Ljubljana, sreda, 30. Januarja 1957 PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽIT* SE> LETO XXIII. Štev. 25 o lavni at odgovorni OREDNtK IVAN SINKOVIČ UREJA UREDNIŠKI ODBOB List izhaja mk dan razni petka — Cena to dinarjev 'LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1*61 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JtJNIJ* IMS IZHAJA V REDAKCU810 POVEZANOSTI Z »BORBO« Alžirske demonstracije v industrijskih centrih severne in južne Francije Pariz, 29. jan. (Tanjug). V industrijskih krajih v južni in severni Franciji so sinoči nastali hudi spopadi z alžirskimi delavci, ki so skušali v zvezi z alžirsko razpravo v OZN z množičnimi manifestacijami izraziti svojo solidarnost z alžirskimi uporniki Po nepopolnih poročilih iz Lilla, Marseilla in iz bazena Moselle je bilo •'»njenih nad sto Alžircev, okrog tisoč pa so jih aretirali. Najhujši neredi in spopadi so bili v Lillu. V Parizu, kjer je stavka Alžircev posebno hudo zadela avtomobilsko industrijo, ni bilo incidentov, vendar je policija v Pa- Kitajski parlamentarci pri predsedniku Titu Beograd, 29. jan. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne v Belem dvoru sprejel delegaciji Vseki-študentje 8 tem, da so začeli tajske ljudske skupščine In mesta osemdnevno gladovno stavko. Pekinga, ki ju je vodil podpred-V Parizu je danes prenehalo sednik stalnega komiteja Vseki-delati malone 100.000 Alžircev. tajske ljudske skupščine in pred- rizu tudi danes v pripravljenosti. V študentski četrti Latinskega sednik pekinškega ljudskega od- Oboroženi oddelki republikanske okrožja v Parizu vlada tako re-garde so že včeraj prevzeli nad- koč obsedno stanje. Poslopje zorstvo nad mestnim prometom., Združenja alžirskih študentov, ki Vse poskuse alžirskih manifesta- so začeli danes gladovno stavko, cij v pariških delavskih četrtih je obkolila policija. Tej stavki so je policija preprečila. Močni od- se pridružili tudi maroški in tu-delki garde so tudi zdaj zbrani niški študentje. na glavnih križiščih in trgih v V znamenje solidarnosti z bojem Alžircev bo stavkala jutri vsa Severna Afrika. Skupina vodilnih socialistov, radikalov in liberalcev, med njimi Andr6 Philipe, Frangois Mau-riac, Hovnanian in drugi, je danes skupaj z vodstvi več manjših levičarskih organizacij pozvalo francosko javnost k mirnim demonstracijam, s katerimi naj izrazi zahtevo po pogajanjih in ustavitvi sovražnosti v Alžiru. „ j _________________________________________ p| H Stranka francoskih liberalov v na stavka alžirskega prebivalstva njenih in 491 pogrešanih. Razen Alžiru je hkrati objavila razglas, Ondi je bilo ranjenih 20 franco- i mestu skih gardistov in policistov ter I Stavki Alžircev v Franclji so 50 alžirskih delavcev. I se pridružili danes tudi alžirski Vsa Severna Afrika bo danes stavkala v znamenje solidarnosti z Alžirci v boju proti francoskemu nasilju Pariz, 29. jan. (Tanjug). Sploš- le so imele 1805 mrtvih, 4145 ra- v znamenje solidarnosti z bojem uporniških odredov in težnjami Fronte za neodvisnost se je danes nadaljevala po vsem Alžiru kljub izrednim ukrepom vojaških *n civilnih oblasti. Navzlic odloku o rekviziciji ter o mobilizaciji delavcev in uslužbencev je zavzela stavka v prometu, v uradih in podjetjih splošen obseg. Po mestih, kjer so razglasili strogo policijsko uro, so ulice prazne, pred trgovinami in na glavnih križi-ščih pa so razmeščene vojaške Patrulje in tanki. V mestu Alžiru so včeraj in danes aretirali skoraj looo ljudi, ker se niso hoteli vrn'ti na delo. Veliko trgovcev so nagla sodišča obsodila na hišni zapor, ker niso hoteli odpreti svojih prodajaln, hkrati pa so Jim odvzeli prodajalniška dovoljenja za šest mesecev. Aretirali so tudi veliko francoskih liberalcev, ki so izrazili svoje simpatije za neodvisnost Alžira. Voditelja vladne socialistične stranke in predsednika prepovednega Združenia francosko-alžirskega bratstva dr. Duranda so odpeljali danes v taborišče. V okolici mest Constantina, Alžira in Orana so se danes nadaljevali boji med francoskimi in alžirskimi vojaškimi silami. Po poluradnih francoskih podatkih je bilo v Alžiru v zadnjih dveh letih, odkar se je 1. novembra 1954 začel alžirski upor, ubitih ali ranjenih nad 22.000 ljudi. Po teh podatkih so imeli uporniki 14.788 mrtvih, 1018 ranjenih in 6035 ujetih. Francoske vojaške si- tega je bilo samo v lanskem letu namenjen OZN, v katerem odreka ubitih 3677 civilistov. j francoski delegaciji v Generalni Po podatkih, ki jih je nedav- skupščini OZN popolno pravico bora Pen Cen. Na sprejemu so bili tudi podpredsednica Zvezne ljudske skupščine Lidija Sent-jurc, predsednik odbora za zunanje zadeve Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič in ljudski poslanec Vlaj ko Begovič. Sprejemu je prisostvoval kitajski veleposlanik v Beogradu Vu Hsju Cuan. Predsednik Tito se je s člani delegacije dalj časa prisrčno razgovarjal. Zvečer je veleposlanik Vu Sju Cuan priredil delegaciji na čast svečan sprejem, ki ao se ga udeležili številni državni in politični funkcionarji. Predsednik finske vlade odpotoval v Moskvo V Karadjordjevu v Vojvodini je predsednik republike v nedelja priredil lov, na katerega so bili povabljeni vsi tuji diplomati v Beogradu in ki so se ga udeležili tudi nekateri naši drugi državni voditelji. AVSTRIJA TERJA razbremenitev v zvezi z begunci iz Madžarske Ženeva, 29. jan. (Reuter). Av-^*n'. (AFP). Pred- sirijski notranji minister Oskar ' * llelmer je poslal izvršnemu od- boru Sklada OZN za begunce poslu n ieo, v kateri pravi, da je tre- sednik finske vlade Fagerholm je danes odpotoval v Moskvo na no objavil časnik »Borec«, gla- zastopstva, ker sploh ne izraža uradni obisk. Skupaj z njim je _________________________, . _____r f________ silo alžirske Fronte osvoboditve, teženj alžirske javnosti. KP Fran- od,potoval v SZ tudi minister za ba ukreniti vse potrebno, da bi pa je skupno število žrtev v Al- cije pa je začela veliko kampanjo trgovino in industrijo Klemola. žiru daleč večje in ga cenijo na zbiranja podpisov za prenehanje Povabila ju je sovjetska vlada. 150.000 mrtvih in ranjenih, po vojne v Alžiru in za neposredna i V Moskvi se bosta mudila do večini Alžircev. I pogajanja. 15. februarja. Razdvojena mnenja celo o francoski kolonialni oblasti v Afriki V Bourbonski palači naj bi se odložili za guvernerski sistem ali za delno samoupravo v okviru Francoske unije ne glede na stališče ljudstev prizadetih dežel Pari*, 29. jan. (Tanjug). Do | zakone, po katerih bi Imel v trti koristili »togovski precedens«, da bi se ostale francoske posesti rešile pristojnosti in kontrole mednarodnih organov. Spričo tako nasprotujočih si mnenj, ki so se hudih trenj med vlado in parla- področjih bistvene funkcije obla-mentom je prišlo danes, ko so za- I stl francoski guverner. Toda par-čeli francoski narodni poslanci lamentama komisija za zadeve debato e upravi v francoskih posestvih v Afriki. V teh dneh naj bi se namreč izrekli o dveh docela nasprotnih načrtih o bodočem upravnem položaju prekomorskih kolonij, ki štejejo nad 15 milijonov prebivalcev. Vlada je predložila 13 osnutkov z namenom, da bi uporabili prejšnje Naši Študentje v Varšavi Var Sava, 29. jan. (PAP). V Varšavo je prispela skupina študentov Glasbene akademije v Beogradu. Povabili so jih študentje varšavskega konservatorija, ki so bili lani na obisku v Beogradu. Izraelcem prosta pot Po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu, ko bodo poravnali škodo Arabcem, ki so morali zbežati z izraelskega ozemlja Nem York, 29. jan. (AP). Gene- ozemlja. Džamali je poudaril, da ralna skupščina OZN je danes pred umikom na Bližnjem vzho-Popoldne nadaljevala razpravo o položaju na Bližnjem vzhodu. lraški delegat Džamali je podprl Poročilo generalnega sekretarja Hammarskjolda, v katerem je izvzema zahteva o popolnem umi-izraelskih čet z egiptovskega Zahvala iz Indije Beograd., 29. jan. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika in-£*Jske republike dr. Radžendre prasada naslednjo brzojavko: »Vlada in narodi Indije se mi Pridružujejo v izrazih tople zahvale Vaši ekscelenci in prek Vas ^ladi in narodom Jugoslavije za ljubeznive čestitke in dobre želj® ob obletnici republike Indije, prisrčno odgovarjamo na Vaše **lje glede tesnejših odnosov med a&81ma dvema deželama in miru svetu.« VREMENSKA NAPOVED za sredo, JO. januarja: Se preteino Jasno, pozneje v se-’*rnl Sloveniji rahla oblačnost. Temperature ponoil okoli —10, tu in tam —15, v Primorju +3, najviSje dnev-SJ 1o 4, v Primorju do 10 stopinj C. *lutraj po kotlinah zamegleno. SNF.ZNE RAZMERE ... Kredarica «0 cm, Komna 5 cm pr-!}*» na 130 cm podlage, Pokljuka 75, 'vr*lč 108 cm, Tamar 90 cm. Dom Pla- prekomorskih področij pravi, da je te zakone že prehitel razvoj {naglo "zaostrila, delno pa tudi dogodkov, in zato priporoča naj spričo bližnje debate o Alžiru v OZN, tu ne izključujejo, da bo zahteval ministrski predsednik Mollet zaupnico in da bo povezal usodo vlade z zahtevo po uve- bi v Francoski Zahodni ekvatorialni Afriki ter na Madagaskarju ustvarili sistem avtonomne uprave v okviru Francoske unije. “““E"1 , f socialista ljavljenju vladnih načrtov. Veči-Molleta bi bila vloga teritorialnih na pariških časnikov pa vendarle skupščin v teh deželah v glav- meni, da bi lahko dosegli kom- nem simbolična. Nasprotno pa bi po predlogu komisije te skupščine delile oblast s francoskim guvernerjem. Tako bi predsednika vlade na teh področjih formalno imenoval francoski guverner, toda predsednik ne bi mogel prevzeti poslov in sestaviti vlade, dokler ne bi dobil investlture izvoljene krajevne skupščine. Razen tega bi lahko te skupščine vrgle vlado in zahtevale od guvernerja primernejšo osebnost za predsednika. V začetku skupščinske debate o teh problemih v Parizu zlasti poudarjajo, da slone predlogi parlamentarne - komisije na osnutkih reform, uveljavljenih v Togu ob nedavni razglasitvi te kolonije za samoupravno področje. Nadzorstvo Skrbniškega odbora OZN nad Togom je s tem ogroženo. Prizadevanje poslancev večine v poslanski zbornici Je usmerjeno prav na to, da bi iz- promis med obema glediščema še pred koncem debate. zures uredili vprašanje madžar skih beguncev v Avstriji. Poslanica pravi, da je avstrijska vlada vključila v svoj proračun izdatke za okrog 20.000 beguncev in da je to preveč za deželo 8 sedem milijoni prebivalcev, ki tudi sama razpolaga z omejenimi gospodarskimi možnostmi. Večje evropske dežele naj bi sprejele več beguncev, kakor ustreza njihovim zmogljivostim. Doslej so dežele, ki bi lahko sprejele več beguncev, sprejele relativno le manjše število teh ljudi. Helmer i$ posebej apeliral na ZDA, naj se enkrat proučijo Svoje predpise o priseljevanju in nai omogočijo večjemu številu madžarskih beguncev, da bi prišli v Ameriko. Na koncu pravi, naj Sklad OZN za begunce poveča svoj prispevek Avstriji za vzdrževanje madžarskih beguncev, ki so zdaj na avstrijskem ozemlju. Bonn, 29. jan. (Reuter). Za-hodnonemško ministrstvo za begunce je danes objavilo, da do nadaljnjega ne bodo dovolili madžarskim beguncem priti v Zahodno Nemčijo, ker so taborišča v Zahodni Nemčiji polna nem- lagi samoodločbe. ških beguncev iz Vzhodne Nemčije in od drug^od ter da za sedaj ni moč zgraditi novih taborišč. Nov razpored čet OZN na Sinaju Kairo, 29. jan. (Reuter). Po- * veljstvo varnostnih sil OZN je na novo razporedilo svoje čete. Dve tretjini teh čet sta zdaj koncentrirani na severnem delu Sinajskega polotok« blizu Gaze, da bi tako lahko te fiete OZN hitro vkorakale v Gazo, brž ko bi s« Izraelci umaknili iz nje. Poveljnik varnostnih sil general Burns se medtem mudi v Bejrutu, kjer razpravlja s predstavniki agencij OZN za pomoč beguncem iz Palestine o 250.000 arabskih beguncih, ki so zbrani v Gazi KRALJ IBN SAUD V GENERALNI SKUPŠČINI OZN New York, 29. jan. (AFP). Kralj Saud, ki je prišel na uradni obisk v ZDA, je imel danes v Generalni skupščini OZN govor o mednarodni politiki. Rekel je, da je »politika sile prinesla človeštvu mnogo gorja in povzročila številne krvave spopade na svetu«, na koncu pa izjavil, da imajo vsi narodi sveta pravico do svobode in neodvisnosti na pod- Vprašanje novih članov OZN New York, 29. jan. (AP). Posebni politični odbor Generalne skupščine OZN je sinoči nadaljeval razpravo o sprejemu novih članic v OZN. Indija in Sirija sta predlagali osnutek resolucije, ki pravi, naj bi Varnostni svet še enkrat proučil vse prošnje za sprejem v OZN. Pred odborom sta tudi ameriški predlog, naj bi sprejeli v OZN Južni Vietnam in Južno Korejo, ter sovjetski predlog, naj bi sprejeli Severni Vietnam in Severno Korejo. Ko je indijski delegat Lal pojasnjeval skupni osnutek resolu- S SEJE GOSPODARSKIH ODBOROV REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LRS Razprava o družbenem planu se nadaljuje du ni moč ničesar ukreniti. Obsodil je govor ministrskega predsednika Ben Guriona, v katerem ie rekel, da se izraelske čete ne bodo umaknile s tega področja, dokler Izrael ne bo zavarovan pred morebitnimi napadi in ne bo zagotovljena izraelska plovba po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. Mir na Bližnjem vzhodu je moč zagotoviti, če Izrael spremeni svoje stališče nasproti Arabcem. Kar se tiče blokade Sueza za izraelske ladje, je Džamali rekel, da bo odpravljena, ko bo Izrael priznal palestinskim beguncem njih pravice. Palestina