopt 
either intentionally or by mistake inconsistent governmental regu-
lation. Is it the responsibility of the Prime Minister? Is the impea-
chment against him possible? Government is the collective body of 
work. The Prime Minister can only be objectively responsible for the 
decisions of the government. Therefore, the Prime Minister cannot 
automatically be blamed for the government's violation of Article 8 
of the constitution. Institute of impeachment in Article 119 of the 
constitution provides that violations of the constitution must be 
done in person. However, the Prime Minister may de facto prevent 
the adoption of inconsistent government regulations. This duty 
derives from the obligation to respect the constitutional order. His 
responsibilities in the context of institute impeachment are therefo-
re possible. The president may personally accuse violations of the 
constitution under the provision of Article 113 in relation to Arti-
cle 104 because he did not respect the constitutional order. He did 
not use the powers given, in particular Article 14 of the Government 
of the Republic of Slovenia Act and Article 34 and Article 37 of the 
Rules of Procedure of the Government of the Republic of Slovenia. 
This means that it intentionally or negligently allows enforcement of 
government regulation that is inconsistent with generally accepted 
principles of the international law and, consequentially, indirectly 
causes the government's violation of Article 8 of the constitution.
Keywords: Generally accepted principles of international law, 
impechment, violation of the constitutional order, Article 8 of 
the constitution, Article 113 of the constitution, Article 119 of the 
constitution
1. Uvod
vlada Republika Slovenija sprejema v okviru svojih pristojnosti 
predpise. Predpisi morajo biti zaradi obstoja zaključnega in logič-
nega pravnega sistema skladni z drugimi predpisi v hierarhiji prav-
nih aktov Republike Slovenije (v nadaljevanju RS). Ustava RS v 8. 
členu
2
 določa razmerje med mednarodnim pravom in notranjim 
2 
Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/92-I in nasl.), 8. člen: »zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu 
s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slo-
venijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno«. 

111
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
pravom države ter zapoveduje skladnost zakonov in drugih pred-
pisov s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava
 
(v nadalje-
vanju SvNMP) in z mednarodnimi pogodbami. Čeprav ni izrecno 
zapisano v ustavi tako kot je to zapisano za mednarodne pogodbe, 
se tudi SvNMP uporabljajo v pravnem redu RS neposredno,
3
 brez 
predhodne zakonodajne intervencije, če so norme seveda dovolj 
operacionalizirane (self-executing rules). Pri tem ne gre prezreti 
težavnosti prepoznavanja SvNMP, ki so predvsem nepisana obi-
čajna obča pravila mednarodnega prava vendar veljavna sama po 
sebi (per se). Mednarodne pogodbe in SvNMP sta enakovredna 
veljavna vira mednarodnega prava. v hierarhiji pravnih norm RS 
sta uvrščena pod ustavo in nad zakone. To pa pomeni, da se s 
sprejetimi predpisi, ki niso skladni s SvNMP ali z mednarodnimi 
pogodbami, krši 8. člen ustave. Pravna kršitev na splošno pomeni, 
da je prišlo do protipravnega dejanja, kar predstavlja napad na 
pravni red in jih kot taka pravnemu redu ne moremo prištevati 
kot njegovo sestavino, saj ga v resnici rušijo.
4
 Posledično je na me-
stu vprašanje, kako je v pravnem redu predvideva odgovornost 
kršitelja za sprejem s SvNMP neskladnega predpisa in kakšne so 
sankcije? Predsednika
5
 vlade RS in ministre lahko Državni zbor (v 
nadaljevanju Dz) RS na podlagi 119. člena ustave pred Ustavnim 
sodiščem (v nadaljevanju US) v postopku znanim tudi pod an-
gleškim imenom impeachment, obtoži kršitve ustave in zakonov, 
storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Mnenje pravne stroke je, 
da je iz dikcije navedenega člena razumeti, da mora biti kršitev 
ustave storjena osebno. Pri tem se postavlja vprašanje, ali predse-
dnik vlade sploh lahko odgovarja za kršitev, tj. sprejem in uvelja-
vitev s SvNMP neskladnega predpisa vlade RS? Predpise namreč 
sprejema kolektivno vlada z določeno večino glasov članov vlade
6 
in ne predsednik sam. Predsednik vlade kot član vlade je lahko 
celo glasoval proti sprejemu neskladnega predpisa, vendar je bil 
preglasovan.
Iz opisanega izhaja, da bo predmet proučevanja v pričujočem 
članku sprejem in uveljavitev predpisa vlade, ki ni skladen s Sv -
3 
Glej judikata: VS RS, 9. 10. 1998 - II Ips 55/98, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_
sodisce_rs/5258/ in VS RS, 10. 1. 2008 - II Ips 449/2007, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/
vrhovno_sodisce_rs/13021/ (oboje zadnjič obiskano: 13. 7. 2015). 
4 
G. Kušej, M. Pavčnik in A. Perenič, Uvod v pravoznanstvo, 1984, str. 68.
5 
Samostalnik predsednik se v članku razume tako za moški kot za ženski spol.
6 
Zakon o Vladi RS (Uradni list RS, št. 24/05 in nasl.), drugi odstavek 4. člena: »za vlado so skupno 
odgovorni vsi njeni člani/...«. 

112
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
NMP in morebitna odgovornost predsednika vlade zaradi kršitev 
dolžnostnega ravnanja v okviru ustavne obtožbe po 119. členu 
ustave. zaradi obširnosti tematike običajnega občega mednaro-
dnega prava se bom pri proučevanju omejil, tako da ne bom po-
jasnjeval pomembnih pravnih kvalitet SvNMP v smislu, kakšen je 
njihov pravni doseg, če sodijo med neposredno uporabne (direct 
applicability) in izvršljive (self-executing) norme, oz. kakšen, če 
teh kvalitet nimajo. Izhajal bom iz predpostavke, da ob navajanju 
SvNMP mislim na tiste, ki so neposredno uporabne in izvršljive v 
pravnem redu RS. Navedbe, da je bila kršena ustava, je v tem član-
ku razumeti v kontekstu kot na domnevno kršitev ustave, o kateri 
kršitvi ali nekršitvi se še ni meritorno izreklo Ustavno sodišče.
2. Splošno veljavna načela mednarodnega prava
k aj sploh so SvNMP
7 
za katere se v literaturi uporablja tudi po-
imenovanje običajna pravila občega mednarodnega prava
8
? To so 
prepoznana in uveljavljena načela in pravila mednarodnega pra-
va, ki urejajo odnose med subjekti mednarodnega prava, med ka-
tere pa ne sodijo le države, ampak tudi človek, bodisi da mu dajejo 
neposredne pravice ali mu nalagajo obveznosti.
9
 Ustava RS v 8. 
členu deklarira presumpcija inkorporiranosti SvNMP v slovenski 
pravni red brez akta ratifikacije.
10
 za tovrstno recepcijo mednaro-
dnega prava v notranji pravni red se uporablja tudi izraz avtomat-
ska adopcija. Doktrina adopcije priznava norme mednarodnega 
prava v notranjepravnem redu z ustavnim, zakonskim ali sodnim 
aktom, ne da bi prišlo so spremembe adresatov in spremembe na-
rave pravnega pravila,
11
 kar pomeni, da morajo državni organi in 
posamezniki ipso facto in brez kakršnega koli ravnanja spoštovati 
v mednarodni skupnosti uveljavljena pravila mednarodnega obi-
čajnega prava.
12
 vendar obstaja zadrega. Tovrstne mednarodne 
norme obstajajo praviloma v nepisni obliki, le izjemoma se naha-
7 
Pojem splošno veljavna načela mednarodnega prava se v Ustavi RS pojavlja trikrat, od tega je enkrat 
zapisan kot splošno načelo mednarodnega prava, vendar med sintagmama ni pomenske razlike (M. 
Škrk V: M. Pavčnik in A. Novak (ur.), (Ustavno) sodno odločanje, 2013, str. 499). 
8 
Glej npr.: M. Pogačnik, Veljavnost mednarodnih pogodb v Republiki Sloveniji, 1996, str. 366 ali F. 
Grad, I. Kaučič, M. Pogačnik in B. Tičar, Constitutional System of the Republic of Slovenia, 2002, str. 
321.
9 
A. Cassese V: M. Škrk, Odnos med mednarodnim pravom in notranjim pravom v praksi Ustavnega 
sodišča, 2007, str. 279.
10 
A. Weingerl, Uveljavitev mednarodnega prava v državnem pravu, 2002, str. 355.
11 
M. Kreća, Odnos unutrašnjega i međunarodnog prava, Beograd, 2006, str. 22 in 23.
12 
A. Cassese (glej op. pod črto št. 9), str. 279. 

