The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSI NEC Geslo: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage1 GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 14 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 20, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Denarni predion v zbornici POSLANSKA ZBORNICA PREJELA V RAZMOTRIVANJE PREDSEDNIKOV NAČRT O REGULIRANJU DOLARJA V PETEK. — PREDLOGU JE BIL DOSTAVLJEN AMENDMENT GLEDE KTROLE NAD UPORABO STABILIZACIJSKEGA SKLADA. Washington, D. C. — Odbor Poslanske zbornice za denarstvo •le v Četrtek odločil, da bo predloži} celokupni zbornici zakonski Predlog, po katerem se naj bi odobril predsednikov načrt za u-ravnavo denarnega vprašanja; Pred zbornico naj bi šel predlog brez vsakega posebnega zasliše-Vahja raznih strokovnjakov, s či-mer bi se le zavlačevala odobritev. Odbor je sklenil, da se stavi Poslanski zbornici omenjeni Predlog drugi dan, v petek. Demokratski vodja, poslanec Byrns, je obenem z gornjo odločitvijo odbora tudi objavil, da se bo poskrbelo za to, da bo predlog od zbornice sprejet v najkrajšem času, tudi, če bi morala zbornica v ta namen zasedati v soboto in odložiti za poznejši čas vse druge predloge, s katerimi se točasno bavi. O predlaganih zasliševanjih se je izrazil, da zdaj ni časa za nje. Naj se vrše pri-ako jih ravno hočejo imeti. Nad vse smešno bi bilo namreč, zavlačevati ta nujni UTEGNE POSTATI JAPONSKI MIN. PREDSEDNIK predlog z nepotrebnimi zasliševanji; nikakega pomena nima, da bi se dosti besed izgubljalo glede njega. Od odbora je bil predsednikov načrt odobren v celoti. Pridejan ^u je bil le en dostavek, namreč ta, da mora zakladniški taj-nik poročati kongresu o tem, kako bo uporabljal stabilizacijski sklad dveh miljard dolarjev, katerega zakonski predlog določuje. Ta sklad bo služil v to svrho, da se bo potom njega lahko regulirala vrednost dolarja, da bo vedno odgovarjala obstoječim cenam življenjskih potrebščin. Omenjeni dostavek k predlogu J® bil po mnenju poslancev Potreben iz tega vzroka, da se °dstrani vsak dvom glede nje-Sa zakonitosti. Govorilo se je Namreč, da kongres nima prance, da bi oddal svojo oblast kontrole nad dlenarjem predhodniku ali komu drugemu. Na način pa, ako bo moral za-^ladniški tajnik redno poročati 0 svojem delovanju1, bo vsaj na 2unaj izgledalo, da ima kongres še vedno vrhovno kontrolo- Drugi vzrok za dostavek je Pa. da se ne da nikakega povoda za sumničenje, da se 'klad napačno uporablja. Tudi v senatskem odboru za bankarstvo se opozicija proti Predsednikovemu načrtu čim-c'aUe bolj krči. Prvi trd nasprotnik, McAdoo, se je omeh-eal že v sredo. Drugi, Glass, je sicer še vedno vztrajal, da se Morajo voditi javna zasliševali a, predno bo prišel predlog Pred celokupen senat, vendar je tudi on precej omajan v svojih zahtevah. ZBOROVANJE V CHICAGI Zborovanja se je udeležilo nad 60 ljudi. — Stari odbor soglasno ponovno izvoljen. Chicago, 111. — V sredo zvečer, dne 17. januarja, se je sešel letni zbor Baragove Zveze, kakor je bilo to v tem listu naznanjeno. Na zborovanje je dospelo več slovenskih duhovnikov iz bližnjih in oddaljenih naselbin, kakor Rev.John Plev-nk, predsednk B. Z., Rev. Odi-lo Hajnšek, tajnik, Rev. M. Hiti, finančni tajnik, Rev. M. J. Butala, predsednik nadzornega odbora, in Rev. Aleksander Urankar, zapisnikar in u-rednik Svetilnika B. Z. Iz Cle-velanda pa sta prihitela čč. gg. Julij Slapšak in Victor Virant. ,Med lajiki je bilo opaziti odlične osebnosti, kot Mr. Antona Grdino, podpredsednika B. Z., Mr. Fr. Opeko, predsednika KSKJ., Mr. Frank Gospo-daricha, odbornik gospodar-kega odseka KSKJ. Na sejo je prihitelo tudi več zavednih žena iz Jolieta, Chicage in o-kolice. Iz Chicage je bilo na zborovanju lepo število mož in žena. Na zborovanju so bila podana najprvo poročila o lanskem poslovanju. Potem se je osvojilo več važnih predlogov in nasvetov za prihodnjost, nakar je zbor soglasno potrdil in izvolil stari odbor še za naprej. Vobče je zborovanje poteklo ' po in zadovoljivo. Več in podrobneje bo o vsem gotovo poročal "Svetilnik B. Z." -o- lat Jugoslavife« ŽALOSTNA SLIKA DANAŠNJIH DNI: OBUPNO PISMO MATERE, KI JE VZGOJILA DVANAJST OTROK. — KAKO JE V SEDANJI ZIMI NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE VESTI. Slika kaže načelnika japonske politične stranke Seijukai, ko je pri nekem banketu nagovoril svoje pristaše. Ako pade sedanja vlada, ki je rta krmilu Japonske, se splošno pričakuje, da bo ta mož, dr. Kisaburo Suzuki, prihodnji min. predsednik. ZOPET NOV I KRIŽEM SVETA PREDSEDNIK Kuba ima tretjega predsednika tekom enega tetina. Havana, Kuba. — Kdo bo predsednik na Kubi prihodnji teden, je težko reči. Tekom tega tedna ima namreč zdaj že tretjega. Začetkom tedna je re-signiral Grau San Martin; na-sledoval ga je Carlos Ilevia. Temu pa so napravili tla tako vroča, da je resigniral že čez par dni, in tako je Kuba dobila v četrtek novega predsednika v osebi 60 letnega Carlos Men-dieta, ki po poklicu zdravnik. Igral pa je vodilno vlogo med organizacijo revolucijonarcev. KAMPANJA ZA DOHODNINSKE DAVKE Washington, D. C. — Okrogjdoval utrdbe — Dunaj, Avstrijjt. — Na u-radni obisk je prispel semkaj v četrtek podtajnik italijanskega zunanjega ministra, F. Su-vich. Na kolodv.oru.yii je sprejel kancler Dollfuss v družbi drugih članov vlade, kakor tudi osobje italijanskega poslaništva. — Washngton, D. C.— Kongresni odbor za zasliševanja je v četrtek prejel v razmotriva-nje zakonski predlog, po katerem naj bi se razveljavil zakon, kateri prepoveduje, da'bi se dajala navodila in pouk glede porodne kontrole. — Peiping, Kitajska. — Kakor se je izrazil novi japonski vojaški ataše, Takahaši, je Japonska popolnoma pripravljena za vojno s sovjetsko Rusijo, ako jo ta želi. Ataše je pregle- ob mandžursko- PREDLOGI FRANCIJE Izraža se ,da je pripravljena, znižati množino orožja. Pariz, Francija. — Začetkom tega meseca je poslala Francija v Berlin nov predlog, po katerem se naj bi rešil spor glede oboroževanja, ki vlada med njo in Nemčijo. Nemška vlada na predlog še ni odgovorila. V tem predlogu se je Francija izrazila, da je pri volji pod sprejemljivimi pogoji ustaviti vsako nadaljnje oboroževanja. Vse države pa se morajo k temu1 obvezati in vse tudi dovoliti, da se vodi v njih kontrola glede tega, kako ta pogoj izpolnjujejo. -o- ITALIJANSKA VLADA NA REŠETU VREMENSKA KATASTROFA V ANGLIJI London, Anglija. — Strahovit vihar je divjal preteklo sredo ob obrežju Britanije; najhujše je bila prizadeta Škotska. Reko Clyde je vihar tako