enako pripada Zidom, kristjanom in muslimanom in Generalna skupščina OZN mora obravnavati sueško in akabsko vprašanje v okviru palestinskega problema. Bolivijec Virova Galdo je prav tako obsodil ravnanje Izraela. Kanadski zunanji minister Le-ster Pearson je poudaril, da Izrael nima pravice stavljati pogojev za umik svojih čet iz Egipta. Generalnega sekretarja OZN bi lah-1 cije Indije in Sirije, je poudaril, V razpravi so nadalje omenili ko pooblastili za to, da bi se do- da bi sprejem kateregakoli dela uporabo skladov. Po mišljenju govoril o razporedu varnostnih Koreje ali Vietnama v OZN tovariša Košmelja funkcije med sil OZN na obeh straneh demar- spravil v nevarnost prizadeva- posameznimi skladi niso zadostno kacijske črte. Te sile bi prepre- nje OZN za združitev teh dežel razmejene, kar se na primer čile morebitne spopade. OZN bi Izrazil je začudenje, ker so med opaža zlasti pri urejevanju hudo Ljubljana, 29. jan. — Danes sta Gospodarska odbora Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev LRS nadaljevala razpravo o predlogu družbenega plana za leto /957. Gospodarski odbor Republiškega zbora, ki mu je predsedoval Ivan Maček, navzoča pa sta bila tudi član Izvršnega sveta Slovenije Tone Bole in direktor Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje inž. Viktor Kotnik, je v današnji dopoldanski razpravi podrobneje obravnaval poglavje družbenega plana, ki govori o gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in trgovini, gostinstvu ter turizmu. O vprašanjih gozdarstva ▼ naši republiki je precej obširno govoril poslanec postojnskega okraja Matevž Hace, in sicer o potrebi varčevanja v gozdovih. V zvezi s tem je omenil, da bi bilo potrebno nadaljevati gradnjo gozdnih poti, ker bi tako lahko smotrneje izkoriščali gozdno bogastvo. Nadalje je predlagal, da bi ustanovili tudi gozdne občinske sklade, s čimer pa se ostali poslanci tega odbora niso strinjali. Prav tako je predlagal, naj bi taksa za les na gozdnih površinah ostala občinam, ki bi jo uporabile za pospeševanje gozdarstva in razvoj pašništva. Prav tako so na današnji seji gospodarskega odbora Republiškega zbora razpravljali o mnogih drugih aktualnih vprašanjih naših gozdov, kot o vprašanju vsklajevanja kapacitet žagarske industrije z gozdnim prirastkom. Cia n Republiškega Izvršnega sveta Tone Bole je po končani razpravi o gozdarstvu pojasnil nekatera vprašanja, o katerih so govorili poslanci. Med drugim je oimenil v zvezi z vprašanjem sredstev gozdnega sklada, ki so jih uporabljali za potrebe industrije, oziroma energetike, kot na primer za hidrocentralo Vuhred, da se bodo ta sredstva postopoma vračala v gozdni sklad. Letos bodo na primer vrnili okrog 200 milijonov. E- ki GRADBENIŠTVO Gospodarski odbor je ričel razpravo ! zatem radbeništvu, jer se bo, kot predvideva plan, obseg gradbenih del letošnje leto povečal za 10'/* nasproti lanskemu letu. Poslanci so navedli vprašanje načrtov gradenj in licitacij ter n ih tipizacije posameznih jjradbe-elementov. Pri tem je bilo omenjeno, da za sedaj ni mogoče predpisati take tipizacije s predpisi. Poleg tega pri nasše ni razvita ustrezna industrija, ki bi omogočala montažni način zida- i Bole. Na postavljeno vprašanje o nadaljnji gradnji ceste Ločica— Trojane je odvrnil, da se bo na-i daljevala, in sicer od Ločice do ' pod Trojan. Cesto bodo uredili s protiprašno prevleko. TRGOVINA. GOSTINSTVO, TURIZEM V razpravi o trgovini je Mara Dermastia govorila obširneje o vprašanjih trgovine in pojasnila predviden nov način delitve dohodka. Nadalje je govorila o investicijah v trgovini in poudarila, da predvidevajo po perspektivnem načrtu Trgovinske zbornice ustanovitev do 200 trgovin letno v maloprodajni mreži, toda po predlogih okrajev naj bi jih ustanovili v petih letih skupno samo 390. Pač pa se hočejo orientirati na ustanovitev večjega števila grosističnih podjetij in skladišč, in sicer precej preko potreb. O turizmu je govoril predvsem poslanec Albert Jakopič. Menil je, da ta panoga, ki je sicer zelo potrebna za obnovo delovne storii-nosti človeka in tudi zelo donosna, ne gre v korak z našimi potrebami. Omenil je, da se je število postelj v turističnih objektih v Sloveniji zmanjšalo od predvojnih 17.000 na 13.000. Ugotovil je tudi, da je vsota 17 milijonov dinarjev, ki je predvidena za potrebe turistične propagande, odločno premajhna. V popoldanski razpravi so poslanci gospodarskega odbora Re- . _ . r ... nja stavb v večjem obsegu, kajti publiškega zbora obravnavali po- tudi lahko prevzela upravo v Gazi. sedanjo razpravo v odboru tako urnikov. Tega vprašanja namreč tudi v industrijsko razvitih drža Sovjetski delegat Kuznecov malo govorili o prejšnji zahtevi ni možno obravnavati z lokalnega vah ne zajema zidanje po mon-in maroški predstavnik Ben Abud Mongolije za sprejem v OZN. Iz-j stališča, ker zajema širše pod- tažnem sistemu več kot 46/» zgTa n*ca 35em“kra”nVslta VorrBeni' krt- sta zahtevala, naj se izraelske javil je, da bo njegova delegaciji* » cm. Korošica 130 cm, Logarska sile brezpogojno umaknejo z egip- ja v primeru, da bi tndMsko-slx- e2 pu so ponekod še precejšnje te' žave. Tovarna mleka v prahu v Murski Soboti je morala na pri- PREMALO SREDSTEV za zadostitev vsem zahtevam Proračunska odbora sta odobrila z nekaterimi spremembami predlog republiškega proračuna za leto 195? in predlog zakona o proračunu Proračunska odbora sta včeraj nadaljevala razpravo o predlogu republiškega proračuna. Proračunski odbor republiškega zbora je poslušal najprei utemeljitev za zvišanje dotacije filmu. Prvi je govoril predsednik Društva filmskih delavcev France Štiglic, ki se je zavzemal za organizirano in redno filmsko proizvodnjo. Za tako proizvodnjo pa bi naj družba aala potrebna sredstva. Isto stališče sta nadrobneje pojasnila tudi direktorja obeh slovenskih podjetij za filmsko proizvodnjo. O vlogi in pomenu Zavoda za Šolski in poučni film je g*>vorila direktor zavoda tovarišica Babičeva. Govorila je seveda tudi o načrtih in potrebah zavoda, če hoče odigrati svojo vlogo, ne samo s filmi, ki naj služijo kot šolski pripomoček, pač pa tudi kot sredstvo za množično izobraževanje. Predstavnik Sveta za prosveto in kulturo Milko Goršič je dejal, da je naša filmska proizvodnja vprašanje, ki ga bo treba reševati skupno za vso državo. Pri svetu za prosveto bo osnovana koirfisija, ki bo sredstva, predvidena v proračunu, razdeljevala tako, da bodo posamezna podjetja konkurirala za ta sredstva s scenariji itd.. Zaradi splošnega pomanjkanja aparatur za predvajanje ozkejja filma tudi nima smisla vlagati večjih sredstev v proizvodnjo takih filmov. Odbor je po dolgi razpravi * kateri je sodeloval Še predstavnik umetniškega sveta »Triglav-filmac sklenil, da ostane pri predlogu, ki je naveden v proračunu, ker nima kje vzeti sredstev. V nadaljevanju razprave je nato dr. Marijan Dermastia kot predstavnik upravnega odbora Muzeja NOB utemeljil potrebo, da ostane proračun za muzej tak, kakršnega so najprej predlagali. Obvestilo . januarja, kot Je bilo industrije zainteresiranih činite-, £°0 ^STaJog^v 1^’vsrti republik' Skrep^foslej skoraj® sploh nismo Studijski aktiv pri knjižnici Predsedstva SZDL bo priredil v sredo, 8. februarja ob 20. url — in ne 30, prvotno Kluba ljudskih poslancev disku ijskl večer o temi: POGLEDI NA VPKASANJE POLITIČNE EKONOMIJE PRI NAS (Uvodne teze bo podal tovariš . an Lavrač.) Muzejska dejavnost Je prav za ?rav le šestina dejavnosti Muze-a NOB, ker se muzej ukvarja z raziskovalnim delom. Razen tega je bila doslej le polovica sredstev, ki jih je doslej muzej trošil, iz proračuna, ker je do lani Imel še nekaj sredstev iz drugih virov. Odbor je sprejel amandma, da se osvoji prvotni predlog muzeja in da se aodatna sredstva črpajo iz proračunske rezerve. Predstavnik Muzeja NOB je nato načel še vprašanje investicij. S temi investicijskimi sredstvi namerava muzej urediti talko 'kot lani tiskarne partizanske bolnišnice, razen tistih (na pr. Franjo), ki jo bodo vzdrževali na licu mesta. Za tako ureditev pa potrebuje muzej 20 milijonov ai- jo, usposobljena je semenska služba, zgrajene so nove mlekarne, vinske kleti in hladilnice, letos pa bo dograjena velika izvozna klavnica. Zadružni hranilno kreditni sistem se je tako razvil, da lahko že daje iz lastnih sredstev potrebne proizvodne kredite. Močno se je dvignila proizvodnja mesa in mleka. Kmetom, ki danes ponujajo slabo živino na trgu je treba pomagati, da bodo lahko dali kvalitetno živino. Seveda je treba rešiti še vrsto vprašanj, kakor na primer nesorazmerje med cenami živine in močne krme. Velike so še možnosti za dvig hektarskih donosov. Poleg1 splošnega problema neobdelane zemlje stopa v Sloveniji v ospredje nič manjši problem travnikov in pašnikov, ki dajejo majhen donos ker vanje nič ne vlagamo. Na Mnogih kmetijskih gospodarstvih, zlasti tistih, ki so nastala po odvzemu zemlje čez zemljiški maksimum, delajo Se vedno na maloposestniški način. Kmetijska gospodarstva nimajo izdelanih investicijskih programov in zato je bilo na zadnjem natečaju za investicijska posojila vloženih le za 300 milijonov din zahtevkov. Letos moramo kmetijsko pospeševalno službo tako usposobiti, da bomo lahko prešli k pospeševanju s točno določenim smotrom, ne pa le na splošno. Vztrajati pa Bo treba tudi pri predlogu, aa se amortizacija kmetijskih strojev računa po načinu uporabe, ne pa po letnih kvotah. Odbor je Še razpravljal o problematiki gozdarstva, gradbeni- htv*Jn promcta- zakona o ustanovitvi sklada za Obsežna razprava se je razvila pospeševanje kulturnih dejavno-o problematiki kmetijstva. Na- stl ki naj bi z delom pobranega sproti lanskemu letuje pnčako- davka od dohodkov od avtorskih vati povečanje poljedelske pro- pravic in dotacij pospeševal umetniško dejavnost vseh umetniških strok, zlasti književnosti, likovne umetnosti ln glasbe. O izobraževanju odraslih je v Imenu komisije, ki je Imela nalogo proučiti to kulturno-prosvet-no dejavnost, poročal Svetu Roman Albreht. Razprava o problemu izobraževanja odraslih je naglasila, da se pri nas mnogo dela na tem področju, vendar da so moči in prizadevanja često preveč drobijo in da ni pravih rezultatov. Potrebno bi bilo zlasti redni šolski sistem usposobiti in upo- izvodnje za 5 %. Letos bodo orga- pa je predviden celo uvoz mleka nizlrali demonstracijske sortne in v prahu. Govoril je tudi o ne-gnojilne poskuse. V živinoreji bo skladnoati med cenami močnih dosežen nadaljnji napredek. K te- krmil in žita, saj stanejo danes mu bo pripomogla tudi akcija za otrobi prav toliko kakor pšenica, zamenjavo slabše živine za boljšo V planu je predviden nakup 400 plemensko živino in akcija za j traktorjev, toda vprašanje je, če večjo uporabo močnih krmil ob Jih bo mogoče prodati. Zaradi sočasni vskladitvi cen krmil s ce- 1 amortizacije, anuitet in obresti so nami živine. Proizvodnja mleka usluge s traktorji tako drage, da se je znatno dvignila in tudi mleč- kmet raje orje s kravo, konji ali nost krav, ki znaša zdaj v po- voli. Govornik se Je zavzel za ti-vprečju Slovenije 1550 kg na leto sta kmetijska gospodarstva, ki so (pri kontroliranih kravah 2400 kg), bila ustanovljena po uvedbi zem-Naglo se razvija umetno oseme- ljlškega maksimuma ln so pre-njevanje. Letos bodo urejeni novi vzela razlaščena zemljišča. Na- centri za osemenjevanje v Mur- j posled je opozoril še na to, da bi ski Soboti, Celju, Ptuju, Gorici in uveljavljanje predvidenega no- Novem mestu. Računajo, da bo to vega izračuna katastrskega do-leto umetno osemenjenih okrog hodka pomenilo neupravičeno no-70.000 krav. Ivo obremenitev kmetov na naj- V diskusiji je ljudski poslanec ' slabših zemljiščih, ker bi se Jim Anton Truden ugotovil, da v po- davek podvojil ln celo potrojil. speSevanju kmetijstva še nismo Tudi ljudska poslanka Vilmo Ptf* dosegli bistvenega prekoračenja i kovlieva Je izrazila enake pomi- sleke glede na razmere v novomeškem okraju, ker bi se v tem primeru izredno povečale davčne dajatve najslromašnejših kmetov, narjev. Leto« bi uredili polovico, drugo leto pa delo dokončali. Od-bor je sprejel amandma, da se mer odpovedati odvzem mleka z ki so zaradi skrčenja investicij obsežnega področja, ker ni mogla | izgubili tudi precej možnosti za-vnovčiti mleka v prahu, za letos poslitve v gradbeništvu. S. S SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO LRS Obširna in zapletena filmska problematika Ljubljana., 29. jan. — Svet za rili o problemih proizvodnje Blo-kulturo in prosveto LRS je danes venskega filma, o problemu raz-razpravljal o dveh vprašanjih: o deljevanja in predvajanja filmov izobraževanju odraslih in o pro- v Sloveniji in o filmski vzgoji. V blemlh proizvodnje, razdeljeva- zvezi a slovensko filmsko proiz-nja in predvajanja filmov. Kot vodnjo so vsi govorniki naglasili, tretjo točko dnevnega reda seje da ni mogoče umetniške rasti slopa so člani Sveta sprejeli osnutek venskega filma ločiti od sredstev, s katerimi ta film razpolaga. Kot najvažnejše vprašanje slovenske filmske proizvodnje pa je svet načel vprašanje filmskih kadrov. Zaradi tega, ker tehnično osebje, režiserji in ostali filmski delavci niso ustrezno izšolani, pri nas Se vedno improviziramo ln se učimo pri samih filmih, kar pa je zelo zelo draga šola. O nakupovanju in predvajanju filmov ln s tem v zvezi o filmski vzgoji, je svet