8 5 54 A A
OSREDNJA K J I IŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
'100200
Primorski c
nevmk
*tmna plačana v gotovina	nn„
Abb. postale I gruppo (.»ena Jlll) lir
Leto XXXV. Št. 53 (10.272)
TRST, nedelja, 4. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu prt Gorenji Trebuša od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
POTEM KO JE LA MALFA VRNIL MANDAT
Predsednik Pertini bo jutri začel nov krog posvetovanj s strankami
^ primeru da bi se stališča strank ne zbližala, bo predsednik ^publike naročil Andreottiju, naj se vrne pred parlament Socialisti o možnosti začasnih omejenih rešitev
RlM — Jutri zjutraj bo pred-jNnik republike Pertini začel krog pogajanj s predstavniki jMank za rešitev vladne krize, pern ko je republikanec Ugo J? Malfa v petek vrnil mandat.
že prvi in drugi krog potovanj bo tudi tretji kratek hiter.
Jutrišnji dopoldan bo državni r°K}avar posvetil razgovorom z j,'Vsirna predsednikoma države ’ragatom in Leonejem ter s urednikoma obeh domov par-JUenta Fanfanijem in Ingraom, ."Poldne pa bo sprejel delegaci-l strank. Posvetovanja se bodo . Poala predvidoma v torek do-f'one, tako da bo Pertini v to-* popoldne imel že vse ele-
mente za odločitev: ali poveriti mandat za sestavo vlade, v primeru, da bi ugotovil možnost o-blikovanja nove večine, ali naročiti sedanjemu predsedniku Andreottiju, da se vrne pred zbornico za zaupnico. Toda slednja odločitev bi bila prvi korak na poti predčasnega razpusta parlamenta in novih volitev. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov predsedstva republike, naj bi si Pertini vsekakor vzel dan ali dva za premislek, preden bi naročil Andreottiju, naj se vrne pred parlament.
Če se v prihodnjih urah položaj ne bo premaknil z mrtve točke pa vse kaže. da bo državni poglavar moral stopiti na pot
murni,imiiuiiiniumuniiiiiimiiiiiiUHiiiiiiHiiiiiiimiHiiimiiiiiiiniii
Rahlo razočarani Gonzales
predčasnih volitev, ki jih, vsaj z besedami, nobena stranka noče. Rešitvi, ki ju predlagajo nekatere stranke, sta le dve: ali začasna vlada premirja, ki naj bi imela med svojimi cilji obnovitev večine demokratične enotnosti, ali pa oblikovanje druge večine. «če nočejo vladati skupaj s komunisti — piše v današnjem u-vodniku glasilo KPI "UnitA” — in nočejo upoštevati naših alternativnih predlogov, naj le sestavijo vlado, ki bo izraz drugačne večine. Ne bomo postavljali zaprek in bomo ocenjevali tako vlado na osnovi njenega programa in sestave. Napovedujemo pa lahko že sedaj, da tudi, če bi šli v opozicijo, bo naša opozicijska politika odgovorna in konstruktivna. Kaj lahko pričakujejo več od velike demokratične sile, kot je naša? če pa nočejo oblikovati nove večine, je očitno, na nismo mi, ki si želimo predčasnih volitev.»
Komunistično glasilo zavrača na KD glavno odgovornost, za vladno krizo, ob koncu pa polemizira s socialisti in zavrača o-čitek imobilizma.
KD s svoje strani poudarja, da je bila pripravljena podpreti poskus La Malfe. Krivde, da je ta poskus spodletel — trdijo krščanski demokrati --ne gre naprtiti samo nepopustljivosti KPI pač pa tudi oklevanju socialistov.
Edini, ki izrecno poudarjajo, da obstaja še vedno možnost sporazuma med strankami dosedanje večine, so socialisti, ki obenem zvračajo na KD in na KPI glavno odgovornost za sedanji položaj. , «Qd vsega začetka — piše v današnji številki strankinega glasila Craxi — so bile pozitivne rešitve možne in možnost sporazuma obstaja še danes, dasi-ravno v težjih in bolj neugodnih okoliščinah. V primeru pa. da bi bilo nemogoče oblikovati vlade demokratične enotnosti in če nočemo stopiti na pot prepiranja brez perspektiv, ne bi ostalo drugega kot poiskati bolj omejene in nujno začasne rešitve.* Po domače rečeno socialisti so pripravljeni vsaj začasno podpreti tudi vlade, ki ne bi bile izraz večine demokratične enotnosti, la da bi se izognili predčasnim volitvam.
MED OKROGLO MIZO V ŠTORU SLOVENOV, KI SO JO ORGANIZIRALA BENEŠKA KULTURNA D8 UŠIVA
Beneški Slovenci odločno poudarili zahtevo po globalni zakonski zaščiti
Predstavniki pokrajinskih tajništev KD, KPI, PSI, PSDI in furlanskega gibanja orisali lastna stališča do vprašanja zaščite - Živahna razprava v nabito polni dvorani - Skupen dokument poročevalcev
ČEDAD — Beneški Slovenci so sestavni del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in odločno zahtevajo zase globalno zakonsko zaščito, ki naj jim zajamči nemoten jezikovni, kulturni, družbeni in gospodarski razvoj. To je neizpodbitno dokazala petkova okrogla miza v hotelu «BeIvedere» v Špetru Sloveuov, ki so jo priredila beneška kulturna društva in katere se je poleg petih uradnih diskutantov udeležilo izredno veliko število Benečanov. In prav oni so bili s svojimi kratkimi, včasih nekoliko okornimi, vendar vselej učinkovitimi in iskrenimi posegi protagonist navdušujočega in obenem ganljivega večera, ki je bil v marsičem in brez pretiravanja zgodovinskega pomena.
Po tako živahni, zavzeti in vne-
ti razpravi, ki se je nadaljevala pozno v noč, nihče, razen seveda tistega, ki noče videti in slišati, ne more imeti dvomov o željah in zahtevah beneških rojakov, kajti njihovega obstoja kot narodnostne skupnosti si ne upajo zanikati več niti njihovi najhujši sovražniki, razni Ciceriji, ki s pretvezo o
zaščiti narečja skušajo potisniti manjšino zopet v družbeni, gospodarski in kulturni geto, iz katerega sc izkopava za ceno velikih »-sebnih žrtev in bojev.
Uvod v okroglo mizo, katere so se kot uradni poročevalci udeležili za KD pokrajinski podtajnik Danilo Bertoli, za KPI pokrajin-
ski tajnik Renzo Toschi, za PSI poslanec Franco Castiglione, za PSDI posl. Martino Scovacricchi in za furlansko gibanje prof. Gior-gio Jus, je bil kratek poseg predsednika čedadskega kulturnega društva «1. Trinko* Viljema Cerna, ki je poudaril, da je trideset let po osvoboditvi Italije in po o-dobritvi ustave, za Slovence še vedno neizpolnjen 6. člen, ki predvideva zaščito jezikovnih manjšin. Potem ko je na kratko omenil o-bisk enotne slovenske delegacije pri predsedniku republike Pertini-ju in njegovo odločno izjavo, da je država dolžna zaščititi manjšine, je Černo predal besedo poročevalcem, ki so na kratko orisali
POLOŽAJ V INDOKINI ŠE VEDNO ZELO ZAPLETEN
Kljub govorkam o umiku Kitajske se srditi spopadi še nadaljujejo
Japonski tisk piše o skorajšnjem umiku kitajskih čet, kar pa je Peking zanikal - Reakcije na petkov volilni govor Brežnjeva
TOKIO — Japonska tiskovna agencija «Kyodo» je včeraj objavila vest, po kateri naj bi Kitajska prenehala s svojim vdorom na vietnamsko ozemlje in naj bi pripravljala umik iz Vietnama. A-gencija nadalje pripominja, da so vest razširili kitajski vladni krogi, čeprav niso odkrili, kdaj naj bi se dejanski umik pričel. Po drugi strani pa je gornjo vest demantiral v Pekingu glasnik kitajskega zunanjega ministrstva, ki je izjavil, da v prihodnjih štiriindvajsetih urah nj pričakovati kakega uradnega komunikeja 'v tem smislu.
Izjava kitajskega glasnika torej ne opravičuje optimizma japonske tiskovne agencije, čeprav niti ne demantira vesti o skorajšnjem umiku kitajskih čet iz Vietnama. Sam kitajski zunanji podminister He Ying je izjavil,
JJADrid — Razmerje političnih sil v Španiji je praktično ostalo tudi J® volitvah v glavnem nespremenjeno: veliki stranki, UCD in PSOE,
?® izidi razočarali, zadovoljili pa so stranko Santiaga Carrilla, medtem ® Predstavljajo za desničarska gibanja pravcati polom. Kljub temu da , Gonzalesu ni posrečilo izpodriniti Suareza s prvega mesta, pred-volitve, kot je izjavil vodja socialistov (na telefoto ANSA-**I) še kar zadovoljivo preizkušnjo. Več o političnem položaju v Španiji po volitvah na zadnji strani
....Um,,,,,,,...........................................iiiiiiiuiiiiiiiiimiuiniiuiimiiiiiiimiiililiilimiiiiiiiiiii............................................
Titova poslanica Carterju
H&EOGRAD — Predsednik SFRJ ,k° je včeraj, kot poroča italijan-,,a tiskovna agencija ANSA, po-predsedniku ZDA Carterju t,.ePno poslanico, ki se nanaša y Položaj na Bližnjem vzhodu in ^jugovzhodni Aziji. Poslanico rt^usednika Tita je ameriškemu ,javnemu tajništvu izročil jugo-r°vanski veleposlanik v Washing-/U Dimče Belovski. O položaju Jugovzhodni Aziji sta se prejš-J četrtek pogovarjala v Beo-J^u tudi jugoslovanski minister j. zunanje zadeve Josip Vrhovec sovjetski veleposlanik v Beo-JCV Pogovori in še posebej o-5.0ne poslanice, ki sta si jih 2?enjala predsednik Tito in pred-
W ■ jaJa preaseaniK uto m JUik državnega sveta Kitajske Kuofeng, jasno dokazujejo ^Pore jugoslovanske diplomacije
O^OZIJA — Generalni tajnik Kurt Waldheim je povabil >ko
je
naj pošlje svoje g -otčivniKe na sedež ZN, na raz-?^'ore glede medkomunitarnih po-
hf, :,n-o vlado, ®dstavnike
sporočilo cenjenim ^ročnikom in bralcem
. Ker je v tiskarni Založništva , zaškega tiska še vedno več ®1 Polovica strojnih stavcev od-Mln‘h zaradi bolezni, smo pri-U *nl današnjo številko name-5® na desetih, izdati samo na Jdh straneh, zaradi česar smo ®®rali tudi sorazmerno skrčiti ^ rubrike.
1?* istega razloga ta teden ni J1« «Gospodarstvo», ki sc ti-Ka v tiskarni ZTT.
Naročnike in bralce prosimo J® razumevanje v upanju, da J* ®o stanje v tiskarni že z za-■ ‘«om prihodnjega tedna toli-jt° normaliziralo, da bomo lah-3 kljub dodatnemu naporu ti-ttKarskega osebja, izhajali v °rinalnem obsegu.
Uredništvo
PO PISANJU KAIRSKEGA TEDNIKA «OCTOBBR>
Egiptovski predsednik Anvar Sadat bo v torek podpisal mirovno listino?
Bilateralni razgovori med Beginom in Carterjem ne potrjujejo takega optimizma
WASH1NGT0N - Sobota je za Žide »sveti dan*, namenjen molitvi in počitku, zato je, izraelski predsednik vlade Begin začasno prekinil svoje pogovore s Carterjem, pogovore, ki so usmerjeni k iskanju poti za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Do podpisa mirovne listine med Egiptom in Izraelom je nemara še daleč in po vsej verjetnosti ne bodo niti dvostranski pogovori v Washingtonu stvari spremenili na bolje. Spornih točk je sicer malo, vendar so le-te po mnenju Kaira in Tel Aviva temeljne. In če ena stran za malenkost popusti, tedaj so stališča druge- strani še ostrejša, zadeva pa se ne premakne niti za ped, čeprav gre Združenim državam pra^ za to, da bi obe bližnjevzhodni državi čimprej podpisali mirovni sporazum, tud: glede na zadnje dogodke v Iranu, ki so nemalo spremenili Doložaj v tem delu sveta.
Zato si ameriški predsednik Jimmy Carter zelo prizadeva, da bi zgladil1 spor med Egiptom in Izraelom. Za ugodno rešitev spora pa se Carter bori že odkar je predsednik ZDA in bi to dejanje pomenilo njegov največji u-'speh v zunanji politiki in to po vrsti neuspehov, tako da zgublja podporo celo znotraj demokrat ske stranke, saj so vidni pred stavniki le-te zelo nezadovoljni z zunanjo politiko ameriškega predsednika.
Begin je takoj ob svojem prihodu v VVashington izjavil, da ne namerava popustiti na znanih izraelskih stališčih in se bo uprl vsakršnemu pritisku ZDA. Obe strani pa skušati prikazati, da po-
tekajo razgovori med izraelskim leaderjem in Carterjem v zelo prijateljskem in iskrenem vzdušju in da ne gre za noben izrael-sko-ameriški spor. Vendar je kljub vsemu jasen prepad med o-bema državama kot tudi z Egiptom, predvsem kar zadeva tri točke: datum razpisa volitev za upravno avtonomijo Cisjordanije in Gaze; prednost izraelsko-egip-tovskega mirovnega sporazuma pred drugimi sporazumi, ki jih je Egipt pred časom podpisal z o-stalimi arabskimi državami; odločen Sadatov «ne» glede izmenjave veleposlanikov (prej morajo Izraelci zapustiti Sinaj in začeti proces normalizacije v Cis-jordaniji).
Po vsej verjetnosti se bodo pogovori med obema državnikoma nadaljevali še ves prihodnji teden in ni izključeno, da ne bi Carter povabil v Washington tudi egiptovskega predsednika Sadata.
Egiptovski tednik «October* pa predstavlja dogodke in zapletlja-je glede datuma podpisa mirovne listine v docela drugačni, optimistični luči. V nasprotju z ostalim egiptovskim tiskom, ki piše, da je mirovna pogodba še v zelo motnih vodah, «October» izjavlja, da bo predsednik Anvar Sadat odpotoval v VVashington v torek ali sredo Namen njegovega potovanja naj bi bil prav nod-pis mirovne pogodbe z Izraelom «Po podpisu mirovne listine z a-meriškim predsednikom in izrael skim predsednikom vlade Begi nom, pravi kairski tednik, bo imel Sadat vrsto razgovorov s ' Carterjem, da bi se domenila o
ameriški pomoči Egiptu*. Sicer pa «October» ne pove, ali so bila sedanja trenja odpravljena in ne upravičuje svojega optimizma. Skratka, vsa ugotavljanja v tej smeri so dokaj tvegana, resničnost gornjih izjav pa bodo pokazali prihodnji dnevi.
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da so egiptovski uradni krogi odločno zanikali informacije tednika «October», po katerih naj bi predsednik Sadat odpotoval v torek ali sredo v ZDA, da bi podpisal mirovno listino z Izraelom.
da se bo «lekcija» Vietnamu kmalu končala, «b!ižamo se temu datumu*, pri tem pa je pekinški državnik, poudaril, da,.Je Kitajska od vsega začetka omočila odpoklicati svoje čete z vietnamskega ozemlja. ,	f
Po nekaterih vojaških virih, ki so zelo, blizu kitajskim vojaškim krogom, naj bi imela Kitajska težave le v tem, kako pripraviti umik svojih čet, ne da 51 pri tem utrpela prevelikih človeških izgub. Na vsak način pa naj bi se kitajski vojaki umikali postopoma, tovrstna operacija pa bo brez dvoma trajala dalj časa.
Vsekakor pa sedanji položaj na bojišču ne daje slutiti, da so se vojaške operacije končale, nasprotno, v teku so še vedno srditi boji predvsem okrog važnega strateškega središča in železniškega vozlišča Lang Son. Po pisanju japonske tiskovne agencije naj bi Vietnamci evakuirali mesto in postavili svoje vojaške baze po gričevju okrog le-tega in od tam obstreljevali kitajske čete. Iz Bangkoka poročajo, da so sedaj okrog Lang Sona, ki. je oddaljen samo 130 kilometrov od Hanoia, v teku srditi boji. Kljub temu pa naj bi kitajska vojska vendarle zavzela to važno središče. Nekateri tudi menijo, da je bilo zavzetje mesta cilj Kitajcev in da se bodo sedaj boji prenehali.
V	bistvu pa je celotna slika še docela, nejasna in ne kaže verjeti tem zelo protislovnim vestem, saj je radio Hanoi prav sinoči objavil poročilo, v katerem je rečeno, da je Lang Son še trdno v vietnamskih rokah in da so Kitajci utrpeli težke izgube.
Ker je položaj na bojišču zaenkrat še zelo nejasen, pa je svetovna javnost vperila oči v dogajanje na diplomatskem polju.
V	Pekingu zaenkrat ni še nobene reakcije na noto vietnamske vlade, ki je zavrnila kitajsko pripravljenost na pogajanja. Še več, Hanoi zelo ostro obtožuje Kitajsko agresijo in pripominja, da se Vietnam ne bo pogajal, dokler ne bo zadnji kitajski vojak zapustil
vietnamskega ozemlja.
Veliko pozornost zahodnih opazovalcev je vzbudil tudi petkov govor ta j tul© sovjetske kotmmis-tične partije Leonida Brežnjeva, Vse je presenetil s svojim umirjenim tonom, čeprav je odločno obsodil kitajsko »agresijo* in z dejstvom, da si želi čimprejšnji zaključek pogajanja SALT z ZDA ter skorajšnjega srečanja s Carterjem. Opazovalci pa menijo, da je tak umirjen nastop pretveza, s katero hoče Sovjetska zveza diskvalificirati Kitajsko pred sve: tovno javnostjo. Tak diplomatski in taktični nastop pa prizadeva , kitajske voditelje bolj, kot če bi Sovjetska zveza nastopila proti Kitajski z vojaško akcijo, (mč)
DANES V KUVAJTU
Zasedanje za sporazum med Severnim in Južnim Jemenom
BEJRUT — Premirje med Arabsko republiko Jemen in Ljudsko demokratično republiko Jemen je stopilo v veljavo včeraj zjutraj ob 8. uri, medtem ko se bodo danes v Kuvajtu sestali zunanji ministri arabskih držav, da dokončno razčistijo položaj in določijo smernice umika vseh čet s prizorišča spopadov med obema Jemenoma.
Položaj, na jugozahodnem delu Arabskega polotoka pa ostaja zaenkrat še skrajno nejasen. Vprašanje, zakaj pravzaprav je prišlo do spopada med državama in to v trenutku največjega vrenja na Bližnjem vzhodu in iranske »revolucije*, ostaja zaenkrat brez jasnega in prepričljivega odgovora.
Medtem je ministrstvo za zunanje zadeve Severnega Jemena izdalo uradno sporočilo, v katerem trdi, da južnojemenske čete nadaljujejo z napadom in to kljub proglašenemu premirju, katerega pa se strogo drži severnojemenska vojska.
Vietnamski' vojaki • med premorom t bojih s četami LE Kitajske
(Telefoto ANSA-UPI)
stališča svojih strank do tega vprašanja.
Ne da bi se spuščali v nadrobno opisovanje stališč in predlogov, o katerih smo že večkrat poročali, naj omenimo le, oa so posegi nazorno pokazali, kako se KPI in PSI odločno zavzemata za globalno zakonsko zaščito celotne slovenske narodne manjšine v Italiji ne glede na jx>krajino, v kateri živi, medtem ko KD in PSDI vztrajata pri delitvi Slovencev v dve ah tri kategorije, češ da so Slovenci tržaške in gori-ške pokrajine prava narodna manjšina, medtem ko naj bi bili Slovenci v videmski pokrajini le etnična skupnost in jih je treba zato zaščititi drugače. Predstavnik furlanskega gibanja Jus pa je v svojem posegu razčlenil predvsem pojem nacionalnosti, ki ga nikakor ni mogoče istovetiti z državljanstvom in se odločno zavzel za zaščito vseh narodnih skupnosti, ki živijo v Italiji v spoštovanju duha in črke republiške ustave.
Dejanski protagonist večera pa je bilo. kot rečeno, občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička dvorano hotela «Belvedere», da bi prej s svojo prisotnostjo in nato s kratkimi posegi neposredno in nedvoumne izpričalo lastno zahtevo jx> globalni zakonski zaščiti. Zavedlo bi nas predaleč, če bi, dasiravno v kratkem izvlečku. navajali .posege vseh diskutantov, ki so vpraševali za pojasnila, polemizirali s poročevalci, obsojali pobudo dr. Cicerija, predvsem pa poudarjali lastno narodno »avest in pripadnost. Med posegi je bilo slišati tudi nekaj razglašenih glasov tistih, sicer maloštevilnih nestipnežev, k. skušajo dokazati, kako pouk slovenščine Benečanom ni potreben, nasprotno celo škodljiv. Raje — pravijo — naj bi se učili francoščine in angleščine, ki da jim bosta bolj koristili kot poznavanje materinščine. Tudi za te je bil petkov večer dobra šola strpnosti. omike in demokracije, saj so vsi diskutanti odgovarjali na njihova izzivalna izvajanja polemično, vedar j>a vselej umirjeno in argumentirane. Razprava je dokazala, da diskusija o problemih manjšine ne le ne odpira starih ran in ne razpihuje starih strahov, pač pa zbližuje, pripomore k medsebojnemu spoznavanju in k splošni demokratični rasti. «V tem delu severne Italije — je zapisal v petek poročevalec lista »Corriere del la sera* — ljudje še verjamejo v državo, v njena telesa in v politične stranke. Ali naj nesmiselno zapravljamo to zaupanje in zavrnemo zahteve, ki jih ti ljudje postavljajo brez a-rogance, pač pa s kulturnimi dokumenti in z značilno tiho dostojanstvenostjo kmečke omike?*
Država doslej res ni naredila veliko ali bolje nič, da bi si o-hranila to zaupanje. «Skrbi nas — je dejal žuoan iz Grmeka, inž. Fabio Bonini — da se ne naredi niti to. s čimer vsi so glašamo. Namesto da bi uvedli vsaj pouk narečja, ki mu ne nasprotuje nihče, smo še vedno tu in razpravljamo, kaj nam je storiti. V resnici kaže, da se noče narediti prav nič.*
Iz razprave je izšel skupen dokument, ki so ga podpisali vsi poročevalci, v katerem je rečeno, da so *po poglobljeni razpravi predstavniki strank spoznali oportunost, naj parlament s tvornim prispevkom vlade odobri zaščito Slovencev, da bodo v okviru tega zakona Slovenci videmske jjokrajane lahko našli njim najbolj ustrezne elemente za svobodno kulturno, jezikovno in gospodarsko rast.* Dokument poudarja nadalje važnost osimskih sporazumov, ki so «dokončno rešili zapletena vprašanja meje in so ustvarili povoj za miroljubno sožitje in dejansko sodelovanje med sosednjima državama.* V tem okviru priznava obmejnemu prebivalstvu jjomembno vlogo za izboljšanje mednarodnih odnosov.