razburkal, da je stopila preko bregov, kar se je zgodilo prvikrat tekom zadnjih 30 let. Valovi so se razlili preko mesta in voda je ponekod stala po ulicah več čevljev visoko. Kakor se ugotavlja, je vihar poleg ogromne materijalne škode zahteval tudi šest človeških življenj. -o- NENAVADNA ODREDBA POLICISTOM dvesto milijonov dolarjev so razne osebe dolžne federalni vladi na dohodninskih davkih. Mnogo je pa tudi takih, ki bi sicer morali plačati, a se ne priglasijo. Da se izsledi vse take, predlaga zakladniški tajnik, naj bi se v zvezi z CWA določilo število oseb, ki bi šle od hiše do hiše, katere bi popisale vse davku podvržene osebe, da bi izpolnile potrebno listino. Waukegan, DRŽAVLJANI ODDAJAJO ZLATO Chicago, 111. — Odredbo za-kladniškega tajnika, da mora biti oddano potom bank vse zlato v privatni posesti vladi do srede opolnoči, so ljudje vzeli do skrajnosti resno. Celi dan v sredoso dohajali na ban-jjj _y tukaj-!lfe 'n oddajali večje ali manj- ZA VARNOST POLICISTOV Chicago, 111. — Policijsko ravnateljstvo bo nabavilo zalogo jopičev, varnih proti kroglam. Ne bodo sicer mogli biti o-Premljeni z njimi vsi policisti, katerih je okrog 6000, dobili Pa bodo tisti, ki so postav-;'°ni na posebno nevarno delo, >akor je zasledovanje pobeglih šnjem glavnem policijskem poslopju je dal policijski ravnatelj nabiti sledeči razglas: "V bodoče ne bo dovoljeno čiščenje orožja v sprednji pisarni. Ako se želiš ustreliti, pojdi to storit v zadnjo sobo." Ta odredba je bila izdana, ko se je že večkrat pripetilo, da se je sprožilo policistom orožje, ki so ga čistili, in jih ranilo. To bi se bilo skoraj zgodilo pretekli torek nekemu policijskemu poročniku, a je krogla k sreči odle tela v drugo stran. zločincev in podobno. Jopiči bodo težki po 11 funtov in bo stal vsak $50. še zneske v zlatu, za kar so dobili papirnate bankovce. Računa se, da se je ta dan oddalo v Chicagi zlata za okrog stotisoč dolarjev in zlatih certifikatov za 400,000. Neka stara ženica je prinesla na banko par ducatov zlatih cekinov, za kar ji je- uradnik dal papir. "Nekako se mi zdi, da to ni ravno isto," pravi ženska, "vendar predsednik vrši za deželo izvrstno dela in vesela sem, da mu lahko pomorem." — V sredo zvečer 'je od zakladniškega tajnika prišla odredba bankam, da se rok za sprejemanje zlata podaljša za nedoločen čas. ruski meji. — London, Anglija. — Izdalo se je poročilo, da se je pred par dnevi nahajal tukaj odpo-slanik predsednika Roosevelta, ki je imel nalogo, voditi konferenco z Angleško banko glede sporazuma v denarnem vprašanju. -o—— SKRB ZA UCITELJSTVO Chicago, 111. — Da se pomore brezposelnemu učitelj stvu do zaslužka, se je s pomočjo CWA u-stanovilo v Cook okraju več izobraževalnih postojank, v katerih dobivajo učenci brezplačen pouk. Takih postojank je v celem okraju 77, od teh jih .je 56 v mestu Chicagi. Do zdaj je na ta način dobilo delo okrog 500 učiteljskih moči. V enem projetktov se lahko uče dijaki tudi univerzitetne predmete in pouk v tem se je pričel pretekli teden na 18 So. Michigan ave. in na Lewis Institute. Vpisalo se je 1300 gradu-antov iz višjih šol. — Mussolini na-ponovne izpre- Rim, Italija, merava izvesti membe v vladnem kabinetu. Odstavil bo par dosedanjih ministrov in nastavil nove in poleg tega se bo tudi sam odpovedal dvem ministerskim sedežem, namreč za korporacije in notranjemu ministerstvu. Obdržal bo še štiri druga ministerstva, namreč vojno, mornariško, zračno in zunanje. Tužna slika brezposelnosti Ljubljana, 28. dec. — Tukajšnji list "Slovenec" objavlja pismo matere, ki toži nad se-danjmi skrajno slabimi časi. — Uboga slovenska mati, ki je pošteno vzgojila 12 otrok, vseh še živih, nam je poslala pretresljivo pismo, iz katerega je razvidno vse veliko trpljenje, ki ga ta družina trpi. Od vseh 12 otrok je le najstarejše dekle v službi ter nekoliko pomaga domu, kolikor pač more. Drugo dekle je tudi izučeno za trgovsko pomočnico ter je bila že v službi, sedaj pa je zopet doma ter bi rada šla kamorkoli za začetnico ali kaj primernega. Naslednji dve dekleti sta kuharici in obvladata srbsko in francosko kuhinjo in bi radi prišli v kakšno službo. Fant ima delovodsko šolo ter bi rad prakticiral pri .strojih ter bi tako mogel domu nekoliko pomagati. Štirje otroci so pa še v šoli. Za vse skupaj pa se trudi mati. Oče zaslužil le nekaj malega. Mati nam dobesedno piše : "Veliko imam skrbi in stroškov z njimi in tako mi je hudo, da ne morem več tiho trpeti, ker nimam nobene pomoči od nikoder. Vsak večer sem tako izmučena, da komaj diham. Ponoči pa jočem, mesto da bi spala. Dokler je mož malo več zaslužil, je že bilo, zdaj pa zasluži malo. Samo enemu gospodarju je služil več kot 30 let, gospodar pa .je potem gledal, da se ga je znebil. Zdaj je mož pri drugem gospodarju, ki pa pravi, da je mož pustil vso moč pri prvem in da sedaj kot izžeta limona ne more imeti boljše plače. Na hiši imamo precej dolga in ne moremo več plačati obresti ter me zelo skrbi, kaj bo. Ne morem kupiti ne drv, ne čevljev za otroke. Dva otroka, ki hodita v šolo, imata za slabo vreme samo ene čevlje. Prvi gre1 dopoldne v šolo, tako da ga imamo sedaj do dva metra na debelo in ponekod še več, zlasti pravijo, da ga je na Rudnem polju nad tri metre. Sneg je letošnjo zimo prišel tako naglo, da se mnogi niso niti s steljo za živino mogli pravočasno založiti. Sicer pa igra sneg pri nas, zlasti v gospodarskem oziru, važno vlogo, saj bi brez njega ne mogli spravljati z gora ne drv, ne lesa, ne ste-lje in ne sena. Pričela se je po debelem snegu prava sezona planinskih voženj* ki je v polnem razmahu. Pa tudi beli sport, smučarstvo, je zelo oživelo. Zlasti je bilo vse živo za božične praznike, ko so prišli smučarji iz vseh delov države v lepi kot Gorenjske, da se na-vžijejo svežega planinskega zraka. -o- Smrtna nesreča Slovtnjgradec, 29. dec. — V Selah pri Slovenjgradcu se je te dni smučal 131etni sinko posestnika Hovnika. Deček v smučanju še ni bil zadostno izurjen in si je zaradi neprevidnega ravnanja prebodel s palico v trebuh. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in je nesrečna žrtev sicer lepega in zdravega smuškega športa u-mrla za poškodbami. --o- S sekiro po glavi V Šikolah so neznanci na-, padli 251etnega posestnikovega sina Miho Pernata s sekiro. Fant jim je ušel v neko hišo, napadalci so pa vdrli za njim in ga v sobi pobili s sekiro na tla. Obdelavah so ga tudi s koli, ročicami, latami in noži, tako da ima vsega skupaj samo na glavi kakih 15 težkih ran. -o- Na smrt obsojen Pred belgrajskim okrožnim sodiščem je bil po božičnih praznikih obsojen na smrt bankir Mihajl Markovič, ki je s po- drugi pa popoldne. V trgovini imočjo nekega drugega umoril ne morem plačati računov. Po- jbelgrajskega inženirja Nikolo MESTNI USLUŽBENCI MORAJO BITI PLAČANI Chicago, 111. —- Vrhovno SO' dišče je v ponedeljek odredilo da mora mesto poskrbeti za zadostni sklad, da bo v polni svo-ti plačalo vse mestne uslužbence, ki so bili bodisi imenovani v svoj urad, bodisi izvoljeni. Pritožba nekega sodnika, da ni dobil plače, jo dala povod obravnavi. BELGIJA NAMERAVA PLAČATI Bruselj, Belgija. — Čim dalje bolj prevladuje v Belgiji struja, da se izrabi sedanja nizka vrednost ameriškega dolarja in se izplača del zaostalih obrokov na vojne dolgove. Od članov liberalne stranke v parlamentu se je imamo niti za vsem sem obupana. Nobeden od otrok se ne more nikamor spraviti, ker nima nobeden nič drugega kakor to, da so pridni in pošteni, ter so vsi kolikor toliko izučeni svojega dela. Otroci pravijo, da če bi ne bili pošteni, bi sedaj že bili v službi. Sedaj tako strašno trpimo, ko ni-najpotrebnejše stavil predlog, naj bi se v ta namen razpisalo državno posojilo v znesku 10 miljard frankov, ki bi donašalo 3 in pol odstotke obresti. --o- ŠTEVILO MILIJONARJEV življenje. Meni ni nič zame, samo za otroke mi je in ti se mi smilijo!" -o-- Zimsko življenje na Bledu Bled v decembru. — Nepričakovano zgodaj nas je letos obiskala zima in nas odela v belo sneženo odejo, kakor že PADLO Washington, D. C. — Dočim je bilo leta 1928 v Zed. državah 'dolga leta ne. Že v začetku de- 513 takih oseb, ki so imele letnih dohodkov nad milijon dolarjev, se je to- število zdaj znižalo na 20, kakor objavlja zakladniško tajništvo. Višina skupnega premoženja, ki se je 1928 obdavčilo, je skoraj 36 miljard, a v letu 1932 pa samo 13 miljard. cembra nas je pobelilo in okoli dec. smo imeli na Bledu že skoro za meter snega, v bohinjskem in borovškem kotu pa še več. Tudi temperatura je padla na 12 stopinj Celzija pod ničlo. Dvakrat nam je potem še nebo naložilo novi sneg vrh starega, Miljkoviča, in pa zaradi mnogih drugih sleparij. Markovič se je hotel potem v zaporu o-besiti, pa so mu to preprečili in ga dobro zastražili. -o- Nesreča delavca Ko se je 301etni delavec A. Jelene, zaposlen pri žrebljar-ski zadrugi v Kropi, vračal na sveti večer domov, ga je nekdo tako obdelal, da so ga morali spraviti v bolnico. -o- V zarji 601etnega jubileja O božičnih praznikih je v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano praznoval 60-letnico tamošnji ravnatelj Dr. Anton Ratajec. Omenjeni je rodom iz Bučke na Dolenjskem in je vzoren duhovnik in profesor že več let. V začetku zadnjega šolskega leta mu je bilo poverjeno ravnateljstvo škofijske gimnazije. -o- ilRITE "AMER. SLOVENCA"! % ifoafl t ■ »ini|n . I 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. januarja 1934 |HMERIKANSKI SUOVENEC [Beti in najstarejši slovenski Bližan list v Ameriki,, ■Kp Ustanovljen teta l»li ' (shaja vsak dan razun nedelj, pona-laljkov in dnevov po praznikih. £ Izdaja (n tiekai EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in oprava! (549 W. Cermak Rd.t Chicago Jelefon: CANAL 5544 1: v Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Ca celo leto----- Ca pol leta------- Da četrt leta________ Za Chicago. Kanado In Evropo: Ca celo leto--$6.00 Za pol leta------3.00 Za četrt leta ------1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriea. Katabliahed MM, Iaaued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Pnbliabed by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication offica: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ For half a year _$5.00 _ 2.50 For three • montha-------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--.---$6.00 For half a year------3.00 For three months ----1-75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piaa ae na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Stabilizacija dolarja trust", katerega tvorijo najboljši finančniki in finančni teoristi, že zadnjih šest mesecev rešujejo to vprašanje. Končni rezultat je, ki smo ga slišali iz ust predsednika samega v njegovi poslanici kongresu, da je treba na vsak način uvesti tako elastično stabilizacijo dolarja, da se bo lahko vsaki dobi prilagodil s svojo veljavo, ali bolje, stabilizacija naj bo taka, da se bo regulirala kakor ura na poljuben način, da bo funkcionirala v vsaki dobi. Vstali m mnogi kritiki, ki ta način stabilizacije dolarja kritizirajo, češ, da je ta načrt ravno tisti, kakor načrti takih stabilizacij v preteklosti. Ceš, dolar je vreden sedaj 50c, in če se je znižalo vrednost dolarja iz vzroka, da bodo naši izdelki lažje tekmovali na inozemskih trgih, pomeni to: da naši izdelki se bodo odslej prodajali za polovico nižje, kakor so se doslej v inozemstvu. Toda ne pozabite, pravijo kritiki, da kar bo Amerika kupila, bo morala vsled nižje veljave dolarja plačati polovico več, kakor je plačevala doslej. Kakšen profit je v tem, povprašujejo. In dalje navajajo: Morda res bo šel obrat nekaj časa, morda celo par let navzgor, toda prej ali slej se bilanca trgovine na taki podlagi, da bomo ceneje prodajali in dražje pa kupovali od inozemstva, ne bo ujemala in bomo zašli z gospodarstvom v še večjo depresijo. Na drugi strani pa vstajajo živanni zagovorniki nove stabilizacije dolarja in dokazujejo, da vsa umetnost nove stabilizacije temelji na dobrini,da vlada ima neomejen,edini monopol nad zlatom ter poverjenje, da regulira od časa do časa po poljubnem načinu vrednost dolarja. To se pravi, da ako bo inozemstvo naperilo proti Združenim državam svojo valutno politiko, ima vlada moč, da zopet regulira vrednost dolarja tako, TO IN ONO vrlega lista Amer. Slovenca. — Le on, kateri pozna Johnstown, ozir. slovensko naselbino v Johstownu, ve, kako težko je tukaj pridobivati nove naročnike za katoliške liste, zlasti na vzhodnem delu mesta. Poleg teh težav nas pa še depresija ^ , ... , , ,, , , • , • 'krsto. Pokrov ]e bil prebarvan pritiska ob tla, da ti, ki bi radi' , ,. , • , - , . • s kljukastimi krizi. Na njem re naročili m brali nas katoliški J / . v. . J, J , . • , , i i • ; stal napis: "Tu počivajo Izrae-hst, nimajo sredstev, da bi si 1 list naročili. Vendar upam, da bom z vašo in božjo pomočjo storil kar se da za naš katoliški list Amer. Slovenec in s tem za našo katoliško stvar, za naše katoliške ideje in načela in pravice. Kakor vidim, po drugih na- "TU POČIVAJO IZRAELOVI SINOVI Pod mostom Franca Jožefa v Budimpešti so vlovili