najdlje razpravljal. Pri tem je bilo jasno, da o repertoarni politiki v naših kinematografih le prečesto odločajo aami direktorji kinopodjetij, ki pa v večini primerov nabavljajo zgolj komercialne filme. Zato bi bilo zelo koristno, da bi se pri kinema- turno vzgojna institucija. O filmskih vprašanjih bo Svet za prosveto ln kulturo sklical Se širše posvetovanje. proračunska sredstva za palačo rabiti za vzgojo odraslih. Predlo- P'#1 Ljudske skupščine LRS znižajo gi, ki Jih je komisija za izobra- P°s^nl sv®11- kl,bl skrbeli, da bi od 220 na 210 milijonov dinarjev ževanje odraslih predložila in Jih bil kinematograf ne samo renta- in da se določi 10 milijonov di- Je svet kot sugestijo sprejel, pa bi *>llno podjetje, ampak tudi kul- narjev za Muzej NOB. I bili: da se ta komisija pri Svetu turno vzgojna institucija. Na skupni seji obeh odborov za kulturo in prosveto ukine in so nato govorili o posameznih da se formira nova komisija za amandmajih in priporočilih. Pro- izobraževanje odraslih pri Svetu računski odbor Zbora proizvajal- za šolstvo. Prav tako bo Svet za cev se ni strinjal z amandmajem kulturo in prosveto LRS predla- v zvezi z Muzejem NOB ki ga gal filozofski fakulteti v LJublJa- je sprejel odbor Republiškega «1. da prouči možnost ustanovitve zbora. posebnega oddelka za specializa- Na koncu so še glasovali o cijo kadrov za Izobraževanje od-proračunu v celoti in podrobno- raslih. stih s sprejetimi amandmaji ter V drugi točki dnevnega reda ga soglasno odobrili. Prav tako je Svet za kulturo in prosveto so sprejeli predlog zakona o pro razpravljal o filmski problema LADO LEVEC računu. St. I tiki v Sloveniji. Pri tem so govo- DNEVNA KRONIKA Nova potniška letala V ponedeljek je priletelo na ljala o njem na enem prihodnjih zasedanj. Na podlagi vseh teh elementov bodo P°- obravnavanju v Zvezni ljudski skupščini v Zavodu za sestavili dokončni osnutek transport kupil Od Sovjetske zve- i nersDektivneaa nlana s katerim ze. Novo dvomotorno letalo ima perspeKtivnega plana, s Katerim 24 sedežev. Nova letala bodo le- tala v začetku na notranjih progah, in sicer med Beogradom in naj bi zagotovili postopno zbolj-ševanje življenjskega standarda delovnih ljudi ter uravnovešanje naše plačilne bilance, kakor tudi Titogradom trikrat dnevno, med | 9°/« več kakor lani. Industrijska proizvodnja se bo povečala letos za 21 »/o, ker bo začelo obratovati več novih industrijskih podjetij, število v industriji zaposlenih delavcev bo naraslo za 7 odstotkov. V skopjanskem okraju bodo letos investirali 5,700,000.000 din in od tega bo odpadlo na investicije za družbeni standard 47 °/o. Iz sklada za stanovanjsko izgrad- Trbovlje, 29. jan. — Danes zarana je v Zagorju, zadet od trčne kapi, iznenada preminil Lado Levec, znan in zaslužen mladi kulturno-prosvetni in politični delavec v trboveljskem okraju. Pokojni Lado Levec, doma iz trboveljske rudarske družine, je kot mlad fant moral skozi vsega trpljenja polno taborišče v Maut-hausenu, od koder se je po srečnem naključju prebil leta 1944 v partizane. Ze v boju za svobodo je delal po vzorih mladih, drznih skojevcev, ter se po osvoboditvi ves posvetil mladinski organiza- ciji. V trboveljskem okraju je bil nekaj let okrajni sekretar SKOJ, nato pa okrajni sekretar LMS. V tej dobi se je zlasti izkazal kot neutruden organizator mladinskih delovnih brigad. V zadnjih letih se Beogradom, Zagrebom in Ljub ljano trikrat tedensko v sezoni, Beogradom in Skopljem pa dvakrat tedensko čez poletje. Prihodnje dni bo dobil JAT Se eno letalo tipa »IL-14«. Se dve takšni letali bosta prileteli v Beograd konec marca, dve pa v drugi polovici aprila. Razprava o perspektivnem planu razvoja industrije bo končana do 10. februarja Razprava o perspektivnem planu , razvoja industrije v prihodnjih petih letih, ki se razvija v združenjih industrijskih proizvajalcev in organizacijah za razvoj treje napredovala. Politehnična izobrazba v šolah Razvijanje sposobnosti mladih ljudi, da uporabljajo vse pridobitve sodobne civilizacije, je glavna naloga politehnične izobrazbe v šolah. To so poudarili na posvetovanju pedagoških strokovnjakov iz vse države, ki se je začelo včeraj v Zagrebu. V referatih, prebranih na posvetovanju, je poudarjeno, da lahko politehnični Izobrazbi dijakov zelo koristijo šolske delavnice, šolski vrtovi in druge oblike praktičnega dela v šolah. Posvetovanja, ki njo, ki znaša letos nekaj nad eno ie pokojni Lado Leoec ves po-milijardo 800 milijonov, bodo do-bili denar za zgraditev kakih 1000 novih stanovanj. Stanovanjske hiše bodo gradila tudi podjetja, ustanove in stanovanjske zadruge. Več milijard prihranka pri pridelovanju hibridne koruze? svetil organizacijskemu delu za Svobode in kulturno prosvetna društva. Kot tajnik Ljudske prosvete in kasneje kot tajnik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev je nenehno obiskoval vse kulturno-prosvetne organizacije, organiziral tečaje in semt-narje. Posebno vnet je bil za organizacijo potujočega kina Ljudske prosvete, zavedajoč te, kako Predstavniki jugoslovanskega močno vlogo igra kino zlasti na Združenja pridelovalcev hibridne podeželju v odmaknjenih krajih, koruze so obravnavali na posve- *Jer lf 2 vsfmj sredstvi tovanju v Novena Sadu možnosti or&niti^ sinlsel iti voljo do prosvet nadaljnjega povečanja pridelova nja te vrste koruze. Dr. Milorad Piper ie med drugim poudaril, da bi lahko s tako imenovano mehanično kvadratno setvijo koruze prihranili več milijard, pa na ta bruarja. To gradivo bodo najprej | proučili v Zvezni industrijski zbornici, potem pa v odboru za perspektivni plan Zveznega Izvršnega sveta. Sklepe in morebitne pripombe bodo v teh organih porabili, ko bodo sestavljali referat, kulturnih organizacij. Osnutek družbenega plana Skopja Celotni letošnji družbeni pro- sebne organizacije, ki bi skrbela samo za zaščito koruze pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Za pomladno setev imamo letos zagotovljenih 800 vagonov hibridne koruze. Zgraditi pa bi morali več novih sušilnic. Neugoden je ki ga bodo poslali Zveznemu iz-.izvod skopjanskega okraja bo vršnemu svetu, potem pa Zvezni i znašal po osnutku družbenega v tem oziru položaj zlasti v Ma-| ljudski skupščini, da bo razprav-1 plana nekaj nad 21 milijaird ali1 kedoniji in na Kosmetu. nega dela in izobraževanja. Mladega prosvetnega in političnega delavca ter aktivista, ki ga prosvetne in mladinske organizacije zlepa ne bodo mogle pogrešati, bomo vsi, zlasti pa mlada generacija, ohranili o svetlem spominu. (ž) Proslava Izseljenskega tedna v Makedoniji Matica izseljencev Makedonije bo organizirala od 8. do 15. julija v Skoplju in Ohridu zaključne svečanosti Izseljenskega tedna v Jugoslaviji. - Rok je potekel Francoski zunanji minister Christian Plneau se bo znašel v precej težavnem položaju, ko bo te dni branil francosko stallšCe glede Aliira pred OZN. Mednarodna organizacija je namreč na zadnjem zasedanju dovolila rrancijl politični ln moralni krenit. Rok je potekel, kredit pa še ni poravnan. Članice OZN so takrat velikodušno opustile debato o alžirskem vprašanju. S tem sklepom so hotele pripraviti Francijo do tega, da bi se vrnila na Zasedanje Generalne skupščine, ki ga Je bila demonstrativno zapustila, ker so alžirsko vprašanje vključili v dnevni red. Hkrati 11 Je hotela OZN omogočiti, da bi sama našla pot do miroljubne ln demokratične ureditve alžirskega vprašanja. Minilo pa Je leto dni in, namesto Jia bi bilo to vprašanje urejeno, se Jo položaj v Alžlru le še hudo poslabšal. Minulo leto Je pravzaprav dokončno pokopalo tezo, da so dogodki v Alžiru docela francoska notranja zadeva, da Alžir formalno ni ne kolonija ne protektorat, marveč sestavni tlel francoskega nacionalnega ozemlja. In minulo leto Je bolj kakor vsa prejšnja pokazalo, da se mora OZN vse drugače ukvarjati z alžirskim vprašanjem. Za obravnavanje tega vprašanja v OZN odločilno govore trije momenti: 1. o bojih v Alžiru lahko zdaj manj kakor kdajkoli govorimo kot o nekakšni »policijski akciji« na francoskih tleh proti »peščici teroristov« ali oboroženemu gibanju, ki ga podpirajo iz tujine. Med minulim zasedanjem Generalne skupščine Je operiralo v Al-4>ru 150.000 francoskih vojakov, zdaj Pa Jih je tam že kakih 450.000. V Alžiru bijejo francoski vojaki pravo vojno * uporabo vseh sodobnih vrst orožja Proti narodu, ki se bori za ivojo samostojnost in neodvisnost. 2. skupek okoliščin, ki so privedle. Edini Izhod lz sedanjega položaja v Alžiru so takojšnje prenehanje sovražnosti in pogajanja med Franoljo ln Alžlrci. Nobenega dvoma ni, da bi lahko z dobro voljo dosegli miroljubno ureditev, s katero bi pripoznalt nacionalne pravice alžirskega ljudstva, ne da bi zapostavljali koristi evropskih priseljencev ter koristi sodelovanja med Alžlrom ln Francijo. Takšna ureditev bi koristila alžir- Cu En Loj vabi Dullesa na razgovor New Delhi, 29. jan. (AP). Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je pred odhodom iz Kat-manduja, od koder je danes odpotoval v Kalkuto, na sestanku z novinarji izjavil, da bi rad videl, da bi se »kjerkoli in kadarkoli« sestal z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. »Čeprav ameriški minister John Foster skemu ljudstvu, mednarodni skupno- , stl ln sami Franclji. Ne gre samo zato, Dulles ni odgovoril na moje poda odhaja zdaj spričo brezizhodnega vabilo, ki sem mu ga bil poslal, boja na alžirsko bojišče cvet francoske mladine in da vojni Izdatki v , ■- Alžiru hudo bremene francosko go- sestanek.« Cu En Laj je tudi de- spodarstvo. Gre tudi za evropsko ln jal da je kitajska vlada priprav- svetovno poslanstvo demokratične ln , ;4 ’ „ . miroljubne Francije, katerega uresni- ■ ljerra. proučiti predlog O zame-čenje njeni stari in novi prijatelji še njavi 10 ameriških državljanov, zmerom pričakujejo. To poslanstvo I zaprtih na Kitajskem, za 35 Ki-pa bo lahko Francija izpolnila samo, n . __ „r 7-n a o če bo njen odnos do kolonialnih ali ' tejcev» ki SO zaprti V O odvisnih narodov — po demokratični tem, kdo je predlagal takšno za-metamorfozi -- namesto vira slabosti menjavo ameriških in kitajskih postal vir njene nove us varJalne, 1etnikov> ^ Cu En Laj ničesar Odpor v Bonnu in Rimu proti »francoski« ureditvi skupnega trga Bonn, 29. jan. (Tanjug). — sedniku bruseljske konference Rim, 29. jan. (Tanjug). DIMI II, 6/1 Juli« \ X OUJ “(5 / ■ ov\JU 11» tl ul . 1 *i 1 1 •! 1 * 1 Vzroki, da so odgodili bruseljsko Spaaku pojasnil svoje predloge, rimskrn vladnih krogih je vzbu- naj bi dosedanje zaJiodnoevrop- dila veliko zaskrbljenost vest iz ske ustanove prevzele tudi naloge Bruslja, da je videti na seji š^tih v zvezi z ustanovitvijo skupnega ministrov zahodnoevropskih dežel moralne, politične ln materialne moči. J. A. povedal. konferenco šestih ministrov »male Evrope«, ne izvirajo samo iz trenj med Francijo in Zahodno Nemčijo, je izjavil danes v Bonnu trga in Evroatoma. predsednik parlamentarne skupine Skupnosti za premog in jeklo Furler. Pripomnil je, da tudi dru- ference ge članice Skupnosti ne odobravajo v celoti francoskih gledišč ------------------------------- e-;— . . ~ in je omenil stališče Italije,, da bi trgu, večje, kakor so v(začetku je Italija zainteresirana predvsem morala imeti pomoč za razvoj pričakovali. Tu izražajo zdaj na prosti prodaji svojih kmetij-zaostalih krajev na Jugu pred- upanje, da bodo ministri na kon- skih pridelkov na evropskem trgu nost pred investicijami v franco- ferenci prihodnji ponedeljek ven- spričo njihovih nizkih cen. Ce pa skih prekomorskih posestih. Fur- darle lahko formulirali skupne bi sprejeli tak sklep, bi morala - ■ - - zaključke vsaj v bistvenih točkah. T' 11 J—--------*------- Tukajšnji komentarji o bru- ______________ prizadevanje, da bi omejili svo- V bonnskih krogih presojajo. bodno menjavo na skupnem ev-sklep o ponovnem sklicanju kon-1 ropskem trgu tako, da bi bili ference zunanjih ministrov kot1 kmetijski pridelki izključeni. V znamenje, da so težave, ki so na- Rimu poudarjajo, da bi to priza-stale v zvezi z načrtom o skupnem delo italijansko gospodarstvo, ker ler se je izrekel proti ustanovitvi četrtega zahodnoevropskega parlamenta in izjavil, da bo pred- PRED ZUNANJEPOLITIČNO RAZPRAVO V BONNSKEM ZVEZNEM ZBORU NEMŠKO VPRAŠANJE povod za prvi večji predvolilni spopad med Adenauerjem in Ollenhauerjem Bonn, 29. jan. (Tanjug). V Bonnu pričakujejo z izrednim zanimanjem deklaracijo o zuna- .. „ ,______ nji politiki, ki jo bo pojutrišnjem zloglasnega napada na Egipt, Je ! predložila vlaaa na seji Zvezne- ga zbora. Po dolgem času bo to prva zunanjepolitična razprava, do katere bo prišlo na zahtevo ene vladnih strank. Kancler Adenauer je hotel s tem, kakor poudarjajo v Bonnu, prevzeti pobudo v svoje roke, ker so r« sc uuuu iittuaijevtui, v acuonji x«/ii ■ 4 . . . . c • 1 l 1 j l *’vo torišče vojnega spopada na svetu opozicijska bOciainodemokratska Jn nevarno ognjišče nemirov na Je tako nemirnem področju Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike. V Alžiru So se prepletla v zamotan vozel nasprotja med kolonialistično politiko Jn osvobodilnimi težnjami narodov. Ja nasprotja so eden glavnih vzrokov, Je nastal v mnogih deželah sveta z«lo napet položaj, OZN pa Je poklicana, da v korist miru ln pravice narodov do samoodločbe pripomore k ureditvi tega položaja. opozoril svet na to. da Je v Alžiru vir večjih mednarodnih oboroženih spopadov. Francoska desnica je namreč odkrito izjavila, da udarec po Suezu bil namenjen samo Egiptu, marveč vsem političnim gibanjem na obalah Sredozemlja, ki ogrožajo nekdanje imperialne pozicije Franclje. In naposled bodo pomenili boji v Alžiru, če se bodo nadaljevali, v sedanji fazi i stranka, liberalci in blok beguncev zahtevali razpravo o »stikih med obema deloma Nemčije« in o »možnosti, da bi nekatere zvezne ustanove delno ali v celoti premestile svoje sedeže v Berlin«. pravi posebni pomen. To so predvsem znamenja določenega nezaupanja, ki ga je v zadnjem času znova opaziti v stališču ZDA nasproti načrtom bonnske vlade. "V tem oziru posebej omenjajo negativni ameriški odziv na kanclerjeve izjave o tem, da bi nemško vprašanje uredili morebiti tudi zunaj Atlantske zveze, nadalje o potrebi po prepovedi jedrskega orožja ter o ustanovitvi »cone zmanjšane vojne napetosti v Evropi«. Čeprav je Adenau-er v svojih poznejših izjavah ugotavljal, da se politika njegove vlade v teh vprašanjih ne razhaja z ameriškimi nazori, je V Bonnu poudarjajo, da daje bonnska vlada smatrala za po-vrsta mednarodnih in notranjih, trebno, da še enkrat, in sicer političnih momentov bližnji raz-1 pred Zveznim zborom, obrazloži osnovne poteze svoje zunanje politike. Opozicijsike stranke ter celo nekateri krogi vladnih strank čedalje bolj vztrajno zahtevajo normalizacijo gospodarskih in diplomatskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Zato je pričakovati, da bo vlada povedala, v kolikšni meri so se po njenem mnenju spremenili pogoji za takšen korak, ali pa da bo vsaj znova obrazložila, zakaj ostaja pri svojih prejšnjih sklepih. Politični opazovalci sodijo, da bo potekala razprava že v znamenju volilnih bojev za novi Zvezni zbor, V krogih Socialnodemokratske _________________________________ ^..........