Na koncu so predstavniki strank še poudarili, da ustava ne predvideva nobenega referenduma o zaščiti manjšin.
Upati je. da ta obveza kot druge, ne bo ostala le na papirju in da bodo tudi tiste sile, ki so doslej nastopale le kot zaviralke kulturne in narodnostne rasti beneških Slovencev, vendarle tvor neje pristopile k reševanju tega vprašanja. Sedaj nimajo več niti alibija, da si prebivalstvo Beneške Slovenije ne želi pouka slovenščine, ker so v petek zvečer Benečani jasno pokazali, kdo so in kaj hočejo.
VOJMIR TAVČAR
Pevska
pomlad
«Primorska poješ slavi letos svoj prvi jubilej — desetletnico. Slavi jo z rekordi, ki jih ponazorujejo naslednje številke: 108 zborov, nad 3000 pevcev, 11 koncertnih nastopov, ki se bodo zvrstili od danes do 25. marca od Milj do Čedada, od Kopra do Kobarida.
Seveda ne gre za rekorde, gr« pa za dejstvo, ki ga v časih potrošniške družbe ne bi smeli podcenjevati, ker dokazuje, da smo Primorci še vedno čvrsto privezani na tradicionalne vrednote, ki so nam pomagale, da smo previharili viharje in da smo danes tu, na svoji zemlji, tako kot že stoletja, prisotni z našo etnično in kulturno zavestjo. Pesem je za nas primorske Slovence ena takih vrednot, pa ne zato, ker bi bili morda glasbeno bolj nadarjeni kot Slovenci drugih pokrajin, ker bi bili morda bolj čustveni, pač pa preprosto zato, ker smo s pesmijo izražali zvestobo svojemu materinemu jeziku, tolikokrat preganjanemu, tolikokrat zaničevanemu in žal še danes, na našem zamejskem delu, neenakopravnemu.
Ko se je pred desetimi leti porodila zamisel o skupnem vsakoletnem nastopanju pevskih zborov z obeh strani meje, so bili morda med nami tudi skeptiki, ki so prireditvi napovedovali kratko življenje, kot marsikateri drugi pobudi, ki je prezgodaj shirala, da bi s« mogla uveljaviti. Razvoj pobude v teh desetih letih jih je demantiral. Res je sicer, da so bila v teh desetih letih tudi nihanja tako o kvantiteti kot v kvaliteti prireditve, da so bile tudi krize, prav tako pa je res. da se je krivulja popularnosti kljub nihanju stalno dvigala v svojem valovanju in prav letos ‘dosegla najvišjo točko. V tem pa je samo dokaz, da je *Pri-morska poje» pognala globoke korenine.
Toda kot so bili v zmoti skeptiki, tako bi bili v zmoti danes mi, če bi se pustili zavesti ob doseženih rekordnih številkah in se zanašati, da bo «Primorska poje» vedno živela sama iz sebe in se trajno hranila samo od lastnega navdušenja. Zavedati se je treba, da sloni vsa organizacijska struktura in z njo vse življenje in delovanje naših zborov na skoraj stoodstotnem amaterstvu. V značaju amaterstva pa je, da uspeva le, če čuti za seboj poleg moralne tudi gmotno pomoč, ki se seveda ne odraža v honoriranju pettcev, marveč v omogočanju osnovnih pogojev za delovanje zborov, ti pa so predvsem v ustreznih prostorih in v sposobnih pevovodjih. Prav v tem pa položaj ni zadovoljiv ali vsaj ni zadovoljiv v taki meri, da si ne bi mogli zastaviti vprašanja, ali je bilo storjenega dovolj. Če bi lahko za vprašanje prostorov še ugotavljali, da so bili vloženi, vsaj na naši stre ti, določeni napori in doseženi določeni rezultati, pa tega gotovo ni mogoče trditi za vzgojo novih pevovodij. Prepričani smo, ne da bi pri tem hoteli niti podvomiti v ogromne zasluge prejšnjih in zdajšnjih pevovodij za to, kar imamo, da bi marsikateri naš zbor bolje uspeval, če bi bil naš pevovodski kader številčnejši in pomlajen, predvsem pa bi novi kader bil tudi jamstvo za bodočnost zborov, kajti nihče ne more pričakovati in še manj zahtevati, da bi nekateri zaslužni starejši pevovodje kar naprej vlekli voz našega zborovskega petja.
Te misli gotovo niso slavnostne za današnjo priložnost, ko se v Miljah, prvič odkar živi Primorska poje», zbirajo naši zbori od tu in iz matične domovine, so pa potrebne, če hočemo gledati z realizmom v prihodnost.
Danes pa naj naša prva misel in z njo naš pozdrav vendarle veljata tistim, ki se danes zbirajo v Miljah, da sredi narodnostno in kulturno prebujajočega se miljske-ga področja, zapojejo našo pesem kot plemenito kulturno poslanico prijateljstva, pa seveda še vse m tistim zborom in pevcem, ki bodo v naslednjih dneh prepevali t> Postojni, Gorici, Divači, Ajdovščini, Kobaridu, Braniku, na Proseku, v Kopru, Trstu tja do Čedada, prvič med beneškimi rojaki, da jim pri-neso solidarnost vse naše narodnostne skupnosti v njihovem težkem boju in da skupaj z njihovimi slovenskimi zbori potrdijo s pesmijo vez, ki nas neločljivo druži v eno.
Timorci
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. marca
1979
ZASEDANJE IRSET O POGAJANJIH MED EGS IN JUGOSLAVIJO
Važnost industrijske proste cone za razmah tržaškega gospodarstva
Predsednik EZIT Antonini poudaril, da se mora Trst nujno vključiti v širšo deželno, italijansko in mednarodno stvarnost, katere odraz so tudi osimski dogovori
Izhod iz težke družbeno-gospodar-ske krize, ki pretresa Trst, je mogoč le z njegovo prilagoditvijo širši deželni, italijanski in evropski stvarnosti. Pomesti je treba z brezkoristnimi akademskimi razmotri-vanji ter iskanjem kampanilistič-nih rešitev in se trezneje soočiti z reajnimi možnostmi ponovnega gospodarskega razmaha. Bodočnosti ne moremo graditi v oblakih, na spominih nekdanjega trgovsko-pri-staniškega bleska, pač pa je nujno treba prispevati k uresničevanju načrta o izgradnji industrijske proste cone na Krasu, ki je sad — v zadnjih letih edinega — resnega političnega posega v korist našega mesta in pokrajine.
Njegova izpeljava naj se odvija seveda ob spoštovanju želja in po-
treb Tržačanov, ki pa morajo svoje strani upoštevati v prvi vrsti interese celovite tržaške skupnosti, ne pa morebitnih partikularističnih teženj. Skupni interesi so neločljivo povezani s splošnimi italijanskimi, pa tudi z interesi Evropske gospodarske skupnosti in sosednih držav, med njimi Jugoslavije. V tem okviru se odvijajo tudi pogajanja med SFRJ in EGS za novo dvostransko trgovinsko pogodbo, ki odpira zanimive perspektive tudi Trstu, oziroma vlogi industrijske proste cone na meji z Jugoslavijo.
To so osnovne misli, ki jih je izrekel predsednik ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) Antonini na včerajšnjem zasedanju o pogajanjih EGS - Jugoslavija in njihovem vplivu na razvoj tržaškega gospodarstva v priredbi novoustanovljenega inštituta za družbenogospodarske raziskave v Trstu (IR SET). Razpravo je vodil predsednik inštituta Battisti. '
Predsednik EZIT je poudaril važno volgo Jugoslavije kot povezovalke zahodnoevropskih z vzhodnoevropskimi interesi in prizadevanja sosedne države kot prestižne voditeljice gibanja neuvrščenih za o-hranitev lastnega samostojnega položaja na evropskih tleh. V teh prizadevanjih se skuša Jugoslavija vse bolj zbliževati z Evropsko gospodarsko skupnostjo, kar je v obojestransko korist. Odraz tega hotenja so tudi osimski dogovori, ki jih EG§ docela odobrava in ščiti, je naglasil Antonini, in o katerih je govor tudi na pogajanjih za obnovitev konec lanskega septembra zapadlega dvostranskega trgovinskega sporazuma.
Nova pogodba predvideva znatne olajšave jugoslovanskemu izvozu na Območje deveterice, zlasti še v pogledu industrijskih izdelkov, pa tudi v podeljevanju kreditov Evropske investicijske banke Jugoslaviji. Industrijski proizvodi naj bi bili v glavnem oproščeni carine, predvidene pa so nekatere izjeme, ki zadevajo 10 do 20 od sto jugoslovanskega izvoza.
Carinske olajšave naj bi po sodbi mnogih bistveno preusmerile zunanjetrgovinske interese Jugoslavije. Segali naj bi tja skozi Karavanke proti severu, ne pa v enaki meri tudi proti zahodu (Trstu in Furlaniji - Julijski krajini); to u-stvarja bojazen pred izvotlitvijo o-simskih dogovorov njihove gospodarske vsebine. Na takšno možnost je treba trezno in stvarno reagirati, kar pomeni ubrati povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo nasprotniki industrijske cone na Krasu. Slednjo je potrebno, skratka, ovrednotiti ter vanjo privabiti tistih 10 do 20 od sto jugoslovanskih izvozu namenjenih in carini podvrženih izdelkov. Cona bi lahko postala nekakšno območje svobodne trgovinske izmenjave po avstrijskem vzoru.
Antonini je zavrnil podtikanja o pretirani prostorski razsežnosti industrijske proste cone na tržaškem Krasu (na italijanskem ozemlju bo merila kvečjemu dobrih 1.000 hektarov), o množičnem priseljevanju Slovanov (cona bo zaposlovala 25 tisoč delovnih moči, ki nikakor ne bodo spravile s tečajev demografsko ravnovesje na Tržaškem, ampak ga bodo tudi v pogledu delovnega trga popravile), o nevarnosti onesnaževanja okolja po kemičnih snoveh in odpadkih (za to so predvideni primerni varnostni ukrepi
sporazumno med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi) in o nekih namišljenih diskriminacijah na škodo italijanskega delavstva, češ da stane jugoslovanska delovna sila dve tretjini manj od tukajšnje (to sploh ni res, res pa je, da se dohodki delavcev v industriji na Slovenskem bistveno izenačujejo z dohodki delavcev v naši deželi). Skratka, stališče do industrijske proste cone na Krasu pomeni važno preizkušnjo za Tržačane, ki naj pokaže, ali so za stvarno reševanje problemov ali pa tega nočejo.
Na zasedanju je bil navzoč tudi podpredsednik deželnega odbora Co-loni, ki je osvojil Antoninijeve teze. (dg)
• Deželni odbor je odobril načrt za porazdelitev državnih prispevkov v okviru desetletnega načrta za ljudske gradnje: ministrstvo za jav-
na dela je namreč naši deželi namenilo prispevek v višini 35 milijard in 55 milijonov lir ter sprejelo obvezo za izplačilo nadaljnjih 3 milijard in 224 milijonov.
Sto milijard lir za potresno področje
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je sprejel nekaj popravkov k sedanjim zakonom o popravilu in obnovi poslopij, ki jih je poškodoval potres pred tremi leti. Poleg tega je sprejel dekret, s katerim je določil, kaj ima pri tem prednost in s katerim je tudi odobril znesek 100 milijard lir, ki bodo na razpolago posameznim občinam za nujne posege pri obnovi stanovanjskih poslopij.

Na okrogli mizi, ki jo je priredila živinorejska zadruga «Dolga kronan, se je včeraj zbralo v prostorih društva »Valentin Vodnik* v Dolini veliko število javnih upraviteljev, zastopnikov kmečkih sindikatov, zadružnih organizacij in strokovnjakov. Plodna razprava, ki se je razvila po osnovnem poročilu inž. Goršiča s Kmetijskega inštituta Slovenije o razvojnih možnostih in izbirah dolinske zadruge za prirejo mesa, predstavlja dragocen prispevek za usmerjanje nadaljnjega razvoja zadružnih pobud domačih živinorejcev. Slika prikazuje del udeležencev in nastopajoče na okrogli mizi z vodstvom dolinske zadruge

OB OKROGLI MIZI NA POBUDO ZADRUGE cDOLGA KRONA*
Stvarna in poglobljena razprava o zadružnem razvoju živinoreje
Izhodišče ji je dala strokovna študija inž. Goršiča s Kmetijskega inštituta Slovenije o perspektivah dolinske zadruge
Če naj kako pobudo sodimo (kot je edino pravilno) po izredno stvarnih izhodiščih, po številni in kvalificirani udeležbi in po prav tako stvarnih prispevkih iz razprave, je bila včerajšnja okrogla miza, ki jo je priredja zadruga »Dolga krona* s pokroviteljstvom dolinske občine in Kmečke zveze, nadvse u-spešna. Dokaj široka tema »Vloga zadružništva za razvoj živinoreje in perspektive razvoja živinorejske zadruge Dolga krona* bi dopuščala tudi nevarnost, da se razprava razlije v splošna bolj ali manj tehnična razglabljanja in načelne izjave, kot se na žalost ne dogaja prav redko ob takih priložnostih. Zato gre prirediteljem toliko večja pohvala, da so posvet »utesnili* v strogo konkretne analize stanja, možnosti razvoja že obstoječe zadružne pobude za prirejo mesa, pa čeprav okvirjene v splošno perspektivo razvijanja kmečkega zadružništva v naših krajih.
Da kljub prvenstvenemu smotru postavljanja zadruge «Dolga krona* na trdne temelje, ne gledajo na to vprašanje le iz krajevnega interesa, je pa pokazal predsednik Josip Sancin v svojem uvodu, ko je poudaril, da po Osimu ne sme biti ovir za izmenjavo izkušenj in za čimplodnejše sodelovanje tudi na področju kmetijstva in se zahvalil tehnikom iz matične domovine, ki so po posredovanju Kmečke zveze pripomogli k pripravi okrogle mize. Izhodišče za razpravo je bila namreč strokovna študija, ki jo je podal inž. Goršič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Iz analize naravnih pogojev, tržnih razmer, razpoložljive delovne sile in sredstev za investicije in obratovanje je strokovnjak izdelal tehnološko izbiro za gospodarno vodenje dolinske živinorejske zadruge. Na 104 ha travnih površin, z njihovo delno pretvorbo v orne (25 ha) in z dodatnimi 30 ha njiv, na katerih bi lahko gojili koruzo, more zadruga »Dolga krona* rediti okrog 200 telet za zakol, ob izvedenih melioracijskih delih pa do 300 ali 400. Študija določa tudi najprimernejšo pasmo (križano) za donosno poslovanje.
Številni strokovnjaki so nato poglobili tako strogo tehnično - živinorejska, kot upravno - tržna vprašanja, ki so strogo povezana s perspektivami uspevanja dolinske in drugih živinorejskih zadrug na našem področju. Nastopili so strokovni sodelavec KZ dr. Štrekelj, tajnik kmečke strokovne organizacije kmetijski izvedenec Bukavec, strokovnjak kmetijskega nadzorni.štva Ta-gliaferro, funkcionar Deželne ustanove za razvoj kmetijstva Braidot,
ki so s poročevalcem pojasnili podrobnejše aspekte smotrne in gospodarne govedoreje za meso. Tudi pozdravi dolinskega župiana Švaba, pokrajinskega odbornika Volka, zastopnika Kraške gorske skupnosti Pečenika, tajnika gospodarskega odbora SKGZ Kapiča, predsednika združenja rejcev Križmanči-ča, predstavnika deželne Zveze kmetijskih zadrug Poiana, Kmetijske zadruge Markoviča, nabrežinskega župiana Škerka in zastopnika Zadruž ne zveze Slovenije inž. Robiča niso bili le obredni, poč pa so koristno prispevali k ugotavljanju pogojev, ki jih je treba ustvariti za utrditev in razvoj zadružnega kmetijstva, ki je v naših krajih tudi osnova za obstoj Slovencev na narodnostnem ozemlju.
Prisotni so bili tudi številni zastopniki krajevnih kmetijskih zadrug med njimi predsednika (Guštin za mlekarsko in Starc za cvetličarsko), tajnik SKGZ Udovič, pokrajinski podtajnik PSI Pahor, zastopnik SSk Tul, zadružniki in strokovnjaki, ki so se po zaključku plodnega posveta zadržali z vodstvom zadruge »Dolga krona* na domači zakuski.
Jutri zapade rok za letno prijavo davka IVA
Jutri, 5. marca zapade rok za vložitev prijav IVA. Prijavo so dolžni vložiti tudi manjši davkoplačevalci, se pravi taki, katerih promet v letu 1978 ni dosegel vrednosti 6 milijonov lir in taki. ki so lani poravnali svoje obveznosti gle de davka IVA (ker so v letu 1977 zabeležili manj kot 2 milijona lir prometa) z vplačilom pavšala v višini 20.000 lir. Prijave je treba sestaviti na posebnih obrazcih «11 bis», ki so brezplačno na voljo v davčnih uradih ter v prodaji v trafikah in papirnicah.
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 1978/79
Nevarnost, da poklicni zavod ostane brez sedeža
Tedaj zapade pogodba, s katero je občina najela sedanje prostore poklicnega zavoda industrijske smeri ■ Zavodski svet se je že obrnil do pristojnih oblasti
Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in ustnih izpitov za mesto šolske sluginje. Rok za predložitev prošenj zapade 19. marca. Vsa potrebna pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Novoizvoljeni zavodski svet slovenskega poklicnega zavoda industrijske smeri je na svoji zadnji redni seji dne 23. februarja, ko je za novega predsednika izvolil ing. Giordana Zaharja, načel tudi pereče vprašanje prostorov. Konec tega šolskega leta namreč zapade po godba, s katero je občina najela sedanje prostore. Danes pa ni nobene možnosti, da bi jo obnovili, ker lastnik prostore rabi zase.
Vprašanje prostorov so načeli tu di 1. marca na skupnem sestanku z razrednimi sveti in profesorskim zborom, ko so sprejeli posebno resolucijo in jo naslovili političnim strankam ter njihovim predstavnikom v občinskem, pokrajinskem in deželnem svetu, slovenskim organizacijam, javnim ustanovam, šolam. Resolucijo, s katero se obračajo tudj na vso javnost, objavlja mo v celoti:
«Zavodski svet poklicnega zavoda industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom iv Trstu, zbran na izredni seji dne 1. marca 1979, u-gotavlja, da grozi nevarnost, da konec tega šolskega leta zavod o-stane brez sedeža. Poziva vse javne in družbeno-politične ustanove,
»•MMii«iiiiMi«iiiiiaiiiiMa«BiiaiagiiiiMtaMiiiiiiiiiiaaiMHra«tviiiaiMaaiiiiifit«iiMiiiaiiiiiMiMi«*iaaii«i««ii«iiiiifitviiiaiiiiiiiii«iiiiaiMti«ii«MiiiiintMMl,ia,,*lBaaaMc»gliaiil,Mlalaa
POPOLDNE VOLITVE DELEGATOV IN NOVEGA VODSTVA
Z govorom Adalberta Minuccija danes zaključek kongresa KPI
Zavzeto iskanje poti za premostitev sedanje tržaške krize
S posegom člana osrednjega vodstva Adalberta Minuccija se danes zaključi 8. kongres tržaških komunistov. Popoldne bodo delegati izvolili svoje predstavnike na vsedržavnem kongresu KPI in nove vodilne organe partije v Trstu.
Tudi za včerajšnjo razpravo (v katero je poseglo veliko število delegatov) velja, da se je kritično soočila s trenutno stvarnostjo in skušala opredeliti temeljne smernice nadaljnje politične akcije KPI v Trstu. Če je prvi dan razprave prevladalo spoznanje, da je v Trstu nujno potrebno obnoviti vzdušje demokratičnega razumevanja in mobilizirati ljudske sile za cilje, ki so odločilni za bodočnost našega me-
ga pojava in gibanja, možnih zavezništev v boju, natančna ugotovitev nasprotnikov, zgrešenih in pravilnih ciljev.
Eno je bilo vsekakor poudarjeno soglasno: enotnost Italijanov in Slovencev v skupnem boju za demokracijo in napredek je prvobitno bogastvo delavskega gibanja, ki ga šovinistične kampanje lahko zaskrb-Ijajo, nikakor pa ne morejo odtegniti od te naloge, ki je ključnega pomena za ves razvoj omike in sožitja na tej meji.
Zato je potrebno, da KPI in vse demokratične sile razvijejo med italijanskim prebivalstvom močno dejavnost, ki naj teži k razčiščevanju in pojasnjevanju pravilnosti
sta, je drugi dan bil usmerjen pred- zahteve in nujnosti globalne zašči-vseu v iskanje načina, kako pre- te Slovencev. O tem so tudi vče-mostiti sedanji položaj. Zato je tu- raj obširno govorili tako italijan-di potrebna stroga analiza vsake- \ ski, kakor slovenski delegati.
Wiii>iiininiimiiinMiiniuiiiiiiii>HiiiniiiiiiiiiiHiiini|iimiiuiiniiiiiiiiumiiini<uiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiniiiiNniniimiiiiiinmiimtliiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiinniniiiiu»»MiiiuiiiiniiiiniiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiH>iiniiil
Pestri Prešernovi proslavi v Nabrežini in na Proseku
Sinoči sta bili v novem kulturnem domu na Kontovelu in v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden* v Nabrežini Prešernovi proslavi, ki st znova potrdili voljo naših ljudi po kulturni rasti ter njihovo narodno osveščenost, obenem pa trajnost idej in umetniškega izročila našega največjega pesnika.
V polni dvorani v Nabrežini se je pestri spored, ki ga je sestavil kulturni odbor društva in katerega posamezne točke je napovedoval Zvonko Legiša, začel z deklamacijo eno od Prešernovih gazel, ki jo je podala Alenka Jazbec, učenka srednje šole v Nabrežini. Sledila je zborna deklamacija učencev dramskega krožka, ki jih vodi član našega gledališča Dušan Jazbec in ki so zelo občuteno posredovali Prešernovo »Lepo Vido*. Pianistka Tea Košuta, učenka glasbene šole, je zatem odigrala Chopinov »Nokturno*.