113
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
jajo tudi v kodificirani obliki.
13 
US se je v odločbi št. U-I-266/04-105 
izreklo, da pojem splošno veljavna načela mednarodnega prava 
zajema predvsem mednarodne običaje kot dokaz obče prakse, ki 
so sprejeti kot pravo in obča pravna načela, ki jih pripoznavajo 
civilizirani narodi. oba sta kot vira mednarodnega prava našteta v 
Statutu Meddržavnega sodišča (International Court of Justice) v 
točkah b in c prvega odstavka 38. člena.
14
2.1.  Mednarodni običaj kot dokaz obče prakse sprejet 
kot pravo
Mednarodni običaj kot dokaz obče prakse je običaj, sestavljen 
iz objektivnega in subjektivnega elementa. objektivni element 
(corpus) temelji na dejanskem ravnanju držav, subjektivni (ani-
mus) pa na prepričanju, da je dejanje pravno zapovedano.
15
 Ali 
povedano nekoliko drugače, kot objektivni kriterij se navaja dokaz 
»obče prakse«, kot subjektivni kriterij pa »opinio juris sive necessi-
tatis«, tj. pravna zavest, ki pomeni, da države ravnajo na določen 
način zato, ker verjamejo, da je tako ravnanje za njih obvezno po 
pravilih mednarodnega prava.
16
 oba pogoja morata biti izpolnje-
na kumulativno.
17 
Pred uporabo oz. upoštevanjem uveljavljenih 
pravil mednarodnega običajnega prava jih je torej treba prej pre-
poznati oz. identificirati. Možen način meritorno ugotovljenega 
obstoja in vsebine običajno pravnega pravila je npr. primerna raz-
sodba mednarodnega sodišča.
18
 Torej, najti jih je mogoče zapisa-
ne npr. v judikatih: Stalnega mednarodnega sodišča (Permanent 
Court of International justice), Meddržavnega sodišča v Haagu 
(International Court of justice), Mednarodnega kazenskega sodi-
šča (International Criminal Court), Stalnega arbitražnega sodišča 
v Haggu (Permanent Court of Arbitration), organa za poravna-
vo sporov pri Svetovni trgovinski organizaciji (Dispute Settlement 
13 
Npr. v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb med državami in mednarodnimi organi-
zacijami ter mednarodnimi organizacijami med seboj iz leta 1986, ki v Sloveniji ne velja kot mednaro-
dna pogodba, vsebuje pa običajna pravila občega mednarodnega prava (K. Dolžan Ficko, Nekateri 
vidiki neveljavnosti in prenehanja mednarodnih pogodb, http://www.unaslovenia.org/sites/default/
files/file/ficko_dolzan-nekateri_vidiki.pdf (zadnjič obiskano: 20. 8. 2014), str. 2). 
14 
Glej: ICJ, Statute of the Internatinal Court of Justice, http://www.icj-cij.org/
documents/?p1=4&p2=2&p3=0 (zadnjič obiskano: 8. 8. 2014).
15 
M. Shaw, International law, Cambridge, 1997, str. 58.
16 
več v: O. Casanovas y La Rosa, Unity and Pluralism in Public International Law, Haag, 2001, str. 
41–48.
17 
G. Schwarzenberger V: H. Thirlway, International Customary Law And Codification, Leiden, 1972, 
str. 46.
18 
M. Kreća (op. pod črto št. 11), str. 23.

114
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Body), Mednarodnega tribunala za pomorsko mednarodno pravo 
(International Tribunal for the Law of the Sea).
Pomagamo pa si lahko tudi z judikaturo vrhovnega sodišča (v 
nadaljevanju v S) RS in judikaturo US, v katerih je dotedaj že zavrni-
lo ali prepoznalo uveljavljene nepisane norme mednarodnega obi-
čajnega prava in jih komentiralo.
19
 v pomoč pa nam je lahko tudi 
strokovna literatura s področja običajnega mednarodnega prava, v 
kateri priznani mednarodnopravni strokovnjaki obravnavajo kon-
kretne tovrstne zadeve. v angleškem jeziku so na določenih sple-
tnih straneh javno dostopne tudi nekatere pravne vsebine, ki so lah-
ko v pomoč pri prepoznavanju občega običajnega mednarodnega 
prava. Npr.: Juridical Yearbook na spletni strani http://www.un.org/
law/UNJuridicalYearbook/ index.htm; League of Nations Treaty Se-
ries na spletni stravi http://www.worldlii.org/ int/other/LNTSer/; 
United Nations Treaty Series na spletni strani http://treaties.un.org/; 
Repertoire of the practice of the United Nations with regard to que-
stions of international law na spletni strani http://www.un.org/en/
sc/repertoire/; Reports of International Arbitral Awards na spletni 
strani http://untreaty.un.org/cod/riaa/index.html. Pri tem velja pou-
dariti, da sodišča in pravni strokovnjaki ne ustvarjajo mednarodnih 
norm, ampak le ugotavljajo njihov obstoj in jih tolmačijo. Judikatura 
in doktrina sta torej le pomožna pravna vira, ki pomagata izkristali-
zirati smisel in pomen obstoječih mednarodnih običajev.
konkretne primere identificiranih norm mednarodnega obi-
čajnega prava si lahko nazorno ogledamo npr. v Splošni dekla-
raciji človekovih pravic,
20
 ki v pravnem redu RS ne velja kot med-
narodna pogodba, čeprav bi to lahko zmotno mislili zaradi njene 
(pisne) oblike, ampak zato, ker njenih 30. členov prepoznano vse-
buje veljavno mednarodno običajno pravo
21 
.
19 
Npr. v judikatih: US RS, 12. 10. 1992 - U-I-90/91, http://odlocitve.us-rs.si/documents/a0/09/u-i-90-
912.pdf; 12. 3. 2004 - Up-97/02, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US23176; 13. 5. 2006 - Up-114/05, 
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US24682; 24. 11. 2005 - Up-545/05, http://odlocitve.us-rs.si/sl/
odlocitev/US25258; 14. 4. 2006 - Up-810/05, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US25998; 14. 4. 
2006 - Up-808/05, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US25999; 27. 3. 2007 - Up-2226/06, http://
odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US27308; ter VS RS, 12. 7. 2007 - X Ips 1287/2006, http://sodisce.si/
vsrs/odlocitve/21857/; 21. 11. 2007 - X Ips 1397/2006, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/
vrhovno_sodisce_rs/21856/; in 28. 11. 2007 - X Ips 1309/2006, http://sodisce.si/vsrs/odlocitve/21917/ 
(vse zadnjič obiskano: 13. 7. 2015). 
20 
Glej: Splošna deklaracija človekovih pravic, http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zuna-
nja_politika/CP/Zbornik/SPLOSNA_DEKLARACIJA_O_CLOVEKOVIH_PRAVICAH_-_F.pdf (zadnjič 
obiskano: 8. 8. 2014).
21 
Iz judikata US RS, Up-545/05 (op. pod črto št. 19) je razvidno, da Splošna deklaracija človekovih 
pravic, ki v Sloveniji ni bila sprejeta v obliki mednarodne pogodbe, velja kot del mednarodnega 
običajnega prava.