___________________ stranke poudarjajo, da bodo svojo hodnje podrejeni koristim nacio-1 z deželami, ki naj bi bile vklju-kritiko vladne politike naslonili nalnih industrij in kmetijstva.« Italija dovoliti prost uvoz industrijskih izdelkov iz drugih evropskih dežel, kar bi škodovalo njeni industrijski proizvodnji, vtem ko za kompenzacijo ne bi imSgla prosto izvažati protivrednosti svojih industrijskih izdelkov. Zdaj je vlada naročila zunanjemu ministru Martinu, naj se v Bruslju bori ne samo za svobodno prodajo kmetijskih pridelkov, marveč naj tudi zahteva, da bo predvideni sporazum med deželami, katerih predstavniki se udeležujejo posvetovanj v Bruslju, zajel vsaj del kmetijskih pridelkov. AVSTRIJA ZA SKUPNO EVROPSKO TRZlSCE Dunaj, 29. jan. (Tanjug). Avstrijska. vlada je sklenila poslati na prihodnjo konferenco o zahodnoevropskem tržišču svojo delegacijo, ki bo zavzela pozitivno stališče do tega vprašanja. Pristopno izjavo pa bo Avstrija dala po spremembi carinskih tarif, s katerimi se hoče izogniti eventualnim negativnim posledicam. Avstrijska vlada pripisuje ve- Sporazum s Češkoslovaško o kulturnem In znanstvenem sodelovanju Beograd, 29. Jan. (Tanjug) Danes so v Beogradu sklenili sporazum o sodelovanju na področju kulture, znanosti in prosvete ter šolstva med republiko Češkoslovaško in FLRJ. Pogajanja so se začela 23. Januarja v Beogradu. V imenu CSR je sporazum Podpisal minister za šolstvo in kulturo dr. František Kahuda, v imenu FLRJ pa zvezni sekretar za prosveto in kulturo Bogdan Osolnik. Med pogajanji je prišla do izraza obojestranska ždja, da bi ustvarili pogoje za kar najširše kulturno sodelovanje. Sporazum določa, da bosta obe deželi sodelovali na področju Ptosvete, znanosti in kulture ter si izmenjavali informacije s teh Področij. Zlasti bosta razvijali sodelovanje med znanstvenimi in Prosvetnimi ustanovami ter strokovnimi združenji, pospeševali medsebojna gostovanja umetnikov in umetniških skupin, umetniške razstave, izmenjavo kulturnih, znanstvenih in prosvetnih delavcev ter športnih prireditev. Sporazum določa nadalje izme daljšal pa se za nedoločen čas, če ga ena stran 6 mesecev pred potekom roka ne odpove. Med razgovori o programu za leto 1957 sta se obe delegaciji sporazumeli o izmenjavi opazovalcev na vseh važnejših kulturnih prireditvah v obeh deželah. Sklenili so, da se bodo češkoslovaški opazovalci udeležili dubrovniških poletnih iger, puljskega festivala, praške pomladi In revije kulturnih in prosvetnih društev v Pragi. Zagrebška opera bo sodelovala na »Praški pomladi«, ki bo od 8. maja do 8. juni- ja. Potem pojde na turnejo po CSR. Jugoslavija je ponudila, da bo na Češkoslovaškem priredila razstavo sodobne likovne umetnosti, ki je bila že v Italiji. Ponudila je tudi, da bo beograjsko Narodno gledališče uprizorilo v Pragi Krleževo dramo »V agoniji«. Sklenili so, da bo Janočkov kvartet sodeloval v dubrovniških poletnih igrah. Končno so se dogovorili, da bodo dali pobudo za ustanovitev lektoratov za književnost ter srbsko-hrvatski in češki jezik v obeh deželah. o seljski konferenci opozarjajo predvsem na stališče zahodno-nemške delegacije, ki je večkrat poudarila, da skupno gospodarsko sodelovanje v francoskih prekomorskih posestih »ne bi smelo pomeniti tudi soodgovornosti teh držav za zadnje najnovejše pojave v francoski kolonialni politiki«. Tu mislijo, da se hoče bonnska vlada ogniti tako finančnim bremenom, povezanim z vključitvijo francoskih posesti v skupni evropski trg, kakor tudi posledicam, ki bi jih utegnila imeti za njen politični ugled podpora francoski politiki v Severni Afriki. Socialnodemokratska stranka, ki v glavnem podpira idejo o združitvi Evrope, je neugodno presodila uspehe bruseljske konference. V strankinem biltenu je danes izraženo nezadovoljstvo, da so dosedanji napori za združitev Evrope »prinesli gospodarsko korist izključno podjetjem, vtem ko delavci in potrošniki teh dežel pri tem ne sodelujejo«. »Bruseljski uspehi so pokazali,« je rečeno na i lik pomen skupnemu zahodnoev-koncu komentarja, »da morajo ropskemu tržišču, ker se njena biti socialni problemi tudi v pri-1 zunanja trgovina odvija pretežno predvsem na spremenljivost zunanjepolitične poti kanclerja Adenauerja, ki je prišla do izraza prav v njegovih zadnjih izjavah, kakoT tudi »na nesposobnost vlade, da bi premaknila vprašanje nemške združitve z mrtve točke«. Kancler Adenauer je imel z voditelji svoje stranke in s svojimi političnimi svetovalci še zadnja posvetovanja. V razpravo bodo posegli glavni govorniki De I čene v predvideno carinsko unijo. Sovjeti povabljeni v ČSR Včeraj sta češkoslovaška in sovjetska vladna delegacija v Moskvi podpisali skupno deklaracijo Moskva, 29. jan. (Tanjug). Ob zaključku razgovorov med Češkoslovaško ln sovjetsko vladno mokrščanske unije — zunanji mi- delegacijo so danes podpisali nister Brentano, predsednik zuna- skupni komunike, zvečer pa je njepoliiičnega odbora Zveznega bil ^ češkoslovaške delega-zbora Kitzinger in sef strankinega cye v Kremlju sprejem, na kate-urada za volilno kampanjo Lenz. rem sta izmenjala zdravici pred-Ra*en voditelja stranke Ollen- sednik Prezidija Vorošilov in hanerja bodo postavili socialni ____________________________________________ demokaatf na seznam govornikov svojega strokovnjaka za vojaška vprašanja Erlerja, predsednika parlamentarnega odbora za splošna nemška vprašanja Wehnerja in podpredsednika stranke Me-liesa. BRITANSKI POMISLEKI glede prenaglega ponovnega zbližanja z ZDA London, 29. jan. (Tanjug). — V zunanjem ministrstvu ne potrjujejo poročil iz Washmgtona I o tem, da se bosta v kratkem se- stala predsednik Eisenhower in H] avo publikacij, kulturnih ln 1 ministrski predsednik Macmillan, Prosvetnih filmov, sodelovanje na o čemer so poročali sinočnji bri- Področju radiodifuzije in televi- tanski časniki. Uradno stališče _ ziie ter podeljevanje štipendij za predstavlja za zdaj Macmillanova MacmLllana m Eisenhowerja. Sedanje in specializacijo. Razen izjava, ki jo je dal pred dnevi v stanek naj ta bil na Bermudih ’ ' Spodnji zbornici, da o tem še ni šele marca. konferenca na najvišji ravni je bila zadnjikrat na Bermudih v decembru 1953, ko so se sestali Churchill, Eisenhower in tedanji francoski ministrski predsednik Laniel. Vsekakor angleška in ameriška diplomacija pripravlja srečanje drugih načinov kulturnega sodelovanja dopušča sporazum tudi ustanavljanje ustanov, ki bodo skrbele za medsebojno spoznava nobenih konkretnih dogovorov. Prav tako uradni krogi ne potrjujejo vesti o tem, da se bodo je 171.000 (54,9 %) glasov. Kandidat KPF Montjoubis je dobil nad 72.000 glasov, kandidatka socialistov Osmail 44.000 in poujadistič-nl kandidat 20.000 glasov. Glaso-werjem, med drugim tole: »Veli- vanja se je vzdržalo 41,7 % voka Britanija ima namen v prihod- livcev. nje jasno podčrtati razliko med, vprašanji, ki jih lahko Velika NOV AMERIŠKI VELE-Britanija sama nudi, če je potrebno, }n vprašanji, kjer je ame- predsednik češkoslovaške republike Zapotocki. Češkoslovaška vladna delegacija je povabila sovjetsko vladno in partijsko delegacijo na Češkoslovaško. Sovjetska vladna delegacija je vabilo sprejela. ALBANSKO-BOLGARSKA DEKLARACIJA PODPISANA Tirana, 29. jan. Kakor poroča radio Tirana, je bil uradni obisk bolgarske vladne d el ega* cije v Albaniji danes zaključen s podpisom skupne deklaracija. Predstavniki obeh vlad so sklenili tudi sporazume o dolgoročnih kreditih Albaniji, o blagovni menjavi, o znanstvenem in teh-data neodvisnih Tardieuja. Dobil ničnem sodelovanju, o kulturnih odnosih In o socialni zaščiti. Rezultati volitev v seinskem departementu Pariz, 28. jan. (AFP). Na ponovnih nadomestnih parlamentarnih volitvah v prvem pariškem okraju (seinski departma) so izvolili za novega poslanca kandi- Iz vsega sveta POSLANIK V LONDONU VVashington, 29. jan. (AFP). SZ riško sodelovanje bistvenega po- Predsednik ZDA Eisenhower je mena. V obeh primerih bo z ZDA imenoval za ameriškega velepo-v najtesnejših stikih. Pričakovati slanika v Londonu newyorškega je, da bodo napovedani razgovori finančnika Johna H&ya Whitneya omogočili novo zbližanje in večji namesto dosedanjega veleposla-realizem na obeh straneh Atlan- nika Aldricha, ki je podal ostav-tika. ko. POTREBE PO NAFTI Moskva. M. jan. (TASS). Ministrstvo za indnstrijo nalte j . intenzivnejšem raziskovanju novih virov je sprejelo sklep nju novih viro nafte v raznih krajih države. Zlasti te- pridobitev na področju kul- predsedniki vlad ZDA, Velike ture, znanosti in prosvete. Britanije in Francije sestali še Sporazum bo veljal 5 let, po- to pomlad na Bermudih. Taka Bistveni element Angleški tednik »observer« se potreben za ureditev tega vpraša- zavzema za umik Izraelskih čet n« ; „ pomočjo OZN. Razen ob- demarkacijsko črto lz leta 1949 ln ., . 1,1 iih io Hamrnarskiold že Poudarja, da Je to nujno potrebni ljub, ki jih je HamrnarbKJoid ze ukrep za odstranitev krize na BHž- ( dal, se mora Egipt vzdržati vsake ' ostre propagande. Naj mislijo Iz- rael ali arabske države o neuspehu OZN v poravnavanju njihovih sporov v minulosti karkoli OZN je bistveni element za njihovo bodočo varnost. Ne Izrael ne arabske države ne morejo zahtevati zaščite OZN, hkrati pa odklanjati izpolnitev njenih resolucij. V minulosti sta ravnali obe strani tako. Toda sedanji položaj na Bližnjem vzhodu je takšen, da je nevarnost odklonitve mnogo večja. Kakšna je namreč alternativa akcije prek OZN? Edina alternativa je v tem da bi prepustili Bližnji vzhod neomejenemu boju sil, Sirjenji njem vzhodu s pomočjo OZN. Ob Javljamo nekaj Izvlečkov iz tega članka »Observera«. »Dag HammarskjSld je upravičeno zavrnil načrt Izraela, da oi dosegel svoje cilje z vsiljevanjem lastnih pogojev. Generalni sekretar OZN trdi, da nudijo dosedanji sporazumi o premirju skupaj z resolucijami OZN ugodno podlago — edino, ki se lahko Pravno in praktično obdrži — za obnovo miru in poravnavo spora faradi Gaze in Akabskega zaliva. Njegovo mnenje, ki je logično in realno, pomeni nadaljevanje politike, ki jo je začel razvijati po lanskem poslanstvu na Bližnjem . _ vzhodu, preden se je začela kriza hladne vojne, v kateri bi izkori Zaradi Sueza. ščanje krajevnih spopadov pove To Hammarskjoldovo politiko čalo nevarnost splofine vojn«. Tc Podpirajo zdaj tudi drugi člnite- bi pomenilo vzpodbujati Se drugi Iji: varnostne sile OZN so doka- dežele na Bližnjem vzhodu, da b Zale svojo sposobnost, da lahko ubrale pot Izraela ln bržčas ■ po-uspešno intervenirajo in oprav- močjo velesil vzele zakon ▼ tvoje Ijajo nadzorstvo na mejah Jorda-1 roke. Svet konservativne parlamentarne skupine je sicer mnenja, naj se vlada ne »prenagli« v prizadevanjih, da bi okrepila stike z Washingtonom, kajti to naj bi dosegli z obojestranskimi napori. V britanskih političnih krogih pa prihajajo na dan nove koncepcije o perspektivah anglo-ameri-škega sodelovanja. Macmillanova izjava, da Velika Britanija noče biti »ameriški satelit«, razen tega pa njena usmeritev na evropsko sodelovanje in utrjevanje odnosov v Britanski skupnosti, terjajo večjo prožnost v britanskem približevanju Washingtonu. Konservativni »Daily Telegraph« meni _ _ , danes, ko napoveduje sestanek kreditov za Poljsko. Znesek poso-med Macmillanom in Eisenho- jila še ni določen ne s Poljske ne Zahodni krediti za okrepitev poljskega gospodarstva in izvoza Variaoa, 29. jan. Današnja »Tribuna Ludu« je objavila članek o možnostih, da bi Poljska dobila kredite iz tujine. V članku je rečeno, da je iz nedavne izjave predsednika Eisenliowerja znano, da proučujejo v ZDA vprašanje kreditov za Poljsko. nieljito bodo proučili področja v Sibiriji in republikah centralne Azije. ROMUNIJA KOMITE ZA DELO IN PLAČE BnkareSta, 29. jan. Prezidij velike romunske narodne skupščine ie sklenil ustanoviti komite za delo in plače, člane tega komiteja bo imenoval ministrski svet iz vrst članov vlade. ITALIJA DRŽAVNI PRORAČUN Rim, 29. Jan. (Reuter). Vlada -Je odobrila proračun, po katerem bo znašal za prihodnje finančno leto (1957/58) primanjkljaj 204 milijarde lir. Cisti dohodki so preračunani na 2849 milijard, izdatki P« »a W53 milijard. Primanjkljaj bo za i? milijard lir manjši od letošnjega. MALTA VSILJENA USTAVA Valetta, 29. jan. (AHP). Sedemnajst poslancev maltskega parlamenta je demonstrativno zapustilo sejno dvorano, ker jih niso vprašali po njih mnenju o Hi z ameriške strani, čeprav je Poljska obvestila ZDA, za katero blago se zanima. V članku je nadalje rečeno, da bo lahko delegacija poljskih strokovniakov najbrž že v kratkem potovala v ZDA, da bi se pogajala o pogojili teh kreditov. V Man Ir n rvmidsripiin Hn so novl'ustavi, ki’ Jo bo 'letos Velika 'Bri- V Članku je pounarreno, aa so (aniJi uvel}avUaJ otoku Posia„ci po- moznostl, da bi dobila Poljska udarjajo, da se predsednik maltske vla-kredite tudi V evropskih deželah de Mintol pogaja o tem z britansko vla-na Svwl«kp.m v Frnnriri in Ve- do' “e da bi se oziral na njihovo mne-\ L nje. Mintol bo v četrtek spet odpotoval i letalom v London. VELIKA BRITANIJA V VVOOMERI SKUPAJ Z ZDA? London, 29. jan. (Reuter). Velika Britanija bo predlagala ZDA, naj b’. obe deželi skupno uporabljali britansko Oporišče za rmmerjevane projektile V Woo-meri v južni Avstraliji. To bo del britanskega predloga o anglo-ameriškem sodelovanju na področju usmerjevanih izstrelkov. NAPAD NA ADAB London, 29. jan. (AFP). Jemensko 114 in Sirije, kakor tudi na iz-faelako-egiptovski demarkacijski trti.