Sledil je slavnostni govor Dušana Križmana, profesorja srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah, ki .je uvodoma poudaril težko in temačno usodo slovenskega naroda, v katero je posvetila Prešernova genialnost, ko je «v razmeroma
kratkem obdobju zmogel sam samcat z neugnanim umetniškim in idejnim poletom nadoknaditi zaostanek, ki smo si ga bili Slovenci ne po lastni krivdi v prejšnjem času nabrali.* šele po drugi svetovni vojni »o bile krivice delno popravljene, delno, ker najzahod-nejši del slovenskega naroda trideset let po tej vojni še vedno ne uživa pravic, ki mu pripadajo. Danes pa, ko bi morale biti rane preteklosti zaceljene, smo priča siloviti šovinistični kampanji. »Določene stranke, je ob tem dejal profesor Križman, in del italijanskega javnega mnenja, ki se do sedaj po večini ni uradno opredelilo proti našim pravicam, je ob načrtni m masovni propagandi krogov, kj jim je duh Prešernove Zdravice še vedno tuj, nenadoma pograbila panika in histerična zaskrbljenost, da bomo njihovi slovenski sodržavljani napravili korak naprei na poti k enakopravnosti z njimi. Zato ima mo danes zamejski Slovenci v Italiji pred sabo veliko odgovornost in veliko delo.*
»Z dosledno načelnostjo in k vali tetnim, čeprav trdim delom, je za-
ključil profesor Križman, bomo vendarle lahko izsilili od mnogih, danes nam nenaklonjenih sodržavlja nov pravilnejši in pravičnejši odnos do nas. S svoje strani bomo dali ves tisti prispevek, ki ga lahko h konstruktivnemu in trajnemu sožitju damo. S kulturo bomo lahko marsikoga, ki nam je iracionalno nasprotnem, prisilili h kulturnosti.*
Spored je zaključil dekliški zbor Igo Gruden, ki je pod vodstvom Sergija Radoviča zapel koroško narodno «Da bi biva lepa ura*. Maksa Pernika »Smrt v Brdih*, črnsko duhovno in pa Jakoba Ježa «Igraj kolce*. (db)
Sinoči so se poklonili Prešernovemu spominu tudi na Proseku -Kontovelu. Proslava našega največjega pesnika v kulturnem domu na Proseku je bila bogata tako po številu nastopajočih, kot tudi po pestrem in domiselnem programu. Po nastopu proseške godbe na pihala. ki je pod vodstvom Slavka Ltikše zaigrala tri skbdbe, so se na odru zvrstili malčki vseh razredov osnovne šole, ki so povedali,
kako se jim godi v šoli, recitirali pesmi Vodnika in Grudna, ponazorili pojma narod in domovina, pravili o rejenicah in zaključili s Prešernovo «Vrbo». Nato so člani gledališkega odseka nižje srednje šole na Proseku v več izvirnih prizorčkih prikazali, kako si želijo o-troci spoznati našega pesnika.
Slavnostni govor o pomenu, ki ki ga ima za nas še vedno Prešeren, je imel Miroslav Košuta. Nato je sledil krstni nastop otroškega pevskega zbora, ki ga vodi domačinka Erika Briščik. Otroci so ob spremljavi harmonikarskega ansambla podružnice Glasbene matice zapeli tri pesmi, nakar je ansambel pod vodstvom Loredane Kočevar zaigral dve skladbi. Proslavo je sklenil domači pevski zbor Vasilij Mirk pod .odstvom novega dirigenta Evgena Prinčiča, ki je zapel sam dve pesmi, dve pa ob spremljavi harmonikarjev. Še posebno so se pevci in ansambel izkazali z zadnjo »Zdravico* v Vrab-čevi priredbi, ki jo je res polno številno občinstvo nagradilo z viharnim aplavzom. Program je napovedovala Marina Gorjup, (šč)
V	razpravo so včeraj med drugimi posegli Perla Luša, Lilla Cepale, Teresa Squarcina, Ester Pa-cor, Roberto Costa, Perini, Ondina Peteani, Vidali, Tonel, Švara, Spetič, sen. Jelka Gerbec.
Senatorka Grbčeva je poudarila v svojem posegu pomen bitke za družbeno in gospodarsko obnovo Trsta. premostitev krize, višjo kakovost življenjskih pogojev v našem mestu. Glede zaščite slovenske manjšine je poudarila veljavnost predloga KPI, ki ga je v poslanski zbornici predložila tudi komunistična poslanska skupina s podpisi posl. Cuffara, načelnika skupine Natte in drugih poslancev iz naše dežele. KPI teži k vključitvi Slovencev v italijansko družbeno stvarnost v takih pogojih, da bodo protagonisti lastnega razvoja, torej brez paterrializma, kar naj jim omogoči, da čutijo v italijanski republiki svojo *državno domovino» in istočasno ohranili tesno vez z matično domovino, v kateri živi in se razvija njihova narodnostna celota.
Spetič pa je uvodoma poudaril evropsko širino marksističnega i-skanja KPI in v tem smislu izvirni prispevek, ki ga je nudil največji slovenski marksist, Edvard Kardelj, tudi v svojem zadnjem razmišljanju o smereh razvoja socialistične družbe. Proučevanje teh misli bogati naša skupna spoznanja in to je najboljši način, da počastimo njegov spomin, je dejal.
V	zvezi z reakcionarnimi pritiski v Trstu pa je Spetič dejal, da mora KPI prisluhniti s pozornostjo pozitivnim premikom, do katerih je prišlo na škofijskem «soočanju kristjanov iz oči v oči*.
Vidali je v dolgem in ognjevitem posegu pozval KPI, naj ne ponavlja napak pri ocenjevanju pojavov, ki so privedli na oblast Cecovinije-vo skupino, proti kateri se mora KPI boriti in obenem ožigosati »izdajstvo KD», ki se je umaknila ob izbiri med demokratično enotnostjo za skupne cilje in svojimi protikomunističnimi predsodki. Na koncu je senator Vidali dal pozitivno oceno uresničenega socializma v SZ, kljub pomanjkanju nekaterih svoboščin, ter njenega zadržanja ob dogodkih na azijskem Jugovzhodu.
da se angažirajo za nujno rešitev tega vprašanja pred začetkom novega šolskega leta, ker bi v nasprotnem primeru položaj lahko postal usoden za obstoj zavoda samega. Zavodski svet je na razpolago za katerokoli pojasnilo v zvezi z zgoraj omenjenimi vprašanji.*
O dejanskih potrebah šole je zavodski svet še seznanil občinsko odbornico za šolstvo in sicer s pismom, ki so ga sprejeli na seji preteklega 23. februarja. Pismo je naslovil tudi šolskemu skrbništvu v Trstu in pa državnemu zavodu za j industrijo in obrt »L. Galvani*.
Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika
Naše naročnike in čitatelje, ki so se vpisali za potovanja v Pariz, na Poljsko in v Srednjo Azijo prosimo, pa poravnajo naslednji obrok vpisnine jutri, 5. marca 1979, od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure in v torek, 6. marca, od 9. do 12. ure v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Kino
La Cappella Underground. Zaprto.
Ariston 15.30 »Fuga di mezzanotte*. B. Davis in R. Quaid. Režija A-lan Parker. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Rltz 16.00 «L’isola degli uomini pešce*. Barbara Bach, Claudio Cas-sinelli, Richard Johnson. Barvni film.
Eden 15.30 «Ashanti» Peter Ustinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrison. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «Nosferatu*, «11 principe della notte*. Klaus Kin-sky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 16.0J «ll paradiso pud attendere*. W. Bettj, Julie Chri stie, J. Mason.
Fenice 16.30 »Superman*. Marlon Brando. Barvr.i film.
Nazionale 15.30 »Piccole doi.ne».
Mignon 14.30 «Supercolpo» dei cin-que Dobermann d’oro».
Cristallo 15.00 «Amori miei*. M. Vitti, E. M. Salerno, J. Dorelli in E. Fenech. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 »Pornoerotico-mania*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00 «Valanga». R. Hudson, Mia Farrow. Barvni film.
Aurora 15.30 «Slip». M. Lang. Barvni film.
Capitol 16.00 «Visite a domicilio*. Walter Matthau, Glenda Jackson.
Vittorio Veneto 15.00 »La vendetta della pantera rosa*. Barvni film.
Volta 15.00 »Una giornata particola re». S. Loren, M. Mastroianni.
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 4. marca, ob 16. uri,
reil
«prva nedelja*, predstava glasb^ komedije »Jalta, Jalta* v itaLijan®11" v izvedbi zagrebškega gledal«; «Komedija*. Predstave, ki veljajo *: abonma (kupon št, 7) Teatra St® le, se bodo nadaljevale do 11-ca. Iz tehničnih razlogov (orkes* v dvorani) bo treba stalne prosri; ponovno potrditi, ker ne bodo lS
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri red «prosti» ®*: romodna komedija* (Vecchio do) Alekseja Arbuzova. Nastopa« Lina Volonghi in Ferruccio De J* resa. Predstava velja za abot"1' kupon št. 5.
Razna obvestila
Nadaljevanje občnega zbora { V smislu sklepa občnega zb°r*.
10 Aar> 1Q7Q nnrlniconn 0^ .
dne 18. dec. 1978 podpisano Prj. sedstvo sklicuje nadaljevanje nega občnega zbora Slovenske nosti v Trstu, danes, 4. marca> . 9. uri dopoldne na sedežu v 9" Machiavelli 22.	.
Dnevni red je naslednji: 1. >2 mativno poročilo 'zvršnega oaV> o zadnjih pobudah za globalno
ščito; 2. razprava o osnutku
ga strankinega statuta; 3. ■- jj
novih vodstverih organov: svet" predsedstva občnega zbora
Obvestilo Sindikata slovenske šole
V sredo, 7. marca, ob 16. uri .
*	*-** VUOj • • JUUt v Clf KJKJ IV'	,^|
seja glavnega odbora SSŠ. Prosi™ za gotovo in točno udeležbo.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočrijj' ki smo ga bili deležni od izgubi šega dragega
Renata Hrovatina
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob strani ob tem težkem trenut
družin*
Padriče, 4. marca 1979
Resolucija SSk o proračunu devinsko-nabrežinsk« občine
Na javnem zborovanju, ki ga je priredila devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti, da bi razpravljali o stališču stranke do občinskega proračuna, so sprejeli naslednjo resolucijo:
»Člani in somišljeniki SSk iz Devina Nabrežine, zbrani na javnem zborovanju dne 2. marca, so po obširni razpravi o občinskem proračunu, o narodnostnih in gospodarskih problemih Slovencev v občini ter o občinskem regulacijskem načrtu, ugotovili, da je potrebno s takojšnjimi ukrepi preprečiti izvajanje škodljive gradbene politike. Zahtevajo, da devinsko nabrežinski občinski svet v najkrajšem času (v teku tega meseca!) zniža naselitveno možnost do največ 10.000 prebivalcev v občni in da se izvedejo obveze, ki jih vsebuje resolucija SSk, ki jo je občinski svet nedavno sprejel z glasovi KPI, SSk in PSI.
Samo pod temi pogoji bosta svetovalca SSk omogočila sedanji upravi nadaljnji obstoj.*
V čdrtek seja pokrajinskega sveta
V četrtek, 8. marca, se bo ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu so v glavnem tekoča upravna vprašanja, med njimi imenovanje predstavnikov pokrajine v nekatere organizme. To bo prva seja pokrajinskega sveta po odobritvi proračuna, ki ga je predložil Ghersijev odbor.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega brata, svaka in strica
STANOTA VACLIKA
ŽALUJOČI SVOJCI
Opčine, 4. marca 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
STANKA VID0NIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in g® spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gg. župnikom Kunčiču. Zupančiču in Žerjalu, cerkvenemu pevskemu zboru, sošolcem, ravnateljema in profesorjem, skavtom, darovalcem vencev 1° cvetja ter vsem, ki so nam pomagali v tej žalostni uri.
DRUŽINA VIDONI
Sv. Križ, 4. marca 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA POČKAJA
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Sinova in hčere z družinami
Markovščina, Koper, Trst, Padriče, Sydney, 4. marca 19^
Včeraj se je sestal znanstveni svet centra za teoretsko fiziko
ZAHVALA
Vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani in 1 nami sočustvovali ob izgubi dragega
STANISLAVA PIRCA
se prisrčno zahvaljujemo.
Žalujoča družina in sorodniki
Trst, 4. marca 1979
V miramarskem centru za teoret sko fiziko se je včeraj po dveh letih znova sestal znanstveni svet, to je organizem, ki usklajuje dejav nost te ustanove. Člani sveta so pod predsedstvom francoskega No belovega nagrajenca Alfreda Kast- , lerja in v navzočnosti glavnih rav- j nateljev dunajske atomske agencije 1 ter ustanove Unesco, Eklunda in M’Bowa, preverili delo centra v. zadnjih dveh letih in načrte za bo-1 dočo dejavnost. Gpvor je bil tudi o načrtovanem tržaškem središču za 1 tehnološke raziskave ter o možnostih razširitve dejavnosti centra.
Z vespo v avtomobil
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so s prognozo okrevanja v 40 dneh včeraj sprejeli študenta
Ob 3. obletnici prezgodnje smrti našega ljubljenega
LIVIJA JANKOVIČA
se ga še vedno z žalostjo v srcu spominjajo
mama, papa, sestra in brat z družinama ter teta in stric
Trst, 4. marca 1979
Antonina Candita iz Sesljana 6a, ki
se je ponesrečil v Ul. Ginnastica. Peljal se je na vespi, ki jo je vozil prijatelj Giorgio Bonetti iz Križa 548, ko sta zadela v avtomobil, ki je peljal pred njima in ki ga je u pravljal 18-letni Valter Hengl s Sca-le Sante 111.
5. 3. 1977	5. 3. 1979
Ob drugi obletnici smrti našega dragega očeta
FRANCA REBULE
se ga spominjajo Lonjer, 4. marca 1979
žena Ana, otroci in sorodniki
GORIŠKI DNEVNIK
4. marca 1979
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum
Sezona 1978-79
BERTOLT BRECHT
MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Danes, 4. marca, ob 16. uri — abonma red G - druga nedelja po premieri.
T torek, 6. marca, ob 20.30 — abonma red E - mladinski v četrtek.
V	sredo, 7. marca, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo.
:'V četrtek, 8. marca, ob 18.30 — izven abonmaja.
V	petek, 9. marca, ob 20.00 — abonma red J.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miroslav Krleža LEDA °b 85-lctnici avtorjevega rojstva v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri ~ nedeljski abonma, v gledališču «F. Prešeren* v BOUUNCU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA i ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
Danes, 4. marca, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah
NASTOPAJO:
Mešani zbor Jadran - Milje
Mešani zbor Štmaver
Dekliški komorni zbor Most na Soči
Moški zbor Srečko Kumar - Repen
Moški zbor Štandrež
Mešani zbor Andrej Paglavec - Podgora
Oktet Javor - Pivka
Moški zbor Svoboda - Anhovo
Ženski zbor Oton Župančič - Štandrež
Moški zbor Dragotin Kette - Ilirska Bistrica
Mešani zbor Marij Kogoj - Trst
PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana
VLJUDNO VABLJENI
KU
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
J torek, 6. marca, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/11. prire-di, sklicuje in vabi na
KLUBSKI POGOVOR
Na «sporedu» bo tovariško Preverjanje opravljene dejav-Oosti, razmislek o vsebini in Pačinih klubskega dela, priložnost bo za konkretne predloge *a zadnjo tretjino sezone, za čez poletje ali ob jesenskem Začetku.
Pomemben bo tudi sklepni del večera, posvečen svobodnemu prijateljevanju: 8. marec in Paše žene bomo častili s posebej za klub pridelano in u-stekleničeno kapljico.
Zveza žena Opčine - Zgonik s sodelovanjem PD Rdeča zvezda in
ŠK Kras
Prireja v petek, 9. marca, ob 70.30 v prostorih osnovne šole v Zgoniku
PROSLAVO MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA
Program:
~~ priložnostni govor ~~ recitacije
~~ ženski pevski zbor Tabor z Opčin
harmonikaški ansambel GM Prosek
nagrajevanje rekreacijskega turnirja v namiznem tenisu
Vljudno vabljeni!
Prosveta
ZŽI OPČINE
priredi 8. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
PROSLAVO 8. MARCA
Poleg ženskega in moškega pevskega zbora Tabor bo nastopil svetovno znani čarovnik iz Sežane.
ZDRUŽENJE UNION
Ob priliki mednarodnega praznika žena
Tudi letos je organiziral, danes, 4. marca, v Ravasclettu v hotelu Fantinel program s pričetkom v popoldanskih urah. Nastopali bodo:
mladi pevci iz Ravascletta ter tržaška pevka Graziella Rota s tržaškimi ljudskimi pesmimi.
Dvojezični pozdrav udeležencem bo podala predstavnica UDI. — Nato bo prosta zabava s plesom.
Vljudno vabljeni!
KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA
VABI
na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 11. marca 1979, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4
Dnevni red:
—	Izvolitev predsednika občne-nega zbora
—	Predsedniško poročilo
—	Poročilo tajništva
—	Poročilo nadzornega odbora
—	Pozdravi in, diskusija
—	Volitve
—	Razno
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska.
GALERIJA
»TEATRO ROMANO*
Ul. Donota 20 Trst
ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILIJ A KRALJA RENZA POSSINELUJA DEZIDER1JA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZULJANa EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21.
ob praznikih od 10. do 13.
ure
ure
Koncerti
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja Verdijevo gledališče, bo danes, ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vod stvom Severina Zannerinija.
S SINOČNJE PRIREDITVE V AVDITORIJU V E0R1CI
Letošnji osmi marec v znamenju boja za celovito zakonsko varstvo
Nataša Pelerin: «Preveč jih je, katerim se naše zahteve zdijo nekaj odvečnega, skoraj pretiranega> • Bogat kulturni spored
VČERAJ V ULICI ALVIANO
Skupna Prešernova proslava slovenskih srednjih šol
Približno 200 dijakov in profesorjev je sledilo bogatemu, a morda še preveč izrabljenemu programu

Včeraj zjutraj so v prostorih deželne palače odprli razstavo ikebane. Pobuda spada v okvir prireditev ob mednarodnem ženskem prazniku, ki ga je pripravil ŽIO
V bivši kapeli gonškega semeni šča so slovenske višje srednje šole včeraj zjutraj priredile skupno Prešernovo proslavo. Prisotnih je bilo okoli 200 dijakov in profesorjev treh šol.
Uvodno misel o Prešernu so podali dijaki liceja »Primož Trubar*, ki so pesnikov lik osvetlili z ‘govorom in recitacijami, predvsem v luči slovenskega nacionalnega vprašanja. Dijakinje šole za vrtnarice so nato pod vodstvom prof. Bernarde Bandelli Les tani zapele tri pesmi.
Sledil je nastop skupine dijakov učiteljišča »Simon Gregorčič*, z uprizoritvijo odlomka iz drame sodobnega slovenskega ustvarjalca Ivana Mraka »Spoved lučnim bratom*. Za režijo je poskrbela prof. Franka Ferletič, uspešen nastop p« je dopolnila spremljava efektne glasbe. Zatem so zopet nastopile «vrtnarice», ki so prebrale nekaj odlomkov iz novele »Lovor in mirta*, ki jo je znani goriški profesor in književnik Milan Bekar posvetil Prešernu.
Sledil je še nastop dijakov trgovskega zavoda »Ivan Cankar*, ki so v govoru in recitacijah orisali de! Prešernovega ustvarjalnega opusa. Prireditev so sklenili dijaki učite-
ljišča, ki so pod vodstvom prof. Stanka Jerici.ja zapeli tri pesmi.
Ob že tradicionalni Zdravljici se je tako zaključil poldrugo uro dolg spored Prešernove proslave. Nastopajočim dijakom in profesorjem, lu so jim pomagali pri izvedbi programa. gre vsekakor pohvala za njihov trud. Dodali pa bi tudi kritično pripombo: izbira nekaterih točk ni bila povsem posrečena za prireditev, kakršna bi morala biti Prešernova proslava. Številne recitacije (nekatere točke so si bile precej podobne) in branje dolgih odlomkov žal ne morejo pritegniti zanimanja dijakov in s tem izgubi praznovanje slovenskega kulturnega praznika precej na pomenu. Morda bi bilo koristneje, ko bi v bodoče zapustili že obrabljene tirnice in bi take prireditve popestrili z novimi oblikami izražanja, večjo soudeležbo dijakov in tudi z večjo povezavo med šolami.
Prireditve
Društvo siovenshiii upintojtncev priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, 8. marca, ob 16. uri praznovanje dneva žena. Vljudno so vabljeni vsi člani in drugi.
Izleti
SPDT obvešča, da napovedani izlet za osnouiSftŠolsko mladino, ki bi moral biti (lanes, 4. marca, odpade zaradi 13. zimskih športnih iger na Zoncolanu. Izlet bo v nedeljo, 18. marca.
Kmetijska zadruga v Trstu prireja 18. marca izlet v Verono na kmetijski sejem. Prijave v poslovalnicah KZ v Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, Milje — Trg Curiel 3, in v mlekarni v Boljuncu.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje natečaj za uradnika I. in III. kategorije
Rok za predložitev prošenj do 18. marca 1979.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu hranilnice.
UPRAVNI ODBOR
Fd Vesna prireja v nedeljo,
I '?arca, ob 17. uri v kriškem Ljud-| domu srečanje z Borštani. Naphata pevski zbor in dramska sku-Ktla PD Slovenec.
*""i»„i„llimll„I....................................................................»"""•...............................
Včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 4. marca *	KAZIMIR
frnce vzide ob 6.39 in zatone ob d— Dolžina dneva 11.16 — Lu-a Vzide ob 10.04 in zatone ob 0.00.
J«tri, PONEDELJEK, 5. marca BOGOLJUB
včeraj: najvišja temperatu-
14.3	stopinje, najnižja 7,7, ob 13.