115
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
2.2.  Obča pravna načela, ki jih prepoznavajo 
civilizirani narodi
»To so pravila, ki jih je človeštvo strnilo v kodeks etičnih vrednot, 
in pravila družbenega sožitja /…/. Gre za katalog tistih temeljnih 
človekovih pravic, ki so jih kot take civilizirani narodi priznavali 
že po prvi svetovni vojni.«
22 
Ta načela niso nastala v mednarodni 
praksi, vendar so zaradi svoje splošne uporabe skupno dobro 
vseh delov pravne nadgradnje civiliziranih narodov sveta. Tu niso 
mišljene posamezne norme, ki so identične v različnih pravnih 
sistemih civiliziranih narodov, ampak načela kot vrednostni temelj 
obstoječih norm. To niso izključno načela notranjega prava, am-
pak skupno dobro vsega pravnega življenja, čeprav so se jasneje 
oblikovala v posamezni veji prava. k ar je skupno pravnim pojmo-
vanjem civiliziranih narodov za urejanje medčloveških odnosov, 
mora namreč mutatis mutandis veljati tudi za odnose med naro-
di.
23
 Lahko torej povzamemo, da so največji skupni imenovalec 
temeljnih načel, zgodovinsko izoblikovanih v okviru notranjih 
pravnih ureditev,
24 
npr.: načelo zakonitosti; načelo prepovedi re-
troaktivnosti; načelo res iudicata; načelo litispidence; načelo ne-
dopustnosti neupravičene obogatitve; načelo lex specialis derogat 
legi generalis;
25
 načelo actor sequitur forum rei;
26
 načelo, da nihče 
ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam; načelo 
bona fides;
27
 načelo prepovedi zlorabe prava; načelo prepovedi 
neupravičenega obogatenja; načelo prepovedi okoriščenja iz la-
stne napake; načelo zastaranja; načelo obveznosti povrnitve ško-
de, tako neposredne kot tudi posredne; načelo, da cesionar ne 
more imeti več pravic kot cedent; načelo estoppel; načela sodnega 
postopka (pravica do izločitve sodnika, enakost strank, pravila o 
dokazih, načelo audiatur et altera pars, načelo res iudicata, nače-
lo nemo iudex in sua causa);
28
 načelo in claris non fit interpreta-
tion; načelo ne bis in idem; itd.
29
22 
L. Šturm V: R. Bohinc (ur.), Pogledi na vsebinsko pravno pravilnost dveh aktov SNOO z dne 16. 
septembra 1941, 1998, str. 1091.
23 
G. Grasmann in R. David, Uvod v velike sodobne pravne sisteme, 1999, str. 47 in 48.
24 
M. Pogačnik, Mednarodne pogodbe kot vir notranjega prava države, 1999, str. 470.
25 
M. Škrk (op. pod črto št. 9), str. 282 in 283.
26 
M. Škrk, Pritrdilno ločeno mnenju v odločbi US RS, 18. 10. 2001 - U-I-245/00, http://odlocitve.us-rs.
si/sl/odlocitev/US21035 (zadnjič obiskano: 13. 7. 2015), št. 3.
27 
D. Türk, Temelji mednarodnega prava, 2007, str. 59.
28 
M. Bartoš, P. Guggenheim, J. Andrassy, L. Shaw in A. Pellet V: B. Vukas, Načela prava kao izvor 
evropske zajednice, PFZ, 1992, št. 42, str. 259.
29 
B. Conforti, Mednarodno pravo, 2005, str. 41 in 42.

116
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Pri identificiranju obstoja občih pravnih načelih si lahko po-
magamo podobno kot pri ugotavljanju mednarodnega običajne-
ga prava z judikaturo sodišč in doktrino, kot pomožnima viroma 
prava.
3. Predpisi vlade Republike Slovenije
k er je predmet proučevanja skladnost predpisa vlade s SvNMP, 
si v nadaljevanju oglejmo, katere predpise sme vlada sprejemati. 
vlada RS ima v cilju določanja, usmerjanja in usklajevanja izvajanja 
politike države pristojnost izdajanja predpisov.
30
 Ti morajo biti v 
skladu tudi s SvNMP.
31
 vlada na podlagi zakona o vladi RS izdaja 
naslednje pravne akte: uredbe, odloke, poslovnik, sklepe in od-
ločbe.
32
 vendar nimajo vsi pravni akti vlade svojstvo predpisa. S 
pojmom »predpis« je mišljen splošen oblastni pravni akt, ki vsebu-
je abstraktne in splošne pravne norme in je izdan na enostranski 
in oblastni način,
33 
ter so obvezno objavljeni v Uradnem listu RS 
pred uveljavitvijo. v ustavnopravnem smislu sicer ni razlike med 
kakor koli poimenovanim predpisom vlade. Gre za podzakonski 
predpis v smislu tretjega odstavka 153. člena
34
 ustave.
Uredba je splošni upravni akt, s katerim vlada podrobneje ure-
ja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora (v 
nadaljevanju Dz) RS določena razmerja v skladu z namenom in 
s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. odlok pa je pravni 
akt, s katerim vlada ureja posamezna vprašanja ali sprejema posa-
mezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge od-
ločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja 
vlada z odlokom.
35
 Uredbe in odloki vlade imajo eksterni pravni 
učinek, torej so splošni oblastni akti, medtem ko so poslovnik in 
sklepi s katerimi se ureja notranja organizacija in delo vlade ter 
odločbe, s katerimi se ureja kadrovska imenovanja in razrešitve 
ter druge posamične zadeve iz vladne pristojnosti, predvsem in-
terne pravne narave. vendar po ustaljeni ustavnosodni presoji US 
šteje za splošne akte tudi druge akte vlade, ne glede na poimeno-
30 
Zakon o Vladi RS, 2. člen.
31 
Ustava RS, 8. člen.
32 
Zakon o Vladi RS, 21. člen.
33 
B. Bugarič V: B. Bugarič, T. Jerovšek, E. Kerševan, R. Pirnat, S. Pličanič, Š. Korade Purg, G. Trpin in 
G. Virant, Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 632.
34 
Ustava RS, tretji odstavek 153. člena: »Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skla-
du z ustavo in z zakoni«. 
35 
Zakon o Vladi RS, 21. člen.