« Umik izraelskih čet je nujno Ce bi se pokazalo, da je OZN zdaj brez moči, da bi izpolnila svojo nalogo, bi utegnil na®teti zelo nevaren položaj. V Tunisu Je bila pred dnevi sklenjena libijsko-tuniška zavezniška pogodba. Na sliki (od leve proti desni) tuniški ministrski predsednik Habib Burgiba ln predsednik libijske vlade Mattel* Ban Ha-lim ob podpisu pogodbe liki Britaniji, ki so že izjavile, da 1 so pripravljene pogajati se o tem vprašanju. Seveda pa Poljska ne ! bi sprejela pri tem nobenih pold-i tičnih obveznosti. Zanimanje teh dežel, da bi dale Poljski kredit, se ie zlasti povečalo po poljskih volitvah. »Tribuna Luauc nadalje poroča, da je Poljska zainteresirana tudi na investicijskih kreditih, ki bi ji omogočili povečati pridobivanje, s tem pa tudi izvoz premoga, pa tudi zboljšali proiz-■ odnio v drugih industrijskih pa-logao. Na koncu »Tribuna Lndn« po-i dar ja, da je že videti prva znamenja normalizacije poljskih trgovinskih stikov z ZDA in nekaterimi »ahodnoe vropsi m i deželami, da pa bo treba še nekaj časa počakati, preden bodo ti stiki povsem normalizirani. poslaništvo je objavilo, da so britanske oete 25, januarja s srojnicami in topovi obstreljevale mesto Adab. V času, ko je poslaniitvo to objavilo. Je napad zajeli ulamenu ZANIMIV NAČRT ZA PRIDOBIVANJE OCETNE KISLINE SKROMNOST, REALNOST IN EKONOMIČNOST Nagel razvoj Industrije terja povečano proizvodnjo ocetne kisline — Ekonomičen načrt ljubljanskih strokovnjakov za postavitev polindustrijske naprave, ki naj bi z njo začeli proizvajati ocetno kislino iz karbida in vode. Na nedavnem kongresu Slo- bo letni primanjkljaj znašal 5380 venskega kemijskega društva je ton. Ce upoštevamo široko up»o-univerzitetni profesor Franc Pre- rabnost ocetne kisline za proiz-merl poročal o osnovah za bodoči vodn jo acetatne svile in karbo-razvoj industrije alifatskih spo- j ksimetilceluloze, potrebe po ocet-jin ter o problemu izkoriščanja ni kislini v živilski industrji, zemeljskih plinov v Dolnji Len- usnjarstvu, farmacevtski indu- kislino že vrsto let pridobiva jo I Prinčič pot anorganik, konstruk-na sintetični način. tar Zupan in ekonomist, direktor Našim kemikom se je ob orne- ljubljanskega podjetja »Udarnik« njenih potrebah ponudila tako Makuc, pa se je na pobudo pod-lepa priložnost, da bi pripravili | jetja »Udarnik« kot vse kaže lo- Mlha Veroviek, diplomant kemijske fakultete TVS, ugotavlja v laboratoriju, kako se Je surovina spremenila v ocetno kislino. davi. Po njegovih izvajanjih ne-| nehno naraščajo potrebe po ali-1 fatskih spojinah, to je v tistih organskih spojinah, ki jih pridobivamo iz maščob, nafte, z destilacijo lesa in na sintetični način. Sedanja proizvodnja že davno ne krije vseh potreb, razen proizvodnja vrelnega alkohola in po-livinilklorida. Potrebo po alifatskih spojinah nakazuje sedanji, posebno pa perspektivni razvoj vsega našega gospodarstva. OCETNE KISLINE BOMO POTREBOVALI VEDNO VEC Največja potreba se kaže po večji proizvodnji ocetne kisline. 2e predlansko posvetovanje v Tesliču je pokazalo, da bo potreba po njej vedno večja: leta 1955 naj bi ob sedanjih industrijskih zmogljivostih potrebovali 850 ton ocetne kisline. Ze leta 1956 naj bi potrebe poskočile za sto ton, medtem ko lahko v letošnjem letu pričakujemo še Sflejši skok — na 1250 ton. striji in v široki potrošnji, pa najbrž ne bo napak, če računamo še z večjimi potrebami. Tako stanje nam torej nujno nalaga, da vse potrebe uspemo čimprej sami pokriti, saj si je napak obetati posebno rentami noet industrije, ki te življenjsko vezana na ocetno kislino, če bi le-to morali uvažati. Doslej pa proizvajamo ocetno kislino le v Belišču, kjer se s to proizvodnjo s suho destilacijo lesa ukvarja le dvoje zastarelih podjetij. Iz kubičnega metra lesa pridobivata 125 kg olja, 18 kg ocetne kisline, 6 kg metanola in 20 kg katrana, v sodobnih destilacijskih pečeh pa pridobivajo iz enega kubika lesa kar 12 kg več ocetne kisline, pa tudi več metanola in katrana. Vendar peči v Belišču ne kaže zamenjavati s sodobnejšimi, niti take postavljati drugje. Industrijskega lesa Je pri nai vedno manj in les Je moffoče drugače rentabilnejše izkoriščati. Razen tega pa velja v moderni kemiji pridobivanje ocetne kisline s suho destilacijo lesa za razmero- načrt za proizvodnjo ocetne kisline. Med prvimi, ki so se za to ogreli, so bili sodelavci nekega znanstvenega zavoda na Hrvat-skem. Po dveh letih Študija so predložili načrt »a pridobivanje ocetne kisline iz nafte. V širokopoteznem zamahu so šli mimo dejstva, da naša današnja proizvodnja nafte še vedno ne krije domačih potreb. Po njihovem načrtu naj bi namreč vso nafto predelali z globokim krekingom v olefine, ki bi iz njih potem pridobivali celo vrsto derivatov, med njimi tudi ocetno kislino. Načrt so izdelali do potankosti in izkazalo se je, da bi potrebovali samo za postavitev krekinga, ki služi kemični predelavi težkih mineralnih olj v lažja, približno milijon dolarjev. Ker pa si ni moč zamisliti ekonomične predelave brez kompleksne predelave vseh ostalih spojin v različne derivate, bi za to potrebovali še okrog 35 milijonov dolarjev. Nežlvljenjskosti načrta torej ni treba posebej naglaševatl, saj je jasno, da si takih investicij ne bi mogli zlepa privoščiti, ne glede na to, da je predelava le 30.000 ton nafte, ki so jo predvidevali za to vrsto proizvodnje že sama po sebi popolnoma neekonomična. Razen tega je nesprejemljiv predlog, da bi nafto za vse ostale naše potrebe krili z uvozom! tila problema s srečnejšo roko. Po dveh letih dela jim je uspelo izpolniti priporočilo konference podjetij kemične industrije FLRJ. da je treba pohiteti s pripravami za proizvodnjo ocetne kisline na prepričljiv, poceni in ekonomično dokumentiran način. Pri tem so vzeli kot surovinsko bazo karbid (točneje nekomercialni, zdrobljeni karbid), ki ga že izdeluje tovarna v Rušah. Načrt omenjene skupine, ki je s pomočjo dveh kemikov diplomantov že uspešno prestal poskuse v laboratoriju, je torej že v sami zasnovi neprimerno skromnejši in zato seveda tudi realnejši. Pa tudi nadaljnji načrt je prilagojen našim razmeram, ko je nujno potrebno dobro obrniti vsak dinar. Podjetje »Udarnik« bi moglo, glede na to, da so obvladali proces proizvodnje v laboratorijskem merilu, brez tujih licenc, z izključno domačimi sredstvi, surovinami in strokovnjaki postaviti polindustrijsko napravo, ki bi z njo ob nadaljnjih raziskavah za možnosti večje proizvodnje, proizvajali letno okrog 300 ton ocetne kisline. Gradbeni objekti za to niso potrebni. Po potrebi bi potem naslednje leto dogradili reaktor, s čimer bi se proizvodnja podvojila. In potrebni investicijski stroški? Ti so razmeroma zelo nizki, saj bi znašali T_ 40 milijonov dinarjev, ki bi bili CENEJ® IZ KARBIDA IN VODE vrnjeni skupnosti že v enem letu, Skupina, ki jo sestavljajo univ. j s pribitkom okrog 20 milijonov prof. Premeri, kot organik, ing. I dinarjev dobička. S. L. Ljudj e M£P S e BOJ Nemogoč Z ljudmi Je pogosto teiko, pač po težko. Težavno starem glede tdrao-eelo zelo teiko. Težavno Je 'stoa,< se končno potolažijo in ustreči njihovim željam kljub stvar zopet obtiči za nekaj najboljSi volji. V naši repub- mesecev ali celo za kako leto. liki že nekaj let govorimo o #i še dolgo tega, ko je bilo ajt . . ,.............. v Ljubljani mimo drugih tudi zdravnica M. M. »Industrijski medicinska fakulteta, s tem ni kraj je>{ s,- je mislila, sin go-rečeno, da vzgaja ta ustanova tovo nieo prezrli, da mora tudi zdravniški naraščaj samo za zdravnik, ki ga nujno potre-naše glavno mesto. V Ljubljani bujejo, stanooatU je v primerjavi z nekaterimi Kandidatka je vložila proS-drugimi krap zdravnikov do- . H boljg ‘nudbo na novo volj, če pa se spomnimo kra- / igano \ifabeno mesto. V jev, kjer prebivalci po po-ovom j0 je cei0 neki re- 10 in več kilometrov do prve p%mki fakcionar prijazno ambulante, lahko mirno zapi- Ppohodril/dn bo prJnji ne-šemo, da je o Ljubljani glede doomno ugodeno, se veseli bo-števila zdravnikov pravcata d d g d dohiii dobro na razna vrata, moledujejo in z vso resnostjo naštevajo težave, ki nastajajo o gospodarskem življenju zaradi pomanjkljive zdravstvene službe Roko na srce, res je, da se nekaterih krajev tudi zdravniki _ . otepajo z vsemi štirimi. So pa podvomila v to obrazložitev, ji spet primeri, ko ima občina je funkcionar navsezadnje pogoje za nastavitev jasno in glasno povedal, da je čakala je na odgovor. Slednjič ga je dočakala, a žal negativnega. Ni takoj zvedela pravega vzroka odklonitve. Po ponovnem poizvedovanju je izvedela, da bi raje dobili moškega zdravnika, a ker je pse pogoje za zdravnika: državljanov po- trebnih zdravstvene pomoči več ko preveč in tudi množico ljudi, Ki bi se zanimali za zdravstveno prosveto. Manjka le eno, za zdravnika, ki naj bi med drugim njen pogoj sprejem o službo v tem in itrijskem k za ndu- strijskem kraju povsem nemogoč. »Nemogoč?* je začudeno ponovila kandidatka. »Da, nemogoč, Vas zares niso mogli prišel,’ ni Snovanja'Pri~teni sprejeti, kajti razen za službo problemu globoko vzdihne pre- ste prosili tudi za stanovanja r - i • • - j zaBe jn za SD0j0 družino.* Res, »nemogoč pogojt, drzniti st povprašati tudi po takem razkošju. M. R. f nekateri funkcionar vse od občinskih, okrajnih in republiških. »Dokler ne bomo preskrbeli tudi stanovanja, bo TPerspektivni plan kemične----------------- industrije FLRJ iz leta 1955 pred- ma zastarel način. V tehnično videva po vseh teh podatkih, da | naprednih državah zato ocetno iiiwww«wm a a Več načrtnosti v strokovni vzgoji v obrti Republiška In okrajne obrtne zbornice so do sedaj samo registrirale po kategorijah strokovno delovno silo iz obrtnih gospodarskih organizacij, medtem ko ostalih problemov delovne sile niso dovolj obravnavale. Za to so bili objektivni razlogi, saj obrtne zbornice niso imele pregleda o nezaposleni delovni sili v obrti, ki Je bila registrirana samo pri Uradu za posredovanje dela. Niso bile zadosti angažirane tudi v vključevanju učencev v obrti. Razen tega obrtne zbornice niso dovolj poznale potrebe obrtnih gospodarskih organizacij po strokovnem kadru. Vse to Je vplivalo, da niso mogle oceniti potrebe svojega gospodarskega področja po strokovnem kadru. strokovnih kadrov, saj na mnogih delovnih mestih, kjer bi bili potrebni visokokvalificiran! in kvalificirani delavci, dejansko delajo ljudje z nižjimi kvalifikacijami, ponekod celo brez kvalifikacij. V obrti je velika potreba po strokovnih kadrih za uvajanje novih delovnih mest In delavnic, ker se v vsej državi občuti veliko pomanjkanje po obrtnih proizvodih in uslugah v vseh strokah obrti. Iz obstoječega stanja kadra se da sklepati, da bodo obrtne gospodarske organizacije občutile v bodočnosti še močnejše pomanjkanje strokovnega kadra, kolikor ne bi pravočasno napravili potrebnih ukrepov za enakomeren priliv in strokovno vzgojo novih ljudi. Posebno g V..;: V""# GOSPODARSKE Postavitev krekinga, naprave za pridobivanje ole-flnov ln v nadaljnjih procesih s drugimi ustreznimi napravami tudi ocetne kisline lz nafte, bi bila zelo draga, saj bi stala- »samo« milijon dolarjev. — Na sliki: kreklng neke velike ameriške kemične tovarne. Pospeševanje kmetijstva v Črni gori V Crni gori bodo investirali letos 200 milijonov za ureditev novih drevesnic južnega in drugega .sadja, za umetno opismenjevanje živine, za povečanje donosov na pašnikih