14.3	stopinje, zračni tlak 1029,1
rahlo pada, vlaga 37-odstotna,
k
L. "-j1
; 0t1a 7,5 stopinje.
|^o 3 desetinke pooblačeno, veter k km/h vzhodnik severovzhodnik, h,°rje rahlo razgibano, temperatura
ft0JSTVA. SMRTI IN POROKE
j 3. marca se je v Trstu rodilo atrok, umrlo pa je 13 oseb. j,^ODILI SO SE: Marco Vascotto, ka,ncesca Kravanja, Jessica Pol-Valentina Polselli, Elena De-*ršssi.
i^VlRLI SO: 79-letna Maria Nigris r- Recher, 77-letni Attilio Recher,
\TpcKt'h°p*qst/
%\.......
ulica mazziniff/
79-letni Ugo Dose, 89-letna Giovanna Maria Furlan vd. Petelin, 83-letni Attilio Murani, 83-letni Angelo Zu-bin, 79-letni Andrea Padovan, 57-letrii Giulio Suber, 85-letna Agostina Pauseer vd. Pernich, 77-letna Maria Cattozzo, vd. Cavezzana, 54-let-ni Antonio Cernaz, 82-letni Vittorio Volpe, 69-letna Rosa Damato vd. Palma.
OKLICI: študent Francesco Pan-sini in trgovka Daniela Borin, mesar Sava Docmanov in fotoreporterka Ecaterina Pop, mehanik Luigi Xompero in bolničarka Bianca Mon-do, načrtovalec Alessandro de Dot-tori degli Alberoni in gospodinja Lu-cia Vesnaver, skladiščnik Giorgio Degli Innocenti in študentka Neva Berdon, finančni paznik Francesco Palermo in otroška vrtnarica Ga-briella Sicolo, uradnik Roberto Lat-covich in študentka Maria Carla Sambaldi, elektrikar Roberto Viez-zoli in prodajalka Rina Vojnovič, tiskar Ferruccio Iurincic in trg. pomočnica Donatella Steffe, uradnik Paolo Facchin in uradnica Vanda Martinolich, mehanik Tibor Gula in trg. pomočnica Magdolna Szilagyi, delavec Alfredo Deros in gospodinja Tiziana Giovannini, trgovski za stopnik Peppino Castaldi in čistilka Nevia Denic, dninar Alberto Comi-notto in trg. pomočnica Giovanna Bussanich, kolar Dario Perčič in trg. pomočnica Laura Serri, kapetan JV Giovanni Battista in univerzitetna študentka Rita Sorrenti-no, uradnik Mario Mari in gospodinja Anna Comar, pometač Francesco Damati in trg. pomočnica Vi-viana Stefanutti, mehanik Bruno Degrassi in gospodinja Angela Carli, elektromehanik Andras Orosz in tajnica Katalin Kristina Bodnar, tehnični uradnik Marino Baldas in o-troška vrtnarica Elisa Pičeni.
ZDRAVSTVENA UEŽURN.v SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENRAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkovl Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna Iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah1
Viale XX. Setlembre 16 - TRST
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan; tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna In nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja ?a zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	12	37	18	70	32
CAGLIARI	27	67	10	39	63
FIRENCE	66	44	75	11	4
GENOVA	52	57	86	63	53
MILAN	72	84	73	63	27
NEAPELJ	41	58	11	70	26
PALERMO	50	47	31	49	88
RIM	22	82	72	33	87
TURIN	20	32	87	12	25
BENETKE	64	69	31	81	43
ENALOTTO X 2 X XII
2X2
1 1 2
KVOTE: 12 točk - 31.762.000; 11 točk — 217.500; 10 točk - 24.100 lir
Mednarodni ženski praznik, 8. marec, je ženski iniciativni odbor za Goriško proslavil sinoči v deželnem avditoriju z udeležbo lepega števila žena in vseh, ki se zave dajo vloge žena v splošnem družbenem dogajanju. S sinočnjo manifestacijo se je dejansko začel teden prireditev, ki se bodo zvrstile po različnih krajih in na različno tematiko. Vse te prireditve ponujajo lepo priložnost, da se ženske v okviru naše narodnostne skupnosti in tudi v soočanju z italijanskimi državljani aktivno vključijo v boj za pravno ureditev našega položa ja, ki predstavlja pogoj za naš obstoj in nemoten razvoj.
O pomenu osmega marca ter o nalogah žene v družbi je sprego-i vorila Nataša Peterin. «Iz leta v leto se srečujemo, stari in novi obrazi, na proslavah 8. marca. Prišlo nam .je v navado, da ta dan proslavimo v dostojni obliki. Ni do volj, da posedimo v topli dvorani in sledimo izvajanju na odru. 8. marec bi morali nositi v srcu vse leto,* je dejala Nataša Peterin, ki v nadaljevanju opisala zgodo vino nastanka ženskega praznika ter boj žena v svetu za emancipacijo.
»Poleg vsakodnevnih gospodinj, skl h opravil mora danes ženska posvetiti svoj 'čas vtudi drugim problemom. Zasedla je odgovorna me sta, postala je važen dejavnik v družbi in kot tak ne more in rte sme mimo gledati na dogajanje okrog sebe. Poleg splošnim problemom, ki nas tarejo, pa mora slovenska žena posvetiti nekaj svojega zagona tudi problemom manjši ne.» Govornica je na tem mestu odprla nekaj strani iz poglavja o življenju naše skupnosti, še zlasti njenih neurejenih zadevah. Omenila je nezanimanje oblasti, da bi prišli do boljših šolskih zgradb, zlasti v Gorici, primanjkujejo tudi športni objekti. Kljub posegom nam naklonjenih sil ostaja pri ohljubab tudi na drugih področjih. «PreveČ jih je, katerim se naše zahteve zdijo nekaj odvečnega, skoraj pre tiranega,* je z obžalovanjem ugotovila Nataša Peterin ter dodala, da se morajo žene potruditi, da bi vrednote naše etnične skupnosti posredovale najširšim krogom v naši družbi.
»Letošnje leto je posvečeno negi in skrbi otrok. Samo pomislimo, koliko otrok živi v bedi in pomanjkanju. Živeti v miru. bratstvu in sožitju med sosedi je lepo, toda ohraniti mir je danes odgovorna naloga. Vse tene bi morale pripo moči k temu, da bi otroci ne spoznali grozot vojne, lakote in na silja.*
Kot je že Nataša Peterin dejala svojem govoru, so program, ki je bil izbrano sestavljen, izvedli v glavnem otroci. Nastopili so otroci iz Štandreža. Gorice in Nove Go rice, italijanski otroci folklorne skupine »Izpod Turna* v Gorici ter ženski pevski zbor iz Štandreža in moški pevski zbor iz Podgore. Občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, je nastopajoče nagradilo prisrčnim aplavzom.
niuiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiHHi
KONČANO DVODNEVNO ZASEDAN1E NA POKRAJINI
Goriško gospodarstvo bolj organsko vključiti v deželni razvojni načrt
Včeraj so govorili Poletto, Cocianni, Martina, Tomat in Pagura Pokrajinski svet bo o zaključkih konference izdelal dokument
Kino
Gorica
»Profesor
Germani**.
Ob nekoliko skromnejši udeležbi kakor pred tednom dni se je včeraj nadaljevalo in tudi sklenilo zasedanje o gospodarstvu na Goriškem, za katero je dala pobudo pokrajinska uprava. Včeraj so v razpravo posegli pokrajinski sveto valeč Silvino Poletto, deželni odbornik Gino Cocianni, Michele Mar tina, pokrajinski odbornik Tomat in predsednik pokrajine Pagura, ki je ob koncu tudi povzel bistvene točke, ki so prišle na dan v razpra vi. O temeljnih gospodarskih vpra šanjih bo na etvi svojih prihodnjih sej razpravljal tudi pokrajinski svet, kt l*i izdelal tudi okvirni dokument o aspektih gospodarstva .na Goriškem ter o smernicah za nje govo uravnavanje. Dokument naj bi v največji možni meri upoštevali pri izdelavi deželnega gospo darskega načrta.
Samo tako bo dvodnevno zasedanje imelo svoj pomen, svojo težo, in ne bo ostalo samo sebi namen,
na, ponovno prevzeti vodilno in odločujočo vlogo tudi pri reševanju gospodarskih vprašanj. Kritično je ocenil nekatere točke v poročilu predsednika trgovinske zbornice Lu-pierija, medtem ko se je z neka terimi ugotovitvami strinjal. Poletto je opozoril, da bo pri reševanju težkih gospodarskih vprašanj na Goriškem treba upoštevati tudi težave v kmetijstvu ter tej dejavnosti pripisati pravo mesto. Poletto se je dotaknil tudi vprašanja razdeljevanja sredstev iz goriškega1 sklada, ki bi morala prvenstveno služiti za finansiranje gospodarskih pobud. Ob koncu pa je opozoril Se na uveljavljanj« novih oblik združevanja v proizvodni dejavnosti, v’ kmetijstvu, kakor tudi na področju storitev. Zato bo treba zadružništvu pri sestavljanju načrta gospodarskega razvoja pripisati vlogo, ki mu pripada.
Za Polettom je spregovoril deželni odbornik Cocianni, ki je opozo-
kakor se je zgodilo več ali manj ril, da je treba biti pri ocen.jeva
skoraj z vsemi podobnimi konfe rencami v preteklosti. To ,so neposredno ali posredno poudarili vsi včerajšnji govorniki. Posebno jasno pa je to povedal Silvino Poletto, ki je dejal, da morajo krajevne ustanove, posebej pa pokraji-
nju gospodarskega položaja pred vsem realisti in upoštevati vse komponente, ki se tako ali drugače javljajo. Prav zato bo treba poleg reševanja težav v ladjedelništvu, tekstilni industriji in drugje, z vso odgovornostjo pričeti reševati tudi
IlUinilklllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiMIIMHIIIIMMMIIIIIMHHMmillinillllMtMinfllUlMIinilllllMUMIIIIHUMIIM
Z DELI SO PRIČELI TE DNI
KMEČKA BANKA SI GRADI NOV SEDEŽ NA KORZU
10. t. m. proslavlja slovenski denarni zavod 70 let svojega obstoja
Na Korzu, nasproti Ljudskega vrta, je nastalo novo gradbišče. Poslopje. v katerem je bila nekoč Za-krajškova trgovina z igračami, ter je postalo last Kmečke banke, so te dni pričeli preurejati, da bi se ta slovenski denarni zavod v Gorici morda že v enem letu preselil iz stranske ulice, kjer je sedaj, v središčni del mesta, kar so že pred časom storili ostali denarni zavodi.
Pričetek del sovpada s pomembnim jubilejem Kmečke banke: v nedeljo, 10. marca bo namreč poteklo 70 let od ustanovitve tega slovenskega denarnega zavoda. V tem razdobju je menjal številne prostore ter bil zvest spremljevalec raz-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
V soboto, 10. marca ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici
NASTOPAJO:
MOŠKI ZBOR ŠTMAVER (dir. Gabrijel Devetak) DEKLIŠKI ZBOR VESNA Križ (dir. Pija Cah - Širca) MOŠKI ZBOR VENČEK - Dutovlje (dir. Milivoj Širca) MEŠANI ZBOR HRAST - Doberdob (dir. Karlo Lavrenčič) LOVSKI ZBOR ZLATOROG - Vipava (dir. Franc Župančič) MEŠANI ZBOR VENČEK Dutovlje (dir. Herman Kjuder) MOŠKI ZBOR MIREN (dir. Anton Klančič)
OKTET BORI - Pivka (dir. Viktor Samuda) ZGORNJEVIPAVSKI MEŠANI ZBOR PODNANOS (dir. Ivo Jelerčič)’
KOMORNI MOŠKI ZBOR ZORKO PRELOVEC - Idrija (dir. Aldo Kumar)
PARTIZANSKI MOŠKI PEVSKI ZBOR SIMON GREGORČIČ - Koper (dir. Matjaž Šček)
VLJUDNO VABLJENI
ličnih usodnih razdobij slovenskega človeka v teh krajih. Tako bo Kmečka banka svoj jubilej proslavila z obvezo, da se v razmeroma kratkem času preseli v boljše prostore in da razširi svojo dejavnost, ki jo sedanji prostori zelo utesnjujejo.
Po določilih urbanističnega načrta in spomeniškega varstva poslopja ni bilo mogoče spreminjati. Načrtovalca arhitekta Mitja Race in Jože Cej sta morala ohraniti obstoječo prostornino. Podjetje Vicenzotto iz Sa-cileja, ki je prevzelo gradbena dela, bo moralo najprej skopati klet, kjer bo nameščen sodobno opremljen «kavo». V pritličnem delu bodo o-kenca, v prvem in drugem nadstropju pa uradi. Celotni objekt je funkcionalno zasnovan ter bo opremljen z najnovejšimi varnostnimi napravami. Nedvomno je, da bo predstavljal pomembno pridobitev za naše mesto.
nekatere senčne strani, kakor recimo vprašanje predčasne upokojitve, dopolnilni' blagajne, zaooslo vanje tujih delavcev, ki poteka največkrat na črno itd. Cocianni je omenil nadalje možnosti, ki jih za goriško gospodarstvo odpirajo načrti gradnje nekaterih infrastruktur.
Nekoliko presenetljiv, predvsem pa nepričakovan je bil poseg bivšega goriškega župana Martine glede podgorske predilnice. Reševanje težkega i»ložaja v tem podjetju ni tako enostavna zadeva, ka kor je videti na prvi pogled in kakor jo skušajo prikazati.
V razpravo je posegel tudi pokrajinski odbornik Tomat, ki je poudaril specifičnost goriškega gospodarstva, ki se odvija v manjših središčih. Pri gospodarskem načr tovanju pa bi morali večjo težo pripisati poživitvi kmetijstva in o-bmištva.
Razstava Ikebane
fStara modrost je, dr. cvetje govori, saj je to govorica srca in izraz srčne kulture. Zato naj v našem imenu govori cvetje, in vsem, posebno pa našim italijanskim prijateljem, pove, da si želimo mir in sožitje».
S temi besedami je v imenu Ženskega iniciativnega odbora Marta Merkuža odprla razstavo ikebane v deželnem avditoriju v Gorici. Pobuda sodi v okvir prireditev ob mednarodnem ženskem prazniku, posvečenih sedaj aktualnemu boju za celovito zakonsko varstvo Slovencev v Italiji.
Razstave so se udeležile številne i ljubiteljice cvetja, predvsem pa razstavljalke same, ki so se dva večera usposabljale v ikebani pod strokovnim vodstvom Klare Kos iz Ljubljane. »Bistro ikebane je v tem, je dejala Klara Kos, «da z malo cvetja in zelenja priredimo lep a-ranžma, ki je prijeten očesu. Pri tem moramo upoštevati lepoto linij, harmonijo barv in ustvarjalčevo sposobnost. Umetnost ikebane je dostopna vsakomur, ki ima rad cvetje.*
CORSO 15.30 — 22.00 Kranz — tedesco di P. Villaggio.
VERDI 15.15-22.00 »Pirana*. B. Di-lemann in B. Steel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.00—22.00 »Serisimpho-ni». S. Sanders in M. Scott. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri in v torek zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »H vl-zietto*.
PRINCIPE 14.00 - 22.00 «Qualcuno sta uccidendo i piu grandi cuochi d’Europa».
Mava Carica in okolica
SOČA (Nov* Gorica) 16.00—18.00— 20.00 »Carrie*. Ameriški film.
SVOBODA (Šempeter) 16.00—18.00— 20.00 »Visoka napetost*. Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 «Psycho». A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go-rici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM
Danes sta v Gorici, Sovodhjah in števerjanu dežurna zdravnika dr. Arcuri, Ul. Oberdan 3 (tel. 21-20) in dr. LaUtieri, Ul. Nuza I (tel. 54-60).
V Ronkah in Doherdohu je danes dežuren dr. Pe'la, Ronke, Drevored Serenissima, tel. 77-095.
Sporočamo, da bomo v torek, 6. t. m., v Rimski ulici 28 v Doberdobu odprli nov
frizerski salon
Giordana
ter se priporočamo za obisk
Nastopil je čas za pomladansko setev.
Pri tem opravilu je zelo pomembna izbira kakovostnega
V trgovini
VINOAGRAR1A
(nekdanja trgovina inž. Rustja)
na Travniku, boste našli vse kar potrebujete za vaš vrt in v gospodijstvu nasploh. In to po zelo ugodnih cenah.
Obiščite nas!
Razstave
V razstavni galeriji Artivisive so sinoči odprli razstavo del Carla Folla. Odprta bo do 17. marca. 0-gled ob delavnikih med 10. in 12. uro ter med 17.00 in 19.30, ob praznikih pa med 11.00 in 13 00.
Razna obvestila
Zcusai iniciativni ouuur za revmo, Oslavje in Štmaver priredi v ponedeljek, 5. marca, ob 20. uri v dvorani PD »Naš prapor* predavanje dr. Petra Uršiča iz Nove Gorice o nevarnostih rakastih obolenj in o raku na dihalih. Vljudno va bi jeni.
V gostilni Devetak na Vrhu bodo 10. marca proslavili ženski praznik. Ob 20. uri se bodo zbrali na večerji ter prisostvovali kratkemu kulturnemu programu.
V torek, 6. marca, ob 20. uri priredijo ženske v prosvetnem društvu »Danica* na Vrhu predavanje ginekologa dr. Janežiča iz Nove Gorice.
Ln
GORICA, Korzo Italija 76 tel 81 032
r\J
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Tvrdka
Agromarket
Import-Export
GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41

nudi:
—	traktorje PIERRE in
—	motokultivatorje od 4
ZETOR od 32 do 120 KM do 21 KM
—	trosjlce gnoja in cisterne za gnoj
—	motorne žage
—	imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse astale kmetijske stroje
P rimo rilci Tffievmfc
KULTURA
4. marca 197®
OB PONOVITVAH PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
«Mati Korajža^ v svojstveni postavitvi našega gledališča
Naslovni lik matere je z globoko zavzetostjo, a omejeno notranjo razklanostjo, interpretirala Mira Sardočeva - Režija Jože Babič, dramaturgija M. Slodnjak, scena M. Hočevar, glasba A. Vodopivec
Ob analizi Brechtovega teksta *Mati Korajža in njeni otroci», moramo najprej ugotoviti njegove bistvene vsebinske razsežnosti. Analiza temelji pri tem na branju teksta.
Najprej je treba omeniti prisotnost vojne, ki pomeni družbeno stvarnost in grozo. Vojna je sistem, ki uklepa ljudi; kdor je v vojni, misli, da brez nje ni življenja in zgodovine. Vojna pa ljudi poživini, zapira jim perspektive; za tistega, ki je v vojni, je problem mir. Vojak je v miru ničla, saj se lahko uresniči samo sredi ognja krutih spopadov.
Drugo pomensko razsežnost Brechtovega teksta pomeni mati Korajža. Njeno življenje je neizbežno vezano na vojno, njena navezanost pa je skrajno protislovna. Korajžo uklepa na vojno kupčija, saj živi s tem, da na raznih frontah prodaja svojo kramo in s tem preživlja sebe in družino. Hkrati pa mati Korajža ve, da pomeni zanjo vojna nevarnost, saj ji lahko vzame o-ba sinova, ki sta godna za vojake in nemo hčer Katrino. Ta razklanost je odprta do konca drame, vojna pobere materi sinove, Korajža pa vztraja pri svoji kupčiji; kot hijena sledi bitkam, da bi vojakom prodala svojo kramo in zaslužila. Mati Korajža trpi, boji se za sinove, ve, da prinašajo bitke smrt in o-pustošenje, ne more pa se izneveriti svojemu poklicu, boji se miru, saj bi se v miru njena kupčija prenehala.
Razklanost matere Korajže je Brecht poudaril, ker je želel gledalcem odkriti vso tragiko vojne, skratka njen sistem, ki uklepa ljudi. Želel pa je tudi pokazati, da je edina rešitev iz stanja upor proti tistim silam, ki vojno omogočajo. Gre torej za vprašanje zavesti, tiste zavesti, ki je mati Korajža ne pozna, saj je slepo u-jeta v logiko vojne, ki v svojem bistvu ljudi izkorišča, saj jim v zameno drobnega dobička prinaša neizmerno trpljenje.
Vprašati se moramo tedaj, kako je tMater Korajžo» uprizorilo Stalno slovensko gledališče. Režiser Jože Babič je odstranil voziček, s katerim se mati Korajža seli od fronte do fronte, omilil je tudi Korajžino razklanost. Scena Mete Hočevarjeve prekrije ves oder, je skratka grozljivi tunel, v katerem se dramski junaki gibljejo. Obe rešitvi torej na svoj način izbrišeta Korajžino razkla-
nost, saj so vsi: vojaki, Korajža in njeni sinovi pod isto, grozljivo streho, vojna jih kratko in malo povozi. Ta tip interpretacije se potem pozna tudi pri interpretaciji Korajžinega lika, ki gd je realizirala Mira Sardočeva. Poudarila je učinkovito predvsem bolečino in trmasto vztrajanje sredi viharja. Zamolčala pa je materino predanost dobičku in misli, da je vojna zlo, ki pa kljub vsemu prinaša možnost kupčije, skratka življenja. Korajža Mire Sardočeve je v bistvu borka za obstanek, ki kljub hudim izgubam vztraja in živi. Pomanjkanje izostrene razklanosti se nam osebno zdi določena redukcija; gledalci bodo sočustvovali s Korajžo zaradi njene usode, ne bodo pa spoznali njene globoke razdvojenosti, ki ima čisto določene zgodovinske korenike, ne bodo spoznali Korajžine tragične neosveščenosti. Težko je sicer zahtevati od režiserja in igralcev zvestobo tekstu (vprašati se moramo, kaj to sploh pomeni), interpretacija bi morala tekst bogatiti in ne morda omejevati.
Igro Mire Sardočeve moramo torej pozitivno oceniti v smislu njenega in režiserjevega koncepta Korajže. V igralkini interpretaciji razberemo močno materino figuro, velik ustvarjalni napor in estetski čut.
Zelo dobro sta svoji vlogi podali Miranda Caharija (nema Katrina) in Lidija Kozlovičeva (Yvet-te), bili sta najbližji Brechtovemu duhu, občuteno in izvirno sta podali bivanjsko in zgodovinsko tragiko junakinj. Aleš Valič in Stojan Colja sta svoji vlogi podala brez posebnih domislic, podobno bi morali zapisati o Liviju Bogatcu (kurat) in Silviju Kobalu (kuhar). Nastop ostalih igralcev je uspel bolj kot podajanje določene atmosfere, kot pa pri ka-rakteriziranju posameznih dramskih figur.
Posebno vprašanje je, kot smo že napisali, scena Mete Hočevarjeve. Igralce je silila v določen tip interpretacije, cbila* pa se je tudi s številnimi trenutki m primer, ko igralci nastopajo v kabareti-stičnem stilu (petje songov).