117
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
vanje (npr. sklepe), kadar ti vsebujejo abstraktne pravne norme 
in po svoji vsebini pomenijo podzakonske predpise. Pri presoji, 
kaj šteti za predpis, se US ne ozira le na formalne znake in poi-
menovanje akta, ampak upošteva njegovo vsebino. zato presoja 
tudi take akte (npr. sklep vlade), ki so na videz konkretne narave, 
če v materialnem pogledu na splošen in abstrakten način urejajo 
pravna razmerja.
36
4. Pooblastila predsednika vlade v postopku 
sprejemanja predpisov vlade Republike Slovenije
Glede na predmet proučevanja je relevantna predstavitev poo-
blastil predsednika vlade, iz katerih lahko razberemo njegovo dol-
žnostno ravnanje v postopku sprejemanja predpisov vlade. vlada 
RS je sicer kolegijski organ, ki sprejema odločitve z določeno veči-
no glasov njenih članov. Predsednik vlade pa vodi vlado na način, 
da predstavlja kolegijski organ, sklicuje in vodi seje vlade ter od-
govarja Dz za delo celotne vlade.
37
 Je v položaju prvega med ena-
kimi (primus inter pares), pa vendarle ima določena pooblastila, 
ki mu pri sprejemanju odločitev dajejo posebno težo in odstopajo 
od pooblastil ostalih članov vlade. Med najpomembnejši je zago-
tovo poleg samega vodenja, usmerjanje dela vlade.
38
 vlada je po 
določbi drugega odstavka 120. člena ustave pri izdajanju predpi-
sov vezana na okvir, ki ga določata ustava in zakon,
39 
torej tudi 
na 8. člen ustave, ki določa skladnost predpisov z mednarodnim 
pravom.
4.1. Prisega predsednika vlade pred nastopom funkcije
Predsednik vlade se po izvolitvi v Dz po določilih 113. člena
40
 v 
zvezi s 104. členom
41
 ustave s prisego zaveže k spoštovanja ustav-
nega reda in ravnanja po svoji vesti. ob podrobnem branju določ-
be o prisegi je razvidno, da ne zapoveduje le „inavguracije“ tj. sve-
36 
L. Šturm V: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, 2002, kom. k čl. 153, str. 1007.
37 
G. Virant V: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, 2002, kom. k čl. 114, str. 854.
38 
Zakon o Vladi RS, 14. člen.
39 
L. Šturm V: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, 2002, kom. k čl. 120, str. 875.
40 
Ustava RS, 113. člen: »Predsednik vlade in ministri izrečejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred 
državnim zborom prisego, določeno s 104. členom«. 
41 
Ustava RS, 104. člen: »Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom 
naslednjo prisego: 'Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z 
vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.'«. 

118
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
čanega akta prisege pred nastopom funkcije, ampak konkretno, s 
primarno dispozicijo določa tudi samo ustavno vsebino ravnanja 
osebe, ki se je k temu s prisego prostovoljno zavezala. Dejansko bi 
ta oseba namreč lahko odklonila prisego, vendar potem sploh ne 
bi nastopila funkcije predsednika vlade. Torej, predsednik vlade 
sme šele po obljubi, da bo spoštoval ustavni red in ravnal po svoji 
vesti, nastopiti funkcijo. besedilo ustavne prisege se ne nahaja v 
preambuli, marveč med normativnimi členi ustave. Torej spada 
v območje pozitivnega, ne pa naravnega prava, tj. etike.
42
 Pravne 
posledice prisege sicer niso direktno določene,
43 
vendar je 113. 
člen v zvezi s 104. členom ustave formuliran v obliki pravnega pra-
vila. vsebuje zapoved določenega tipa ravnanja, primarno dispo-
zicijo, res pa je, da ne vsebuje hkrati tudi sankcije. zaradi tega dok-
trina tovrstna pravila uvršča med nepopolna pravna pravila (lex 
imperfecta), ki imajo pomen le v navezi z drugimi že obstoječimi 
pravnimi pravili.
44
 Na mestu je torej vprašanje, katera so ta druga 
pravila iz katerih lahko potem razberemo pomen nepopolnega 
pravnega pravila? Ali je namen ustavne določbe o prisegi res zgolj 
inavguracija predsednika vlade pred nastopom funkcije, ali pa je 
namen te določbe širši?
Prisega je pogoj, da predsednik vlade sploh lahko nastopi 
opravljanje funkcije in jo v nadaljevanju sme opravljati le na na-
čin, da upošteva ustavni red in ravna po svoji vesti. v primeru, da 
kasneje po nastopu funkcije krši ustavni red oz. ne ravna po svoji 
vesti za blaginjo Slovenije, bi logično morala nastopiti pravna po-
sledica v obliki sankcije, ki bi mu takšno ravnanje onemogočila. 
Takšno manjkajočo sankcijo najdemo v 119. členu
45
 v povezavi s 
109. členu
46
 ustave, ki določa kot možno posledico kršitve usta-
ve ali zakonov začasni suspenz oz. odvzem funkcije predsednika 
vlade v okviru postopka ustavne obtožbe. Na podlagi tega me-
nim, da lahko z uporabo logike prepričljivo odgovorimo na prej 
zastavljeni vprašanji. Namen prisege predsednika vlade pred Dz 
42 
T. Hribar, Etični pomen ustavne prisege, 2012, str. 2.
43 
G. Virant (op. pod črto št. 37), str. 853.
44 
E. R. Bierling V: M. Pavčnik, Teorija prava, 2007, str. 138.
45 
Ustava RS, 119. člen: »Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem 
obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno sodišče obravnava 
obtožbo na način, kakor je določen v 109. členu«. 
46 
Ustava RS, 109. člen: »Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši 
zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali 
obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. 
Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik repu-
blike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije«. 