ln za druge ukrepe za napredek kmetijstva, zlasti živinoreje in sadjarstva kot najbolj rentabilnih panog. Črnogorski kmetje se čedalje bolj lotevajo teh dveh panog. Osnutek republiškega družbenega plana predvideva, da bodo dobili denar za pospeševanje kmetijstva iz republiškega in okrajnih skladov. V treh letih nameravajo v Srbiji kupiti še 15.000 traktorjev Mnoge zadruge v Srbiji posvečajo glavno pozornost pospeševanju proizvodnje, ki jo je treba čedalje bolj mehanizirati. Kmetijske zadruge v tej republiki imajo že nad 4000 traktorjev, blizu 1600 mlatilnic, 3500 strojev za sejanje, 2500 strojev, ki žito žanjejo in govezujejo v snope in več drugih metijskih strojev. V prihodnjih letih bodo število kmetijskih stro- jev še znatno povečali. V prihodnjih treh letih nameravajo kupiti kakih 15.000 novih traktorjev, 400 kombajnov, 2000 mlatilnic itd. Večina sedanjih traktoristov pa je usposobljena samo za vožnjo s traktorjem. Zato bodo poskrbeli, da si bodo traktoristi pridobili v tečajih osnovno agrotehnično znanje in da bodo znali ravnati t vsemi kmetijskimi stroji. Posojila za nakup cestnih motornih vozil Beograd, 29. jan. (Tanjug). Jugoslovanska investicijska banka Je objavila pogoje za XIX. nateCaj za dodelitev Investicijskih posojil lz bančnih sredstev ln lz splošnega Investicijskega sklada za nakup cestnih motornih vozli za podjetja javnega nega prometa. Na tem natečaju bodo odobrena posojila za nakup kamionov. kamionskih šasij ln karoserij, kamionskih prikolic, avtobusov, avtobusnih šasij, karoserij ln avtobusnih prikolic. Natečaja se lahko udeleie podjetja javnega cestnega ln mestnega prometa. POPRAVEK V ponedeljskl številki smo pod naslovom »Ta teden na ljubljanskem sodišču« pomotoma sporočili, da bo v petek pred Okrožnim sodiščem razprava proti trem uslužbencem lz podjetja »Sora« v Medvodah. V resnici bo razprava prott uslužbencem lz podjetja »Sora« v Vižmarjlh. Kako je s preskrbo \ Sarajevu V Sarajevu so navezani na dovažanje raznih povrtnin in sadja predvsem iz oddaljenih krajev — Pri nas si med drugim mnogo obetamo od Ljubljanskega barja, Sarajevčani pa iščejo rešitev v ureditvi Sarajevskega polja Sarajevo, januarja. Sarajevo stoji Sokolac, ki Je bil pred vojno je po tradiciji znano, da je slabo daleč naokrog znan po zelo do-preskrbljeno in da je v njem brem planinskem krompirju. So Zvezni sekretariat za delo vprašanje je, kako zadovoljiti je dal iniciativo za sodelovanje c gospodarskimi zbornicami v pogledu gibanja delovne sile, oziroma njenega Številčnega stanja, strukture, perspektivnih potreb, šolanja kadrov ln podobno. Predvsem bo potrebno sodelovanje pri analiziranju perspektivnih potreb gospodarskih organizacij, po delovni sili in usmerjanju le-te v službe posredovanja. Nujno je sodelovanje gospodarskih organizacij ln gospodarskih zbornic ter komun pri urejanju kadrovskih problemov in pri proučevanju potreb izobraževanja po vrstah in številu novih strokovnih kadrov, pri proučevanju zaposlovanja ženske delovne sile, proučevanju zaposlitve in prekvalifikacije začasno nezaposlenih delavcev ter v vodenju statistike in evidence, o strokovni delovni sili. Anketa, k! je bila razpisana o vprašanju kadra v obrtni dejavnosti, je pokazala, da obstaja precejšnje pomanjkanje potrebe strokovnega kadra v tistih strokah, ki že danes občutijo veliko pomanjkanje takih kadrov. Prav to vprašanje je trenutno najbolj pereče, saj grozi, da bodo nekatere vrste obrti kmalu odmrle. Pri Izdelavi družbenih planov v obrti v povezavi z ljudskimi odbori, bi se moralo tako vprašanje rešiti, če ne v celoti, pa vsaj tisto, kar se da na takem manjšem . politlčno-terltorlalnem področju. Vse, kar v zvezi f reševanjem vprašanja kadra v obrti ne morejo urediti okrajne obrtne zbornice, bo morala rešiti republiška obrtna zbornica ali pa celo Zveza obrtnih zbornic. V zvezi z vprašanjem kadra ie po vseh prej navedenih dejstvih prvi pogoj za kakršnokoli planiranje kadra, da takoj začnemo Izdelovati načrt za nerspektlvnl razvoj obrtnih delavnlo na celotnem področju 'r.R8, ker je samo to lahko nrcvllna podlaga za planiranje potrebnega strokovnega kadra v obrtni dejavnosti. Br. SXV.N^VXXVVVVXVXXXXNXNNXXXXXVV\.>XVVVVXN« vse drago. 2e pred vojno se ni moglo pohvaliti z vzorno organizacijo trgovine in preskrbe, zdaj čivje vozijo v Sarajevo več sto kilometrov daleč, ln sicer prav v Času, ko nastanejo v železniškem pa tem manj, ker se je število prometu največje težave, njegovih prebivalcev podvojilo. | Vse je odvisno od spretnosti Industrializacija Je kratko malo1 trgovcev, da poiščejo blago, če-»presekala« mnoge stare vire pre- 1 prav na zelo oddaljenih trgih, skrbe. Sarajevsko polje, znano Zato ni čudno, da javnost dosti-nekoč po vzornem pridelovanju krat kritizira podjetja, ki pa so sočivja, že dolgo nima več skoraj jim takšne razmere po volji. Kdo nikake vloge v preskrbi trga. Le- ve, kakšne posle sklepajo na progi ta so tekla, nihče pa ni poskrbel, Djevdjelija--Sarajevo—Ljublja-da bi to polje znova dobilo svojo na. Prej so podjetja trdila, da prvotno vlogo in pomen. i imajo veliko izgubo zaradi sla- bega dela prodajalcev, zdaj pa OKOLIŠKI KMETJE MALO sklepajo prodajalci pogodbe z di-PRIPELJEJO NA TRG i rekcijo. Blago dobe po dnevnih Od kod dobiva Sarajevo, kar grosističnih cenah. Prodajalci so potrebuje? Na to vprašanje nihče uslužbenci podjetij, sodelujejo pri ne more natanko odgovoriti. Zna- dobičku in samoupravi, cene na no Je, da skrbe za preskrbo me- drobno pa določajo sami. Na pod-sta grosistična podjetja, ki so do- lagl pogodbe morajo vsak mesec bila posebno nalogo, da preskr- plačati podjetju vse njegove stro-bujejo mesto. Na tem področju ške, vštevšl tudi prispevke. Pod- l Po vojni se je Sarajevo hitro razvilo in marsikatera vprašanja so se močno zaostrila. Vendar pa je bilo moč dobiti nekaj denarja za boljšo organizacijo preskrbe. Toda zmagala je trgovinska, ne pa proizvodna politika. Ko bi bilo težišče na razvijanju proizvodnje, bi bilo lahko spraviti skupaj nekaj denarja. Zadnje čase se obeta sprememba na bolje, ker so začeli malo bolje razmišljati o virih preskrbe. Eni menijo, da je Sarajevsko polje kot nalašč ustvarjeno za bodočo industrijo, drugi pa opozarjajo na tradicijo bolgarskih pridelovalcev sočivja, ki so pridelovali daleč naokrog znano sočivje. Tretji se boje nadmorske višine, ki znaša 500 m in pravijo, da je dvomljivo, da bi moglo sočivje tu pravočasno zrasti. Kmetje iz okolice pa gredo rajši delat v tovarne in sejejo žito, ker jim to bol} kaže. Po splošnem mnenju pa je že skrajni čas, da bi vprašanje sarajevskega polja uredili. Morda bi drugačna davčna politika napotila kmete, da bi začeli pridelovati namesto žita sočivje ln sadje. dela še nekaj drugih podjetij ln zadrug. Okoliški kmetje pa pripeljejo na trg malo pridelkov. Zgodnje sočivje dobivajo Sarajevčani iz Mostarja, Metkovlča in Zadra, srednje zgodnje ln sadje iz Makedonije, Hrvatske in Vojvodine, jesensko pa iz Slovenije ln Vojvodine. Krompirja dobi Sarajevo največ iz Slovenije. Samo nekaj jetje lahko določi gornjo mejo cen v prodaji na drobno. Prodajalci zaslužijo pri razliki med kupno ln prodajno ceno totiko, da se preživljajo. Seveda ima ta HLADILNICO Z ZMOGLJIVOSTJO 150 VAGONOV GRADIJO V Glavni zadružni zvezi pravijo, da bodo na pristojnem mestu bolj mislili na organizacijo no- sistem svoje slabe strani, vendar tranjega preskrbovalnega omrež- pa je praksa pokazala, da Je na splošno dober. Razen prodajalcev ima Sarajevo Še 87 pavšalnih prodajaln, vezanih s pogodbami na deset kilometrov od Sarajeva pa I občine ter kakih 20 kioskov. Ja, brž ko se bodo mestna podjetja tesneje povezala s poslovnimi zvezami ln zadrugami. Tako pa je mnogo spretnih ljudi zaposlenih z iskanjem blaga. Sara- jevo ima približno polovico manj trgovin kakor pred vojno, prebivalcev pa kot rečeno dvakrat toliko, zato ni čudno, da so nastale težave s preskrbo. Mesto nima ne klavnice, ne hladilnice. Hladilnico z zmogljivostjo 150 vagonov pa že grade. Kmalu bodo začeli graditi tudi pekarno z zmogljivostjo 20.000 kilogramov kruha dnevno. Pripravljene imajo tudi načrte za zgraditev hladilnice v tržnici. Razen tega grade tudi več velikih skladišč. Se preden so bili sprejeti ustrezni predpisi, so sarajevski trgovci sami ustanovili investicijski sklad in zbrali v njem 120 milijonov. Od tega 90 določili 80 milijonov za zgraditev novih tržnih naprav, ostalo pa zn skladišča. L. R. Neurejeni jezovi in industrijske odplake Zadnja leta ne mine občni zfx>r, da ne bi na njem člani ribiških družin savinjskega po-* 1razpravljali o kritičnem stanju jezov v Savinjski dolini ,er o onesnaženju voda z industrijskimi odplakami. Prvo in dfugo povzroča tudi ribiškemu *<*podarstvu vsako leto precejšnjo škodo. Večikrat je celoletni 'rud ribiških družin uničen, pa 'udi sicer se ribji zarod ne more ' ovsem normalno razvijati Ob koncu vojne je bilo v Savinjski dolini več kot sto jezov, ki so krotili hudourniško ■^svinjo. Ros, precej teh jezov je bdo starih in 10 v poznejših le- Doslej nerešena problema, ki povzročata ribištvu v savinjskem porečju vsako leto neprecenljivo škodo tih zaradi vremenskih katastrof propadli. Ker jih nihče ni obnavljal, je razumljivo, da se je moralo tako zgoditi. Za obstoječimi jezovi na Savinji se je že nabralo sto tisoče kubičnih metrov stekajo velike količine strupenih industrijskih odplak. Industrija v Celju in Štorah večidel spušča vie odplake neprečiščene, dasi so o tem že razpravljali na številnih zborovanjih. Industrija proda in tako praktično ti jezovi i v celjskem okraju plačuje zaradi ne morejo več služiti svojemu 1 neurejenih čistilnih naprav vsa- namenu. Krajevni činitelji naj bi v bodoče posvetili jezovom na Savinji in njenih pritokih več skrbi. Ribiško društvo za savinjsko porečje bo opozarjalo pristojne čimtelje na te probleme. V Savinjo in njene pritoke se ODBORE HIŠNIH SVETOV NAJ BI USTANOVILI V KONJICAH ZA POSAMEZNA PODROČJA V OBČINI Komisija ca delavsko in družbeno “Pjavljanle pri občinskem odboru SZDL Ikj Konjicah Ja na svoji zadnji seji °bdelala delovanja hišnih svetov kot or-?anov upravljanja. SploSna ugotovitev bila, da nekateri hišni sveti sicer do-)yo delajo ter se zavedajo svoiih nalog J® dolžnosti, toda večina njih svoja jjjnovna opravila ne opravljajo aadovo-/lv°. Pri tem je treba povedati tudi to, a® U organi niso imeli neke posebne Pomoči oa družbenih organizacij ter so i® večina povsod dokaj redko sestajali. °*eča točka njihovega delovanja io ma-0rialna vprašanja. Od okoli 100 stlano-£nj8kih hiš, ki sodijo pod stanovanjsko !*ttPnoat, znese letna najemnina okrog '.m Ul Jono v din. Od tega pa je potrebno vi? * razen osebja uprave še zavaro-o^ino, v sklad ta novogradnje itd. JPnČo tega ostane za popravila le malo, 2“.lyno io le-ta ponekod fcelo nujna. ^•Jbolje pove to podatek, po katerem ? Povprečna starost stanovanjskih hll ■j*wl 50 do 70 lot. K temu je potrebno že to, da so bite deloma ie med rJJno, po tudi prva leta po vojni Io sla-?? Vldrtevane. Vsako popravilo nanese ea nekaj sto tisočakov, ki jih pa PMameznl hISnt sveti * manj stanovanji SJ JJUttejo zbrati, še manj pa najeti ______________... ' snj 8® morali odplačevati de- imeli tudi GUetJa. Lani Je bilo nekaj primerov, 1 itivi novih svetov pa naj bi bilo ve« *o hlini sveti naiell večji kredit, sestankov (lanov ivetov, kjer bi se le-tl JJ»a 1« v večjih zgradbah, ki Imajo let- seznanili t svojimi oenovnlml pravicami vanjskih blokih, kjer It ni popravil. Tako 10 na pr. v stanovanjih TKO v Zrečah kupili ta voč blokov pralni itroj, ki ga lahko uporablja več stanovalcev. Pr| tem delu Ima odgovorno nalogo tudi svet stanovanjske skupnosti. Vendar pa so člani komisije bili mnenja, naj bi razen tega osrednjega organa v obr ' :zi j _ ... ičinl obstojali za posamezna področja , reče, Vitanje In Loče) Se nekaki odbori hišnih svetov, ki bi vsklajevali n j i— jele bi za pravilno izbiro kadrov, ki bi ‘i tudi cv ' novi! mkov n _ —.... — „ ... anili 1 H i v®®ie dohodke od najemnin. Lažje j in dolžnos "olo Imajo hlini ivotl v novih stano- | ljali svoje delo, hovo delo, česar v občinskem merilu ni tako lahko. Te bi bilo treba skraja ustanoviti kot poizkusne organe, če bi pa se uveljavili, bi Jim kazalo t občinskimi predpisi dati določene pravice ln dolnoatl ter • tem tudi razbremeniti občinski »vet. Le-tl bi dosti laže obravnavali in reševali vsa vpralanja, ker bi jim bili bllie In bol) poznani. O vseh teh vprašanjih se bodo na hlini .______________ prihodnjega meseca. Komisija je le predlagala občinskemu odboru SZDL, naj bi njene organizacije bolj skrbelo ta delovanje teh or-anov, jim nudile pomoč pri delu, skr- ut do dela. Takoj po izvo-r it p! dolžnostmi, da bi tako laze oprav' dih oaze in doij poznani, u vsen vpralanjih se bodo pogovorili le poeebnlh sestankih predstavnikov ih ivenov, ki bodo Izvoljeni v teku U V. znani samostan na Kostanjevici nad Gorico. Zgradili bo ga L1623, * Prvi svetovni vojni pa je bil porušen ln so ga pozneje obnovili. : trrobnlci v prizemlju je pokopan zadnji francoski kralj Karel X. n Več drugih članov burbonsko-parmske dinastije. Samostanska 'HJižnica ima nekaj tisoč zvezkov, med njimi tudi nekatere redka -v' j' Pif s.° Jf" kalni! 