Vsebinsko angažiran dramaturg predstave je bil Marko Slodnjak, ustrezno glasbo je pripravil Aleksander Vodopivec.
Če strnemo naše ugotovitve moramo ob zaključku ocene zapisati, da je bila izvedba predstave
rMati Korajža in njeni otroci» poskus svojstvene interpretacije, ki pa ni vseskozi uspel, čustveno močnim in učinkovitim trenutkom sledijo premori, v katerih zmanjkajo nekatere pomenske razsežnosti, ki jih je Brecht očitno nakazal, premore bi bilo treba napolniti z dodatno interpretacijsko iznajdljivostjo.
ACE MERMOUA
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
Mira Sardočeva (v ozadju) kot mati Korajža in Livij Bogateč kot kurat v Brechtovi drami »Mati Korajža in njeni otroci* v uprizoritvi SSG
POMEMBNA PUBLIKACIJA ZALOŽBE KLUBA «MLADJE»
Dunaj in njegovi Slovenci v Turističnem priročniku
Knjigi daje posebno aktualnost tudi dokumentacija o dunajskem solidarnostnem gibanju za pravice koroških Slovencev
Za Slovence je Dunaj vedno predstavljal izredno pomembno središče, tako v preteklosti, kot danes. V preteklosti, ker je bil to center tiste večnacionalne države, v katero so bili hote ali ne vključeni vsi Slovenci (1866 - 1918). Danes pa zato, ker hrani v nedrjih svojih bibliotek in arhivov pomemben del naše zgodovine do leta 1918. Tu so se v glavnem tudi formirali vsi tisti intelektualni kadri, ki so potem ob svojem povratku v geografsko Slovenijo, soustvarjali domačo stvarnost od politike do kulture in upodabljajoče umetnosti, pa tja do gospodarstva in prava ter tehničnih znanosti.
Z vso svojo bogato preteklostjo se Dunaj še danes bohoti, kot dokaz nekega centra, kamor se je stekalo bogastvo iz vse te o-gromne podonavske razsežnosti.
«aiiii*liiiiiii«iiiiiiiiMaBiRiii«iiiiiiiiBiiiiiiii»iiiiiiia«Sifiiia«iiiiiiiiiatiiiiaiiaMiiiaiiiiiiiiiiiii«giiiiiiiii(iiiiiiaaiitait|iaiii|lt,l,,,,,at,,ala,,,,,,,i,iiifi,,i,,,l,ii,«v,l,iilaailli,i,,,,|l,M«iBil«v«,liiMiiilliiiiit«ii,iiiB,f,,i«i,l,,«l,l,ttllllBlslllallB
OB STOLETNICI ROJSTVA PESNIKA JOSIPA MURNA - ALEKSANDROVA
Najmlajši iz čudovite četverice
znane z imenom «slovenska moderna»
v
Presunljivo pismo znancu in pisatelju Ivu Šorliju o obisku pri materi v Trstu
Letos praznujemo stoletnico rojstva Josipa Murna - Aleksandrova, najmlajšega člana tiste čudovite četverice »ptičev enega gnezda, pevcev iste pomladi*, ki se je

k

MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Zanimiv balet, sporna groteska in imeniten koncert Lorenzov
Zadnja baletna predstavitev mariborske Opere Opojno poletje, priznanega slovenskega skladatelja Daneta Škerla, je vnesla nekaj novosti v baletni ansambel. Koreograf, režiser in baletni pedagog Iko Otrin, neumorni iskalec novih poti za oživitev baletnih u-metnin je pod dirigentskim vodstvom Borisa Švare, skušal baletno zgodbo po romanu »Grozd a -nin kikot* bosanskega pisatelja Hamze Hume, približati pojmovanju našega časa. Poslužil se je gibalnih prvin klasičnega in modernega baleta kot vselej doslej, ki jih rad prepleta eno z drugim. Posrečilo se mu je tudi tokrat inventivno ustvariti predstavo, ki je zadihala zlasti v drugem delu, vtem ko je prvi del deloval hladno in neprepričljivo. Ne bi iskali vzroka za to, ker bi bilo potrebno globlje razpravljanje, ki ne sodi v zgolj poročevalski okvir.
Zgodba, iz stare legende v času kneza Trpimira, prikazuje mladeniča Ozrena, razpetega med dve ljubezni. Kot primer idealne ljubezni je prikaz revnega Groz-dana in Grozdane, hčerke kneza Trpimira. Ljubezen ju kljub socialnim razlikam združi, četudi tragično, saj sta šla rajši prostovoljno v smrt, kot da bi ju življenje ločilo.
Skupni napori mariborskega baleta, h katerim sta bila pritegnjena tudi dva odlična solista zagrebškega baleta Damir Novak v vlogi Ozrena in Štefan Furijan kot Grozdan, ki pa nista mogla v teh vlogah pokazati vsega svojega o-dličnega znanja, so sicer rodili dopadljivo predstavo, ki pa ni presegla večjih možnosti umetniškega poustvarjanja.
Komorna glasba se imenuje groteska ameriškega dramatika Arturja Kopita, ki se dogaja v psihiatrični kliniki kjerkoli na svetu. Delo prikazuje pacientke ženskega oddelka na svojih spansah, ki so nekakšna terapija, ki jih po zvočniku spremlja zdravniško osebje.
V priročnem dramaturškem zapisu vsebine je to stanje pojasnjeno, da, »pacientke na seansi u-gotovijo, da jim preti nevarnost invazije z moškega oddelka, ki ga je potrebno prav zato nemudoma napasti, da prehitijo moške. Da /a bi njihovo grožnjo na moškem
oddelku vzeli zares, sklenejo umoriti eno izmed njih in jo kot svarilo poslati na moški oddelek. V tej nori psihozi in agresivnosti je mogoče spoznati mnoga nasilja in deviacije današnjega sveta.*
Žal pa moramo ugotoviti, da smo tudi gledalci predstave spoznali nasilje nad boginjo Talijo in deviacijo kot odklon od vsaj normalne, če že ne prave gledališke poti.
Že delo samo, absurdno vodvil-sko, po zamisli in dramaturški izpeljavi niti ni vznemirljivo, ne sporočilsko, ali vsaj zabavno, da bi lahko pritegnilo gledalce.
Eksperiment, ki se ni obnesel niti kot eksperiment, in za lase privlečene groteskne šablone, primerne bolj cestnemu gledališču, je zničila tudi Kazinska dvorana sama, ki ubije vsakršno akustiko tihega govora, še bolj pa onemogoči razumljivost prenapeti burleskni hrup, ki je bil in je moral biti navzoč, že zaradi značaja dela samega.
V	predstavi, s sicer izvrstnimi igralkami, smo bolj sočustvovali z njimi kot občudovali šemaste prispodobe nekaterih bolj ali manj znanih oseb, ki so jih predstavljale.
Razveseljivo in osrečujoče je, če lahko kulturni kronist z navdušenjem poroča o koncertu, ki je bil v zadnjih dveh mesecih med vsemi prireditvami v Mariboru naivečji umetniški dogodek. Po daljšem času se je Mariborčanom predstavil doma in po svetu priznani trio bratov Tomaža, Primoža in Matije Lorenza.
Koncertanti so v prvem delu programa izvedli klavirski Trio v B-duru op 97. Z izredno poglobljenostjo so izvedli skladbo, ki jo preveva zamišljena resnobnost, ki je značilna za Beethovnovo ustvarjalnost v letu 1811, ko je s sedmo in osmo simfonijo doživljal velike uspehe, čeprav je samosvoj v arhitektoniki. se vendar upošteva enovitost kontrastov, seve, vselej ustrezno bistvu skladbe.
Občinstvo je zbrano sledilo pronicljivi izvedbi instrumentalistov, ki so z blagozvočnim igranjem mojstrsko predstavili to nelahko Beethovnovo skladbo.
V	drugem delu so izvedli skladbo Ekspresije slovenskega sklada-
telja Lojzeta Lebiča, ki jo je bil pred nekaj leti napisal prav za trio bratov Lorenz. Virtuozna izvedba instrumentalistov je delo približala poslušalcem z vsemi prefinjenimi tonalnimi in atonalnimi rafinmaji, da je bilo skladbi, kljub svoji avantgardnosti, zanimivo prisluhniti. Poigravanje posameznih instrumentov pod prsti izrednih izvajalcev so dinamično približali posluhu več ali manj zapleteno skladbo z vsemi njenimi dinamičnimi barvnimi odtenki, ki so prepričali tudi težje dojemljivega poslušalca.
Svetovno znani ruski skladatelj Dimitrij Šostakovič je v svojem obsežnem skladateljskem opusu u-stvaril med komornimi deli tudi dva klavirska tiha: drugega v e-molu opus 67, ki je nastal leta 1944, so si koncertanti izbrali za zadnjo točko.
Človek ob poslušanju tako dinamične izvedbe, kot ?o jo posredovali bratje Lorenz, je resnično občutil vse faze poglobljene skladbe tesnobnega vzdušja Andanta v prvem stavku, Allegra non trop-po, za življenjski obstoj bolj živahnega drugega stavka, ki mu je sledila neizmerna bolečina za žrtvami grozotne vojne, vendar v možatem izrazu tretjega stavka Largo, in zaključil vedrejši stavek Allegretto, ki poje o zmagovitih borbah, a ob pomisli na velike žrtve izveni umirjeno in tesnobno.
Vse to raznoliko mojstrovo občutje so bratje Lorenz Tomaž (violina), Primož (klavir) in Matija (violončelo), interpretirali precizno, žlahtno in doživljeno s tako globoko impulzivnostjo, da je šo-stakovičeva skladba postala meso in kri, učinek presunljiv.
Umetniški ansambel bratov Lorenz preveva Izredna intenziteta interpretativne moči, ki se razodeva v mojstrskem obvladanju instrumentalne tehnike. Če k temu dodamo še njihov ognjevit umetniški žar in polet, povrhu še izreden spomin, saj igrajo na vseh koncertih raznovrsten program domačih in tujih skladb klasičnih, in modernih komponistov brez not, je to samo potrditev, da Trio Lo renz s svojimi nastopi bogati glas beno življenje pri nas in v svetu in na koncertih navdušuje glasbe željno občinstvo.
EMIL FRELIH
oglasila proti koncu preteklega stoletja in zaslovela v našem slovstvu pod imenom «slovenska moderna*. Ostali trije so bili, kot znano, Kette, Cankar in Župančič.
Murn pa ni bil le mlajši član te skupinice, bilo mu je tudi izmed štirih usojeno najkrajše življenje — samo 22 let in nekaj mesecev. (Kette 23 let). In še to, tako kratko Murnovo življenje, je bilo že od samega začetka natrpano neveselih dogodkov in doživljajev, da se mora človek res vprašati, kako in zakaj se je zgrnilo toliko gorja in bridkosti na tega nebogljenega otroka in mladeniča ter ga spremljalo vse tja do njegove prezgodnje smrti. In da je ta mladi človek — Murn — kljub vsemu neugodju, ki ga je obdajalo, imel voljo in moč ustvarjati in pisati pesmi, od katerih mnoge polne veselja in hrepenenja po življenju in ki so se po svoji lepoti in izrazu uvrstile med najlepše ustvaritve našega pesništva.
Vse to je res občudovanja vredno! Ali kot je zapisal Ivan Prijatelj v uvodu k njegovim (Murnovim) «Pesmim» 1. 1903: «0 mukah tega kratkega potovanja, o mladem življenju, pa o umiranju človeka, ki bi bil vreden da živi, govorč pričujoče poezije.*
Josip Murn se je rodil v Ljubljani 4. marca 1879 kot nezakonski otrok Marije Murn iz Lakovč na Gorenjskem, ki je prišla služit v Ljubljano, v družino bogatega trgovca Majerja. Oče otroka je bil Ignac Cankar, ali Zan-kar, ki pa je že imel enega nezakonskega otroka z neko Ano Fajdigo, s katero se je poročil dva-meseca po rojstvu našega Josipa. Dejstvo, da se je otrokov oče poročil z drugo, je verjetno botrovalo sklepu nesrečne Murnove »nezakonske matere*, da je prepustila komaj par mesecev starega o-troka svoji sestri, ki je tudi služila v Ljubljani, zapustila to mesto. ter odšla služit v Trst.
In tako je ta otrok — bodoči pesnik — začel trnovo pot svojega kratkega življenja pri tujih, čeprav tudi dobrih ljudeh, brez tiste sladke, nesebične ljubezni, ki jo nudi otroku samo materino plemenito srce. In kot se bere, ga je skozi vse življenje spremljala tragika nezakonskega otroka, ter ga težilo in žalostilo dejstvo, da se je mati zanj zelo malo zanimala. In tudi to, da ni imel nikdar svojega doma je zelo neugodno vplivalo na mladega, zelo občutljivega človeka.
Mater je Murn obiskal v Trstu zelo malokrat: enega teh obiskov, morda zadnjega, leta 1897, je sam opisal znancu in pisatelju Ivu Šorliju, kjer piše med drugim: «Bil sem v Trstu, posledica tega o-biska so bile — tebi to zaupam — v nebo vpijoče solze . . . Videl sem mater po celih šestih letih, a kako je bilo to snidenje! Tožno, veselo in skrbno me je gledala in mi tožila svoje reve. Jaz sem molčal. Gladila me je, vsedla se je meni nasproti .. . Nekaj čudnega mi je stiskalo srce in me tiščalo v grlu, da nisem mogel govoriti . . . Videl sem mater suho, bledo, staro, bolno, še vedno služečo in trudečo se zame ... Z bledimi ustnimi me je izpraševala: «Kaj ti je, oh, kaj ti je?* In jaz ki sem se hotel izjokati na prsih matere, sem molčal, nisem ji odprl srca — s težavo sem ponavljal svoj suhi »nič* ... Ko sem se poslovil me je gorko in milo polju* bila, ponavljaje mi slutnjo, da se ne bova več videla . . Na stopnicah šele vračajoč se od matere sem se izjokal, da mati solz ni videla . . .*
Kot že omenjeno, je za malega Josipa prevzela skrb materina sestra in ta ga je že čez nekaj mesecev dala v rejo neki družini na Zadobravo pri Ljubljani. Nato so ga dal k Sv. Krištofu in ko je bil star štiri leta, ga je vzela k sebi znanka Murnovih — Polona Kalanova na Poljanski cesti, ki
je postala malemu Murnu prava krušna mati. Nekaj otroških 'let je preživel tudi v marijanišču, a je spet končal h Kalanovi, in se z njo po ljubljanskem potresu 1. 1895, preselil v «staro cukrarno*, kjer je v krajših in daljših, presledkih preživel preostali čas svojega kratkega in neveselega življenja in je tam tudi umrl,
šolanje je opravljal še kar redno: gimnazijo je končal brez težave, a tudi brez vidnejših uspehov, ker ga učenje ni posebno privlačevalo. Še največ nagnjenja je čutil do slovanskih jezikov in pa do književnosti, zlasti še do slovenskega pesništva. Zato se je povezal z raznimi sošolci, ki so se bavili s to umetnostjo: se srečal s Kettejem, Cankarjem, Župančičem in drugimi slovstvenimi ustvarjalci. Pristopil je v študentovsko literarno društvo »Zadruga*, toda zaradi nestrpnosti, ki ,je vladala v djvatou, je že nekaj časa izstopih skupaj z nekaterimi prijatelji. Izstop iz Zadruge pa ni zaustavil delovanja mladih književnikov: nadaljevali so s pisanjem po začrtani poti, ter pridno objavljali svoja dela, ki so zaradi novih oblik in novega načina prikazovanja človekovih čutenj, vzbudila v slovenski javnosti tako različna mnenja, seveda tudi odklonilna, posebno v prvih časih.
Murn je navezal iskreno prijateljstvo tudi z Ivanom Prijateljem, poznejšim slovstvenim zgodovinarjem — ki je Murna uvedel v družino pisatelja in zelo uglednega ljubljanskega meščana — Ivana Tavčarja, kjer je mladi pesnik našel v gospe Tavčarjevi naklonjeno in dobrodušno podpornico. Tu je imel tudi priložnost od bliže spoznati Almo Souvanovo, v katero je bil zaljubljen, ne da bi jo osebno poznal, ker ni do tedaj nikdar občeval z njo; videl jo je le v gledališču, kamor je zelo rad zahajal. Temu dekletu je Murn posvetil vrsto lepih pesmi; toda kljub vsemu ni prejel od nje ne zahvale, ne odgovora, kot ne svo-ječasno Prešeren od Julije, ker je tudi Alma pripadala «bogati in boljši* ljubljanski družbi.
Pri Tavčarjevih je bilo Murnu zelo prijetno, ker je tam našel u-dobje in toplino, kar je ves čas svojega življenja tako pogrešal. Franja Tavčarjeva je tudi posredovala. da je bila Murnu podeljena podpora Trgovske zbornice, in s to pomočjo je šel študirat na dunajsko univerzo. Ker pa ni iz polnil predpisanih pogojev, je podporo izgubil. Potrt in bolan, se je v začetku 1. 1899 vrnil v Ljubljano, ter se spet zatekel v zavetje k dobri Poloni Kalanovi, v staro cukrarno. Ostal pa je v zvezi s prijatelji z Dunaja, jim poročal o literarnih dogajanjih v Ljubljani in podobno. Toda bolezen — jetika — katero je sam pospeševal s svojim nerednim življenjem, se je vedno močneje oglašala, in čeprav se je sedaj bolj pazil, ter se podvrgel zdravniš-
kim nasvetom, ga ni več zapustila in moči so mu počasi pešale.
Preživljal se je s skromno pisarniško službo in honorarji za literarne prispevke. Leta 1900 je bil klican na vojaški nabor, a zaradi bolezni ni bil potrjen. Zelo rad je zahajal na kmete — v naravo: ko pa je njegovo zrahljano zdravje to še zahtevalo, kar so mu zdravniki priporočili — je izrabil vsako priložnost, da je zapustil zatohle mestne prostore, ter se zatekel v zdrave kraje — na podeželje. Nekajkrat je šel k sošolcu Tomažiču v Zadlog pri Cerkljah na Gorenjskem; enako k Furlanovim na Slap pri Vipavi, ker je v Ljubljani poučeval njihovega sina. Tudi v Podragi na Vipavskem je preživel nekaj časa, kjer se je seznanil s pesnikom Žgurjem. In ker se je pri Žgurju po domače pravilo pri »Aleksandrovih*, in je ta nadevek Murnu ugajal, se ga je. pbNuKil kot psevdonim »Aleksandrov*.
LADO PREMRU
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V prekrasne palače, široke ringe, ogromna zakladna bogastva je vložen, med drugimi, tudi del slovenskih žuljev in slovenskega potu in truda. Ko stopaš mimo res številnih dunajskih trafik in knjigarn, se ti kar sami ponujajo najrazličnejši vodniki in turistični priročniki, ki sprehajalca kar prevzemajo po svoji bogati in vsestranski opisnosti. Ko te vodnike, ki so marsikdaj že cele znanstvene razpravice, listaš in prebiraš, spoznaš, da so Dunaj ustvarjali sami «čisti* avstrijski državljani, nikjer in nikoli pa ni pojasnjeno, da so bili ti veliki arhitekti in kulturniki ali politiki res avstrijski državljani, a vendar različnih narodnosti in to od Poljaka do Ukrajinca pa tja do Čeha in Slovenca in seveda tudi od Nemca in sem ter tja tudi kakšnega Italijana. Kaj pozabljajo torej vse te publikacije, ki so namenjene milijonom vsakoletnih turistov, ki se stalno stekajo na Dunaj? Pozabljajo, da so vrh vseh dejavnosti predstavljali vrhovi raznoraznih kultur, v Avstro-Ogrski zbranih narodov. Kajti Dunaj se je sicer res okoriščal z materialnimi dobrinami podrejenih narodov, znal pa je tudi pobrati vso smetano kulture in znanosti vseh tistih, ki so tvorili to večnacionalno državo.
V sklopu povedanega lahko s ponosom ugotovimo, da so tudi Slovenci bistveno doprinesli nekaj svojega pri obogatitvi Dunaja. Pri tem sta se nedvomno izkazala arhitekta Plečnik in Fabiani, saj sta s svojimi zgradbami in spomeniki tesno prepletena z dunajsko secesijo, kar je tudi bil vrh arhitekture na Dunaju sploh. Seveda je te spomenike danes najlažje obiskati, ne gre pa pozabiti, da so tu ustvarjali Janša, Kopitar, Miklošič, Štefan pa Prešeren, Stritar, Grum, Cankar, Voranc in drugi. Prav vsi so bili tudi soustvarjalci dunajske kulture in znanosti. Iz vseh je Dunaj črpal njihove prvine, to je prvine mladih gibanj, ki so se v stoletjih vedno znova regenerirale in ga tudi regenerirale. Težko je danes reči, da je obstajal tudi slovenski Dunaj, a — vendarle, obstajal je!, seveda ne v kakšnih fizičnih razsežnostih, ampak v razsežnostih ustvarjalnega duha prav vseh Slovencev, ki so tam ustva-, rjali in mislili.
Vsak dijak pozna ali Ottakring ali Hišo^Vfdrijč pomočnice; saj so ti kraji in imena nerazdružljivo vezani s slovensko literaturo. Vse te kraje, ki zvenijo že zelo domače, lahko danes obiščeš na Du-
naju a le pod vodstvom eksprt; ta, saj so dunajske razsežnosti take, da se nepoučeni kaj težko znajde. Sam se spominjam takega dunajskega »slovenskega* sprehoda, kot nepozabnega doživetja, saj so pred mano oživljale stran' in imena slovenske literature, kot podobe iz neke oddaljene preteklosti. To je bil tudi višek dunajske gostoljubnosti, ki nam jo Je izkazal profesor Pavle Zdovc, koroški Slovenec, ki poučuje na d11' najski univerzi. Krona vsega tega čudovitega dne je bil obisk v vinotoči Zehner Marie v Otta-kringu, kjer se je čas vračal * vsakim «virtelnom» vse bolj nazaj k Cankarjevim časom, k Gš: movemu pisanju ter nam dajal občutek dunajskega fin de siecla. ki ni tu nikoli minil.