čudno Moderna hiša. — Lepo je pvi vas, le sobe so prenizke. ■ To se vam samo zdi, ker Gospodarske razmere, v katerih smo živeli skozi zadnja štiri leta, so tudi v Združenih državah, katere je svet smatral 7.a nepremagljivo denarno trdnjavo, izpodkopale temelje lastni valuti. To se ni zgodilo iz vzroka, da bi bil v nevarnosti 11. pr. ameriški dolar v svoji prejšnji 100 odstotni zlati vrednosti. Ne, marveč k temu so pripomogle tudi gospodarske razmere v dru-j gih državah na svetu, ki so vsled visoke ameriške valute tek-j movale z ameriškimi produkti na svetovnih trgih. Posledice soj »e začele čutiti v tem, da je ameriška produkcija padala od J leta do leta, s tem pa se je začenjala gospodarska bolezen naj-j lovi sinovi. Vi Judje boste po so nage preproge predebele. vrsti vsi poginili. Krsto so nesli na policijo, kjer so jo odprli. Bila je prazna. Policija išče krivce. selbinah zelo uspešno agitira-jo in so dosegli že lepe uspehe. Cast jim! — Ne vem pa, če bo mogoče nam tekmovati z njimi. Nekaj pa bomo že napravili, z božjo pomočjo seveda. Vsem tistim, ki boste brali te vrstice v Amer. Slovencu, pa želim veliko napredka in veliko v Z GNOJNIMIM VILAMI NAD BALON Ko se je spuščal slavni francoski fizik 27. avgusta 1783, torej malo več kakor pred 150 leti, s svojim prvim balonom na zemljo, so vraževerni kmetje napadli in balon z gnojnimi vilami uničili. Imeli so ga za ogromen ne-stvor. Tako je končal prvi balon v bližini Pariza, ko je bil plaval sreče ter blagoslova v novem, »ad 40 minut v zraku, letu in Bog daj, da bi še več-! ——0--- Dve neumni ptici. — Profesor: Pri starih narodih je veljala kukavica za enako neum- jno ptico, kakor pri nas osel. * * * Tudi sodba. — Kako vam je všeč moj novi slamnik? — Krasno vam pristoja; človek bi dejal, da vam je zrasel iz glave. * * * Tudi izgovor. — Gospod krčmar, to mleko je sama voda. — Oprostite, kaj morem za to. ai je stala krava dolgo na dežju! krat kaj čitali od mene in sicer Math Klučevšek. da ameriški izdelki ne bodo trpeli pred konkurenco v možem stvu in to, pravijo, je najvažnejše orožje proti brezposelnosti sama dobra in vesela poročila, doma. zlasti poročila o napredku. Z Navadnim ljudem je težko doumeti valutno politiko* Bo zaupanjem v vašo naklonjenost verjetno, kakor pišejo nekateri listi, da 90 odstotkov ljudi v a- vas vse prav prijazno pozdra-lutnega vprašanja ne razume. Toda predsednik Roosevelt, ki vim. uvaja v deželi popolnoma nov red v gospodarstvo, in iz katerega pride tudi nov socialen red. ima v narodu neomejeno zaupanje. Njegovo nesebično delovanje in poskušanje rešiti na-' rod iz depresije, mu je dalo med svojim narodom Mojzesov;) veljavo. Narod zaupa vanj neomajano, da ga on pripelje v boljšo bodočnost in reši gospodarskega propada. Ni ugovora, da je tako re«. Preostane le to, kako se bo KRATKO POROČILO Cleveland, O. ! Veliko dopisov čitam, kjer se poroča, kako se imajo na sejah. Tudi jaz bom nekoliko 0-pisala, kako smo se imele pri nas na seji 4. j an. — Prav do- prvo pri revnih slojih, delavcih, ker ni bilo za nje več dela, ne;obnesl° eksperimentiranje z novim dolarjem, in če način, ka- bro je bUo> in ko se je seja zaslužka. Kupovalna moč je rapidno začela padati tudi doma. j koršnega se uvaja, dvigne industrijski obrat ter če se bo z končak> nam narofii sestra taj-Pa ne samo to, tudi vse obligacije privatnih družin so začele vladnim monopolom nad zlatom posrečila kontrola pri prodaji nica> da nekoliko počakamo, zastajati in zapadati, ker tisti, na katerih dohodkih so ležale|in kupovanju z zunanjim svetom. Ako se predsedniku to po-; RadoVedne, kaj bo, smo res po-raznovrstne obligacije, kot dolgovi na posestva, zemljišču, sreči, potem bo postal Roosevelt brez dvoma največji predsed-'čakale Kmalu so se naenkrat blagu, itd., niso imeli več zaslužka vsled naraščajoče brezpo- nik Združenih držav, kar bo tudi zaslužil selnosti. Ta podoba razmer sliči na las vodnim tokom. Kadar je dovolj padavin, deževja, mogočne so reke v svojih tokih, ki se vale' naprej proti morjem, v katera se iztekajo. A ko nastane suša, ko dolgo ni padavin, usahnejo naj prvo mali studenčki, in ker iz studenčkov ni dotoka v potoke, se posuše potoki in celo iz velikih rek se začno prikazovati peščene lise in kamenje. Vzrok, dotoka ni, voda se suši . . . Tako tudi v gospodarstvu Združenih držav. Mogočno se je šopirila med nami tako imenovana "prosperiteta". Ali, ko so začeli usihavati dohodki in zaslužek povprečnega malega človeka, začelo se je čutiti sušo polagoma v vsem gospodarstvu . . . ...... in denarja je bilo v obtoku med ljudstvom čedalje manj, dokler C _ ^ " ,f"3'? ni gospodarska kriza dosegla v letu 1932 višek krize. SB^ v ... --------- ZOPET NEKAJ NOVEGA Chicago, 111. Vsi Slovenci in Slovenke v telji in prijateljice glasbe in vrata odprla in prikorakali so notri trije mladi fantje muzi-kanti. — Res, da sem bila nekoliko bolna, a ko sem zaslišala veselo godbo, me je takoj minila vsa bolezen. Sestra P. je I vedno tako skrbela, da smo se po seji vselej nekoliko pozaba-j vale in se razvedrile ter poza-j bile na vse slabe časet Po pra-jvici povedano, nam je bilo je toliko prizadeval, da je po novega. Zato tudi zbor Lira si vsem "resnično žal, ker je od- 4. marca 19:33 se je v Washingtonu zamenjala stara admi-'petja' sto vljudno vabljeni na domačo zabavo, katero priredi slov. pevski zbor Lira v prosto- nistracija z novo. Nov človek je stopil na krmilo, človek drugih idej, kakor je bil 11. pr. Iloover, ki je vodil deželo pod popolnim vplivom denarnih mogotcev z Wall Streeta. Marsikaj je od 4. marca 1933 naprej uvedenega novega v obratu zvezne administracije v Washingtonu. Vplivi novih gospodarskih I uvedb se že čutijo na vseh koncih in krajih. Brezposelnost se' polagoma krči in dežela prihaja nazaj k boljšim razmeram. Toda poleg vseh raznovrstnih perečih vprašanj pa je poglavitno vprašanje, kako urediti zdravo valuto za Združene države. Tako, da se bodo dale v tem okvirju urediti vse razne težave, kot obligacije plačil na dolgove, vknjižbe, in 11a drugijpet na novo organiziral in ima strani tudi tako, da naši izdelki ne bodo previsoki v ceni za zu- že precejšnje število novih pev-nanji trg, če hočemo kaj prodati zunanjemu svetu. Najtežje vprašanje je, kako rešiti farmarja in malega posestnika pred grozečimi obligacijami. Oba sta se v dobi pro-»peritete, ko so bile cene vsemu za 100 odstotkov višje od sedanjih, zadolžila in sta po pogodbi obligirana v duhu črke v pogodbah vse svoje obligacije poravnati. Toda kako? Zaslužek je danes dvakrat manjši, vmes brezposelnost, zraven naj-jre domovine. To je bil edini manj 50 odstotkov nižja vrednost posestev in blaga. Kje ima- vzrok, da nismo imeli lansko ta vire, da bi črpala dohodke, s katerimi naj krijeta svoje obli-'leto nobenega koncerta, ker gacije? Da, to je največje vprašanje! 