116 caradl prekrškov o prometu 10 kali1 P® j®vnih d®>j® *"■« l BVOJC uruiucuc VI !. IOOI1 »o « V hišah z manj stanovalci, delno i«i nizkih finanšnln sredstev, ki Jih n»j*mnlna, ne znajo pa pravilno d«:«l tudi problemov ki nastajalo v P®>lh itanovalcev. ifllnl sveti bodo .“»aoče morali posvetiti več pozornosti °?u stanovalcev do družbene imovt-posamezna stanovanja prav zn-r„ malomarnega odnosa najemnikov Podajo. Dolo hišnih svetov povezuje >5-*u 'tanovanjške skupnosti. V svoj .n9kt odbor P® *>o moral vključili iluje v njem le ena bilo W taradi prekrškov o prometu _ cestah, dalje zaradi nepoll- ijnnja otrok v šolo In taradi šušmar-stva. Na področju šentjurske občine ni niti ene obrtnlce — Šivilje. Obiska smo bili veseli V nedeljo nas' je obiskal ansambel Slovenski kvintet Iz Ljubljana. S svojim rogramom, »Stoena vesela minuta« je inesel v to sicer tiho hišo uro ln pol 'ajoče radostno razpoloženje. 7a lep program se jim vsi bolniki i m 7 vorin Iskreno zahvaljujemo a le-I j o, Stvo partizanskih društev v slalomu, tartalo ie 60 tekmovalcev na progi, ki je bila dolga 400 m ia je imela ICO m višinske razlike «er 37 vrata. Snežne razmere so bile odlične. Člani: i. Cetina Peter (Celte) it®*,#, 1,26,4 tStoklas Ernest (Polule) onkurenče: 1. Cetina Jai Uršič Dominko 1,22,5 (Celje). Itrm anko 1,11.9) 2. 59:35. Najboljši Srednjeevropejec se je Pr« ’ Le-temu sta spet sledila dva Šveda Lars Olsson in Per Erik Larson ter še niz drugih Nordijcev, ki so v glavnem pokazali spet nesporno dominacijo v smučarskem teku. Vsega skupaj je star-talo 105 tekačev iz enajstih držav. Smučarkam iz Srednje Evrope se je v konkurenci s Severnjakinjami le nekoliko bolje godilo kot pa njihovim kolegom. Zlasti so se odlikovale poljske, češkoslovaške in nemške smučarke. V teku na 10 km je zmagala Sve-dinia Edstroem 38:46. Njej so sledile Porka 38:49, Korke (obe Finska 39:54, Eriikson (Švedska) 40:19, Hog (Finska) 40:47, Buko-wa (Poljska) 40:53, Norberg (Sved.) 40:54, Beneževa (CSR) 40:55, Patokova (CSR) 41:06, Bla-sel (Nemč.) 41:38. Učitelji v smučarskem tečaju Na Črnem vrhu nad Litijo so v nedeljo končali s 14-dnevnim smučarskim tečajem za vaditelje društev »Partizan« ter učitelje ln profesorje raznih Sol v goričkem okraju. Organizirala ga Je Okrajna zveza »Partizan« Gorica. Obiskovalo ga Je okoli 35 gojencev, tečaj pa Je vodil načelnik Okrajne zveza ln eden najboljših go-riških smučarjev Karlo Vončina. Med tečajniki so bili tudi novi vaditelji društev »Partizan«, ki bodo v kratkem organizirali manjše semlnarie v svojih društvih, da bi se tako ta Športna panoga bolj razvila tudi v gorlškem okraju. M. D. —j -Brzojavke— • garmisch-partenkirchen, 29. jan. (Reuter). ZahodnonemSka zveza v hokeju na ledu Je odpovedala udeležbo na tekmovanju za svetovno prvenstvo, kl bo \ Moskvi od 24. februarja do 5. marca. V sporočilu Je rečeno, da se Zahodna Nemčija ni sporazumela z Vzhodno Nemčijo glede skupne reprezentance. Vzhodna Nemčija bo zato poslala v Moskvo svojo reprezentanco. • OHIO, 29. jan. (AP). Ekipo ZDA za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, kl bo v Stockholmu v začetku marca, sestavlja pet Igralcev ln tri igralke. Pred odhodom v Stockholm bodo ameriški igralci ln Igralk« Igrali v Zahodni Nemčiji. 0 BEOGRAD, 22. Jan. (Tanjug). — Šahovska zveza Jugoslavije predvideva naslednja pomembnejša tekmovanja v letu 1957 : 2*. februarja XH-šamplonat, 1. aprila I. liga, I. maja conski turnir v Sofiji, 12. maja conski turnir na Irskem, 1. avusta ženski ln mladinski šamplonat, 8. avgusta svetovno mladinsko prvenstvo v Kanadi, 18. avgusta kongres FIDE in nato evropski ekipni Šamplonat na Dunaju, 2. septembra conski turnir na Nizozemskem, 25. oktobra polfinalni turnir ln 20. novembra rt. liga. PRIPRAVE LJUBLJANSKIH ROKOMETAŠEV ZA »TURNIR MEST« Petnajst kandidatov V februarju bo v Zagrebu v dvorani Velesejma >Turnir narodov« v malem rokometu. Razen reprezentance Jupoala-vije bodo na tem turnirju sodelovale tudi Madžarska, Avstrija in Romunija ali Poljska. Na predlog ivernega kapetana Ivana Snoja bo v Zagrebu 16. in 17. februarja turnir mestnih reprezentanc Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Slcopl j a ln Novega Sada. Ta turnir bo pomagal zveznemu kapetanu pri » DO tresi o- Kot je videti, Norvežanov in ‘*¥rl državne w>r««ntaooe, ki s. XT v J i . «i ,.i teden dni pripravljala na skupnem Norvezank ni na prvih mestih, ' ningu v Zagrebu. Prvi« v ig<3ovlni »Maribor« prvak Slovenije v boksu Maribor, 29. Jan. Danes se Je Naslov prvaka Je osvojilo moštvo končalo tekmovanje za moStveno boksarsko prvenstvo Slovenije. MUdinoii 1. Požun, &. Kopinlek. Skoki na novo zgrajeni SO m skakalnici! člani! 1. Kokalj Marjan (SK Vojnik) • skokom 24 in 26 m 191,! točk. Mladinci! 1. BiSiiorlč Ivo (Soltanj) s skokom 22 ln 23 m 180,1 točk. J. U. Prvenstvo Posavja v namiznem tenisu V Hrastniku se J« nad 60 tekmovalcev borilo za naslov prvaka Posavja v namiznem tenisu. PrlSU »o lz Krhkega, Loke, Trbovelj, Zagorja in Litije. V«1 so bili zadovoljni z odlično organizacijo tekmovanja. NTK »Kemtčar« lz Hrastnika s tov. ing. Pevolnom zasluti za to vse priznanje. pri članih Je zanesljivo zmagal lanski prvak nadarjeni Viktor Vozelj (»Rudar«, Trbovlje), drugi Je bdi Vili OJstrSek («Xemlčar«, Hrastnik), tretji * pa Janša Vrtačnik (Litija). »Maribora« ■ Sl točkami, kl je premagalo Odred s 17 :8, Branik s 14:6. Drugi je Branik, kl je premagal Odred ■ 15 2 5 ln ima 21 točk, tretji Je Odred bres zmage ln s 8 točkami. Danes je Odred proti Maribora nastopil bres borcev v bantam In polvvelter kategoriji. Proti Odredu pa Branik ni poslal v ring borea polvvelter kategorije. sBneVui venskega rokometa bodo tudi slovenski igralci kandidirali za državno reprezen-tanco. Do sedaj je bilo namrefi v praksi, da slovenskih igralcev niso upoštevali. Seveda je to popolnoma razumljivo. Uspehi in kvaliteta slovenskih klubov v državnem merilu so bili v minulosti nepomembni. Lanski uspehi Odreda v tekmovanju za jugoslovanski pokal (prvič četrti, drugič tretji) pa so lasen doka*, da se ie kvaliteta slovenskih rokometašev dvignila in da je Odred po«tal enakovreden nasprotnik najboljših klubov v državi, pa tudi kvaliteta posameznih igralcev se je izboljšala. Ta dejstva so opozorila zveznega kapetana, da bo moral tokrat pri izbiri reprezentanc« računati tudi na slovenska moštva. Zaradi tega je na izbirni turnir v Zagreb povabljena tudi reprezentanca Ljubljana. Tehnični referent ljubljanske pod-zveze je že določil 15 kandidatov i s mestno reprezentanco in trening pod vodstvom Mitje Vidica se je že začel. Na trening so povabljeni tudi igralci'-Rupnik, Opara (Partizan Krim), Pocajt. Zevnik, Haber, Petrovič (Svoboda), Šerbec, Juvan, Papež, Sever, Čretnik. Jo-vin, Novak, Kren in Vrbančič (Oared)» Po skupnem treningu bodo izbrali de«©* najboljših, ki bodo branili barve Ljubljane. Na turnirju ▼ Zagrebu bo zbrana vsa jugoslovanska elita. Zato bo konkurenca močna. Tega se zavedajo Ljubljančani in se re«no pripravljajo, tako da naih bodo prav gotovo prijetno pre-" * dobrim mestom. P. V znamenju race Za m. mednarodno prvenstvo poklicnih novinarjev Je prijavljenih 93 novinarjev iz 11 držav Kdor meni, da niso novinarji za drugo rabo kot samo za praskanje po papirju, Je seveda v zmoti. Ze od nekdaj so se uspešno uveljavljali v Športu ln treba Je reči, da kažejo Se posebne simpatije do smučanja. O tem se bomo lahko prepričali 9. ln 10. februarja, ko bodo v Kranjski gori ra. mednarodne smučarske tekme poklicnih novinarjev. No, če na tej prireditvi ne bo smučanje ravno na najvišjem nivoju, naj nihče ne zameri, saj gre pri vsej stvari koneo koncev tudi za zblilanje novinarjev od vsepovsod. bo v New Yorku, nekaj teh stvari pa je Se posebej namenjeno televiziji. Patronat nad srečanjem novinarjev lz mednarodne arena bo Imela belopemata živalca — raca. Zakaj prav raca, najbrž ni treba posebej poudarjati. Toda če mislite, da bodo novinarji smučali kot race, se preklemansko motite. Sicer pa se bomo o tem pomenili 9. februarja, ko Je na programu veleslalom, ln 10. februarja, ko se bodo novinarji pomerili med seboj v slalomu. Glede tega ne bo zadrege, saj o tem osi« ' ip: novinarjev 1« Poljske, Švice, Franclje, egi dokazujejo prijave. Doslej se jo namreč ia to tekmovanje prijavilo te 93 266 Luxemburga, Nizozemske, ZDA, Vel. Britanije, Italije, Nemčije ln Avstrije. Tu so tudi domači novinarji, ki Jim bo »poveljeval« Zvone Zorko, urednik pri Radiu Ljubljana. Za tekmovanje se močno zanimajo tudi Seški novinarji, vendar pripravljalni odbor dokončne prijave Se ni dobil. Vsekakor pa že zdaj drži, da tolikšnega števila novinarjev li tujine le nd bilo v naših krajih. Med tekmovalci }e prijavljen tudi holandski novinar ln režiser kratkih filmov Jan Boon, kl bo ob tej priložnosti posnel nekaj sto metrov filma o naravnih lepotah gorenjskega kota za svoj celovečerni film »Zima na strehah Evrope«. Premiera tega filma Dne 29. januarja 1957 je nenadoma preminil naš dragi mož in atesk LADO LEVEC Pogreb našega ljubega pokojnika bo v Četrtek, 31. januarja 1957 ob 16. uri. Žalujoči: žena FRANCKA, hčerka ANICA, s in LADO in ostalo sorodstvo H: . 7-'7J //S''? S ’> \ /L // /* ...ŠT Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš dragi sin in brat STANKO POVŠE direktor trgovskega podjetja »Potrošnik* v Črnomlju Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v četrtek, 31. januarja 1957 na domače pokopališče v Uršnih selih. Žalujoči: oče, mati, bratje in sestre z družinami PATRICK QU1NTIN ril !|ll|||lll^'l|||||llMII|||||IIIMl||||lllMIII|||lPII|l||lllllll|||||llll%llll!ffl|||||[IIIM|||||llll^ SAMEGA SEBE 45 Naravnost kronološko natančno je bila napovedal«, kako bo Selena začela ln kaj bo rekla. Toda njeni opomini so »daj v meni zbujali 1« neko otroško veselje. — Vel, dragi, nič bi mi ne bilo ljubše, kakor da Se nadalje igram vlogo tvoje žene. To je tako lepa laž! Tako prijetno je, biti tako zraven tebe. Ali ne, da se ne spominjaš, kdo si? — Res, res se ne! — Si morda oženjen? — Mogoče. — Kako lepo bi bilo, ko se ti spomin nikoli več ne bi povrnil! — Ali bi želela, da bi bilo tako? Sobo je napolnil njen zvonki, čarobni smeh. — Seveda! Kaj si ti? Kdo? Nihče! Nimaš ne navad ne ambicij. Človek si, moški, in nič drugega. O, prosim te nikar se ne skušaj ničesar spomniti. Ločila se bom od ovoje preteklosti, od Gordyja. Bogata bom, silno bogata, in tedaj bova nekam odšla, ntiHu« daleč, midva. Ti boš del mene, nekaj, kar bom ustvarila s svojo domišljijo. Vedel boš le to, kar te bom naučila. Skupaj bova ln ljubila se bova. Le ta mavec bo treba razbiti. Kri mi je hitreje plala po žilah. Nisem mogel ostati navnor dušen spričo vsega tega, kar mi je govorila. Nisem pozabil Krnita, tudi Yuna ne, toda zdaj ml nista bila nič mar. Njeni usitm sta bili blizu mojih. — Red, da me ljubiš, ljubezen moja. Reci, da me ljubišl Zgrabil sem jo z zdravo roko za ramo, jo oddaljil, da bi ji pogledal v obraz. — Se tl ne zdi pretirano, da govoriš o ljubezni? dragi, — se je nasmehnila. — Ali ni dovolj: ti ln J®*- Kaj je važnejše od tega? SEDEMNAJSTO POGLAVJE Ko Je Yun naslednje jutro prišel ln me zbudil, Selene ni bilo več v sobi Orjaški Indonezijec j® bil opravljen tako, da me je spomnil na pomen, ki naj bi ga imel ta dan. Na sebi ni več imel le kopalk ne majice kakor po navadi. Bil je v črni obleki. Lase si je bil počesal. Le kako so ga prepričali in mu dopovedali, da se ne sme smejati? Zakaj obnašal se je kakor pogrebec. Z zadovoljstvom mi Je nataknil široke hlače in me oblekel v domačo haljo temne barve s črnim trakom čez rokav. Ko sem bil opravljen in me je položil na stol, me je odpeljal v salon > veliko stekleno steno. Tam je bila že zbrana vsa družina. Nisem mogel prikriti svojega začudenja, žensk malone ni bilo prepoznati. Ze gospa Friend je bila čisto drugačna. Lase si je bila gladko počesala in splela v zavitek na temenu. Bila je brez vsakega nakita. Njene oči so bile žalostne ln potpežljlve, da so zbujale brezmejno spoštovanje. Tudi obe mladi ženski sta bili v črnem. Kako čuden vtis je napravila Murney v popolni Črnini! Bila je videti kakor obledelo dekletce, prav kakor tisto, ki mi ga je bila opisala, ko je bil njen oče še živ. Le Selena je ostala kakor prej. Čeprav v črnem in brez rdečila na ustnih ter vencu okrog glave spletenih las, je ostala čutna in zapeljiva ženska. — Dragi, — je vzkliknila In mi prišla naproti. — Hudo žalosten si v tej uniformi Vidite Gordyja Frienda, rešenega pijanca! — je vzkliknila in me tako v šali predstavila ostalim. Toda pri vsem svojem žalostnem videzu je bila gospa Friend hudo bojevita, še nikoli tako. Odsekano me je obvestila, da bo odvetnik Peterbridge prišel prej kakor ostali člani Lige. Ker mora opraviti oporoko, sl bo ogledal hišo in stikal za slehernim znamenjem, da bd odkril prevaro o poboljšan ju Gordyja Frienda in rešitvi njegove duše. Menda naj bi imeli že čez uro ali kaj zadovoljstvo, da ga vidimo. Genij gospe Friend je bil hišo spremenil v pravo svetišče morale. Nikjer ni bilo nobenega pepelnika. Slike starega Frienda so bile obešene na vseh mogočih koncih in krajih. Klavir so bili pre-gmlll z nekakim prtom in na njem je bila velika posoda, polna cvetja. V salonu, ki so ga bili preuredili v sejno dvorano, so bil stoli že razporejeni v vrstah vse do stene kakor za sestanek. Pred njimi dolga nizka miza in ob njej vrsta srtolov v enakih presledkih Ob tej mizi naj bi se odločila usoda družine med ljudmi, ki ji«11 predsedoval gospod Maudhut Zdaj sem moral še trikrat zapored recitirati odo starega Frienda in pojasnili so mi, kako se moram držati in kako obnašati v vlogi nekdanjega grešnika, kl se je bil spokoril in popravil DNEVNE NOVICE Opoeortlo. Od M. januarja omrežje za električno vlako n« dalja Je»enlce ln na žel. progi Jeie-moa—Karavanski prador dri. maja Pod vlaoko napatoatjo 1S.000 V. Viako Potikanja kovinskih delov ln naprav *» električno vlako Je »mrtno nevarno. Posebno na potnih prehodih ln n»dvo*lh je paziti na višino naklada '■> n« im* priti do posrednega dotika *l«ktrlfikaoTjiklh napeljav z raznimi Predmeti Slovenska akademija ananostl ln “■netnoitl vabi na Javno znanstveno Predavanje, ki bo dne Ji. januarja ob 18 v dvorani SAZU, Novi trg J-I. predaval bo akademik univ. >prol. dr. jven Rakovec. Tema: Pomen imo-velike plelstocenske favne. Vsaka drogerija, špecerija, zadru-J*i vsaka trgovina, ki prodaja milo gospodinjstvo, prodaja tudi FLEX. e Čiščenje madežev samo FLEX. Svel ln mladosten obraz dobil po rabi kozmetične maske TEINT 8*LL. Naein uporabe zelo enostaven, Pl vendar Čudovit uClnek. . Oftalmološka sekcija SZD bo Imela J Petek, dne 1. februarja ob 18 na ooesni kliniki v Ljubljani »voj redni ‘etnl obCrvl zbor, združen s predavanem docenta dr. Staneta Stegnarja ° Pomenu popisa aleplh ln slabovidnih °*«b v Ut Sloveniji. Vabljeni. *3>e skt-Korsakov: »Caprlcdo eepagnol«, Red A. IZ MORSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški Ulm »Skrivnost zapuščenega vrla«. Predstavi ob 17.30 in 20. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« ameriški clnemascopskl film »DO PEKLA IN NAZAJ« IZ PTUJA »MESTNI KINO KINO«: ameriški film »Jajce in jaz«. V slavni vlogi Claudette Colbert ln Fred Mac Murray. CELJSKE VESTI KINO »UNION«: ameriški film »Klic divjine«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Clark Gable ln Loretta Voung. »METROPOL«: ameriški barvni film »Trobente opoldne«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Ray Milland, Helena Carter, Hugh Marlowe in Forreat Tu-cker. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški film »Jack London«. V glavni vlogi Suaan Hayward ln Mtchel 0'Shea. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Avguštin Tancar, Gosposvetska cesta. KINO »RADIO«: premiera angleškega fUma ! »Tri korake do vešal«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: zaprto! ŽIROVNICA: ameriški barvni fUm »Pekel izpod ničle«. Predstava ob t9.30. 1 V glavni vlogi Alan Ladd. I DOVJE _ MOJSTRANA: avstrij.kl film »Strup v živalskem vrtu«. Predstava ob 19. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL 39. JANUARJA 1997 TOVARIŠ LADO LEVEC CLAN PREDSEDSTVA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS TRBOVLJE NA NJEGOV POSLEDNJI DOM GA BOMO SPREMILI V ČETRTEK, DNE 31. JANUARJA 1997, OB 10 IZPRED SINDIKALNEGA DOMA V ZAGORJU OB SAVI POŽRTVOVALNEGA DOLGOLETNEGA MLADINSKEGA VODITELJA IN BORCA ZA SOCIALIZEM BOMO OHRANIU V ČASTNEM SPOMINU TRBOVLJE, 29. JANUARJA 1997. OKRAJNI KOMITE LMS TRBOVLJE ■ «Hi ■ IjMl •V* Predstav® ob 10, 10 ln 20. V glavni vlogi Audie Murphy. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje KINO »UNION«: amer. clnema«cop«kl I film >Do pekla in nazaj«. Predstavi samo ob 15 in 17. V glavni vlogi Andi« Murphy. Ob 19 ln 21 ital. barvni film »Teodora«. KINO »SLOGA«: ameriški barvni film »Tujec v sedlu«. Predstave ob 15^ 17, 19 in 21. V glavni vlofi I«>el McCrea. I Ob 10 matineja istega filma. KINO VIČ: premiera ameriškega filma vohunček«. Predsjav« ob 16, 18 j »Moj in V glavni vlogi Bob Hop«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 naprej, za matinejo v kinu »Sloga« ln I za vse predstave v kinu »Komuna« pa od 9 naprej. KINO »SOČA«: ameriški film »Slika Do-riana Greya«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 naprej. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 predvaja Seiko barvno risanko »Cesarjev slavček«. Predstavi vsak dan ob 10 In 15. KINO »LITOSTROJ«: slovenski film »Dolina miru«. Tednik »F. N. 50«. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. V glavni vlogi John Kitzmiller. KINO »TRIGLAV* Italijanski film »NESMRTNE MELODITE« Tednik. V glavni vlogi Pierre Cree-soy ln Carla del Pogglo. Predstav« ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 13 dalje. Danes zadnjikrat. — Jutri ameriški barvni film: »Cml labod«. sporočamo Žalostno vest, da je nenadoma preminil tovariš LADO LEVEC TAJNIK SVETA SVOBOD IN KULTURNO PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA TRBOVLJE NA NJEGOV POSLEDNJI DOM GA BOMO SPREMILI V ČETRTEK, DNE 31. JANUARJA 1997, OB 10 IZPRED SINDIKALNEGA DOMA V ZAGORJU OB SAVI ZASLUŽNEGA KULTURNEGA DELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU TRBOVLJE, 29. JANUARJA 1997. SVET SVOBOD IN KULTURNO PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA TRBOVLJE VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 31. januarja ob 30: sofoklej: »Kralj Edip«. Izven. Zadnja večerna predstava. Opozarjamo občinstvo na zadnjo večerno predstavo. Petek, I. februarja ob 18: Milčinski: »Mogočni prstan«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »iskra«. Nedelja, 3. febr. ob 16: Aristofanes: »Llslstrata«. Izven ln za podeželje. KINO »STORŽIČ« i ameriški baraki film »Bosoooga grofica«. Predstave ob 18, 18 in 20, V glavni vlogi Ava Gardner, Hum-phrejr Bogart in Roesano Brazsi. Z BLEDA * KINO Jugoslovanski film »Veliki ln mali«. Predstavi ob 17 in 20. V glavni vlogi Ljubo Tadič, Joža Laurenčič in Severin Bljelič. IZ D0M2AL KINO Avstrijski film »Jaz in moja žena«. Predstavi ob 18 in 20, V glavni vlogi Paula Wewely ln Atila Horbiger. IZ NOVEGA MESTA KINO »KRKA«: francoski film »Stopnice ca služinčad«. DROBNI OGLASI DVOSOBNO STANOVANJE V Strogem centru Pulja (Istra) zamenjam za kjerkoli v Ljubljani tudi za enosobno. Ponudbe v upravo LP pod •Pulj za Ljubljano« JESENOV LES različnih dimenzij prodamo po znižani ceni. Podatke dobite osebno ali pismeno v Tovarni športnega orodja ELAN, Begunje na Gorenjskem. 348 p RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 30. Januarja 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 6.30—6.40 Reklame ln obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — u.OO Igra trlo Avsenik, poje Zenski vokalni kvartet — 11.35 Za šolarje: Ra-dakovič: Žarko Zrenjanin — 12.08 Francesco Cilea: Odlomki lz opere »Adriana Lecouvrer« — 12.30 Kmetijski nasveti: ing. Božo Alič: »O nezadostnem zanimanju za gnojila« — 13.40 Ameriške narodne ln zabavne popevke poje ln Igra na kitaro Josh Whlte — 13.18 Lastne skladbe Igra Mojmlr Sepe s svojim kvartetom — 13.30 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov — 14.08 Za Solarje: Petelinje pero — 14.31 Glasbena medigra — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: M. H. Helkal: »Zalnablna smrt — 18.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Zabavna ln plesna glasba tekočem traku — 18.00 Kulturni — 18.15 Skladbe Emila Adaml-— 18.30 zunanjepolitični feljton: Kitajska ob novem letu — 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 O. Puccini: Dve enodejanki: »Glanni Schlchl« ln »Plašč«. — 22.15 Jazz-cocktall — 22,18 do 23.000 UKV program: Nočni koncert — — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). n. program za sredo, 30. januarja 12.30 Simfonični plesi — 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.10 Za prijetno razpoloženje (predvajamo spored zabavnih melodij) — 14.20 Ljubljanska kronika ln obvestila — 14.35 Operni odlomki — 15.00—18.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 32.15—23.00 Nočni koncert. KINO »SISKA« Ameriški film Angel ali demon V glavni vlogi June Allyson ln Jose H Ferrer. Predstave ob 16, II in 30. Prodaja vstopnio od 14 dalje. Na sporedu samo le danes in Jutri. RAZNASALKE §§g za raznašanje Časopisa ca Šiško, Bežigrad. JarSe ln UHj Smartinsko cesto — sprejme takoj UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« IH Ljubljana, Kopitarjeva 2/L TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV — IZLAKE ZAGORJE OB SAVI sprejme v službo 2 keramičerrja z daljšo prakso 1 strojnega tehnika za vodenje stroj, obrata 2 ključavničarja-orodjarja 2 pisarniški moči (statistika in kalkulacija) Reflektanti naj se javijo pismeno ali ustmeno na upravo podjetja. Nastop službe takoj. Plafia po tarifnem pravilniku. 205 1 pregled ca — ll UPRAVNI ODBOR SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »ZIDAR« - KOČEVJE razpisuje mesta za šefa računsko gospodarskega sektorja Pogoji: Ustrezna šolska Izobrazba ln večletna praksa šela projektivnega biroja podjetja Pogoji: Ustrezna Šolska Izobrazba ln pooblastilo za projektiranje 2 gradbena tehnika Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru Za Sefa računsko gospodarskega sektorja ln šefa projektivnega biroja družinsko stanovanje na razpolago Pismene ponudbe poSlJite na tajništvo podjetja ali se zglasite osebno. Ostalo po dogovoru. L JOD SREDA, 30. JANUARJA ' 1 List »New York Times« je tehtal pred kratkim dva kilograma i tem delom nedeljske izdaje dovolj posla od sobote opoldne do pol petih v nedeljo zjutraj, saj je znašala nedeljska naklada nad poldrugi milijon. Porabili so 128 ton tiskarske barve in 3560 ton papirja. Posamezni izvodi so tehtali 2,37 kg, vendar ie do pol sedmih zjutraj odpeljal iz razpo-šiljalnice zadnji tovorni avto v pristanišče, kjer so naložili nazadnje tiskane izvode na ladje za obalni promet / Enkrat narobe: dedič v Ameriki' Lani je umrl v Milanu 59-letnl Alfredo Davlncino. Mrliški oglednik je ugotovil, da je mož umrl v svoji kolibi zaradi gladu, potem pa so izbrskali iz starih krp bankovce in razne vrednostne papirje v skupni vfednostl pet milijonov lir. Po daljšem iskanju so našli v Argentini Alfredovega strica Giuseppa, ki si je vsepovsod izposojal denar za vozni listek v Evropo, da bi prevzel de-diščino. Ko je naposled prišel v Milano, je bil hudo razočaran, ker je izvedel, da je njegov nečak Alfredo zapustil vse svoje imetje nekemu samostanu. Menihi so starcu sicer obljubili vozni listek za nazaj, vendar ga bo dobil šele, ko bodo vnovčili dediščino. Po 35 letih proglaSen za mrtvega Otto Wolff h: UsUerja je uradno doživel starost 119 let, čeprav je umrl že leta 1923, ko mu je bilo 85 let Matičar ga je pozabil vpisati v knjigo umrlih. Neka priča starčeve naravne smrti je pred kratkim podpisala osmrtnico ln tako j« Wolff zdaj tudi uradno umrl Švica slovi kot dežela ■ selo točnimi vlaki, ki ' Jim je človek utrl železno pot če* soteske in skozi planine. Povečini elektrificirane železnice slovijo zaradi drznih mostnih konstrukcij nad slikovitimi globel-ml sredi gorskega sveta. Posnetek kaže »Modro ptico« na viaduktu Baltschieder. Prvih petdeset izmed pet sto japonskih rudarjev, ki bodo dobili delo v porurskih rudnikih, se je pred kratkim pripeljalo v Nemčijo. Na letališču v Dllssel-dorfu so jih pozdravile japonske deklice, katerih starši že dlje časa živijo v Zahodu1 Nemčiji. Termiti v Benetkah V beneškem festivalskem paviljonu in v samostanu San Gregorič so se pojavili termiti. Ce jih ne bo mogoče uničiti, bodo kmalu požrli mnoge beneške kulturne znamenitosti. Strokovnjaki menijo, da so termiti prišli v mesto iz okoliških vasi, kjer so uničili doslej že štiri sto hiš in gospodarskih poslopij. NEUKROČENO MESTO RADO KRAGELJ MILAN MAVER Množica kitajskih muzejev hrani kiparske stvaritve iz davnih časov kitajske kulture in civilizacije, Naš posnefek kaže okoli osem sto let staro figurico vaškega čarodeja iz osrednje Kitajske. Španska cenzura V Španiji so prepovedali predvajanje filma Roberta Aldricha »Napad« zato, ker ga niso moglj »predelati«. V tej deželi namreč pri sinhronizaciji tujih filmov spreminjajo tudi njihovo vsebino, da bi ustrezala predpisom cenzure. Ce je na primer junakinja filma žena, ki ima zraven moža še ljubimca, tedaj cenzorji pre- Erosto »spremenijo ženinega lju-imca« v njenega brata. Ker tega v primeru Aldrichovega »Napada* niso mogli storiti, so film preprosto proglasili za škodljiv in preipovedali predvajamje. 240 Igor je stopil k oknu in se ozrl po cesti: na vseh dohodih k stavbi so stale majhne gruče ljudi in varovale potek akcije. Pogledal je na uro. »Pet minut do pol Šestih,« jp zamrmral, »zdaj bi že morali...« Se preden Je utegnil končati stavek, je po cesti pridrvel avtomobil, se ustavil pred poslopjem in ljudje, ki so skočili z njega, so naglo stekli v vežo. »Prihajajo!« je rekel Igor. 239 »Potem bomo pač vlomili v omare in boš moral še omare Izpisati iz Inventarne knjige,« je rekel Bojan in pomolil pleSastemu financarju pištolo pod nos. Flnancar je uvidel, da se je strahotno osmešil-, molče je izročil ključe od omar. Vaaja je naglo odprl omare: v njih je bilo 45 puSk v odličnem stanju, nad tisoč nabojev, tri pištole in visoki skladi različnega vojaškega ma-' teriala. ( »Naak,« Je odvrnil flnancar, »puSk vam ne ) morem dati.« Bojan ga Je začudeno po-\ gledal: »Zakaj pa ne?« — »Zato,« Je vneto ( razlagal flnancar, »ker so vse vpisane v ) Inventarni knjigi. In kar Je enkrat vpisa-) no...« Igor, Vasja in Bojan so se na glas v zasmejali. »Boste pa izpisali,« je rekel Bo-f jan, ki ga Je duSll smeh. Plešasti finan-) car pa Je trmasto gonil svojo: »Inventar i je inventar, ne morem..•« »Ati imate pri roki kak asp