Ali se je tu ali kje drugje P°" rodila zamisel o vodiču po slovenskem Dunaju, mi ni znano. membno pa je, da je TURISTIČNI PRIROČNIK DUNAJ IN NJEGOVI SLOVENCI, ki je izšel y založbi Kluba Mladje in s sodelovanjem Slovenskega informacijskega centra iz Celovca, zagledal luč sveta v vigredi 1978. leta-Knjižica, ki obsega dobrih l^ strani, je nekoliko ponesrečeno P0" svečena dr. Karlu Piuku, ki v slovenski preteklosti, ni povsem pozitivna figura. Vodnik, o katerem gre tu beseda, je svojo vsebino obogatil še z zanimivimi na posrečen način podanimi biografijami najbolj poznanih s]°" venskih znanstvenikov, ki so delali na Dunaju. Pozna se vesi* roka ter znanstvena podlaga sestavlja lea teh zapiskov, ki pa nam kljub listanju po straneh, ostane neznan in to ne povsem po lastm zaslugi. Založništvo in znanost-kajti pri omenjeni publikaciji za znanost pravzaprav gre, čepra* v poljudni obliki, hodita večkrat različna pota.
Največja hiba vodiča je tehnična nedodelanost in površnost, li kateri pa avtorja ne moremo kr1" viti; zato se je le ta odrekel avtorstvu. Turistični priročnik D.u" naj in njegovi Slovenci prinaša tudi bogato slikovno gradivo (Feliks Bister), dokumentov, časopisja in stavb, ki so jih projektirali slovenski arhitekti, ali P* stavb, ki so zgodovinsko pomešane za nas (deželno sodišče, kje* je sedel Prežihov Voranc, ali Pa vhbd ha morišče, kjer so bile obglavljene selske žrtve). V tem W gatem slikovnem gradivu najde mo tudi plakat z vabilom na ce lovečemi koncert Tržaškega Par' BORIS GOMBAČ
(Nadaljevanje na zadnji stran
Tudi letos v

tradicionalni
KNJIŽNI SEJEM
OD 6. DO 14. TEGA MESECA
Od 10 odst. do 40 odst. popusta pri naku;w knjig Razprodaja ročnih del, preprog in plošč
Ob mednarodnem prazniku žena, pa za vse ženske prijetno presenečenje
OBIŠČITE KNJIŽNI SEJEM V TMaiki
IN NE ZAMUDITE TE ENKRATNE PRILOŽNOSTI
Primorske bibliografske vesti
BOREC, št. 1, 1979,	stopa k rabi slovenščine v razvojni dobi, to je na stopnji procesa P^
O največji izdaji na južnem Primorskem pred italijansko okupacijo sameznikove identifikacije v skupnosti.* govori prispevek dr. Toneta Ferenca Velika izdaja pri Trstu in na južnem Primorskem v začetku leta 1943 (str. 1 10).	Tokrat je objavljeno	MLADIKA	št. 1, 1979.	,
prvo nadaljevanje. Izdajo, ki je terjala ogromno žrtev (glede števila Z Edijem Žerjalom, mladim slikarjem, ki je opremil dve izmed letl’r si še niso enotni) sta zagrešila »partizanska dezerter ja* Cvetko Gri njih knjig goriške Mohorjeve družbe, je pripravil razgovor Aleksand lanc — Nedeljko in Sergij Živec.	Mužina (str. 13 -14).
Sledi drugo nadaljevanje Toneta Kebeta Zgodbe iz NOB na Kobariškem,
(str. 21-44) v katerem avtor tokrat podaja opis dogodkov v letu 1943, OUMhll 12, 1J78.
izjave aretirancev ter prizadevanja za osvoboditev političnih jetnikov iz Zanim|v je razgovor Željka Grbca s Mirkom Božičem, akademik® ’ videmskih zaporov po kapitulaciji Italije.	književnikom, članom CK SK Jugoslavije in prvim predsednikom *-
V Primorskem dnevniku št. 6 je bilo pomotoma objavljeno kot: Zgod- kavskog sabora, o kulturi Istre in Reke (str. 95 - 100).
QUALEST0r1A, bollettino deiristituto regionale per la storia del šf] vimento di liberazione nel Friuli - Venezia Giulia anno VI 3 diceš 2000, št. 10, 1978, časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna bre 1978.
vpra.š; nja. .	Iz vrste zanimivih člankov lanske — zadnje številke revije naj našteje®]
Paolo Petricig je v prispevku Nekaj zapisov o	slovenskem pouku v	samo	dva:	Marc«	Puppini	La	Carnia nel	dopoguerra	(str	4-9)
videmski pokrajini (str. 101 -103) prikazal nekaj	novih pobud, «s ka-	Mareo	Dogo	Difesa	totale,	strategia	di pace.	Teorie	militari	jugoslaye
terimi je bilo na nov in svojevrsten način postavljeno vprašanje pri- (str. 39 - 40).	jg, s.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
4. marca 1979
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL V LAKE PLACIDU
NOGOMET
3. italijanska liga
VVIRNSBERGER ZMAGAL V SMUKU TRIESTINAV MODENI
Med tekmovanjem se je nevarno poškodoval Italijan David
LAKE PLACID — Na včerajšnjem foškem smuku za svetovni pokal v pke Placidu je Avstrija dosegla eP uspeh. Lestvica je bila namreč taka:
L	Wimsberger (Av.)	1’42”88
l	Miiller (Švi.)	1’42”91
••	Murray (Kan.)	1’42”99
L	Stock (Av.)	1'43"16
»■	Spiess (Av.)	1’43”25
«•	Burgler (Švi.)	1'43"41
'•	Read (Kan.)	1'44”13
“•	Podborski (Kan.)	1’44”17
.*•	Grissmann (Av.)	1’44"24
Haker (Norv.)	1’44”32
}L	Weirather (Av.)	1’44”39
Makejev (SZ)	1'44”56
Ferstl (ZRN)	1’44”58
Anderson (ZDA)	1’44"63
>5.	Plank (It.)	1’44”95
Med tekmovanjem se je nevarno Oškodoval Italijan Leonardo David.
’ bližini cilja je padel ter z glavo "točno udaril ob tla. Kmalu je si-'er vstal, toda že nekaj trenutkov kasneje se je zrušil in obležal brez Javesti. Takoj so ga prepeljali v “°lnišnico, kjer so zdravniki izja-vUi, da je njegovo stanje kritično.
David je nevarno padel že na letošnjem italijanskem prvenstvu v “°rtini in je odtlej stalno tožil o kadem glavobolu. Prav zato bo Jiegov primer skoraj gotovo spro-S* val polemik, saj ni mogoče izključiti možnosti, da je bil njegov ^®fajšnji padec le posledica one-na državnem prvenstvu pred !lvema tednoma.
Po tem tekmovanju je lestvica za syetovni pokal taka:
L Liischer (Švi.)	181
Mahre (ZDA)	155
“■ Stenmark (šve.)	149
Wenzel (Liech)	134
Stock (Av.)	126
“■ Gros (It.)	105
<■ Miiller (Švi.)	90
*• David (It.)	85
Wimsberger (Av.)	81
*"• Burgler (Švi.)	78
smučarski skoki
V OBERSTDORFU
Hille še vedno vodi
Tudi v drugem dnevu mednarodna tekmovanja v smučarskih po-‘®tih v Oberstdorfu je prvo mesto ?bdržal presenetljivi vzhodna Nemec JJjUe, ki je sicer skakal dokaj kraj-?* kot v petek, ko je skočil celo f* m daleč. Sicer je najdaljši po-opravil včeraj Norvežan Nord-s 173 m.
Od Jugoslovanov je najboljši 'kupni lestvici (po dveh dneh tek-fkjvanja) Velikonja (16.).
l?stvica včerajšnjih skokov
*• Hille (NDR)	397
Samek (ČSSR)	389
”• Nordlien (Nor.)	375
•• Messinger (NDR)	374
5' Škoda (ČSSR)	358
>. SKUPNA LESTVICA
DVEH DNEH	TEKMOVANJA
L Hille	799,5
,• Samek	754,5
Skoda	718,5
Velikonja, 17. Tepeš, 18, Bajc.
in celo «preskakali» znatno višje nasprotnike. V napadu pa so Barut, Slavec in Pertot zanesljivo polnili Kontovelov koš. Skratka, prišlo je do razpleta, ki ga nihče ni pričakoval: Brežani so večji del srečanja zasluženo vodili.
Večja izkušenost domačinov, večja prisebnost v ključnih trenutkih pa je Kontovelcem omogočila, da so v zadnjih minutah izkoristili nekaj napak Brežanov in tako osvojili dragoceno zmago.
(bi)
NAMIZNI TENIS
OB PRILIKI 8. MARCA
Rekreacijski turnir Krasa
V okviru praznovanj »dneva žena* bo ŠK Kras organiziral v torek in sredo ob 21. uri v Samatorci članski ženski rekreacijski namiznoteniški turnir, ki nosi naziv «8. marec*. Tekmovalke bodo razdelili v dve jakostni skupini: v eni bodo bivše i-gralke, ki so nastopale na uradnih tekmovanjih, v drugi pa prave rekreativke - začetnice. Vpisovanje poteka pri odbornici Majdi Stubelj, ki nudi tudi vsa pojasnila.
Ta zanimiva pobuda je med ženami in dekleti iz zgoniške ter repen-tabrske občine, katerim je namenjeno tekmovanje, sprožila veliko zanimanje. Še posebno to velja za o-be rekreacijski skupini, ki v sklopu
Tržačani brez poškodovanega Panozza
društva redno trenirata dvakrat tedensko.
Nagrajevanje nastopajočih bo na občinski proslavi AFŽ, ki jo organizira v petek, 9. t.m., ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Zgoniku krajevna Zveza žena.
■ - bs -
KOŠARKA
KADETI
Don Bosco B — Breg 89:53 (45:25)
BREG: Pertot 14 (6:9), Barut 17 (3:9), Labiani 2, Meneghetti, Slavec 18, čok 2 (2:3).
SODNIK: Fornasaro iz Trsta.
Brežani so včeraj, po petkovem srečanju s Kontovelom, odigrali še tekmo z Don Boscom B. Če so dan prej proti Kontovelu igrali zelo dobro, pa so proti Don Boscu B povsem odpovedali in tudi zasluženo visoko izgubili.
V Bregovih vrstah je tokrat zadovoljil le Boris Slavec.
(bi)
KOLESARSTVO
RIM — Za znano kolesarsko dirko »Tirreno - Adriaticu* se je po Pol-lentjeru prijavil tudi Giuseppe Sa-ronni. S Saronnijem bodo tako star-tali tudi Caverzasi, Chinetti, Cona-ti, Crepaldi, A. Saronni, Fuchs in Schuiten.
Po vrsti neposrednih spopadov z vodilnimi ekipami na prvenstveni lestvici bo Triestina končno opravila lažje gostovanje v Modeni.
Zadnja srečanja so prinesla Trie-stini bolj malo točk, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je Tagliavinijevo moštvo v krizi. Tržačani so tako v Novari kot v nedeljo proti Comu predvajali solidno igro, moč nasprotnika, pomanjkanje športne sreče (ki je bila v prvem delu sicer Tržačanom naklonjena), ponekod celo sodniki pa so onemogočili Triestini, da je osvojila večje število točk.
Bolj kot spodrsljaj pa zaskrblja trenerja Tagliavinija poškodba Panozza, ki pa prav gotovo ni nepričakovana. Požrtvovalni napadalec je namreč doslej nosil preveliko breme. Nalogo je imel ustvarjati prostor za ostale tržaške igralce, ker pa so bili le ti nesposobni zaključevati akcije, si je obenem prevzel tudi ta posel, katerega je opravil nadvse uspešno z osmimi zadetki. Poškodba je tako logična posledica preobremenjenosti. Trener Tagliavi-ni je napravil očitno taktično napako, ko je verjel, da lahko 30-1 etni igralec, ki je sicer telesno zdrav, vzdrži takemu naporu.
Jasno je, da tako važna odsotnost bo v tem mesecu pogojevala tržaško igro. Ker je poškodovan tudi Andreis, bo vso igro v napadu vodil najverjetneje mladi Muiesan, ki je sicer perspektiven in dinamičen, nima pa še dovolj izkušenj.
Prav gotovo je v Modeni tržaška
ekipa sposobna osvojiti tudi zmago, če ji bo le uspelo na kakšen način doseči gol. Nasprotnika pa ne gre podcenjevati, saj je. Modena v nedeljo kar v gosteh nasula Uadovi štiri zadetke.
V PRVENSTVU B LIGE
Udincse v Foggii
Gostovanje v Foggii je za Videm-čane nova preizkušnja na poti, ki pelje v A ligo.
Današnje srečanje predstavlja za domačine prav gotovo zadnje upanje.
■Gostovanje je torej prav gotovo zelo nevarno, kar sicer ne izključuje možnosti zmage za Videmčane, ki so doslej že večkrat presenetili.
nogomet
Beograd — Osijek	0:1
BEOGRAD — V prvem povratnem kolu prve jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj v Beogradu Osijek premagal domačo enajsterico Beograda z 1:0 (0:0).
Odločilni zadetek tekme je v 85. minuti dosegel Ivica Gmja.
V Titogradu sta Budučnost in beograjska Crvena zvezda igrali brez ge'a 0:0.
Libertas v napadu med zadnjim prvenstvenim srečanjem 2. amaterske lige proti trebenskemu Primorcu ....................................................................................................
košarka
V PRVENSjlVU kadetov
Kontovel s težavo premagal Brežane
^»ntovel — Breg	79:76
(40:40)
KONTOVEL: Bukavec (0:3), Uk-?lar 2, Daneu 10, Slavec, Kerpan 20 , '2), Piccini, Benčina 17 (1:9), Bra-, 2, Ran 26 (4:5), Čemoli. »BREG: Debemardi, Čok 1 (1:3), Keneghetti 4, Barut 31, Corbatti 2, eTtot 16 (2:4), Slavec 20 (2:3). SODNIK: Pittana iz Trsta. j ^ zaostali prvenstveni tekmi ka-,-W bi na Kontovelu v petek kma-Prišlo do velikega presenečenja, .^htovel, ki velja za enega od glav-Jr} favoritov za končno zmago v y skupini, je šele v končnih minah strl odpor Brežanov in je ta-h° R izredno težavo pospravil novi r''enstveni točki.
.Domačini so verjetno v začetku jahalo podcenjevali Bregove košarke in to bi se jim lahko bridko jpščevalo. Brežani so namreč igra-izredno požrtvovalno v obrambi
avtomobilizem
VELIKA NAGRADA JUŽNE AFRIKE
Zmagoslavje ferrarijev v Kyalamiju
Italijanski hiši je pripadlo 1. in 2. mesto - Tekmovanje je oviral dež
KYALAMI — Avtomobilska hiša Ferrari je zmagoslavno zaključila včerajšnjo mednarodno dirko za VN Južne Afrike v Kyalamiju. Dirka je bila še kar razgibana. Kmalu po startu je začelo deževati in organizatorji so za uro prekinili tekmovanje, nato pa so postavili tekmovalce na startna mesta v enakem vrstnem redu, kot so ga dosegli v trenutku prekinitve. Kasneje se je proga osušila in tekmovalci so morali zaradi teh sprememb menjavati gume. Kljub vsem tem nevšečnostim pa sta bila ves čas glavna protagonista dirke Ferrarijeva dirkača Villeneuve in Scheckter, ki sta tudi o-svojila prvo in drugo mesto.
Lestvica je taka:
1.	Gilles Villeneuve (Kan.), ki je na ferrariju prevozil 320 km dolgo progo v 1.41’49”96 s poprečno hitrostjo 188,600 km na uro
2.	Scheckter (JA) ferrari 1.41’53”38
3.	Jarier (Fr.) tyrrell 1.42’13”07
4.	Andretti (DA) lotus 1.42’17”84
5.	Reutemann (Arg.) lot. 1.42’56”93
6.	Lauda (Avstrija)
brabham - alfa	1.43’14”73
7.	Piquet (Brazilija)
brabham-alfa	1.43’22”44
8.	Hunt (VB) wolf 1.43,27”02
9.	Regazzoni (Švica)
vvilliams	1.43’35”64
10. Tambay (Fr.) melaren 1.43’35”72
*........mm....n...........................
ROD MODREGA <
f
1.43’40”56
1.43’42”80
Patrese (It.) arrows Mass (ZRN) arrovvs Fittipaldi (Brazilija) copersucar	1.43’42”99
Po treh dirkah je lestvica za svetovno prvenstvo taka:
Laffite (Fr.) ligier Reutemann (Arg.) lotus Villeneuve (Kan.) ferrari Depailler (Fr.) ligier Scheckter (JA) ferrari Andretti (ZDA) lotus Watson (Irska) melaren in Jarier (Fr.) tyrrell	4
Fittipaldi (Braz.) copersucar) in Lauda (Av.) brabham	1
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H go cn H
gozdna šola
„ ^eza tabornikov Slovenije ie dol-p: vrsto let skrbi za vzgojo kadrov.
*	Venslveno skrbi vsaka posamez-j? taborniška enota, da si privzgoji
erilen kader vodnikov, ki lahko d Pešno opravljajo svojo vsakote-**ko delo z mladino. Poleg tega t /bi za vzgojo republiška konjema ZTS oziroma njena komisija C vzgojo kadrov pri izvršnem od-Že vrsto let potekajo v Bo-uTJU taborniški tečaji, ki so znani Im .Gozdna šola. Tečaji so v po-f n'h mesecih na tabornem prosto-t %TS v Bohinju. Letos so te zelo objavili predloge tečajev “*dne šole 1979. Dokončni progra-
*	bodo znani aprila, ko se bo raz-(J^vljalo o pripombah in morebitnih f*ernembah. V vednost naj nave-U Z1 nekatere tečaje, saj bo iz sez-l !Va razvidna široka paleta tem: d c,°3 za sodnike na taborniških mno-
tečaj za mentorje, tečaj za (r}nike najmlajših tabornikov, teles ?a vodnike taborniških družin, za načelnike, tečaj za topo-
grafe, tečaj za propagandiste.
Priznanje tabornikom
iz Foče
Med družbenimi organizacijami Bosne in Hercegovine, ki so jih lani uvrstili na seznam za razdelitev priznanja — plakete kongresa mladih — so tudi mladi taborniki iz Foče. Tako so na najustreznejši način izrekli priznanje fantom in dekletom te občine za večleten trud, ko so pogozdovali in ozelenjevali površine v sklopu varstva človekovega okolja.
Murska Sobota
Že dalj časa tečejo priprave za taborniško volilno - programsko konferenco, ki bo v Murski Soboti, 24. in 25. marca.
NOGOMET
LONDON - Bivši vratar beograjskega Partizana Peter Borota je za vsoto 100 tiseč funtov (približno 150 milijonov lir) podpisal pogodbo z angleškim klubom 1. divizije Chelseo.
NA SINOČNJEM OBČNEM ZBORU
Sirena je bila aktivna
V Barkovljah je bil sinoči redni občni zbor pomorskega kluba. Sirena, katerega se je udeležilo lepo število članov in gostov (med drugimi je prinesel pozdrave koprskih jadralcev Miran Krivec, prisotni so bili tudi predstavniki Bora, čupe in tabornikov, Kras in ZSŠDI pa sta poslala pismene pozdrave).
Iz poročil je bilo razvidno, da je to društvo, ki deluje na zelo pomembnem področju naše telesne kulture, opravilo v preteklem letu izredno aktivnost, zlasti glede pridobivanja^ lastnega prostora na bar-kovljanski nasipini ter v razvoju mladinskega jadranja. Delovanje tega društva bi vsekakor zaslužilo večjo pozornost naše javnosti v njegovih naporih, da bi se uveljavilo v za nas Primorce izredno pomembnih vodnih športih.
O občnem zboru bomo še poročali.
ATLETIKA
NA BOROVEM KROSU
Stotina na startu
Borovo tekmovanje v krosu v Križu je doživelo včeraj dopoldne zelo dober uspeh. V pravem spomladanskem vremenu se je na startu zbralo točno 120 deklet in fantov, ki so enakomerno predstavljali šole Igo Gruden iz Nabrežine, Fran Levstik s Proseka in Fran Levstik iz Križa.
REZULTATI POSAMEZNIH TEKOV Dekleta (letnika 1964 In 1965)
1.	Aleksandra škerk (Igo Gruden)
2.	Andreina Menegatti (Lev.-Prosek)
3.	Katja škerk (Igo Gruden) Dekleta (letnik 1966)
Roberta Sardoč (Igo Gruden)
Aleksander Kobal (Igo Gruden) Fanti (letnik 1966)
Niko Sedmak (Levstik-Križ) Mario Ban (Levstik-Prosek) Robert Candotti (Levstik-Križ) Fanti (letnik 1967)
Vasilij Kemperle (Lev.-Prosek) Martin Della Schiava (I. Gruden) Ivo Grilanc (Levstik-Prosek)
ODBOJKA
MOŠKA A LIGA Altura - Veico
ŽENSKA B LIGA Bor - Fascina
ŽENSKA C LIGA Sloga - La Scarpoteca MOŠKA C LIGA Bor - Apies
3. MOŠKA DIVIZIJA Juventina - Volley Gradež
3:0
LAHTI (Finska) — Norvežan An-ders Bakken je osvojil prvo mesto na smučarskem teku na 15 km v Lahtiju. Od Italijanov sta se najboljše uvrstila De Zolt (24.) in Capi-tanio (30.).
OBVESTILO TPK Sirena
priredi 11. in 18. marca smučarska Izleta. Prijave na tel. 415-082 od 12. do 14. ure.
RADIO
Oddaja o športni medicini
Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping-pong», ld jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo posvečena vsesplošni športni medici, beseda pa bo tekla tudi o poškodbah športnikov in sploh o športnem življenju. Gost oddaje bo specializirani športni zdravnik dr. Rafko Dolhar.