'smo čakali na nove skladbe, In to vprašanje ni lahko rešiti. Takozvani "možganski kajti vsak rad vidi ali sliši kaj rih dram. kluba Nada, 1726 So. Racine Ave., na 27. januarja ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 25c. Za postrežbo, kar se tiče pijače, prigrizka in godbe in petja, bo preskrbljeno. Za\ vse to vam je za naprej jam-čeno. Ker se je pa zbor "Lira" zo~ cev, kateri pridno delujejo za naš pomladanski koncert, na katerem boste imeli priložnost slišati najnovejše slovenske pesmi, katere srno ravno sedaj pred novim letom dobili iz sta- KDO DELA SLABO VREME? Prof. Oswald Flamme je objavil v zborniku berlinske tehnike razpravo o vplivu letalstva na vreme. Avtor dokazuje, da mora sleherno letalo omajati ono "zračno ravnotežje", kadar visijo kapljice vodne sopare nepremično nad zemljo. Letalo sproži zvočne valove, e-lektrične tresljaje in plinske curke. Vse to zruši ravnotežje v ozračju. Posledica tega pojava so nepričakovani oblaki na solnenem nebu in nalivi. Prof. Flamme navaja tudi več zanimivih primerov, ki dokazujejo omenjeno odvisnost. V Hamburgu sta nekega dne skoro istočasno pristali dve velikanski letali: "Do-X" in "Junkers 11-38". Pol ure pozneje se je utrgal oblak, čeprav so proro-kovali vsi napovedovalci soln-čno vreme. Tudi prebivalci znanega urarskega središča Schaffhausna blizu letališča v Friedrichshafnu so navajeni dežja. Čim odrine Zeppelin v Nesreče. — Vodnik v stari katedrali razlaga: Tale vrv je napeljana v zvonik do velikega zvona, ki pa zvoni samo ob požarih, poplavah ali posetih mi- nistrov, skratka, večje nesreče. primeru dolgem času dobil, kar je želel. Nadalje bomo poročali v vseh slovenskih časopisih, tako da bo lahko vsak čital, kje in kedaj se bo vršil koncert. Zatorej še enkrat apeliramo na vas vse, da nas posetite na naši prihodnji domači zabavi in s tem pomagate zboru, da zopet nadaljuje z gojenjem slovenske pesmi. Več bomo poročali o tem prihodnjič. Za sedaj pa vam vsem kličem na veselo svidenje na domači zabavi. Član Lire. -o-- NOVI ZASTOPNIK PIŠE John'stown, Pa. Gotovo ste dragi rojaki čitali zadnji teden v Amer. Slovencu, da sem prevzel zastopstvo za list A. S. v naši naselbini. — Kakor v onem sporočilu g. u-rednik, tako vas dragi rojaki tudi jaz prosim pomoči,ker dobro se zavedam, da mi brez vaše pomoči ne bo mogoče kaj prida delovati v korist našega klonila tajništvo in če tudi smo jo prosile, nas ona ni hotela uslišati in ostala je pri tem, kar je rekla. Kaj smo hotele. — Vredno pa je zapisati, da je bila vseskozi dobra tajnica in ne samo to, tudi dobra sosestra je bila vsem. Če je le videla katero sosestro v stiski, je raje dala svojih 25c za asesment, kakor pa, da izgubi dobro članico. Tako nas je prav dobro vodila v teh slabih časih, da bi nas boljše ne mogla. — Prepričane smo pa, da bo tudi novoizvoljena sestra tajnica, Mrs. Iludolin, uspešno vodila krmilno kolo in ne bo pustila, da bi se potopile, ampak da bomo v sedanjih razburkanih valovih časa srečno vozile naprej kakor smo do sedaj. — Vsem sose-stram in članicam naše podružnice SŽZ. obilo sreče v novem letu. Članica podr. št. 41 S.Ž.Z. -0- SlRTTE AMFR. SLOVENCA Pesnikovi križi. — Prijatelj, zakaj si tako potrt? — Včeraj je izšla knjiga mojih ljubavnih p'esmi, pa žena noče verjeti, da so posvečeni nji. * * * Zobje in zobje. — Andrej-ček, povej nam, koliko ima človek zob? — Kakor se vzame, g. učitelj. Naš dedek jih ima čez dan 32, ponoči pa samo 2. !|! * * Čudna žival. — Janezek zagleda na vrtu ježa in pravi: Mamica, poglej no, tamle je pa kaktus, ki leze po tleh. * * * ! Na počitnicah. — Čujte, gospod krčmar, kaj pri vas vedno Južno Ameriko in se prikaže Icurlja skozi strop ? nad mestom, takoj prične v ! _ Ne> gospod< samo kadar Schaffhausnu deževati. Ta de/Jdežuje in pa nekaj časa po traja navadno 10 do 15 minut dežju. in se konča, čim izgine zrako- j * * ♦ plov. Odtod je razvidno, da j Filozof. — Šele zdaj greš do-rnorajo dežja potrebni kmetje ( mov? Ali veš, da bo čez pet mi-vabiti na obisk letalce. Mesto, 'nut ±e polnoč? nad katerim krožijo letalci, bo _ in kaj zat0? Če bi bil o-vedno imelo slabo vreme, postal danes doma, bi kazala ura sebno, če se gibljejo letala V sedaj ravno toliko, neznatni višini. * * * Med zakonci. — M oži ček, jutri bo 25 let, kar sva se vze-jla. Treba bo proslaviti srebrno poroko. — Meni se pa zdi, da bo najbolje počakati še pet let, pa bova lahko proslavila obletnico ZAKAJ ne bi naročili Mohorjevih knjig za prihodnje leto 1935 v naprej? Na ta način bote sigurni, da ko knjige izidejo, da jih bete sigurno dobili in se vam,301etne vojne, ne bo bati, da poide zaloga kakor je za mnoge pošla letos. Preberite tozadevni oglas v današnji številki glede Mohorjevih knjig in naročite si jih za prihodnje leto 1935 takoj. Ko bodo v jeseni knjige dospele, jih bote dobili direktno na dom SlRTTF AMER. SLOVFNCM Mali računar. — Če ti dam 16 orehov in če jih moraš deliti s svojim bratcem, koliko jih dobi on? — Tri, striček. — Vidim, da ne znaš računati. — Znam, znam, striček, to-!da moj bratec še ne zna. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (84) (Metropolitan Newspaper S«rvir» N«r!.«L F Dr, AR RICE BURROUGHS Tarzan ni popolnoma nič poznal bojevanja, zlasti ne bojevanja med vitezi. Vendar je pa ž; od svoje rane miadosti, kakor vemo, dobro po-zupl vsakovrstne nevarnosti, se ji znal .umikati in 'če/je bilo treba je tudi dobro napadal. Imel jo svoje čute tudi sedaj v oblasti, pazil rm nevarnosti od spredaj in zadaj m krepko, kakor jc znal samo on, Tarzan, je vihtel svojo dolgo sulico, Ni bil to Njegova visokost Lord Greystok, ki je stal nasproti Rohunovemu vitezu. Niti ni bil to kralj opic. Bil je Taran, ki se je bojeval kot veliki vodja Wairov in nobena druga roka bi ne mogla pognati dolge sulice s tako močjo, da je ta predrla močan ščit Bohunovega viteza, mu šla skozi srce in skozi telo. Tako močnega zamaha bi prav gotovo ne zmogel napraviti noben vitez. Bojna sreča je bila s Tarzanom, ki se je junaško boril proti Bohunovim. Sulico ie že izgubil pri junaškem boju. Ravno tako junaško pa • je potem vihtel svoj meč in pribori' še nel:aj mogočnih zmag nad sovražnimi Bohunovimi vitezi, nazadnje .je ostal samo še eden nepremagljiv, pa tudi tega je Tarzan premagal. Še nikoii ni Tarzan bil v takem boju in vse ga j? slavilo radi njegovega junaštva. Tarzanov meč je sekal naprej in nazaj, na desno in levo in zopet in zopet zmagoval. Nazadnje ga je pa le zadel sovražnik nekoliko v glavo, a Tarzan se je samo zasukal in sovražni vitez se je mrtev zrušil na tla, tako da je ostal Tarzan nazadnje popolnoma sam na bojišču. Daleč na severu so zmagovali drugi, on se je pa obrnil proti mestu Nimmr, da poišče Blaka, katerega je hotel videti. Denarne pošiljat ve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00......... Za $ 5.00......... Za $10.00........ Za $12.25........ Za $20.00. . . Za $24.00........ Za $5.0.00., . 110 Din 195 Din 410 Din 500 Din 8.35 Din 1000 Din 210!) Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Sobota, 20. januarja 19:14 'AMEMKANSKl SLOVENEC IZ ŽIVLJENJA IN SVETA SILE NA ZEMELJSKI POVRŠINI Sile, ki vplivajo na zemlji, delimo v dve glavni vrsti: prvo so prave sile, ki izvirajo iz zem-ije same (telurične sile,) druse so kozmične in izvirajo v glavnem od sonca, od drugih Planetov in meseca, torej iz ve-solji-tva (kozmosa). Telurične energije so — ne oziraje se na privlačevanje me-teoritov — preti vsem obsežene v zemeljskem vrtenju okoli lastne osi (rotacija), po katerem nastajajo izmenjave v dne-Vlh in nočeh, plimi in oseki, sredobežna sila, odklon vseh gibanj na zemeljski površini, je različno velik po zemljepisni širini, sistem ozračnlh gi-'JanJ> sploščenost zemeljske °lJle, prelaganja vodnih mas in m°rda tudi spremembe v zemeljski skorji (tektonska dogajanja). Ena izmed teluričnih energij •je nadalje težnost, ki .jo ustvar-Ja privlačevanje predmetov ln°ti zemeljskemu središču (atrakcija) in ki jo zmanjšuje ^edobežna sila, rastoča zem-v.pisna širina in nadmorska vi-klna; toplotne in kemične energije v zemeljski notranjosti poročajo tako zvana notranja 'endogena) dogajanja. A šele kozmične energije nalovijo iz zemeljske površine kar je. Najsilneje vplivajo Privlačne (gravitacijske) sile ^nca, meseca in planetov, ki) določajo zemlji njeno pot okoli s°nca. Sonce samo je preveč oddaljeno, da bi zaradi svoje Privlačnosti učinkovalo kot geografski činitelj na razlike v Zemeljski površini; tu je vpliv brezprimerno manjšega, a tudi dosti bližjega meseca veliko Večji (kar se očituje n. pr. v Menjavi piime in oseke), toda s°nčno izžarevanje je spet isto, ^i Povzroča v zvezi z reakcijo zemeljske notranjosti skoraj šini na zemeljski povr- ( . Svctloba in toplota, električ-1 111 drugi sončni žarki so po-Za vse življenje na zemlji, Xa Vt;e gibanje v globinah, na Površini in v zračnih za vse v NA DELU ZA PRORAČUN potres — vse to je v primeri, z izbruhom Krakatava pred petdesetimi leti malenkost. Kar se .je v dneh 25. in 27. avgusta 1883 odigravalo v bližini Krakatava, je brez primere. Samo smrtnih žrtev je bilo 40.000, število ljudi, ki so bili poškodovani in pohabljeni, pa je doseglo 100.000. Krakatau, ki leži v ognjeni-škem pasu Sundskega otočja, je 200 let pred tem izbruhom miroval in počival. Po bregovih in rebrih ognjenika so pasli pastirji svojo živino. Nenadno je planil v ta idilični mir krik groze. Plameni so začeli sukljati nad pokrajino, ognjenik se je zavil v črne oblake. Nihče ni slutil, kaj se pripravlja. Toda lava je v kratkem pokončala svetoče naselbine. Najhujše pa je bilo 26. avgusta. Začelo se je z detonacijo, ki je uvedla peklenski koncert gorečega podzemlja. Detonacija je bila tako silovita, da so jo slišali na tisoče kilometrov daleč, celo v Avstralijo. Množina kamenja, lave in pepela, ki je tedaj bruhnila iz žrela, je bila tolikšna, da bi lahko pokrila velikanska ozemlja. Silovitost izbruha izpričuje najvernejše dejstvo, da je zletel pepel do 80 kilometrov visoko v zrak. Še tedne in tedne po tej e-rupciji je bilo nebo zatemnjeno in jutranja in večerna zora je bila pošastno strahotna. Od istem času je začelo na Sundskih otokih bruhati 16 vulkanov. Morje je divjalo in se vrglo čez bregove ter pomedlo v pičlih treh minutah tri mesta in petdeset vasi z zemskega površja. Tudi šestnajst svetilnikov na zapad-nem nabrežju Jave je izginilo v morje, kakor da niso nikoli stali tam. Zaradi razpok, ki so nastale v zemlji, je vdrla voda iz morja v vulkanska žrela. Žareča lava se je trenutkoma pretvorila v paro, ki je bruhnila nazaj in tedaj je razgrnilo ognjenik kakor kupček peska'. Spet je pokrilo okolico kamenje, pomešano s silnimi množicami pepela. Kdor se ni pravočasno umaknil, je izgubil glavo. Lava pa, ki se je tedaj zlila iz podzemskega ognjišča, je požgala mesto Samarand, ki je višinah, edino še ostalo kolikor toliko o-■Temenske, večino ke- hranjeno. Tri dni in tri noči je ?lci»h in fizikalnih Ravnatelj proračuna, L. Douglas (n*a desni), in poslanec J. P. Buchanan, ko proučujeta osnutek proračuna, ki izkazuje izdatkov za deset miljard. sar skupnega z onimi "žarki iz | volno, nekako 65.000 ton letno, vesoljstva", za katere se je bili Za surovino jim služi dolomit, ki Ci pojavov. 0,v?k sam, ki ima od teh raz-lcnih zemeljskih in kozmičnih Plivov na zemeljsko površino ^ ajvečjo korist, ki živi in se assvijsv od delovanja teh sil, je eelokupnosti zemeljskih pojavov vendarle samo igračka v "•"novih rokah. p£tdeset let po katastrofi de' kratkim je minulo pet-set let, odkar je človeški rod 8, ela največja vulkanska kata-V vu jih pomni zgodovina, žr »i Krakatau je odprl svoje " 0 ter bljuval lavo in pepel na p*? pokrajine ter strašno o-Po(i f51 naselbine, ki so bile prej ne ra-iu- Vse velike narav-Ve.st ki jih poznamo iz potisk 1Ce' S0 v Pr*mer* s ki t° katastrofo epizodni dogod- ki, su Potres v j. večkratni Lizboni in Karaka- trajala ta groza. Sele potem je sonce prodrlo skozi oblake. Očividci so obstnneli nad nepopisnim opustošenjem. Velik del Krakatava je bil uničen, na-mestu njega se napravila v morju več sto metrov globoka luknja. Ljudje, živali, rastline so bile pokončane.Ob izlivu rek ' so plavala trupla mrtvih tigrov, nosorogov, kač in drugih plazilcev. In dolgo, silno dolgo je trajalo. dokler so se zabrisali sledovi tega opustošenja in je začelo na razvalinah kliti novo življenje. — ZNANOST IN DOMIŠLJIJA O BODOČI VOJNI Dunajska "Die neue Welt-biihne" je objavila lansko jesen Fr. Kruegerjevo razpravo o vojnem pomenu raziskavanja stratosfere po prof. Pickardu. Voj- zanimal. Najmočnejši top nese zdaj samo do 60 km daleč. Pic-kardov dvig je odkril nove vidike za topničarje v gorenjih razredčenih zračnih plasteh. V stratosfero poslani naboji padejo odtod s podvojeno močjo. Tako se je rodila zračna mina z 200 kg naboja. Od tega služi 71 kg netiva za vzlet v višino 21 km nad zemljo. Slične "zračne torpede" zletijo do 260 km daleč. Izumitelji imajo še težkoče s topom, ki bo sprožil te mine, a zapreke bodo kmalu premagane. Posebna letala boto metala na nesrečno zemljo iz stratosfere bombe. Ze-dinjene države imajo že sličen, popolnoma tajno zgrajen "stra-toplan", ki lahko vame do 4000 kg netiva in razvija 70 km brzine na uro. Poseben aparat bo avtomatično metal bombe, plinske bombe ali posode s povzročitelji kužnih bolezni. Letalec je ves čas zvezan s poveljniki na zemlji, ki jim oddaja poročila in od njih prejema vesti. Novo ameriško letalo bo kmalu pričelo od vremenskih neprilik neodvisne vožnje preko Atlantika in Tihega oceana. Ameriški pomorski tajnik Sweanson, ki je dolgo tajil novico, je naposled sporočil zastopnikom tiska, da je bilo letalo zgrajeno v delavnici "Consolidated Aircraft Corporation" v Buffalu, je stalo 180 tisoč dolarjev in dobilo vojno označbo "U.R.2.U.2." Cirn bo izbruhnila vojna, bo seveda ta zračni velikan odrinil med oblake v sovražnikovo deželo. Razdejal bo mesta in utrdbe tako naglo, da ne bo nobeno vojno poveljstvo obvladalo razvoja dogodkov. Dejansko bo vodila vojno rnala skupina tehniških izvedencev. Obramba zoper napad iz stratosfere bo postala nemogoča. A kljub temu bo zahtevala vojna zopet Prežene tudi bolečine v trebuhu. Zmleto korenino perunike pomešaj z medom. To čisti prsa in pljuča ter prežene tudi ka-kateremu pri- šel j. Zavrelica iz listov perunike, vina, vode in medu prežene ka olja in to pijemo mlačno. Prevreto kozje mleko pomešano z medom je priporočal že stari Hipokrat kot milo odvajalno sredstvo. Janežev čaj, mešamo precej medu, je posebno dobro odvajalno sredstvo za otroke. Piti ga morajo šelj in naduho, čisti jezik, je- m lačnega. Resnično pa je, da že med sam milo odvaja. Pomešan s sokom rabarbare je nekoliko močnejše odvajalno sredstvo pri zaprtju malih otrok. Med času senesovega cvetja je dobro odvajalno sredstvo za odrasle. Dobro in pri prosto odvajalno sredstvo je tudi med s sirovim maslom. Med, sredstvo zoper kašelj. Zmleti lešniki, pomešani z medeno vodo, baje naglo preženejo kašelj. v I 'sam tea, ledvice, mehur in vranico. Pomaga tudi proti kamnu i.i odvaja vodo. Zoper kašelj, bolečine v prsih ter vratu' pomaga tudi med ako ga uživaš mlačnega po žlici, čez dan, vsake dve uri, zvečer, preden greš spat, in zjutraj vsaj eno uro pred zajtrkom. Marsikateri trdovraten kašelj je že pregnalo žganje, kateremu je bilo pomeža-no obilo medu. Užijemo ga zvečer, p red no gremo spat. Spravi te v močno potenje. To sredstvo je pregnalo celo oslovski kašelj pri otrocih, dasi žganje Millerjevo «lj<\ zuhih) kot 17 .v« I« ivacje olje je prinesjo olajšav« tisočerim trpečim. In kar je storijo jsh itfruge, bo storilo za vas. Nikarta trpeti še nadalje na rev mat i zrnu, nev-raltfiji, otrplih in boločj.h mišicah, prepadu v prsih, dušljivem lcašlju in podobnih bolečinah. Vprašajte svojega lekarnarja /.a steklenico MillerjevoRa olja (znano kot 'tfjuike Oil j. uporabljajte jra j)o navodilih in zavedajte se. kaj pomeni, ako ste prosti bolečin. Prodre wkoxi najbolj debele podplate tekom treh minut. Ni čudno, du nudi tako hitro in stalno odpomč. ijjtsot DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje gHasoye, ko pošiljate za naročnino: ga dobivajo na Niagarskem otoku Dolomit raztopijo v posebnih pečeh, ki dosegajo temperaturo do 1500 Celzija. Nato lijejo raztopljeno snov skozi tanko cev. Ob koncu cevi deluje na tekočo maso parni curek petih do sedmih atmosfer, ki jo razprši tisoče majhnih krogljie. Te se pri padanju podaljšajo v tanke vlaknaste nitke. Tako nastane hri-binska volna, ki je vprav prvovrstna in primerna za izdelovanje pogrinjač, blazin in drugih sličnih izdelkov. Večkrat se poslužujejo poleg parnega curka tudi posebne parafinske prhe, ki daje prav posebno dobro hribin-sko volno, ker postanejo vlaken-ca prožna. -o-- krvava jama Tako se imenuje podzemeljska votlina v pokrajini Cracias v srednjeameriški državi Honduras. S stropa votline kaplja tekočina, ki je podobna krvi. Voda, ki se izteka v bližnjo reko, je rdeča. Večkrat je opaziti-—to imajo domačini za slabo znamenje — kako obletavajo votlino jastrebi in druge ptice roparice ter pijejo vodo, ki ima barvo in okus krvi. Razumljivo je, da daje ta naravni pojav veliko opravka Caj iz listov vijolice, posla- ^ ^^ n_ filjiyo< Po. jen z medom, kašelj kmalu u- ^ ^ q nekem ^^ kJ j(j blazl- 'hudo kašljal ker se mu je iz pljuč kri udrla; rabil je različ- Olupi 500 gramov čebule in jo zreži, dodaj 100 gramov medu in 200 gramov kanduso-vega sladkorja (Kock candy), deni v liter vode in kuhaj enoj uro. Od tega odcedka pij vsa-j ko uro eno žlico. Protu kaši j ti, katarju in pre-hlajenju grla je izborno sredstvo tole: Močan žajbljev čaj. ki mu primešaj toliko medu, d? je popolnoma sladak, in potem dodaš malce kisa. Ob nahodu pij tega zdravila gorkega 6 dc 12 krat dobro žlico, ob kaši ju ravno toliko, in ob prehlajenju grla grgraj 20 do SOkrat s tem čajem. Neverjetno je, kako naglo in dobrodejno po navadi u-činkuje to sredstvo in koliko trdovratnega sluza to grgranje izloči iz grla. Priporočan je tudi med z zdrobljeno poprovo meto. Jemljemo ga po žlici. Proti kaši ju in kataru je dobra tudi para čebelnega voska, ki ga raztopimo na vročem že lezu. Koprive skuhane v vinu -in medu dajo dober čaj, ki ga pij gorkega zjutraj in zvečer 3 do 5 žlic. Izborno pomaga ob kas- na sredstva brez uspeha. Štiri leta ga je mučil kašelj, dokler mu ni prijatelj svetoval čistega cvetličnega medu. Po enomesečni uporabi je popolnoma o-kreval. Skuhaj sok citrone z medom, med kuhanjem posnemaj pene. Od tega vzemi večkrat po dve mali kavini žlički gorko. Znano je, da je med na mle ku kuhan, ako mu primešaš nekaj nastrgane redkve, izborno zdravilo zoper hud kašelj. vroči domišljiji domačinov, tem- Uu, naduhi, odvaja vodo, zato bolj, ker ga tudi znanost doslej Je dob!er tudi zoper vodenico, ni mogla pojasniti. zdravje otrok MATERINO VESELJE Chicago, 111. — Kadarkoli moji otro-• j potožijo o bolečinah v želodcu, jim dam trinerjevo grenko vino in to dobrodejno zdravilo me ni nikoli razočaralo skozi zadnjih 20 let. M,rs. II. Slabenak." — Ne more razočarati, kajti njega sestavine so najboljše, kar jih pozna medicina za oupravo zaprtja, slabega teka, plinov, glavobola, nespečnosti, nečiste kože in dragih nadlog, ki Walsh iz Syracuse, N. Y., je stara šele 12 let, Je ze poročena in nedavno je postala mati deklice. Najhitreje do Jugoslavije BREMEN - EUROPfi EKSPRESNI VIA'' oK 3-aiku " Bremsrhavsn ,ajan>« V 1'iravno letovanje do LJUBLJANE. Ali. "pctuil: i '--nanimi fksprisntj»'. parni!;!: HAMBURG - DEUTSGHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK KARTE Z k Ti A IN NAZA.T V HI. RAZREDU :)1 da grg yge y na_ sprotni tabor. Nobena proti- 75c 25173- Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ......... 