119
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
očitno ni le slavnostni akt prisege sam po sebi, ampak je namen 
prisege tudi pravna zaveza predsednika vlade, kako bo dolžno-
stno ravnal na funkciji predsednika vlade,
 
iz katere je lahko, če 
bo kršil ustavni red, tudi razrešen. zaveza predsednika iz prisege, 
ki zadeva ravnanje „po svoji vesti“ pa je razumeti, da predsednik 
vlade pri usmerjanju dela vlade in sprejemanju odločitev ni vezan 
na nobena navodila drugih oseb, da pa morajo biti njegove odlo-
čitve v skladu s pravni redom. Menim, da ima pri tem predsednik 
vlade več svobode v pravnih situacijah, ki mu dovoljujejo možne 
alternativne odločitve.
za kršitev ustavnega reda lahko označimo dejanja, ki so proti-
pravna, ki pomenijo kršitev dolžnostnega ravnanja in pomenijo 
napad na ustavni (pravni) red. Sinonim za pravni red je termin 
„pozitivno pravo“.
47
 Ni popolnoma jasno, kakšen obseg pravnih 
norm je v okviru sintagme „ustavni red“ imel ustavodajalec v mi-
slih, ko je oblikoval 104. člen ustave. z uporabo gramatikalne raz-
lage se lahko razume, da najmanj pravne norme ustavnega ranga. 
k er pa je prisega predsednika vlade o ravnanju skladno z ustav-
nim redom RS pogoj za nastop opravljanja funkcije, odvzem funk-
cije predsednika vlade kot možna predvidena sankcija pa je po 
119. členu v zvezi s 109. členom ustave mogoč ne le zaradi kršitve 
posameznih določb ustave, ampak tudi zaradi kršitve zakonov, je 
sintagmo „ustavni red“ mogoče razumeti tudi širše, kot npr. „prav-
ni red“ ali pa „pozitivno prvo“.
Če je npr. predsednik vlade le sodeloval v kolektivni odločitvi 
vlade, s katero se je kršila ustava, pri tem pa naklepno ali iz malo-
marnosti tega ni preprečil v okviru dolžnostnega ravnanja, ki izha-
ja iz njegove funkcije usmerjanja dela vlade
48
 in drugih obstoječih 
pravnih norm, bi bilo nerazumno meniti, da takšno njegovo rav-
nanje ali opustitev ni mogoče razumeti kot nespoštovanja ustav-
nega reda, četudi on ni osebno kršil 8. člena ustave, ampak vlada.
Ni sporno, da so 8. člena ustave, ki ureja skladnost predpisov s 
SvNMP, kakor tudi določbi 113. člena v zvezi s 104. členom usta-
ve, ki zapovedujeta ravnanje predsednika skladno s postavljenim 
ustavnim redom v RS, sestavni del „ustavnega reda“, kar mora pred-
sednik vlade vsekakor upoštevati pri opravljanju svoje funkcije.
47 
G. Kušej (op. pod črto št. 4), str. 68.
48 
Zakon o Vladi RS, prvi odstavek 14. člena: »Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za 
enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje 
in vodi njene seje«. 

120
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Razumno je sklepati, da spoštovati ustavni red za predsedni-
ka vlade pomeni, da kot član vlade, katero delo usmerja, osebno 
ne sme doprinesti ne aktivno ne pasivno (s storitvijo ali opustitvi-
jo) k morebitni uveljaviti v pravnem redu RS predpisa vlade, ki ni 
skladen s SvNMP, ker bi to pomenilo kršitev ustave po določbi 8. 
člena in s tem tudi kršitev ustavnega reda (113. člena v zvezi s 104. 
členom ustave). Menim, da vsebina prisega predsednika vlade za-
vezuje k aktivnemu ravnanju v vladi v okviru obstoječih pravnih 
norm. v nasprotnem primeru obstajajo argumenti za očitek, da je 
predsednik opustil dolžnostno ravnanje in posledično kršil ustav-
ni red. Pomembno je poudariti, da ostali člani vlade nimajo ena-
kih pravnih instrumentov na voljo, da bi preprečili sprejem ne-
skladnega predpisa s SvNMP, kot jih ima predsednik vlade. Člani 
vlade imajo na voljo le svoj glas pri glasovanju na seji vlade, sicer 
pa ne glede na to kako so glasovali, odgovarjajo skupno z drugimi 
člani vlade za delo vlade.
Relevantno vprašanje v nadaljevanju razprave je, katere so tiste 
obstoječe pravne norme, ki jih ima na razpolago predsednik vla-
de, s pomočjo katerih lahko prepreči uveljavitev predpisa vlade, 
ki je neskladen s SvNMP?
4.2.  Postopek sprejemanja predpisov vlade in 
dolžnostno ravnanje predsednika vlade pri tem
vlada RS kot kolektivni organ v skladu z Ustavo RS, z zakoni in 
z drugimi splošnimi akti Dz določa, usmerja in usklajuje izvajanje 
politike države na način, da izdaja predpise.
49
 vlado vodi in usmerja 
njen predsednik,
50 
ki je v razmerju do drugih članov vlade primus 
inter pares. vlada dela in odloča iz svoje pristojnosti na sejah, torej 
tudi o sprejemu predpisov, z večino glasov vseh članov. v primeru 
sodega števila članov vlade in je glasovanje izenačeno odloči glas 
predsednik vlade.
51
 Predlogi podzakonskih predpisov „morajo“ biti 
že pred obravnavo na seji vlade „vedno“ predhodno usklajeni s 
Službo vlade RS za zakonodajo (v nadaljevanju S vz), ki o tem poda 
pisno mnenje,
52
 vendar je termina „ morajo“ in „vedno“ razumeti 
49 
Zakon o Vladi RS, 2. člen.
50 
Zakon o Vladi RS, 14. člen.
51 
Zakon o Vladi RS, 16. člen in Poslovnik vlade RS (Uradni list RS, št. 43/01 in nasl.), 3. in 28. člen.
52 
Poslovnik Vlade RS, tretji odstavek 10. člena in Odlok o organizaciji in delovnem področju Službe 
Vlade RS za zakonodajo (Uradni list RS, št. 139/06 in nasl.), prva alineja 2. člena.

121
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
relativno, saj je iz priloge št. 2
53
 Navodila za izvajanje poslovnika 
vlade št. 10 razvidno, da predlagatelj lahko zahteva obravnavo tudi 
neusklajenega gradiva. Glede na to, da je Svz le strokovni organ 
vlade, je njeno mnenje za vlado nezavezujoče. vlada ima lahko gle-
de usklajenosti predloga predpisa s SvNMP tudi drugačno mnenje. 
Seje vlade sklicuje predsednik vlade
54
 in jo vodi, v primeru njegove 
odsotnosti pa podpredsednik vlade ali minister, ki ga sam določi. 
Po končani obravnavi posamezne točke dnevnega reda vlada sprej-
me sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v pre-
dlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi 
zavrne gradivo.
55
 o seji vlade se piše zapisnik, katera zapisana vse-
bina se na naslednji seji vlade potrdi.
Glede na predmet raziskovanja pričujočega prispevka je ključ-
no opozoriti na zapoved dolžnostnega ravnanja predsednika vla-
de, ki izhaja iz prvega odstavka 14. člena
56
 zakona o vladi. Predse-
dnik vlade mora usmerjati delo vlade. To je njegova dolžnost in 
izhaja tudi iz same funkcije, ki jo opravlja. k er je predsednik vlade 
po zaprisegi pred Dz dolžnostno zavezan k spoštovanju ustavne-
ga reda je logično, da mora in sme delo vlade aktivno usmerjati 
le v tej smeri tj. v smeri spoštovanju ustavnega reda. Če je kljub 
temu pri sprejemanju predpisa preglasovan, takšen predpis pa bi 
bil v neskladen s SvNMP in s tem tudi protiustaven, mora po mo-
jem mnenju predsednik uporabiti še preostale pravne možnosti 
v okviru pooblastil ki jih ima, da prepreči kršitev ustave in s tem 
zagotovi spoštovanje ustavnega reda.
Glede na zapisano je zato relevantno opozoriti, da ima pred-
sednik vlade v 34. členu poslovnika vlade določeno pravno mo-
žnost, da tudi po že opravljenem glasovanju vlade in po potrditvi 
njenega zapisnika zadrži odločitev vlade, če ugotovi, da bi njena 
izpolnitev utegnila imeti škodljive posledice in takoj, najpozneje 
pa na naslednji redni seji vlade, zahteva, da vlada ponovno obrav-
nava svojo odločitev. Torej, obstaja možnost, da se o sprejetem, 
vendar še ne uveljavljenem neskladnem predpisu s SvNMP odlo-
ča ponovno in se ga mogoče po ponovnem odločanju ne sprejme. 
53 
Navodilo za izvajanje poslovnika Vlade RS št. 10, Priloga 2 (spremni dopis – 2. del) – podatki o 
izvedbi notranjih postopkov pred odločitvijo na seji vlade.
54 
Poslovnik Vlade RS, 19. člen.
55 
Poslovnik Vlade RS, 20. člen.
56 
Zakon o Vladi RS, prvi odstavek 14. člena: »Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za 
enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje 
in vodi njene seje«. 

122
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Pomembno je, da je pravno orodje ponovnega odločanja v rokah 
predsednika vlade, ki to možnost, z aktivnim prizadevanjem za 
spoštovanje ustavnega reda, lahko uporabi. Pomembno je opo-
zoriti tudi, da ima predsednik to pooblastilo tudi glede sprejetih 
predpisov na sejah vlade, katere so zaradi njegove odsotnosti po 
pooblastilu vodili podpredsednik vlade ali minister.
Relevantno je tudi, da je potrebno predpis v postopku uveljavi-
tve pred objavo v uradnem listu
57 
po določbi 37. člena poslovnika 
vlade podpisati. Sprejeti predpis vlade podpiše predsednik vlade 
ali podpredsednik ali minister, ki je na podlagi pooblastila pred-
sednika vlade vodil sejo vlade, na kateri je bil predpis sprejet.
58
 
Časovni rok za podpis ni določen. Podpisan sprejeti predpis vlade 
se pošlje v objavo z izpolnjenim formularjem
59
 v obliki odredbe 
Svz ,
60 
ki uredi potrebno za objavo. Nepodpisan sprejeti predpis 
se ne more uveljaviti, ker se ga ne more nepodpisanega objaviti 
v uradnem listu.
61
 Predsednik vlade ima z odlašanjem zapoveda-
nega podpisa de facto na razpolago suspenzivni veto na spreje-
ti predpis vlade, s katerim lahko v okviru spoštovanja ustavnega 
reda prepreči uveljavitev s SvNMP neskladnega predpisa vlade in 
s tem prepreči kršitev 8. člena ustave.
k er gre pri ocenjevanju skladnosti predpisov s SvNMP za stro-
kovno izjemno zahtevno pravno materijo, se postavlja vprašanje 
tudi vloge Svz , ki daje pisna mnenja o skladnosti predpisov.
5. vloga službe vlade Republike Slovenije  
za zakonodajo pri sprejemanju predpisov vlade
Svz je samostojna strokovna služba vlade RS.
62
 z zakonom o 
uradnem listu ji je naložena zadolžitev izdajanje Uradnega lista 
RS,
63
 v katerem se objavlja po odredbi
64 
tudi predpisi vlade.
65 
Poleg 
57 
Ustava RS, 154. člen.
58 
Poslovnik Vlade RS, 37. člen.
59 
Obrazec - Odredba za objavo v uradnem listu RS, http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2014-01-1509-
2010-01-0876-npb1-p1.pdf (zadnjič obiskano: 23. 6. 2014).
60 
Uredba o objavljanju v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 20/10 in nasl.), drugi odstavek 9. člena 
in 16. člen.
61 
Zakon o Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 112/05 in nasl.), šesta alineja prvega odstavka 7. 
člena.
62 
Služba Vlade RS za zakonodajo, O službi, http://www.svz.gov.si/si /o_sluzbi/ (zadnjič obiskano: 
29. 5. 2014). 
63 
Zakon o Uradnem listu RS, 2. člen.
64 
Zakon o Uradnem listu RS, prvi odstavek 9. člena.
65 
Zakon o Uradnem listu RS, šesta alineja prvega odstavka 7. člena.

123
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
izdajanja uradnih listov je glede na temo pričujočega članka po-
membno opozoriti na zadolžitev Svz , da obravnava z vidika skla-
dnosti z ustavo in pravnim sistemom tudi predloge pravnih aktov 
vlade.
66
 Predlogi predpisov vlade „morajo vedno“
67
 biti usklajeni s 
Svz z vidika skladnosti z ustavo, torej tudi z 8. členom ustave. S vz 
o tem poda pisno mnenje.
68 
Mnenje Svz ni zavezujoče za vlado. 
Po sprejetju predpisa vlade in potem, ko je tak pravni akt podpi-
san, se le ta objavi v uradnem listu po odredbi, ki jo po opravljeni 
preveritvi Svz , ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 7. člena 
Uredbe o objavljanju v uradnem listu,
69
 realizira Svz .
Torej, Svz glede skladnosti predlaganega predpisov vlade 
poda svoje mnenje v pisni obliki. Nedvomno bi imelo mnenje, da 
je nek predlog predpisa vlade neskladen s SvNMP pomembno 
težo posebej še, če bi se vlada odločila, da ga ne upošteva, oz. če 
se predsednik vlade nebi aktivno prizadeval v okviru danih prav-
nih možnosti, da prepreči uveljavitev spornega predpisa vlade, za 
katerega tudi Svz meni, da je neskladen.
6. obtožba predsednika vlade  
v državnem zboru Republike Slovenije
vlada RS sprejema predpise iz svoje pristojnosti kot kolektiv -
no delovno telo v kateri je predsednik vlade med njenimi člani v 
položaju primus inter pares. Sprejeti in uveljavljeni predpisi mo-
rajo biti v skladu tudi s SvNMP, kar v svoji primarni dispoziciji 
zahteva 8. člen ustave. Neskladnost med sprejetim predpisom vla-
de in nadrejeno normo mednarodnega prava kot merila presoje 
adekvatnosti, pomeni objektivno kršitev ustave, ki jo subjektivno 
zakrivi vlada.
Predsednika vlade lahko Dz na podlagi 119. člena ustave pred 
US obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju nji-
hovih funkcij. kršitev ustave mora biti zagrešena osebno, kajti v 
primeru ustavne obtožbe ni mogoče uveljaviti odgovornosti za 
66 
Odlok o organizaciji in delovnem področju Službe Vlade RS, prva in sedma alineja 2. člena.
67 
Termin »morajo« in »vedno« je razumeti relativno, kar je že pojasnjeno v poglavju 4.2 tega članka.
68 
Poslovnik Vlade RS, tretji odstavek 10. člena.
69 
Uredba o objavljanju v Uradnem listu RS, prvi odstavek 7. člena: »Akt iz 3. člena te uredbe se objavi 
v uradnem listu, če je predložen v objavo v skladu z zakonom o Uradnem listu Republike Slovenije, 
s to uredbo in z zakonom ali drugim predpisom, ki določa objavo v uradnem listu. objava akta dr -
žavnega zbora mora biti tudi v skladu s poslovnikom državnega zbora, objava akta vlade v skladu s 
poslovnikom vlade, objava akta samoupravne lokalne skupnosti pa v skladu s statutom samoupravne 
lokalne skupnosti«. 

124
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
napake drugih.
70 
zgolj uveljavitev neskladnega predpisa vlade av -
tomatično torej ne pomeni, da je mogoče naprtiti odgovornost 
predsedniku vlade v okviru ustavne obtožbe. Predsednik vlade 
direktno ne more kršiti 8. člena ustave, ker osebno ne sprejema 
predpisov ampak vlada, zoper katero pa ni predvidene odgovor-
nosti v okviru inštituta ustavne obtožbe. vendar menim, da je 
predsedniku vlade mogoče očitati neposredno kršitev 113. člena 
v zvezi s 104. členom ustave, ker ni dolžnostno ravnal v okviru ob-
stoječih pravnih norm za zagotovitev spoštovanja ustavnega reda, 
kar je potem posredno rezultiralo v vladni kršitvi 8. člena ustave. 
kršitev primarne dispozicije 113. člena v zvezi s 104. členom usta-
ve (zaveza spoštovanja ustavnega reda in ravnanja po svoji vesti) 
je sicer lahko posledica nevednosti ali zavestnega ravnanja pred-
sednika vlade, ki se lahko kaže v obliki storitve ali opustitve dolo-
čenega dejanja. Gre za subjektivni odnos do kršitve ustave, ki je 
lahko storjena tako naklepno kakor tudi iz malomarnosti.
71
Postopek impeachmenta zoper predsednika vlade urejata po-
slovnik Dz in zakon o Ustavnem sodišču. Delimo ga lahko na dva 
dela, in sicer v prvem delu na postopek obtožbe v Dz , v drugem 
delu pa na postopek ugotavljanja odgovornosti pred US. Glede 
na predmet raziskovanja je za vsebino pričujočega prispevka rele-
vanten le prvi del.
Predlog ustavne obtožbe predsednika vlade lahko kolektivno 
vloži v Dz najmanj 10 poslancev,
72
 ne pa npr. posamezen drža-
vljan.
73
 Dz mora o predlogu odločiti v 60 dneh, če tega ne stori 
se šteje, da je predlog zavrnjen.
74
 Predsednik vlade RS lahko na 
predlagano obtožbo odgovori, predlagatelj obtožbe pa ima mo-
žnost predlog obtožbe na seji Dz še ustno obrazložiti.
75
 Na seji 
Dz se zaključi postopek predloga obtožbe z glasovanjem. Ustavna 
obtožba je sprejeta s sklepom, če zanjo glasuje večina vseh poslan-
cev.
76
 Pomembno je opozoriti na izrazito možnost politične pre-
soje poslancev, ki je fakultativna.
77 
To pomeni, da tudi če obstajajo 
70 
M. Cerar, Obtožba pred Ustavnim sodiščem (nekatera odprta vprašanja veljavne ureditve), 1999, 
str. 243 in 247.
71 
obstaja sporno mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve Dz , da bi pri obtožbi zado-
stovala krivdna oblika malomarnosti na stopnji zavestne malomarnosti, ne pa tudi nezavestne malo-
marnosti (Id, str. 243).
72 
Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 in nasl.), 192. člen.
73 
A. Mavčič, Zakon o Ustavnem sodišču s pojasnili, 2000, str. 366 
74 
Poslovnik državnega zbora, 187. člen v zvezi z drugim odstavkom 192. člena.
75 
Poslovnik državnega zbora, 190. člen v zvezi z drugim odstavkom 192. člena.
76 
Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 in nasl.), 63. člen.
77 
M. Cerar (op. pod črto št. 70), str. 244.

125
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
dovolj tehtni dokazi glede kršitve ustave, predlagana obtožba ne 
bo sprejeta, če je v Dz ne bo podprla večina vseh poslancev.
kolektivni predlagatelj ustavne obtožbe mora v predlogu opi-
sati očitano kršitev ustave in predložiti dokaze.
78
 zatrjevanja mo-
rajo biti dovolj konkretna, da jih je mogoče kasneje na US preiz-
kusiti, če bo Dz seveda s sklepom sprejel ustavno obtožbo. zgolj 
splošno zatrjevanje ne zadostuje.
79
zamislimo si hipotetično naslednji primer. vlada je obravnava-
la predlog predpisa, za katerega je Svz predhodno podala pisno 
mnenje, da je neskladen s SvNMP. z mnenjem S vz se je strinjal 
tudi predsednik vlade, vendar v okviru dolžnostnega ravnanja po 
14. členu zakona o vladi ni dal usmeritve za delo ostalim članom 
vlade v smislu zaveze k spoštovanju ustavnega reda. Predsednik 
vlade je na seji vlade glasoval sicer proti sprejemu spornega pre-
dloga neskladnega predpisa, vendar je bil preglasovan. Neskladen 
predpisa vlade je bil tako sprejet. v nadaljevanju je predsednik vla-
de lahkomiselno menil, da sprejem neskladnega predpisa ne bo 
imel škodljivi posledic (težko si je namreč zamisliti, da neskladen 
predpis vlade z mednarodnim pravom v prihodnosti ne bo imel 
negativnih škodljivih posledic), zato po določbi 34. člena poslov-
nika vlade RS ni zadržal odločitev vlade in ni zahteval, da vlada 
ponovno obravnava svojo odločitev. Predsednik vlade je tudi me-
nil, da je iz formalističnih razlogov dolžan po določilu 37. člen po-
slovnika vlade RS takoj podpisati vsak sprejeti predpis vlade, četu-
di se z njim ne strinja, pri tem pa je zanemaril dolžnostno ravnanje 
tj., da bo spoštoval ustavni red in ravnal po lastni vesti. Podpisan 
neskladen sprejeti predpis je tako izpolnjeval pogoje po določilu 
tretjega odstavka 16. člena Uredbe o objavljanju v Uradnem listu 
RS za objavo v Uradnem listu RS in bil s tem uveljavljen. S trenut-
kom uveljavitve je prišlo tudi do vladne kršitve 8. člena ustave, ki 
zapovedujeta skladnost predpisov s SvNMP.
Iz hipotetičnega izmišljenega primera je razvidno, da predse-
dnik vlade ni uporabil predpisanih pravnih možnosti, ki izhajajo 
konkretno iz 14. člen zakona o vladi ter 34. in 37. člen poslovnika 
vlade, da bi zagotovil v okviru svoje funkcije spoštovanje ustavne-
ga reda pri sprejemanju predpisov vlade, k čemur je dolžnostno 
zavezan. Menim, da če predsednik vlade naklepoma ali pa iz razlo-
78 
Poslovnik državnega zbora, drugi odstavek 187. člena v zvezi z drugim odstavkom 192. člena.
79 
Glej judikat US RS, 25. 9. 2003 - U-I-172/02, http://odlocitve.us-rs.si/documents/be/6e/u-i-172-022.
pdf (zadnjič obiskano: 13. 7. 2015), paragraf 23.