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
NEDELJA, 4. marca 1979
KROS
»LA PANOKAMICA*
8.30	v Križu
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.45 v Gradišču Itala - Dom
11.00	v Dolini
Bor - Stella Azzurra
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu Kontovel - Libertas
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Polet
»PROPAGANDA*
11.00	v Trstu, «1. maj*
Bor B - Bor A
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, Vrdelska ul. Sovrana - Primorje
15.00 na Padričah Gaja - San Marco
PRIJATELJSKA TEKMA 15.00 v Bazovici Zarja - Partizan Renče
3.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu
Mladost - Poggio * * *
15.00	v Sovodnjah Sovodnje - Isonzo
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini Breg - Chiarbola B
NAJMLAJŠI
13.00	v Trstu, Campanelle Chiarbola - Vesna
SMUČANJE
13. Zšl
10.00	na Zoncolanu Organizira SPDT
POSOŠKO PRVENSTVO
10.00 v Sappadi
Nastopata tudi 01ympia In SPDG
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00 v Gorici
Hrast Doberdob - PAV Despar
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00 v Gorici
01ympia Gorica - Matteo’s Trst 2. MOŠKA DIVIZIJA
10.30 v Krminu
Libertas Krmln - Dom Gorica

Delovanje ZSŠDI
Košarkarska
V ponedeljek se
komisija
je sestala košar-
Maura Spanghero (Igo Gruden) Miriam Braicovich (Igo Gruden)
Dekleta (letnik 1967)
1.	Tanja Legiša (Igo Gruden)
2.	Elena Prašelj (Levstik-Prosek)
3.	Maja Škrk (Levstik-Prosek) Fanti (letnika 1964 in 1965)
1.	Robert Trobec (Igo Gruden)
2.	Tomaž Caharija (Igo Gruden)
karska komisija ZSŠDI, katere so se udeležili predstavniki vseh slovenskih športnih društev iz tržaške pokrajine, ki gojijo košarko. Za referenta komisije so Imenovali Gorana Valiča, ki bo lahko računal na sodelovanje Marka Oblaka In Sergija Tavčarja. Načelno so izdelali o-kvlrni program komisije, ki je zaobjet v štirih postavkah: rekreacija, množičnost mladih, izobraževanje kadrov ln tekmovalni šport. Priredili naj bi zimsko ligo za veterane; poletni 24-umi maraton; enotedensko rekreacijsko tekmovanje (organiziral ga bo Bor v okviru svojih letošnjih proslav); notranje mladinsko tekmovanje za naše ekipe za tiste košarkarje, ki ne morejo nastopati na uradnih prvenstvih (letniki po minibasketu); propagando po šolah; izpopolnjevalni tečaj za mlade tekmovalce in trenerje ter pridobiti nekaj interesentov, da o-pravljo sodniški tečaj.
Košarkarska komisija bo nadaljevala s svojim delom jutri ob 18.30.
Seja izvršnega odbora
Na petkovi seji je izvršni odbor ZSŠDI pregledal delovanje strokovnih komisij, ki so se sestale in Izdelale program (odbojka, nogomet,
Nedelja, 4. marca 1979
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše: 8.30 Kmetijska oddaja:	9.00 Maša;
9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Disco mušic; 10.30 Glasbena medigra: 11.05 Mladinski oder: »Popotovanje naše Jelice*; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom: 13.20 Poslušajmo spet, izbor tedenskih sporedov:
15.00	Nedeljsko popoldne: Šport in glasba - (Neposredni) prenosi
KOPER
6.30,	7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila: 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.30 Živela nedelja; 9.15 Pojejo Demoni; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.15 Orkester: 10.40 Glasba in nasveti:
11.00	Dogodki in odmevi: 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah: 14.00 Auto story: 14.33 Popularne plošče: 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.30 Sosednji kraji in ljudje: Od hiše do hiše: glasba po željah, gospodinjski kotiček, kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik: 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestri: 21.15 Mali umotvori
RADIO 1
8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila: 8.40 Naša zemlja: 9.30 Maša: 10.20 Itinerar; 11.15 Jaz, protagonist: 11.55 Radio sballa, z E. Jannaccijem; 12.20 Rally; 13.30 II Calderone - glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo za prijetno nedeljsko popoldne; 20.15 Thais, RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Videoflash; 9.35 Veliki variete z Ginom Bramierijem; 11.35 Alto gradimento; 12.00 šport; 12.15 Revival; 12.45 II gambero; 13.40 Romance: 14.30 - 17.45 Nedelja z nami, vmes ob 15.00 in
17.00	Šport: 19.50 Spazio X; 21.00 Zlatarjeva delavnica.
LJUBLJANA
6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja: 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke: 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.03 Kar znaš, to veljaš . .	11.00 Pogovor s poslu-
šalci: 11.15 - 13.00 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Paul Kuhn;
14.05	- 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra, Marjan Marinc: Dediči; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih;
23.05	Literarni nokturno,
Ponedeljek, 5. marca 1979
TRST A
7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Vroči svinec; 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Radi smo jih poslušali: 12.00 Kdo je na vrsti — prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Žive povestice;
17.05	Mi in glasba; koncert Zagrebških solistov; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Športne vesti; 14.33 Valčki in polke; 15.40 Mini juke box; 16.40
Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Mešani zbor »Anton Možina* iz Brij: 20.32 Rock party; 21.32 Operna glasba; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -
7.30	Za dobro jutro; 9.00 - 10.35 Radio anch’io; 10.00 Posebna odda ja; 11.30 Srečanje z Mino; 12.06.
13.30	Vi in jaz; 14.30 Kako vidijo tujci Italijo; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja;
17.30	Kdo. kako in kdaj; 18.35 Bil je nekoč neki beat,
RADIO 2
7.30 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00	7.55
Nekega drugega dne; 8.45 Sreča nje z A. Lupom; 9.32 Jutri in spet jutri, radijska priredba; 10.12 Sa la F: pogovor s poslušalci: 11.53 Ponedeljkova zgodba: 13.40 Romance; 15.45 Tukaj radio 2. pogovor s poslušalci; 17.50 Hit parade; 19.10 Spazio X,
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00.
12.00,	14.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz paših sporedov: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodiie;
10.45	Turistični napotki: 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski odri: 14.30 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45	Kulturna kronika; 16.00 »Vrti ljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 izročila tisočletij; 18.25 Zvočni si gnali; 19.35 Lahko noč, otroci!:
19.45	Z Veselimi planšarji; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert; 22.20 Popevke iz jugoelovan skih studov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
košarka in namizni tenis ter trenerska zveza), obenem pa Je bil sprejet sklep, da se do konca meseca sestanejo še vse ostale komisije, ki jih je predlagal odbor na svoji prvi seji. Beseda je tekla tudi o stikih s posameznimi društvi, s katerimi združenje preverja svoj program in sprejema na znanje dodatne predloge. Ta program bodo predstavili v razpravo in odobritev skupščini društev, ki bo v Doberdobu v ponedeljek, 26. t.m. Šc prej (16. t. m.) se bo odbor sestal z vsemi referenti in proučil objektivno stanje v sleherni panogi. ZSŠDI je tudi posredovalo željo za sestanek vsem tistim slovenskim športnim društvom, ki niso njegove članice, da bi skupaj proučili vse možne oblike sodelovanja.
Jutri predstavitev
kolesarske dirke
Jutri ob 18. uri bo na sedežu ZS ŠDI v Trstu uradna predstavitev mednarodne kolesarske dirke za 3. trofejo ZSŠDI, ki jo prireja KK Adria v sodelovanju s Press-centrom ZSŠDI. Predstavnikom sredstev javnega obveščanja, kolesarskih klubov in Izvedencem bodo orisali potek ln namen te dirke, ki bo na sporedu čez teden dni.
■ bs -
Nedelja, 4. marca 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55 Nedeljska srečanja
12.15	Oddaja o poljedelstvu
13.00	Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK
14.00	V TEKU NEDELJE Kronike in športni dogodki
14.25 Disco ring — nove plošče 15.20 Igre na snegu
16.15	Športne vesti
17.00	Hal. nogometno prvenstvo
17.45	Domenica, dolce domenica
18.15	Polčas nogometne tekme, B lige
Vremenska.,, slika .
20.00	DNEVNIK
20.40 Wolfgang Goethe:
LE AFFINIT.A' ELETT1VE . Zaključna nadaljevanka
21.50	ŠtTorina nedelja
Kronike in komentarji športnih dogodkov
V	evroviziji prenos boksarskega srečanja Mattioli -Hope
23.45	Scored za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Papotin in prijatelji
13.00	DNEVNIK - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.00	Zabavni zdravniki, TV film
15.30	Scored za prihodnji teden
15.45	ŠPORTNA NEDELJA Kronike in komentarji športnih dogodkov
Iz Padove: Rugby Cidneo - Brescia
17.00	Popoldanski spored proze, o pere, baleta
Hamlet v gostilni in Claudine von Villabella TV priredbe
18.45	DNEVNIK 2 - GOL FLASH
19.00	ŠPORT — Prenos polčasa nogometne tekme A lige Vremenska napoved
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	DNEVNIK in ŠPORTNA NEDELJA
20.45	Ona druga nedelja — Una tantum
V	odmoru:
DNEVNIK in Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana
8.00 POROČILA
8.05 Za nedeljsko dobro jutro
8.35 Marija. TV nad.
9.50 Sezamova ulica
10.50	Propagandna oddaja
10.55 Oberstdorf: Mednarodni teden smučarskih poletov
13.30	POROČILA
14.50 Kaj vemo o NLP, dokumentarni film
15.15	IGRE NA SNEGU - evrovizijska oddaja
16.10	športna poročila
16.15	Dosje našega časa: leto 1966
17.10	POROČILA
17.15	Ljubezenski film
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OSMA OFENZIVA, TV nad.
21.05	Arheolog na Daljnem vzhodu, dokumentarna oddaja
21.30	'TV DNEVNIK
21.45 Zabava vas Linda Lewis
22.05	Športni pregled
Koper
18.00	Smučarski poleti iz Oberst-dorfa
19.30	Otroški kotiček: Lutke Marije Perego
20.00	Pregled programa za naslednji teden
20.15	Stičišče: Socialisti in manjšine
V okviru rubrike »Stičišča* bo nocoj ob 20.15 koorska televizija predvajala daljšo oddajo Agencije Alpe Adria z naslovom «iP3I in manjšine*.
20.35 Nasmeh poletne noči, film Ingmarja Bergmana 22.15 Glasbena oddaja: III. del
Zagreb
11.00	Narodna glasba
12.30 Jugoslavija, dober dan
21.00	Zgodbe o ljudeh
ŠVICA
16.10 »I mercanti di paura*, film 20.45 »D leone dei Pirenei*, film
Ponedeljek, 5. marca 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Kemijska industrija
13.00	Tednik o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar: italijanščina
17.00	Giulietta Mašina pripoveduje 17.10 Mladina in delo
17.50	Povej mi, kako se hraniš
18.20	Argumenti:
Fizika
18.50	Osmi dan
19.20	NEPREMAGLJIVI:
*L'uomo con la valigia*, film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
sole*.
20.40 »Stanotte sorgera il film
Filmske novosti
22.30	AKVARIJ
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Sto tisoč problemov in re
šitev
17.00	Spored za mladino
17.05	Tolpa petih, TV film
17.30	Dvotedenska oddaja o zdrav stvu
18.00	Vzgojna TV drugih:
Švica
18.30	Iz parlamenta, DNEVNIK 2. Športni večer
18.50	Programi pristopanja 1J.05 Supergulp!
19.45	‘DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	MLIN NA PADU. 4. nad.
21.35	»La gioventii precaria*
22.35	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 16.00 TV v šoli
16.15	KMETIJSKA ODDAJA
17.15	POROČILA 17.20 Vrtec na obisku
17.40	Kaj vemo o .. ., dok. film
18.05	Človek za človeka; RAZMIŠLJANJA O ETIKI V ZDRAVSTVU
Oddaja je nastala v Uredni štvu izobraževalnih oddaj TV Ljubljana.
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	JOLANDA, KDO JE TO, TV drama
20.50	Kulturne diagonale
21.30	Mozaik kratkega filma: Afriški rallg
21.55	TV DNEVNIK
Koper
19.50	Stičišče
20.00 Otroški kotiček: dokumentarni film
20.15	TV DNEVNIK
20.35	Mannii: Seznam grehov — serijski film
21.25 NIKOLA TESLA, 9. del nad.
22.30	Baletni večer
Zagreb
17.45	Usoda nekega Čarlija
18.15	Živeti v družini
20.00 Neveste prihajajo, drama
22.15	Glasbena oddaja
ŠVICA
17.55	Za najmlajše: tCiao Arturm
21.35	G. Ph. Telemann: Pimpino ne. Komorni orkester iz Varšave
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. MARCA 1979
TOREK, 6. marca LJUBLJANA
8.45, 14.45 in 16.20 TV v šoli:
17.25	Poročila; 17.30 Capriccio; 18.00 Pisani svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Cement naš nevsakdanji; 20.45 Pota Poljske; 22.15 TV dnevnik; 22.30 Razvoj popularne glasbe.
KOPER
19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Marie Curie; 21.25 Aktualna tema; 21.55 Narodna glasba; 22.20 Stičišče.
SREDA, 7. marca LJUBLJANA
9.00 - 10.00 TV v šoli; 17.40 Poročila; 17.45 Z besedo in sliko 18.00 Severnoameriški Indijanci
18.25	Ne prezrite; 18.40 Obzornik 18.5Q Zgodnja glasbila; 19.15 Ri sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Velika iluzija, film; 22.35 TV dnevnik.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Nogomet; 22.05 Žival, film.
ČETRTEK, 8. marca LJUBLJANA
8.55, 10.30 in 15.45 TV v šoli; 16.50 Poročila; 16.55 Krokodil Ham; 17.05 Ogrožene vrste; 17.55 Televizija brez trebuha: 18.35 Obzornik: 18.45 Babičin vnuček; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Ženska v zrcalu likovne umetnosti; 21.15 Ana Ka-renina, balet; 22.00 TV dnevnik.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.00 Risanke: 20.15 TV dnevnik; 20.30 Deveti krog, film; 22.00 Dokumentarni film; 22.30 Jazz na ekranu.
PETEK, 2. marca LJUBLJANA
9.00, 15.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Doživljaji mačka Toša; 17.35 Poletje s Katko; 18.03 Rock koncert; 18.35 Obzornik; 18.45 Razvoj družine; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 7 + 7, glasbena oddaja; 21.00 Serif v Nevv Yorku, film; 22.30 TV dnevnik; 22.45 625 ; 23.05 Jazz na ekranu.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.00 Risanke:
20.15 TV dnevnik; 20.30 Ubijte a genta Lucasa, film; 22.10 Propa gandna oddaja; 22.30 Likovni nok turno.
SOBOTA, 10. marca LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Krokodil Ham: 8.15 Z besedo in sliko; 8.30 Vrtec na obisku; 8.50 Babičin vnu ček; 9.20 Pisani svet; 9.55 Po »le deh napredka; 10.25 Dokumenti boja. Čas, ki živi, 11.00 Televizija brez trebuha; 11.40 Camilla. nad.; 12.35 625; 15.05 Poročila; 15.10 Nogomet, Sloboda Hajduk; 17.10 Državno košarkarsko prvenstvo; 18.40 Naš kraj; 18.50 Očka, dragi očka, humoristična oddaja; 19.16 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Rubens. TV nad.; 20.55 Moda za vas; 21.00 Elmer Ganfry, film: 23.20 TV dnevnik.
KOPER
15.10 Nogomet: Sloboda - Ha j duk; 17.00 Košarka; 19.30 Otro ški kotiček: 19.50 Stičišče: 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nasilje, film; 22.00 Čudovita leta filma; čarodeji: 22.3(1 Pregled spo reda za naslednji teden.
»redništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. C0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	4. marca 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 rnm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzdaiaV in tiska I
ITTT
llrit
časopisnih [fjj^ likov FIEG^^
Član zveze <
založnikov FIEG 5
PO PRVOMARČNIH POLITIČNIH VOLITVAH V ŠPANIJI
Tudi brez absolutne večine UCD pripravljena vladati sama
Suarez se bo izjemoma posluževal glasov manjših strank
MADRID — »Z zmernim optimizmom*, kakor so javili iz uradnih krogov, je včeraj vlada, ki se je sestala pod predsedstvom Adolfa Suareza, preučila volilne izide. Ves španski tisk priznava volilno zmago, pa čeprav ne kot si je Suarez pričakoval, UCD (Zveza demokratičnega centra), ki bo, kot javlja strankino vodstvo, vladala sama. Relativno večino ima in prav zato se bo UCD izmenoma posluževala tudi glasov manjših strank, s katerimi ni težko priti do absolutne večine. Katalanska stranka Jordija Pujala »Convergencia i unio» je namreč idealni kandidat za morebitno formalno zavezništvo. Je pa še odprto vprašanje dodelitev sedežev: še ni gotovo namreč, če bo imela UCD 167 ali 166 poslancev, kakor ni gotovo, če bo pripadlo PS OE (Socialistična delavska stranka) 120 ali 121 sedežev, PCE (komunistična partija) pa 22 ali 23. Ker so bile včeraj volitve v neka" terih krajih, kjer zaradi slabega vremena 1. marca niso glasovali, bo vsedržavni volilni svet proglasil dokončne izide šele 7. marca.
Suarez ni hotel dati uradnih izjav, v intervjuju dnevniku «El Pais* pa je dejal, da «predstavlja zmagoslavje UCD utrditev novega demokratičnega modela na zahodnem delu sveta, ki ga označuje obramba svobode* in zaključil, da bo stranka realizirala politiko napredne vsebine.
MILAN — Že v torek bo peti odsek milanskega kazenskega sodišča sodil po hitrem postopku trem obtožencem, ki so jih aretirali v okviru preiskave o umoru zlatarja Torregianija, izključno zaradi posesti strelnega orožja. To so javili v jutranjih urah v sodni palači s pripombo, da bodo na zatožni klopi Angela Bitti, Angelo Franco in mladoletna Rita V.
Danes je bil nenavaden vrvež po hodnikih sodne palače, kar je napovedovalo zanimiv razplet bliskovite preiskave, ki jo ie sodstvo odredilo po prijavi nekaterih obtožencev o mučenju med zasliševanjem v prvi fazi policijske preiskave. Državni pravdnik Mauro Gresti, kot so uradno javili navsezgodaj, je poveril preiskavo, s katero naj bi ugotovili utemeljenost pritožb obtožencev in tudi njihovih svojcev, namestniku dr. Alfonsu Marn, ki se je brez oklevanja lotil naloge. Nemudoma .je povabil v svoj urad »staf* izvedencev in sicer traumatologa dr. Pietra Pas-serinija Gambacorto, zdravstvenega inšpektorja dr. Roberta Giunte, načelnika milanskega sodnomedicinskega zavoda dr. Antonia Ritucci-ja. dva fotografa in nekaj karabinjerskih podčastnikov. Program, ki si ga je zastavil, ni predvideval niti trenutek oddiha in sodni funK-cionar se je že zjutraj lotil zasliševanja vseh tistih, ki so vložili prijavo, seveda v prisotnosti zagovornikov, popoldne pa je nadaljeval zasliševanje pripornikov, ki so policijo obtožili nasilja in mučenja. Končno se bo lotil, verjetno že danes, zasliševanja vseh ' funkcionarjev in agentov Digosa, katerim je bila poverjena prva faza policijske preiskave.
Pred vrati urada dr. Marre se je že v jutranjih urah zbrala vrsta ljudi, ki jih je v naglici povabil na zasliševanje. Vsi, ki so vložili priiavo. so jo morali potrditi, kar je šlo v zapisnik, nekatere so zdravniki pregledali na kraju, podplutbe in druge poškodbe pa fotografirali. V prisotnosti odv. Medine in Marca Margnellija so se tožitelji razgalili in pokazali sledove . nasil,ja policijskih agentov. Vsi bodo morali tudi danes ostati na razpolago preiskovalcu za morebitno soočenje z osebjem kvesture. Ni izključeno, da bodo lahko tako prepoznali kakega nasilnega policaja.
Prva je stopila pred dr. Marro Maddaleha Di Pietro, mati Giuseppeja in Umberta Lucarellija, ki so ga morali zaradi pomanjkanja indicij izpustiti na svobodo. Slednji je prisotnim zdravnikom, kate rim se jt kot izvedenec zasebnih strank pridružil ncvrofiziolog prof Marca Marganelli, pokazal opekli ne, ki so mu jih. povzročili s plamenčkom vžigalnika, njegova mati pa je pokazala odrgnine na vratu, kar so tudi fotografirali. Tudi Ro-, berto Villa je v celoti potrdil prijavo proti agentom Digosa, ki so ga prisilili, da se je gol vlege! na tla, ga pretepli s palico in mu s prižganim vžigalnikom grozili, da ga bodo opekli po spolovilih.
Popoldne je dr. Marra zaključil zasliševanje v zaporu, kjer so mu Marco Masala. Sisinio Bitti in An-
Socialistična stranka, skoraj soglasno pripominja tisk, je slabo prikrila razočaranje. Eden od vidnih voditeljev, Alfonso Guerra, je skoraj obtožil Špance, da «so zapravili zgodovinsko priložnost*, medtem ko konservativni tisk poudarja, da Gonzales ni Suarezu niti čestital k u-spehu. «E1 Paisu* je Gonzales izjavil, da predstavljajo volitve kljub vsemu, še kar pozitivno izkušnjo, predvsem, ker so potrdile ohranitev socialističnih glasov.
Zadovoljstvo v stranki Santiaga Carrilla zaradi povečanega števila glasov in relativno tudi sedežev, vendar komunisti pripominjajo, da bo to prednost težko izkoristiti. Popolna zaprepadenost pa je zajela desničarsko »Demokratično koalicijo*.
Z drugačnega zornega kota pa je treba gledati na uspehe regionalnih gibanj, če izvzamemo uspeh Herri Batasune, skrajnolevičarske roke vojaškega dela ETA, napredovanje nekaterih katalonskih gibanj in končno tudi baskovske nacionalistične stranke, ne bi smelo preveč greniti življenja UCD. Neznanko pa predstavlja Andaluzijska socialistična stranka, ki je, kot v baskovskih pokrajinah, napredovala na račun Gonzalesovih socialistov. Vsekakor gre za avtonomistično gibanje socialistične smeri, ki uživa, vsaj po poročanju tiska, podporo libijskega voditelja Gedafija.
Kralj Juan Carlos bo že v pri-
gelo Franco v celoti potrdili, kar so že navedli v prijavi.
• Dunaj
(Nadaljevanje s 4. strani)
tizanskega pevskega zbora na Dunaju maja 1977. Ta dogodek je dunajskim tovarišem še danes v zelo živem spominu in vsi povprek zagotavljajo, da takega večera zlepa ne bodo pozabili. Posebna dokumentacija o dunajskem solidarnostnem gibanju za pravice koroških Slovencev, daje knjigi tudi potrebno aktualnost in opozorilo, da njih boj še ni končan. Obiskovalec dunajskih znamenitosti, Pratra in velikih su-pertrgovin, se mora tako ob branju tega vodiča strezniti ob eksistenčnem boju Slovencev in Hrvatov v Avstriji.
Avtorjem te publikacije gre i-skrena hvala in zahvala. Dunaj bomo Slovenci lahko spoznali bolj temeljito, predvsem pa aktualno in na nov nešablonski način. Knjiga je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni.
Kakor je znano, je tovarna soli v Sečovljah ena izmed prioritetnih nalog pri uresničevanju srednjeročnega razvoja Slovenije. Zamenjala naj bi ročno delo okrog 170 solinarjev, proizvodnja pa ne bi bila več odvisna od vremenskih razmer. Tovarno bodo zgradili sredi leta 1981, letna proizvodnja pa bo znašala okrog 100 tisoč ton soli.