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Sušter me je vpraša v, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Relle in F. Plut ..............75c 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ...........................75c 25168—Oj deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .....................................,.75c 25174—Planinec, ...............................................................75c Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................75c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........................................................75c 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ............................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpoliljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ritvuittt m Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta krijiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS boljševiška enotna fronta ne doseže vteč kakor Pirovo zmago. Glavni vzrok temu je, da delavstvo vedno bolj in bolj izgublja prepričanje, da se bo dosegel socijalen sporazum, delavstvo se ne da več tolažiti s tem, češ, da naj čaka na gospodarski razvoj in napredek, on ne ponuja več roke k miru, ko vidi, da mu jo od druge strani ne podajajo. Ne, da bi se delavec ne bil naučil v šolah svojih organizacij gospodarsko misliti in računati, da ne bi sam uvidel gospodarskih potreb, on ve ceniti potrebo kapitala pri gospodarskih podjetjih, ve njegov pomen, za njegovo plačo in za podjetnika, nikakor pa ne vidi resne volje, da se bo njegova zahteva, da postane polnopraven član pri gospodarstvu, izpolnila, marveč vidi na drugi strani, da se pripravljajo za nov razreden boj in da silijo, da se reši to vprašanje enostransko. Tako je postavljen tudi on pred odločitev, in 1? prerado se zgodi, da porine trezno, mirno življenje od sebe, in da ima samo eno stvar pred očmi, ki mu obljublja izboljšanje njegovega materijel-nega položaja in socialnega stališča, pri čemur ne manjka postranska misel: Veliko slabše kakor sedaj za me sploh ne more biti, izgubiti nimam ničesar, zakaj ne bi nekaj riskiral? In tako groze novi socijalni boji, grozi nova radikalizacija delavstva, groze boji, ki bodo razrili dno družbe, tako obdrži socijalno vprašanje ono žgočo ostrost, ki ogroža obstoj družbe in ostane vprašanje, ali bo mirna, to je krščanska, ali boljše viška rešitev socijalnega vprašanja za evropsko zapadno družbo še vedno nerešeno. II. Izviren greh in odrešenje. Socijalno vprašanje sili vedno bolj in bolj na rešitev. Razredni boj grozi v novih, silnej-ših, ostrejših oblikah. Izid tega boja je negotov. Seveda se je že tolikokrat trdilo, da je družabni red ogrožen v svojih temeljih, da tega že noče nikdo več verjeti, ali pa se je vsak na to že tako navadil, kakor so se navadili na podzemsko grome-nje ognjenika ti, ki imajo svoje hišice postavljene ob njegovih obronkih; razen tega pa mislijo ljudje: saj smoi prestali že tako silno razboi-enje človeške družbe, da se v prihodnje ni bati nikake nevarnosti več. Seveda se na drugi strani norčujejo iz tega "reda", celo iz katoliške strani slišimo slične glasove, in neke upravičenosti temu norčevanju ne gre odrekati. Pri tem prevladuje seveda mnenje, da bo red šele obstal, ko bo rešitev socijalnega vprašanja popolna, to se pravi, ko to vprašanje za družbo ne bo več obstajalo. Pozabljajo pa pri tem na dve dejstvi, ki so za krščansko so-cijologijo, družabni nauk, temeljni načeli za pojmovanje, razumevanje in oblikovanje družabne istinitosti. Prvo dejstvo je izviren greh, ki tlači ves človeški rod, posameznega človeka kakor celotno družbo. Posledice izvirnega greha so o-slabljenje spoznanja in volje, so trpljenje in smrt, in to zopet za vsakega posameznika kakor za celotno družbo. Da bi se dosegla popolnost v soci-jalnem redu, je za človeštvo, ki stoji pod izvirnim grehom, ravno tako nemogjče, kakor da bi bili vsi ljudje svetniki, da je to dvojno nemogoče, ker srnah a-jo otroci tega sveta svet vedno kot svoj delež in so radi tega bolj delavni vedno "modrejši" na svoj načn. Za krščansko ?o cijologijo je torej utopija, da bi verjeli, da se bo dalo socijalno vprašanje enkrat popolnoma rešiti. To' moramo imeti pred očmi. Drugo destvo je, da se za kristjana in za krščansko družbo pomen, smisel tega življenja ne izpolni na tem svetu in v p • svetnih vrednotah. Krščanstvo opozarja človeka in družbo na vrednote, kojih uistinitev je naravnost neodvisna od posestva gotovih pozemskih vrednot. Kristusov nauk pomenja tak preobrat vrednot, da imajo stvari, ki so v očeh sveta največje vrednosti, samo mimogre-dočo vrednost za kristjana, pomenja tako radikalno osvobo-jenje človeka, d?, zadobi svoboda oni pomen, po katerem se je suženj zaracloval, vzradoslil vsled prostosti, ki jo je zadobil v Kristusu, pomenja tako enakost ljudi, da je ne spremeni nobena vnanja okoliščina več, pomenja tako bratstvo in ljubezen do bližnjega, da se vspričo njih zgrudijo vse svetne moči, pomenja duhovno kraljestvo take vzvišenosti, da se upira t notranjemu bistvo Kristusovega nauka, da bi kdo verjel na tostransko kraljestvo popolne sreče, v katerem ne bo nikake-ga socijalnega vprašanja več. "Ni li moral Kristus vse to trpeti, da bi tako šel v svojo slavo?" Za krščansko socijalno reformo ste ti dve dejstvi, na katerih temelji krščanska socijo-logija, velikanske važnosti. —-Varujejo jo namreč pred vsako utopijo in ji zasigurajo oni krščanski realizem, ki združuje odprt pogled na huda, bridka, trpljenja polna dejstva z neposrednimi nalogami sedanjosti, realizem, kojemu je lasten oni pogled v daljavo, realizem, ki ve in pozna božjo roko v zgodovini, ki se nikoli ne spusti in zadovolji s trenotnimi uspehi, ki konlečno škodujejo ravno tem, katerim bi morali koristiti. In tako je vsaka krščanska socijalna reforma, ki umeva svoje krščanske temelje, ravno tako oddaljena od utopije kakor vsakega radikalizma, ki obadva ne bosta dosegla ničesar. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča Knjigarna An,, Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.