126
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
gov malomarnosti le-teh dolžnostno ne uporabi, s tem odločilno 
prispeva k nastanku prepovedane posledice, tj. uveljavitvi neskla-
dnega predpisa s SvNMP in s tem kršitvi 8. člena ustave. Predse-
dnik vlade je s tem po mojem mnenju neposredno kršil ustavo, 
konkretno 113. člen v zvezi s 104. členom, na podlagi katerih se je 
zavezal k spoštovanju ustavnega reda in ravnanja po lastni vesti. 
To pomeni, da bi bili podani tudi razlogi za ugotavljanje njegove 
odgovornosti v okviru ustavne obtožbe po 119. členu ustave.
Na podlagi tega menim, da bi predlagatelj impeachmenta mo-
ral v svojem predlogu ustavne obtožbe navesti naslednje podat-
ke:
- predpis vlade z navedbo številke uradnega lista RS, v katerem 
je bil objavljen in je po prepričanju predlagatelja neskladen s Sv-
NMP;
- navedba konkretno prepoznane mednarodne običajne obče 
pravne norme, katera se uvršča med SvNMP, ki bo služila kot me-
rilo presoje skladnosti;
80
- navedba argumentov iz katerih je predlagatelj zaključil, da 
je konkretni predpis vlade neskladen s SvNMP oz. prepoznano 
mednarodno običajno občo pravno normo;
81
- konkretna pooblastila predsednika vlade, iz katerih izhaja pri-
čakovano dolžnostno ravnanje pri sprejemanju predpisov in iz-
hajajo iz 113. člena ustave v zvezi s 104. členom ustave, 14. člen 
zakona o vladi ter 34. in 37. člen poslovnika vlade;
- konkretno opisati krivdno storitev ali opustitev
82
 predsednika 
vlade, ki je prepoznana s strani predlagatelja impeachmenta kot 
osebna kršitev 113. člen ustave v zvezi s členom 104. ustave, ker ni 
ukrenil potrebno v okviru pooblastil, ki mu jih daje 14. člen zako-
na o vladi ter 34. in 37. člen poslovnika vlade, ter je s tem posledič-
80 
k ako si pomagati pri prepoznavi oz. identifikaciji obče običajne norme mednarodnega prava sem 
predstavili v poglavju 2.1 in 2.2 tega prispevka. 
81 
Če je tudi Svz v pisnem mnenju glede predpisa zapisala, da je neskladen z mednarodnim pravom, 
se v utemeljitvi sklicuje tudi na takšno mnenje. Če pa je bilo pisno mnenje Svz takšno, da neskladno-
sti ni našlo, je potrebno obrazložiti, zakaj se meni, da je mnenje Svz napačno. v obeh primerih je 
potrebno, da se obstoječe pisno mnenje kot dokazilo predloži predlogu ustavne obtožbe.
82 
Na tem mestu je potrebno argumentirati krivdo najmanj na stopnji nezavestne malomarnosti. Ta 
oblika malomarnosti je podana, „če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo /.../, čeprav se ni zavedal, 
da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel 
zavedati“ (Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/2008 in nasl.), 26. člen). Ta oblika krivde se od 
prvih treh (od direktnega naklepa, evantualnega naklepa in od zavestne malomarnosti) bistveno raz-
ločuje, saj pri njej ni ne zavesti glede pričakovanja prepovedane posledice in ne storilče ve volje glede 
prepovedane posledice. Namesto da bi raziskovali to, kar je bilo v storilčevi psihi (zavesti in volji), se 
sprašujemo o tem, kar naj bi bilo, bi moralo biti, pa v resnici ni bilo, in ali to lahko storilcu očitamo. 
več v: L. Bavcon in A. Šelih, Kazensko pravo, Splošni del, 2003, str. 300.

127
DIGNITAS n Neskladnost z mednarodnim običajnim pravom kot razlog za »impeachment«
no omogočil uveljavitev s SvNMP neskladnega predpisa vlade, ki 
pomeni kršitev 8. člena ustave.
Predlogu obtožbe bi bilo potrebno predložiti obstoječe doka-
zila, npr.:
- pisno mnenje Svz glede skladnosti predpisa vlade;
- zapisnik seje vlade, na kateri se je sprejel sporni predpis vla-
de;
- druga obstoječa dosegljiva korespondenca, ki se nanaša na 
sprejem spornega predpisa vlade ali ministra;
- morebitno izdelano pravno mnenje neodvisnega strokovnja-
ka ali inštitucije glede prepoznane uveljavljene norme mednaro-
dnega prava, ki sodi med SvNMP kot kriterija presoje skladnosti,
- judikat/i mednarodnega tribunala, US ali vrhovnega sodišča 
RS, iz katerega izhaja prepoznavnost in uveljavljenost konkretne 
norme mednarodnega prava, ki sodi med SvNMP,
- morebitna druga relevantna dokazila.
Naj še omenim, da je v zvezi z dosedanjimi predlogi ustavnih 
obtožb Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Dz zaradi 
izostanka prakse podal nekaj pravnih mnenj v smislu splošnih 
opozoril,
83
 ki pa niso zavezujoča posebno še, ker je odločitev Dz 
glede sprejetja ustavne obtožbe fakultativna, ne obstaja pa še rele-
vantna judikatura US.
7. Sklep
Predmet raziskovanja je bilo povezan z osrednjim vprašanjem, 
ali predsednik vlade lahko odgovarja za kršitev 8. člena ustave za-
radi sprejema in uveljavitve s SvNMP neskladnega predpisa vlade 
RS. SvNMP se v hierarhiji pravnih aktov RS uvršča pod ustavo in 
nad zakone, kar pomeni, da morajo biti uveljavljeni predpisi vlade 
skladni s SvNMP, kot to določata 8. člen ustave. k er je vlada ko-
lektivno delovno telo, predsedniku vlade ni mogoče avtomatično 
očitati kršenja 8. člena ustave v okviru inštituta ustavne obtožbe 
po 119. členu ustave, ker tovrstne kršitve ne more zagrešiti oseb-
no. vendar lahko predsednik vlade z opustitvijo predpisanega 
dolžnostnega ravnanja, ki mu omogočajo opravljanje dela v okvi-
ru spoštovanja ustavnega reda, pomembno prispeva k kršitvi 8. 
člena ustave. Njegovo odgovornost v okviru inštituta ustavne ob-
83 
M. Cerar (op. pod črto št. 70), str. 247.

128
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
tožbe je torej mogoče zahtevati z očitanjem osebne kršitve ustave 
po določbi 113. člena ustave v zvezi s členom 104. ustave, ker ni 
spoštoval ustavni red in ni uporabil danih pooblastil, predvsem 
pooblastil iz 14. člena zakona o vladi ter 34. in 37. člena poslovnika 
vlade ter s tem zavestno ali iz malomarnosti omogočil uveljavitev 
s SvNMP neskladnega predpisa vlade in s tem posledično posre-
dno povzročitev tudi vladno kršitev 8. člena ustave.