Besedilo druge predvojne Rudol-
fove lutkovne igre Grad na Planinki 
doslej sicer še ni v razvidu, je pa 
avtor (6. januarja 1986) povedal ne-
kaj podatkov o snovnih pobudah za-
njo. Gre za snov ljudske pripovedke 
o nastanku Šentlovrenškega ali 
Črnega jezera na Pohorju, ki jo je 
vključil Janez Koprivnik v svoj spis 
Pohorje.9 Pripovedko o bogati in 
ošabni vdovi Jeri Hudovolni, ki je 
gospodovala na gradu na Planinki, 
je Branko Rudolf razširil z novimi 
motivi in osebami (glavna oseba 
Ivan Borovec), ki pa jih bo mogoče 
natančneje določiti šele, ko bo na 
razpolago besedilo igre. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
NOCH EINMAL: BRANKO RUDOLF DER PUPPENSPIELER 
Der Beitrag bringt ergänzende Informationen zum Artikel Begegnung mit 
Branko Rudolf — dem Puppenspieler (Otrok in knjiga, Nr. 21). Inzwischen wurde 
nämlich der Text des ersten Puppenspiels von Branko Rudolf Konjiške gore zmaj 
(Der Lindwurm von der Konjiška gora) evidentiert. Trotz der Anlehnung an die 
Motive der Volksprosa zeigt der Autor in den Details eine Aktualisierung des tra-
ditionellen Stoffes. In der Figur Gašperček kann man die stofflichen Keime des 
späteren Werkes Zvegla potepuhova (Die Schwegel des Vagabundes) entdecken, in 
der Schlußschilderung auch den Gebrauch der archaischen »Kanzleisprache«, die 
sprachlich das Werk Zvegla potepuhova voraussagt. 
Prevedel v nemščino prof. dr. Mirko Križman 
va za pravljico Čudno jezero (Branko 
Rudolf: Čudno jezero. Maribor, Založba 
Obzorja, 1953, str. 5—16. Pravljica 7). 
Zmaj nastopa v pravljici Jež-ptič-kača 
-svinja-koza-zmaj (n. d., str. 17—27). 
Motiv zmaja je pogost tudi v Rudolfo-
vih pesmih, npr. Godčova povest o 
zmaji (Branko Rudolf: Zvegla potepu-
hova. Maribor, Založba Obzorja, 1960, 
str. 7—9). Posebej značilna je pesem 
Zmaj (Branko Rudolf: Odmevi času, 
Maribor, Založba Obzorja, 1976, str. 35), 
ki združuje oba motiva: 
Na temni strani tvojega bistva 
tebe, ki si človek 
ob temnih, grozljivo črnih jezerih, 
štrlečih skalah 
spi grd, pošasten zmaj, skrit, zvit v 
votlini: 
pravi zmaj. 
V tem besedilu motiv ni več povezan 
z bajeslovnim virom, temveč je prerasel 
v moderno občuten simbol človekove 
zgroženosti nad mračno poluto v samem 
sebi. 
9 Janez Koprivnik: Pohorje. Ponatis 
iz Planinskega vestnika (1913—1919). 
(Maribor). Založilo »Sokolsko društvo« 
v Mariboru, 1923, str. 23—26. — Ko-
privnik je tu objavil jezikovno in de-
loma tudi vsebinsko popravljeno pripo-
vedko Črno jezero na Planinki. Prav-
ljica. Zapisal F(ranc) P(raprotnik). Po-
potnik, IV. tečaj, št. 10, 25. maja 1983, 
str. 153—155.