Na posvetovanju v Portorožu so se zbrali vsi prizadeti činitelji (predstavniki podjetja Droga ter usnjarske, mesne In živilske industrije ter cestnih podjetij) ter se pogovorili o finansiranju tega projekta. Prisotni so bali tudi predstavniki trgovske mreže in bančnih ustanov. Iz razprav .je bilo jasno razvidno, da ne gre samo za uporabo soli v široki potrošnji, ampak da je za povečano proizvodnjo
IMIMKimflMIIMMMIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIinilllltlllMIIIIll
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri indijski: »Pustolovščine v džungli*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »Gospod milijarder.	,
IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Zaklad Matecumbe*; ob 16., 18. in 20. uri italijanski: »Bitka za Maret».
PIRAN: ob 10. uri češki: »Moj brat ima prima brata*; ob 16., 18. in 20. uri italijanski: »Pripravnica*.
PORTOROŽ: ob 20. uri švedski: »Mož na strehi*.
hodnjih dneh začel s posvetovanjem in bo poveril mandat za sestavo vlade Suarezu. Ker zapade rok za umestitev novih zbornic 26. marca in ker bodo 3. aprila upravne volitve, ni izključeno, da bo Suarez stopil pred »cortes* šele prihodnji mesec. Pri prvi predstavitvi vlade bo Suarez potreboval absolutno večino, če pa te ne bo dosegel, se bo lahko predstavil 48 ur kasneje in tedaj bo uspeh gotov: zadostovala mu bo namreč relativna večina.
BEOGRAD V seizmološkem inštitutu v Beogradu so včeraj zabeležili močan potresni sunek, ki naj bi imel svoj epicenter v Jadranskem morju nedaleč od Hercegno-vega.
• Najmlajši
(Nadaljevanje s ». strani)
Tudi na Bled in okolico je zahajal, ker je tudi tam našel dobrega znanca ali sošolca, ki so radi nudili streho in okrepčilo bolehnemu pesniku. In v tem prelepem kraju je našel poleg osvežujoče narave, še prijateljsko srce v pesnici Vidi Jerajevi, s katero sta si ostala dobra prijatelja vse do njegove smrti.
To zdravo, ter lepo življenje na podeželju ga je tako prijetno prevzelo, da je prav od tam črpal navdih za večino svojih pesmi, ki so edinstvene v našem pesništvu. Lepo je to označil Župančič, ko je zapisal: »Škrjančki, polja, cvet, to je bil naš poet.*
Že precej bolan, je začel zbirati in pripravljati svoje pesmi za izdajo, ker bi jih rad videl natisnjene v knjigi; pa tudi v u-panju, da bi si s prejetim honorarjem vsaj nekoliko opomogel iz gmotnih težav. Toda ni našel založnika, ki bi izdal njegove pesmi in to je ubogega pesnika zelo žalostilo. Postajal je vedno bolj tih in otožen, in v začetku 1. 1901 je že tako oslabel, da je najraje ostajal domj, v postelji. Tudi službo je moral zapustiti. Bolezen — jetika — je neizprosno prodirala, ter u-gašala življenje komaj enaindvajsetletnemu pesniku. Ob teh težkih trenutkih so ga obiskovali in podpirali mnogi prijatelji in Tavčarjeva je obljubila, da mu bo posredovala zdravljenje v Gradežu; a do tega ni več prišlo.
Pisal je Ivanu Prijatelju, kjer med drugim pravi, da se menda ne bosta videla več, ker da je zelo oslabel in da skoro vedno leži.. . Prosi ga, da bi poskrbel za izdajo njegovih pesmi, kar je Prijatelj storil, toda šele dve leti po pesnikovi smrti, tako da u-bogi Murn ni imel zadoščenja, da bi videl knjigo z naslovom: «A-leksandrov — Pesmi in romance*. Knjiga je izšla namreč leta 1903, pesnik Josip Murn — Aleksandrov pa je umrl 18. junija 1901, v Ljubljani.
Kot zaključek tega skromnega pisanja postavljamo njegov lastni «Epitaf», to je nagrobni napis, kjer odkriva samega sebe in ki se glasi:
Življenje celo sprt, nestalen, miru, resnice, sreče je iskal; njegov bil smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal.
zainteresirana tudi industrija, nadalje cestna podjetja (posipanje pozimi) in številni drugi. Zato so se dogovorili, da bo znašal v milijardni naložbi prispevek zainteresiranih delovnih organizacij v obliki sovlaganj okrog 400 milijonov. Za sovlaganje so se odločili predstavniki Cestne skupnosti Slovenije, Intertrade, Instrabenz in Koteks Tobus, iiričakujejo Pa še pristop nekaterih drugih podjetij, tako da bodo lahko v aprilu podpisali u-strezni samoupravni sporazum.
POGOVOR S PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM
Pobuda koprske galerije Meduza o organizaciji literarnih večerov ter pogovorov o umetnosti, gledališču, filmu itd., bo vsekakor precej razgibala kulturno življenje v Kopru.
Gost galerije je bil tudi Prešer nov nagrajenec, mariborski pisatelj Drago Jančar. Pogovor se je sukal okrog njegovega ustvarjanja, pa tudi o aktualnih problemih slovenske literature. Med drugim je povedal, da pripravlja scenarij za film o slovenski emigraciji. Na srečanju so tudi prebrali odlomke, iz nekaterih njegovih del.
Galerija bo nadaljevala s svojim kulturnim poslanstvom. Prihod nji teden bodo predstavili filme Ra dovana čopa, nato pa bo predaval dr. Dimitrij Rupel o sodobni slo venski prozi, (lo)
MMiiiiiiiHiiiiiiiiiimiitiiiiiMniiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiniiiinuimiiiiiiHitimiiiiiifiiMiiiiiiiiHiiiiMiiuinmiN
ODMEV ARETACIJ DOMNEVNIH MORILCEV TORREGIANIJA
Agenti milanskega Digosa v vrtincu sodne preiskave
Ugotavljanje verodostojnosti prijav z obtožbami nasilja m mučenja

j VESTI S KOPRSKEGA
Širše zbiranje sredstev za gradnjo tovarne soli
TRŽAŠKI DNEVNIK
ŠTEVILO UČENČEV IZ LETA V LETO NARAŠČA
Zanimive izkušnje na celodnevni šoli «Ivan Trinko Zamejski» iz Ricmanj
S šestim letom delovnih izkušenj se je izkazalo, da je naša celodnevna šola. ki združuje otroke iz Ricmanj in okolice Domja, pridobila ugled v krogu domačinov in močan vtis v širšem krogu Slovencev. Iz leta v leto narašča šte vilo vpisanih in to je spodbudno, kajti prav temu delu dolinske občine je grozila popolna asimilacija, prav tu je bil slovenski živelj najbolj ogrožen.
Tudi to je dalo zamisel in spodbudo za ustanovitev celodnevne šole. katere cilj ni samo strogo u-čenje predmetov, ampak tudi vzgoja mladih občanov v zavedne Slovence. Namen šole .je upoštevati učenčeva zanimanja, jih usmerjati in istočasno Izpopolnjevati v družbi svojih vrstnikov.
Delo na soli poteka po določenih kriterijih. Otroci so v šoli namreč osem ur, zato je treba DOskrbeti za učenje, dejavnosti, rekreacijo in igro.
Iz učnega načrta izstopa skupna učna tema, ki sc prepleta skozi vse šolsko leto. Letos so se odločili za ((Obveščanje danes in nekoč*. Tema je res obširna in metod dela ne manjka. V poštev pridejo televizija, radio, telefon, tisk, pošta..., skratka, vse kar dandanes otrok? obdaja in obvešča.
Ravno v zvezi s tem smo si pred kratkim ogledali tiskamo Primorskega dnevnika, kjer so nas lepo
Smrt zavednega Križana
Stanko Vidoni je bit star komaj 53 let
triinpetdeseti rojstni dan. V vasi, kjer je bil tako priljubljen, se je Stanko rodil 18. 2. 1926. Svojo mladost je preživljal v vojni vihri, še kot mladinec je moral v posebni bataljon v Aquilo, od koder se je v Križ vrnil le za kratek čas. Februarja leta 1944 so ga namreč okupatorji, kot zavednega Slovenca, odpeljali z nekaterimi sovaščani na prisilno delo v Nemčijo. Tu je na poljih dočakal konec vojne. Po vrnitvi v Križ je Stanko pričel z mizarskim delom v tržaških delavnicah, obenem pa se je aktivno vključil v vaško športno delovanje. Z mizarstvom se je obrobno ukvarjal tudi potem, ko je pred štirinajstimi leti nastopil občinsko službo, ki jo je opravljal vse do pred smrtjo.
V Križu pušča Stanko Vidoni najdražje: ženo, mlada sinova in globoko sled. ki jo je vtisnil med vaščani s svojo skromnostjo in delavnostjo, s svojim življenjem, čas je ne bo izbrisal. Ostala bo trajen spomenik v srcu tistih, ki so ga ljubili.	M. K.
sprejeli in učencem na primeren način prikazali ves proces, od pisanja člankov pa vse do izdaje časopisa. Učenci so nadalje ta doživetja opisovali in prikazovali z različnimi tehnikami likovne vzgoje. V načrtu je še ogled knjižnice, knjigarne, radijske postaje itd... Učenci so navdušeni nad takimi o-blikami dela in radi zahajajo v ce lodnevno šolo.
Na šoli obstajajo krožki, v katere se učenci vključujejo po svojih zanimanjih za določene dejavnosti, ne glede na razred, ki ga obiskujejo. Tako trenutno razpolagamo s šahovskim in gledališkim krožkom, s krožki za lutke, folkloro. vrtnarstvo, mizarstvo in fotografijo. Zraven tega imajo učenci še dva mentorja za zborovsko petje in orff glasbo. V krožkih delujemo po skupinah in skrbimo predvsem za to, da bi naučili učence same ustvarjati. In res smo ugotovili, da s takimi oblikami dela postajajo učenci vse bolj samostojni. Obstoj teh krožkov pa se je razširil tudi na ostale šole.
Večkrat gremo na obiske na u-čenčev dom, z namenom, da navežemo stike med sošolci, družino in šolo. Ob raznih kulturnih pra znikih in prireditvah pa sodelujemo s prosvetnima društvoma Fran Venturini od Domja in Slavec iz Ricmanj, Prirejamo razne ekskurzije po tržaškem ozemlju-
Kot zaključek pa pričakujemo nove šolske prostore, da bi naše delo potekalo tako, kot smo si ga zamislili že na vsem začetku. Upamo, da z novim šolskim letom bodo naši šoli vrnili učilnico, ki je na posodo italijanski šoli.
Šolnik
Mali oglasi
Ni jih besed, da bi opisale vso tragiko človeške usode, ni jih, ki bi priklicale v spomin njegov prisrčen nasmeh in njegove žuljave roke.
Stanko Vidoni je v Križu odšel tiho in skromno, kot je živel. Kruta in neozdavljiva bolezen ga je iztrgala družini, svojcem in rodni vasi še sredi življenja: prav pred krat kim je z najdražjimi praznoval svoj
"""'"i"""'"""*...................................................................................................
30ietMALALAN
/577
ZLATAR NA U RAR NA
Proseška ul. 6
OPČINE
POTOVALNI URAD AUR0RA
priredi naslednje izlete:
Od 21. do 29. marca z letalom v Egipt. Cena 485.000 lir.
31. marca in 1. aprila z avtobusom na otok Rab. Cena 28 tisoč lir.
15. in 16. aprila z avtobusom v Rogaško Slatino in Zagreb. Cena 52.000 lir.
Od 28. aprila do 1. maja z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 59.000 lir.
Od 4. do 8. maja z letalom v Krakov. Cena 239.000 lir.
12. in 13. maja z avtobusom na otrok Krk. Cena 28.000 lir.
Od 18. do 20. maja z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 46 tisoč lir.
26. in 27, maja z avtobusom na Plitvička jezera. Cena 44.000 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Ci-cerone 4, tel. 60261.
Darovi in prispevki
ZARADI prevzema ogromnega dela sprejemamo v službo čistilke-ce, vendar le vajene in voljne dela. Telefon 790527 — od 8.30 do 13. ure in od 16. do 19. ure.
KUPIM staro hišo ali stanovanje blizu morja. Ponudbe na naslov Pengal Majda, Koroška 26, Ljubljana, tel. 061/344-880. Klicati o-krog 13. ure.
V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232.
FORD TRANSU — furgon izredna priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455.
ODDAM v najem moderno opremljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro «Hiša v najem*.
NA GLAVNEM trgu Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40.
IŠČEMO tri izvode gledališkega lista Ljubljanske drame Arbuzova »Staromodna komedija*. Telefonirati na Primorski inevnik, številka 794672 int. 28.
ZVOČNIKE RCF .nodel BR 40 prodajam za 200.000 lir. 1 vvoofer 250 mm, 1 midrange 491 mm, 1 tvveeter 32 mm. Moč 40 'V - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 kg. Telefor 93689 od 19. do 21. ure.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
OPTIKA
VIK J
Ul. Buonarroti 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
PRODAJAM rabljeno kuhinjsko P0-hištvo «formica», hladilnik, pljn‘ ski štedilnik, šivalni stroj «Sin' ger* ter zakonski spalnico. Ogle® v Ul. Agro 3/2 pri družini Half' ter.
DAJEM v najem gostilno družini, k* bi jo hotela voditi. Ponudbe ®* telefon 418395 vsak dan od 8. a® 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo.
DVAINDVAJSETLETNA s 7-letn® prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala de' lovni položaj. Pisati na Primor-ski dnevnik pod šifro »Lekarna*-
IŠČEM stanovanje v najem (naj* manj dvosobno) v Trstu ali oko®-ci. Ponudbe na upravo Primor-skega dnevnika.
IŠČEM zdravnika/co (lahko začet-nik) družabnika za sodelovanje v specializiranem kozmetičnem salo; nu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro »DELO*.
TRGOVSKO PODJETJE - skladišč* gradbenega materiala — išče eno delovno moč. Zaželeno znanje slo-venščine. Ponudbe pošljite na ®' pravo Primorskega dnevnika P°® šifro ((Delavec*.
IŠČEM hišo z vrtom ali brez. pa t®-di zemljišče za zidavo ali za o®-delavo. Telefonirati na št. 22839®
KUPIM renault TS 16 ali standard Plačilo v gotovini. Telefonirati B* številko 0481 - 77106 - Ronke.
PRODAM dvobatni kompresor ** zrak, zmogljivost 100 litrov, 2 lel1 star, malo rabljen. Ogled Doberdob, Bonetska (Ul. Boneti) 2.
FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti, pa še ves pribor zanj® poleg brezplačnih informacij vam nudi: dr. Bogo Senčar, Filatelistična trgovina, Ul. Tor Bande-na 5, Trst (za Questuro) telefo® 68-152.
UGODNE * R/LOŽNOSTI. Carli Prf da 850 T8; 127 '72-73; alfasud "»• AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 1» ’68-’71-’72; A 1! i '70; R16 '72] AR 7300 '70; 238 furgon '69; for® transit '70; * !4 '71 Ogled v Ulici B. Čakale št.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago b<r telske usluge po različnih cenab-restavracijo z jedili po naročil®" zaprt parkirni prostor, ugodno mf njavo dinarjev. Vsaki vaši pf°s' nji rado volje ustrežemo. Obrnit* se na upravo hotela Bled. Via Croce to OerusaJemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102
»CITROEN* — mehanična delavnic* Cavaili, tudi drugih avtomobilov U" Rlttmaver 4/a.
KROJAČN1CA za moške in ženske * novimi vzorci. Blago za zimsk* plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo P'*' šče. Košuta • Drev. D'Annunzio B * poslopje kina Capitol.
THE BRITISH SCH00L V TRSTU
ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26. 9. 1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE V BARKOVLJAH
Namesto cvetja na grob Marije Grdina daruje družina Čepar 15 tisoč lir.
Pina in Milivoj Pertot darujeta
10.000	lir, Marija Brecelj 10.000, Ljudmila Pertdt 10.000, Justina Guštin 10.000, Nastja Gruden 10.000, Edd in Dorica Filipčič 10.000, Jana in Igor 40.000 ter Igor, David in Sandra 30.000 liir.
V	spomin Elizabete Pertot daruje Stanko Pertot 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
NA OPČINAH
Ob prvi obletnici smrti drage Zore se je spominjata in darujeta sestri Marija in Viktorija 10.000 lir.
Ob 25. obletnici skupnega življenja darujeta Mario in Marija 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Renata Hrovatina darujeta Milka in Pepka
3.000	lir.
V	spomin na Stanislava Pirca darujeta Slavko Štrekelj in Mira Guštin z družinama 20.000 lir.
Ob 17. obletnici smrti Zdenka Colje daruje družina 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Venceta Škerlavaja daruje Terezka Škerla-vaj 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Stanota Vaclika darujejo nečaki Karla, Zoran in Bruno 20.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob Stanota Vaclika darujejo družine Pe-korari 5.000, Panjek - Komolec 5.000, Pahor 5.000, Danev 5.000, Ida Moro 5.000, C. KosIoVich 5.000, A. Cesa-rotto 5.000, M. Simonetta 5.000, V. Coslovich 5.000 in G. Crisanz 5 tisoč lir.
V	spomin na Renata Hrovatina darujejo Žvnkovi (Padriče 52) 5 tisoč lir.
V	spomin na Renata Hrovatina daruje Francka (Padriče 49) 2 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Renata Hrovatina daruje Stanislava Kralj (Trebče 149) 10.0f. lir.
Namesto cvetja na grob Renata Hrovatina daruje Justina Kralj (Trebče 211) 10.000 lir.
V	spomin na Franca Mužino darujeta Kristina in Franc Mužina (Gropada) 6.000 lir.
Ob obletnici smrti dragih staršev Karlota in Josipine Kalc (Grenada) daruje družina Kastelec iz Kozine
10.000	lir.
Ob L obletnici smrti očeta Josi pa daruje sin Andrej' Kocjančič 10.000 lir.
Ob 14. obletnici smrti očeta Josipa se ga spominjajo in darujejo Marija Malalan vd. Mauri in družini Kumor ter Mauri 10.000 lir.
V	spomin na Renata Hrovatina darujejo mama Emilija 5.000 in teta Marija Ema in Anica 2.000 lir.
V	spomin na Renata Hrovatina darujeta Lidija in Vitorija 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Guština in Vincenca Škerlavaja daruje Angela Ravbar (Veliki Repen 2)
6.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob našega dragega dolgoletnega soseda Ninota Caminottija darujejo družini Dott. Tommasi 10.000. S. Hrovatin 10.000, Ivanka Dolenc 10.000, Lojze in Anica Vidali 10.000 ter Karlo in Anton Kalc 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	spomin na mamo Vladimira Kende daruje Franc Udovič 10 tisoč lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA
PADLIM V NOB NA OPČINAH
Namesto cvetja na grob Venceta škerlavaja daruje Terezka škerla-vaj 5.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA
PADLIM V NOB NA KONTOVELU
Namesto cvetja na grob Venceta Škerlavaja darujeta Marija in Ivanka Štoka 10.000 lir.
» * *
V	počastitev spomina dragih staršev Rijavec darujejo hčerke 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marjana Trampuža daruje Ida Pertot 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine.
V	počastitev spomina drage mame Vladimira Kende darujeta Štefan in Elda Bratož 10.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst.
Ob 25. obletnici skupnega življenja darujeta Mario in Marija Pregare 10.000 lir za Center za rakasta obolenja, 10.000 lir za zavod slepih Rittmeyer, 10.000 lir za PD Slavec -Ricmanje in 10.000 lir za PD Fran Venturini od Domja.
V	spomin svojih staršev in padlih sinov Maksa in Milana ter nepozabne žene Rozalije daruje Štefan Leban 5.000 za TPPZ, 5.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za PD Igo Gruden iz Nabrežine.
Za PD Slavec • Ricmanje darujeta Just Kuret 10.000 lir in Edvin Kuret 10.000 lir.
Namesto cvetja na ■ grob Karla
Žerjala darujeta Ivan in Tina Salvi 5.000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Pepko Gerdol daru jeta Snežka in Sergij Cesar 5.00t lir za združenje staršev srednje šole Sv. Ciril in Metod.
V	spomin na babico Ano daruje Violeta Segina (Kontovel 70) 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 12. obletnici smrti Viktorja Škerlavaja daruje žena Rafaela
5.000	za ŠD Polet in 5.000 lir za moški pevski zbor Tabor.
Srečko daruje 4.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Radivo-ja Carlija daruje Vojka škerlavaj
10.000	lir za ŠD Polet..
Namesto cvetja na grob Venceta Škerlavaja daruje Milka Daneu 5 tisoč lir za SPD Tabor,
Nada Smerdel daruje 12.000 lir za ŠD Polet.
Antek Terčon daruje 5.000 lir za Skdanc.
Drago Sedmak daruje 5.000 za Skdanc in 5.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Stanka Vidonija darujeta Eda in Lučana
5.000	lir za Skdanc in 5.000 lir za PD Vesna.
Ob 4. obletnici smrti Andreja Žagarja se ga spominjajo in darujejo žena Marija, sin Mirjan z ženo Doro 10.000 lir za PD Lipa in
10.000	lir za ŠD Zarja.
Za TPPZ darujejo podporni člani Stanislav Renko 3.000 lir, Egon Pi-ščanc 5.000 in Jože Cesar 5.000 lir.
Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v «First Certificate in English*, «Profi-ciency» in »Diploma*, junijski rok 1979. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do petka. 16. marca 1979, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 36.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša lir 41.000.
4.	These examinations are open only to candidates vvhose mother tongue is not English.
FCE has got no official recognition.
CPE is recognised by nearly ali British Universities as the equivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test, or special tests of English for foreigners at this level (JBM Test, TOEFL etc.)
Za nadaljnje informacije:
v TRSTU; Britanski konzulat - Ul. Rossini 2, tel. 69 135
Mr. Peter Brovvn - Cambridge Local Secretary Bri-tisch School Ulica Torrebianca 25, tel. (040) 69-140 v ANGLIJI: Tajništvo (izpiti za angleščino)
The Secretary (Exams in English)
Syndicate Buildings University of Cambridge CAM. CBI. 2 EU.
ENGLAND
Služba javnega obveščanja British Schoola v Trstu
Ste pravi ljubitelji kave?

1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah