Političen list za slovenski narod. F» paSti prejokan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. T lUtafnlstrucIJi prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mes«e 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 3 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cen* pn;ueraa zaiiujša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoiudne. ištev. ris. V Ljubljani, v potek 5. aprila 1889. Letiiil* X V11. Bh/avsii /bor. Z Dunaja, 4. aprila. Budgetna razprava. (26. in 27. dan.) Hišni davek. V pričetku včerajšnje seje bil je brez ugovora sprejet načrt postave, ki deželi Koroški dovoljuje, da bode državi dolžnih 40.000 gl. prvo polovico v znesku 20.000 gld. vrnila 1. januarija 1807, drugo polovico pa z novim letom 1808. Potem se je nadaljevala razprava o proračunu iiuančnega mimsterstva in sicer o hišnem davku, ki najbolj preseda Tržačanom in Tirolcem, ker prej tega davka niso imeli. Luzzato je zaradi tega priporočal vladi, naj se usmili Trsta in hišnim posestnikom dovoli nekaj polajšav, Wildauer pa je ravno isto priporočal za Tirolsko, kjer so imeli pred desetimi leti saino 009.000 gld. direktnega davka, zdaj pa ga imajo že 2,200.000 gld. Wildauer je jako ostro prijemal tudi konservativne tirolske poslance, češ, da so tudi oni glasovali za novi hišni davek, ki tako težka bremena naklada Tirolcem. Poslanec G i o v an e 11 i je v dejanjskem popravku zavrnil ta napad Wildauerjev rekši, da so tirolski poslanci iz najboljšega namena glasovali za novi hišni davek. Ako bi bili potegnili z levičarji, bi bile vse druge dežele ostale pri starem hišnem davku, za Tirolsko, kjer prej tega davka niso imeli, bili bi pa napravili posebno postavo, katera bi bila gotovo šo hujša, kakor sedanja. Wildauer je vsled teh opazk silno vzrastel; vprašal je Giovanellija, kdo bi bil pač sklenil novi ostrejši zakon za Tirolsko. Očital je Tirolskim poslancem, da niso podpirali predloga Beerovega, ki je v odseku za Tirolsko priporočal obširne polajšave. Tudi Beer se je oglasil k dejanjskemu popravku, češ, da je res v odseku za Tirolsko predlagal obširne polajšave, da jih je pa večina v družbi s tirolskimi konservativnimi poslanci zavrgla. Razven hišnega davka bila sta včeraj rešena tudi pridobitni in prihodninski davek. Pri prvem sta govorila Fiegl in Sommaruga, pri drugem pa Ghon, ki je lani pri iiuančnem mi-nisterstvu sezal nazaj v šolsko razpravo. Letos se je strogo držal prihodninskega davka, ker se je za njim oglasil k besedi poslanec Klun, da ga takoj zavrne, ako zaide v lanski greh in govori o šolskih razmerah. Pri davkarskih eksekutorjih je govoril slovenski poslanec Pl'eifer ter primerjal troške istih časov, ko so še vojaki hodili davke iztirjevat, s sedanjimi troški, pri katerih ne delajo nobenega razločka, ali je na dolgu ostali znesek velik ali majhen. Priporočal je torej vladi, naj to premeni, in naj se pri iztirjevanju davkov ozira tudi na primerne čase, ter naj ljudi ne prijemlje od februarija do avgusta, ko nimajo nobenih dohodkov, ampak le troške za obdelovanje zemlje in za setev. Kreuzig je priporočal vladi, naj od zaostalih davkov ne pobira 6 odstotnih obresti, ker je to po znižanji postavnih odstotkov od 6 na 5 preveč, Türk pa se je pritoževal o pobiranji carine v Šleziji. Zadnji govornik je bil včeraj poslanec Na-bergoj, kije pri užitninskem davku dokazoval, da morajo okoličani plačevati dvojno užitnino, namreč mestu in državi, dasiravno imajo iste pravice, kakor mesto samo. Prosi torej ministra, naj po administrativnem potu to odpravi. Predsednik ob 1/i5. uro sklene sejo in prihodnjo sejo napove za danes. Razprava se tudi danes le počasi pomiče naprej ; poslanec P r o s k o w e t z je skoraj dve uri govoril o užitnini na pivo, S u e s s Fridrih pa o dunajski klavnici. Cs pojde tako naprej , danes linančno ministerstvo ne bo še rešeno, ampak se bo treba še jutri ž njim pečati. Vlada je tudi popustila misel, da bi državni zbor pred Veliko nočjo poslala domov. Morda dotlej še državni proračun ne bo dovršen. Je pa še veliko reči, katerih večina ne mara odložiti do jeseni, in ki morajo še pred razhodom priti na vrsto. Tudi vlada ima še nekaj predmetov, ki jih želi rešene imeti. Okoli 12. aprila utegne biti zadnja seja pred Veliko nočjo, okoli 30. aprila pa prva po Veliki noči. Zborovanje bo prestalo še-le koncem meseca maja, junija pa se tukaj na Dunaji snidete delegaciji, za katero se bode volitev vršila še-le po Veliki noči. Iiapelaiiokracija. Pred petimi tedni pričelo se je posvetovanje o proračunu in do minole nedelje je bil srečno za-vršen oddelek „šolstvo". Niti številka ni bila pre-menjena in vse je bilo vsprejeto po predlogu od-borovem, vzlic temu trajal bode še govorniški boj kaka dva tedna. Daje to, možno, vzrok so opozici-jonalni poslanci, ki govore le zaradi tega, da bi jih slišali drugi, in proračun jim je samo povod, da govoričijo, kar jim slina položi na jezik. Levičarski govorniki in njih zaveznik dr. Ed. Gregr delali so prava čuda v tem oziru, zlasti pri razpravi o Liechten-steinovem šolskem predlogu, toda vse je prekosil kot generalni govornik v svojem sobotnem govoru bivši rektor dunajske univerze, prof. Suess. Ta poslanec, ki spada med najboljše govornike z levice, dokazal je v tem govoru, kako zapelje človeka strankarska strast in v kake smešne skrajnosti zagazi oni, kateremu ne gré za stvar, temveč za hujskanje. In česa je dokazal ta besedni mojster iz tabora naših neprijateljev? Nič druzega nego neukro-čeno sovraštvo do katoliške duhovščine in boj zoper vse, katerim katoliška vera ni prazna fraza. Da, celo mrtvih ni pustil v miru. Blizu Gorice je uinrl lani župnik, ki je na smrtni postelji prosil, naj mu dado pod glavo rusko sv. pismo. Iz tega izvajal je posledice. Pred 25 leti bi tudi ne bil nihče zahteval slovenskih gimnazij in danes je to opravičena zahteva. Kdo vé, česa neki, rekel je Suess, bode zahtevalo katoliško svečeništvo za ruščino v nekoliko letih? Ko bi se bil hotel Suess nekoliko uveriti o stvari, bil bi drugače govoril. Spoznal bi bil, da je oni katoliški duhovnik spadal med one sovrstnike, ki darujejo sv. mašo v slovanskem narečji in obredu in da si je na smrtni LISTEK. Kriva prisega. IV. Bog je dober in milostiv. Oe že mislimo, da drčimo v zijajoče brezno, zablišči nam kakor bi trenil vnovo jasno upanje. Ravno večerjajo Draganovi. Zajemajo zaduje žlice črnega 6oka tiho in žalostno. Kar vstopita naša prijatelja. „O, nenavadna gosta!" začudi se gospodinja. „Kakor nanese prilika. Dober večer vam želiva." „Tudi vama dober večer!" oglasi se Dragan. „I, sedita no! Malo prepozna sta: Zamudila sta večerjo. Dal bi vama kruha urezati, a — nemarno ga ravno prav nič." „Ni uama treba, ni treba" branita se naglo naša znanca in sedeta k peči na klop. Dekla grd v kuhinjo, a gospodinja spravlja otroke v izbo spat. Gospodar prisede k njima. „Ni, kar si bodi, za kar sva prišla, Dragan!" začne Mravljač, ko so bili sami. „Ne bode se ti še prodajalo, če se zelo ne motim." „Ne, ne! Oe Bog da., ne!" pritrjuje Borin. Žalostno zamaje Dragan z glavo. „Vse tišči v md", govori jima z mehkim glasom, da se jima prav smili; „vse tišči v me, kakor sama sila. No, z drugimi bi se morebiti še kaj dalo, a Trdiič, Trdiič!" . . . „Midva veva za mazilce, Dragan, katero mu zaveže usta in roke." Čudi se jima ubogi mož, čudi se, a ne razumeva prav nič. Pripovedujeta mu, kako sta na tihem slišala, da je vračal dolg, zatrdita mu, da radovoljno pričata zauj pri sodišči. Z vsako besedo lajša se Draganu srce. Sam ne ve, kako bi ju zahvalil. A vedre solze v zveseljenih njegovih očeh so jima dosti velika zahvala. Zgovore se, da pojdejo drugo jutro v mesto in naznanijo pravici Trdačevo krivo prisego. Ločijo se zadovoljni vsi trije. Mravljaču in Borinu se kar samo smeje : slajše jima je nego rožici v zlati zori: Trudita se, da bi storila dobro delo, da bi obvarovala nedolžne ubožce grozečega prepada. A Draganu je bilo, kakor bi bil prerojen v novo življenje. Srčen golobček z oljkovo vejico je priletel v žalujočo hišo nesrečne družine. * ... * Pridejo in pripovedo sodniku svojo zgodbo. Neverjetno jih pogleduje mož pravice. Trdiič mu je bil dobro znan in bil mu je veljaven mož: nikoli še ni bil tožen za take stvari. „Morebiti se motita", svari ju previden. „I, kako bi se motila, gospod, ko sva vendar dobro slišala vsako besedico", govorita mu naša prijatelja. „Bi-li prisegla?" vprašuje ju. „Z lahkim srcem in či6to vestjo", zatrjujeta ran. „Nu, prav! Opravili ste za danes", reče jim on. „Zapišem vso in vredim, kakor treba, da bode šlo, kakor zahteva pravica. Naznanjeno Vam bode v kratkem, kedaj zopet pridite, da razsodimo." Napote se domov. Z jasnim obrazom stopata Mravljač in Borin z Draganom mimo Trdiiča v prijaznem razgovoru. No menita se dosti, če ju more- poBtelji dal položiti pod glavo glagolsko sv. pismo. Toda tako dalič liberalizem Suessov in 6odrugov njegovih ne sega. Resnica mu je postranska stvar. Ko bi se ravnal po nji. videl bi svet in ljudi okolu sebe v drugi tati, a ne v taki, pred kojo krčevito zapira oči. A venec je postavil svojemu govoru z novo Irazo, s kojo je obogatil zbirko giisel naših protiv-nikov. Med burnim ploskanjem levice in vseh njenih pomagačev češke krvi imenoval je katoliško duhovščino — kapelanokracijo. Ono duhovščiuo, ki je toliko učinila za slovenski narod, ki je negovala in gojila ono božjo iskro narodne zavednosti, ko se je narod slovenski nahajal še v megleni medlobi iu narodni tmini, opisaval je kot nekaKo nevedno otroče. Med proslavljanjem in streljanjem iz topičev nastani se duhovnik v vasi in v dimu kadilnic do-mišljuje si — nadaljeval je Suess — da je neiz-motljiv, pobija in proklinja vse, česar ne umeje. „Kako lepo bilo bi pač — vsklikue — ko bi ta kapelanokracija, ki govoriči po vseh krčmah, imela več smisla za čitanje in izobraženje." Iu s tem ni-čevim, nečuvenim napadaujem hoče on bojevati za Hasnerjeve šolske postave! Take surove psovke bile bi naj oni od nemških liberalcev toli hvalisani napredek in olikanost! V istini so to slabi dokazi zoper preosnovo šolskih postav, tako slabi, da mora isti, ki se jih poslužuje, biti prekošen. Poglavitni stvari, načelu samouprave, da bi namreč vsaka dežela svoje šolstvo upravljala po svoji lastni potrebi, tej so se izogibali vsi levičarski govorniki iu tudi prof. Suess. To kapelanokracijo, kakor si jo mi na Slovenskem, in ne izvzemši ni jednega slovenskega duhovnika, predstavljamo, pojasnil je sicer z malimi besedami, toda jedernato, generalni poročevalce, poslanec g. Zeithammer, rekoč: „Čehom je veliko ležeče na tem, da se pomnoži pri njih in povznese naobra-ženje >n pri takem narodu merila izobrazbe ne bode nihče hotel zmanjševati. Želimo preosnovo v šolstvu, da dosežemo pravi mir v šoli. Zelja naša je, da bi zavladala sloga med cerkvijo iu šolo. Želimo, da bi oblast državnega zbora in države v šolstvu ne bila ohranjena samo v tej meri, katero ustanavljajo temeljne postave. Mi želimo, da bi se dala deželnim zborom večja prostost v šolskem oziru vsled ustavnega načela: da ima isti največ odločevati o kaki stvari, ki največ za-njo plačuje." Dobro! To je program tudi naše preosnove šolskih postav, program, ki je tako jasen iu umeven, da ga lehko umeje vsako dete. Po mislih g. Suessa seveda in njegovih privržencev je pa samo taka šola preosnovljena, v kateri se poučuje sovraštvo in razpor in koja bi bila zaslomba gospodstvu nemških liberalcev. Govor poslanca klima v državnozborski seji dne 21. marca t. I. III. Dovolite mi sedaj, da preidem k drugemu gospodu poslancu, ki je včeraj govoril v tej visoki zbornici. Razprave gospoda poslanca za Hartberg so bile tako jasne in tako sijajne, da so mu morale popolnoma soglasno pritrditi vse stranke na desnici te visoke zbornice (Tako je! na desnici), in menim, gospoda moja, tudi na levici je bilo muogo takih, ki so si vzlic navideznemu protivnemu vedenju mislili v srcu : Princ Liechtenstein imà prav. Vendar pa So je tem jasnim razpravam včeraj tukaj oporekalo. Gospod poslanec dr. Grègr sicer ni mogel tajiti, da se šola, kakor jo je imel v mislih in jo popisal knez Liechtenstein, ne more grajati, dà, da bi se moralo predlogu celo pritrditi s samoprauvnegt stališča. Rekel pa je, da to, kar je povedal predlagatelj, ni odkritosrčno ; klerikalna stranka se dela tako pohlevno le toliko časa, dokler ni v posesti oblasti; potem pa deluje s sovraštvom in nestrpnostjo. V dokaz se sklicuje na zgodovino svoje domovine, na one stoletne boje, ki so pretili vreči narod njegov v odprti grob. Po mojem mnenji je tu mislil husitske boje in tridesetletno vojsko, ki so v istini provzročili veliko opustošenje lepe češke dežele. Ménim pa, da ima ravno častiti gospod poslanec dr. Grègr najmanj vzroka za take pritožbe. V dokaz temu hočem kot pričo navesti zoper njegove razprave zopet moža. ki je srdit sovražnik katoliške Cerkve, pristaš in učenec Dôllingerjev, namreč staro-katoliškega profesorja Friedricha, ki piše o Uusu nastopno: „Na čast vedi bodi rečeno, le globokejše iu resnejše zgodovinopisje o Husu daje spričevalo resnici, da ravno protestantskim zgodovinarjem pri-stuje v tem oziru največja zasluga. Dela takih mož bodo še poznejšim rodovom spričevala, da tudi v našem času ni manjkalo prave ocene Janeza llusa iu njegovih pristašev, poveličevalni ga spisi iu slike bodo pa dokazovali površnost brez dna, ki označuje dandanašnji čas in naše olikano občinstvo." Gospod poslanec Grègr, ki nam je včeraj pripovedoval, da ga je rajnki pater Greuter nazivljal „busita", in kateri ta naslov menda smatra častnim, ima po mojem mnenji, kakor pravi Friedrich, tudi del te površenosti brez dna, ker skoro gotovo ravno tako malo poznâ nauk Husov, kakor katoliški katehizem; Husovi nauki so morali na Češkem pro-vzročiti socijalni prevrat in imeti za nujno posledico husitske vojske; teh naukov tukaj ne bodem razpravljal, ker se nisem namenil predavati verouauk. Omenil pa bodem le jeden teh naukov, kateremu jedro je to, da nobeden, niti papež, niti cesar, ne smeta zii-se zahtevati pokorščine, dokler ju teži smrten greh. Že prijatelji ITusovi so mu očitali, da mora pri tem nauku prenehati vsak red v trgovini iu menjavanju, občevanju in opravilih, pri prisegah in podložnosti. Že takrat je vzbudilo začudenje, da zgubi kralj, ako pade v greh, gradove, mesta in celo kraljestvo svoje, da smejo posvetni gospodje grešnim duhovnikom po svoji previdnosti jemati njihova posestva in da sme z isto pravico tudi kmet tirjati z;i-so posestva grešnih kraljev in posvetnih gospodov. Ti nauki morajo nepogojno vreči celi red ter imeti za posledice vojsko in zmešnjavo. Mislite si, di se uporabi to načelo na naš parlament. Kakove zmešnjave bi navstale z ozirom na mandate gospodov poslancev, ako bi glede njih veljalo to načelo! Kar se tiče trditve, da je katoliška Cerkev pro-vzročila tridesetletno vojsko, trditi moram temu nasproti, da je vstajuo gibanje protestantizma, in po- biti osorni gospodar vidi v druščini z nasprotnikom: Ne mislita več, da bi še kedaj pri njem delala. * H: Debelo zakolne Trdiič, ko mu prinese birič pihanje, da ga tožijo zaradi krive prisege. A utolaži se hitro. „Dragan menda misli", govori sam v sebi, „da se na ta način kako reši. A ni, kakor bi se komu zazdevalo. Dokazov nema on nič, a moja beseda že sama nekaj velja." Vendar mu nekako težko razbije srce, ko se mu je treba zagovarjati. Oko mu je kalno in nemirno; ozira se okolo stbe in čudno pogleduje Mravljača in Borina: čemu bi bila ona dva tukaj z Draganom? A no utegne razmišljati. „Tožijo Vas, da ste krivo prisegli", ogovori ga sodnik. „Je-li res?" „Ni res. ne, gospod sodnik!" brani se Trdiič. „Pusta laž je. Razsodila je že pravica sama, da sem jaz trdil istino, ko mi je prisodila pravo." „A zagotavlja se, da Vara je bil že prej vrnil dolžnik." „Kako bi mi bil vrnil, ko ni mogel. Ni mi dal ne, gospod!" „A priče . . ." „Kake priče?" seže mu on v besedo. „Prič še imeti ne more." „Zakaj ne?" praša naglo a mirno sodnik. Bistro se ozre vanj, da Trdiič proti svoji volji obrne oči v stran. Zdi se mu, da ga oni trije gledajo, kakor bi ga hoteli prebosti. „Zato ne", reče malo vzburjen, „zato ne, ker nikogar blizu ni bilo." Koj spoznil, da se je zagovoril. Jezno se ugrizne v jezik iu hoče naglo popraviti. A bilo je rečeno. Sodnik prime za besedo in drži ga kakor klešče. Trudi se na vse moči, previja se kakor riba, a ne more mu nikakor spolzeti. Že je zagraben. Prisežeta še priči in razjasnita, kako sta na tihem vse slišala. Pravica spozna, da je Trdiič kriv goljufije združene s krivo prisego. Zaradi precejšnjih olajšil mu prisodijo samo dve leti zapora. Koj nastopi kazen. Domov iti mu v takem ne diši. V. Težko je v ječi zapovedljivemu možu. Dolgi so dnevi, a še daljše ncči. Prav utegne razmišljevati sebno kalviuizma, poželjivost, kolikor moč prikrajšati kraljevo oblast ter pridobiti si bogastvo s posestvi, zakrivilo tridesetletno vojsko (Tako je! ha desnici), in le otročje narave morejo še verjeti, da je bila tridesetletna vojska verska vojska. Dr. Gregr je tudi navedel primero mej novo in staro šolo, kateri je osvetlil z niiiogimi vzgledi iz lastne skušnje in ki je imela seveda sijajen izid za novo šolo. Res je vendar, da se v novi šoli več poučuje, kakolr v stari, ali se pa tudi več doseže, tega bi jaz no hotel trditi, in za sedaj tudi še ni popolnoma dokazano. Ne samo pri nas ua deželi, marveč tudi v mestu tožijo ljudje, da otroci, ko pridejo iz ljudske šole, ne zuajo gladko čitati, pisati in računiti. Treba mi je le ua to opozarjati, kaj je pred leti konstatovalo srednješolsko odposlanstvo dunajskega občinskega svata, to namreč, da se je pokazalo pri vsprejemanju učencev v srednje šole, da vedno bolj nazadujejo vspehi šol. (Čujte, čujte! ua desnici.) Ali so se od tedaj predrugačile razmere, ne vem, to pa mi je znano, da se je isto pokazalo tudi pri obrtnih šolah in da se pri ustanovljanju obrtuih napredovalnih šol vedno porablja jedno leto ali jeden tečaj za to, da se naučč gladko čitati iu pisati ter prav računiti, preduo se dopuste k obrtnemu poduku. Če res toliko vspešno delujejo šole, moralo bi se misliti, da prineso vsi otroci seboj že zadostno izobražbo in da se more takoj pričeti z razlaganjem obrtnih predmetov. Gospod poslanec dr. Gregr se je jednako pred-govorniku gospodu poslancu Lippertu izrekel zoper to, da bi se šola zopet izročila Cerkvi. Kakor ste culi, tega predlog za uvedenjo verske šole nikakor ne zahteva, marveč se državi kakor doslej vrhovno uadzorništvo in vrejevanje šolstva prepušča. V opra-vičenje Cerkve, kateri ne odreka samo pravice, marveč tudi zmožnost izobraževanja in vzgojevauja šolskih otrok, kličem pa gospodu govorniku v spomin, da se bili časi, v katerih niso znali brati knezi in vladarji, plemiči in kmetje, in se je celo šolsko izobraževanje kakor sploh cela kultura umakn la v samostaue katoliške Cerkve. Opominjam gospoda, da menda ne ve, kaj je Cerkev v prvih časih storila za izobražbo in pro-sveto, za ustanovitev ljudskih šol in vseučilišč, kako je skušala svoje člane navduševati k ustanovam za učilnice, povzdigniti veljavo in zboljšati plače učiteljev. Konečuo se sklicujem na nekatere naredbe, katere so se v tem oziru izdale na shodih katoliške Cerkve. Škofje in shodi so že za Karola Velikega tekmovali v ustanovljanju šol in škof Teodulf orleanski je okrog leta 797 ukazal, da mora duhovščitia v vaseh in trgih vzdrževati šole, male ljubeznjivo poučevati in da ne sme za to nič tirjati, razven kar jim dobro-voljno dajo stariši. Sinoda v Aheuu že leta 802 praša posestnike, ali pošiljajo svoje otroke v šolo. Shod v Mogunciji leta 813 nujno polaga starišem na srce, naj pošiljajo svoje otroke v šolo, iu papež Evgen II. je pisal leta S26: Čujemo, da v nekaterih krajih ni učiteljev in se zanemarja pouk. Zaradi tega priporočamo vsem škofom in njim podredjenim župnikom, naj nastavljajo občinske učitelje, ki bodo pridno poučevali v čitanju, prostih umetnijah in go- vse nerednosti svojega življenja. Oglasi se mu že dolgo časa zatirana vest, oglaša se glasneje in glasneje. Prime se ga večkrat nekaka trma: nič se ne zmeni za ukaze svojih čuvajev naje/.i se svojeglavo kakor jež. A v pokorilnici ne ljubijo šale: dado ga v temnico, da ga premine slaba volja. Včasih ga, kakor bi trenil, zgrabi tolika jeza, da bi hotel vse razbiti. A zvežejo ga, ne prav rahlo, iu zaklenejo v majhen črn kotiček, da se mu o suhem kruhu ohladi vroča kri. Misli in misli Trdiič, a čim bolj misli, tem huje mu je. V temi stavljajo se mu pred oči storjene krivice; prav nagajivo se mu rogajo. A še močneje ga tišči in tlači, da je zgubil veljavo. Zameril se je sicer večkrat temu ali onemu, če mu je o priliki v tej ali 6ni stvari kaj pritrgal. Vendar, bil je v vsi okolici znan za imenitnega moža, kakor ne vsak drug. A sedaj? Kako bi se jim prikazal? S strani ga bodo gledali, namežikovali drug drugemu in šepetali si v uho: „Ile, vidiš ga? Ril jo mož svoje dni. A goljufal je, krivo prisegel Ogibali se ga bodo . . . Topi se bolj in bolj v take mračno misli. Oči se mu blišče, kri mu kipi, možgani mu zavro: začno se mu bleUi. Vede se čudno, govori neraz- spodarstvu. Hinkraar remski poživlja deželne dekane, naj poizvedujejo, ali ima vsak župnik šolo, v kateri bi so poučevali župni otroci v elementarnih predmetih. Kako strogi so bili glede cerkvenih šol, dokazuje okoliščina, da se je za dobe Inocencija III. pri neki preiskavi zoper gentskega škofa glasilo vprašanje, ali je nastavil učitelja, ki bi brezplačno poučeval reveže. Zgodovinopisec Palacky, ki se je pri iskanju čeških listin začetkom tega stoletja potrudil zaznamovati si vse učitelje, na katere je slučajno naletel, poroča, da je pražka škoiija leta 1400 imela najmanj 640 šol. V dobi, o kateri govori Palacky, bilo je v celi Nemčiji 63 školij. Ako računimo, da je imela vsaka škofija 640 šol, kaže nam to 40.000 ljudskih šol v Nemčiji. Z ozirom na to, kar je rekel gospod poslanec dr. Gregr o svoji domovini, opozoril bi ga tudi še na to, da se tam kakor pri nas moramo v prvi vrsti zahvaliti duhovščini, da se je ohranilo češko slovstvo. (Dobro! Dobro! na desnici.. Ravno tako kakor pri nas so bili tudi na Češkem časi, ko je imela češčina le .še v cerkvah svoje zavetišče in gojitev. Duhovniki so bili na Češkem isto tako kakor pri nas prvi pisatelji, katerim so se še-le pozneje pridružili od njih probujeni možje iz posvetnega stanu, da nadalje porabijo snov, katero so oni nabrali in ohranili. Za ohranitev starejšega češkega slovstva se moramo, kakor je priznal Palacky, zahvaliti toliko zaničevanim jezuitom (Cujte! na desnici)', in to, kar se je sežgalo, ni bilo nič druzega, nego nepotrebne slovstvene čenčarije. Gotovo tedaj ni prav in lepo, duhovščino tako slikati, kakor da bi ne imela za ljudski pouk razuma, smisla in ljubezni. Iu ako so šole novejšega časa boljše mimo starih, ne smemo pozabiti, da sedaj nalagajo jako znatna bremena prebivalstvu, in sicer bremeua, ki bi bila priuašala še boljše sadove v stari šoli, ako bi se bila ta tako podpirala (Prav dobro! na desnici), kajti storila bi bila staraj šola gotovo več nego nova, ko bi bila na razpolaganje imela tista sredstva, kal.or dandanes. Gospod poslanec je tudi o jezuitih govoril ter •zopet pogrel mnoge že davno zopet in zopet ovržene napade na jezuitski red. Na to odgovarjati bilo bi odveč. Omenjal je pa tudi nenravnosti mej duhovsko gosposko. Res je, da so tudi mej duhovniki taki, ki se ne zavedajo vedno svojega vzvišenega poklica, toda ako je bil že v Adamovi družini Kajn, v Lo-tovi družini Kam, ako je bilo mej Jakobovimi sinovi toliko omadeževanih mož in je bil celo mej Kristusovimi apostoli izdajalec, potem se pač ne smete čuditi, ako so mej velikim številom katoliških duhovnikov tudi taki, ki ne zadostujejo veduo zahtevam svojega poklica. Čuditi pa se moramo, da se prestopki posameznih očitajo skupnosti. (Dobro! na desnici.) Zdi se mi tako, kakor ko bi hotel kdo zaradi tega zaničevati stan zdravnikov, ker so mej njimi nekateri mazači. umno. Dado ga v blaznico (hišo za norce). Zdravijo ga dlje časa, a potem ga pošljejo na dom. Še sedaj hodi nôr okolo. Zelo mu ustrežeš, če mu kupiš merico „ljubega žganja". Dom njegov so prepisali sinu. A ta je bil pravi ne skrbi-nič: naglo je zagospodaril vso veliko imovino. Lani so mu prodali vse. Pri tujih ljudeh služi sedaj sam svoj kruh. A Draganu se je vzmôglo. Tiščalke Trddča se je znebil, a drugi upuiki so ga radovoljno še čakali, ko so slišali, kako dobro se je zvršila zâ-nj sodba. Preustrojil jo tudi gospodarstvo. Razvidel je, da je v tamošnjem kraji njiva manj vredna uego travnik. Zato seje samo toliko, da pridela, kolikor mu jo treba za dom. Druge njive jo premenil v travnike in se bavi prav pridno z živiuorejo. Tudi sadja jo mnogo nasadil; daje mu precej dobička vsako leto. Gré mu srečno. Če Bog da, plačan mu bo letos poslednji dolg. Tudi znancema Mravljdču in Boriuu se ne godi hlabo. Dobro se je zdelo vsem, da sta rešila Dragana prepada, in radi jim dajejo dela. Prav veselo se jima zdi, da sta pripomogla v zadregi nesrečni družini na uoge. Politični pregled. v Ljubljani, 5. aprila. Jotran)« dežele. Za trdno je sklenjeno, da se bo preložilo komo poveljništvo iz Jima v Premisl, a ostalo bo tudi v bodoče tam še divizijsko poveljništvo. Vojni minister je to naznanil brnskemu občinskemu zastopu z dostavkom, naj se nikar ne zida nova mestna topničarska vojašnica. Za rektorja dunajskemu vseučilišču je bil predvčeraj enoglasno namestu profesorja Suessa izvoljen prof. Viktor pl. Laug. Ogerska zbornica magnatov bo obravnavala o novi orožni postavi dne 11. in 12. aprila, dne 13. aprila pa se bo postava razglasila. — Državni zbor ne bo pred Veliko nočjo pretrgal zasedanja. T nanje države. Po daljšem prestanku se je predvčeraj zopet sešel srbski ožji ustavni odbor, da se posvetuje o načrtu volilne postave, kateri je izdelal odsek treh članov. Načrt je sestavljen na podlagi Stojanovicevih in Bolimirovicevih predlogov, pri tem pa se je oziralo na mnenje o svojem času na Grško in Dansko odposlanih zvedencev. Cela postava obsega 129 točk. liuska vlada je sklenila pričeti kazensko preiskavo zoper mestno šolsko komisijo v Rigi, ki je protipostavno postopala pri uvajanju ruščine v ta-mošnje ljudske šole. — Preiskava zoper Ašinova ni pokazala ničesa, kar bi opravičevalo nadaljno kazensko postopanje zoper njega. V predvčerajšnji seji nemškega državnega zbora se je pred prehodom na dnevni red državni podtajnik mornarice spominjal nezgode na Samoi, rekoč, mornarična uprava je dolžna lajšati bolest ostalih družin ponesrečenih pomorščakov. Evropejcem v Apii ne preti nobena nevarnost, kajti o tem ni najstarejši nemški častnik ničesa poročal. Ker je Amerika odposlala na Samoo tri križarje in bi to mogel biti povod napačnemu mnenju, da je opešalo zanimanje nemške vlade za one pokrajine, odposlala bo tudi Nemčija v najkrajši dobi tri ladije. — Na dnevnem redu včerajšnje seje zaveznega soveta je bil predlog Prusije, da se predrugačijo določbe kazenskega in tiskovnega zakonika. Novi francoski generalni prokurator je bil predvčeraj zjutraj umeščen. — Isti dau se je nadaljevala obravnava zoper ligo patrijotov. Občinstva ni bilo več toliko navzočega. Javni zatožnik je dokazoval, da je liga zapustila svoj prvotni smoter, ker je hotela postati vojna nove stranke, povodom Ašinove zadevo pa se je zakrivila jako „bedastega" čina. Laguerre protestuje zoper ta izraz. Naquet pravi Laguerre-ju: „Pustite javnega zatožnika blebetati." Zatožnik zahteva zaradi te besede, da se postopa zoper Naqueta na podlagi kazenskega zakonika; to provzroči velikansko razburjenost. Vsled predsednikovega poziva prekliče Naquet svojo besedo in s tem je ta dogodek končau. Državni pravdnik skuša dokazati, da liga ni zasledovala volilnih, marveč vstaj ne nakane, ter konečno zahteva, naj se obsodijo zatoženci. Déroulede, Naquet, Laisant in Gal-lian se potem zagovarjajo; isto sta storila Laguerre in Turquet drugi dan, to je včeraj. — Thibaut je izstopil iz narodnega odbora, ker ne odobrava postopanja njegovih članov, ki so svetovali Boulan-gerju, naj zapusti Francijo. Angleški listi objavljajo Stanleyjevo pismo, v katerem ta opisuje dolgo, težavno in nevarno pot od Jambuje do Albert-Njanza jezera, kjer je Stanley dne 29. aprila 1. 1. našel Emina pašo ter pri njem ostal do 25. dne maja. Emin paša je takrat zapovedoval 8000 možem. Wadelaija ni hotel zapustiti. Pismo ne obsega ničesa o bodočih Stanley-jevih in Emiuovih načrtih. Vsled različnih mnenj v rumunskem kabinetu je izbruhnila resna kriza. V zbornici je predvčeraj naznanil ministerski predsednik Rosetti, da je miuisterstvo dalo svojo ostavko. O sestavi novega kabineta so mnenja različna; kot ministerski predsedniki se imenujejo dosedanji predsednik Rosetti, prejšnji finančni minister Cantacuzeuo in Catargi: vendar pa še ni nič odločeno. O smrti ahesinskega neguša Janeza se poroča: Mej negušem in derviši sta bila ob abesinsko-sudanski meji dva boja; v drugem boji pri Metem-mehu je bil neguš smrtno ranjen. Menejik, ki je v tem času taboroval s svojo armado mej Šoo in Abe-sinijo, ni hotel negušu pomagati. General Baldissera tudi iz Masave brzojavno poroča, da se je Debeb obrnil proti jugu zoper derviše. Kdo bo prestolni dedič negušev, to je predmet prepiru mej neguševim stričnikom Debebom in kraljem Menelikom. Kakor trdijo ,,Italie" in drugi rimski listi, sešel se je včeraj italijanski ministerski sovet, da se posvetuje o navodilih, ki naj se pošljejo generalu Baldisseri. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 4. aprila, (t Vojaški župnik in častni kanonik Z i c) je včeraj ob četrt na šesto uro zvečer, previden s sv. zakramenti, v šestinšest-desetem letu svoje starosti umrl. Bolehal je na drobovji že v Gradci, ali pri vsem tem opravljal svojo službo tudi tukaj na Dunaji skoro prav do zadnjega. Samo osem dni je ležal; v ponedeljek mi pride je-den njegovih vojaških kapelanov povedat, da se jo vlegel. Precej drogi dan ga obiščem in najdem še precej bistrega in veselega. Tožil mi pa je, da mu je že osem dni prav slabo in da je imel dva dni in dve noči tako silno kolcanje, da ga je hotelo kar zadušiti. Zdravniki so mu to kolcanje sicer ustavili, ali ne čisto odpravili. Včeraj sera ga zopet obiskal; nekako radostno mi jo pravil, da so mu zdravila pomagala, da je pa vendar svojemu kapelanu naročil, naj gre po duhovnika, da ga previdijo. Rekel sem mu, da je prav tako, in mu obljubil, da ga danes zopet obiščem. Danes sva se ravno z g. dr. Poklukarjem odpravljala, da bi ga po seji obiskala, kar pride neki sluga „Pietete" z mrtvaškim listom in naznanilom, da je včeraj umrl. Nemudoma sem šel v njegovo stanovanje ter od njegove postrežuice izvedel, da so ga včeraj precej po mojem odhodu prevideli s sv. zakramenti. Popoludne sta prišla zdravnika, s katerima se je še prav krepko razgovarjal. Tudi je skušal vstati, pa ni šlo. Ob 5. uri popoludne ga obišče vojni škof Gruscha, katerega se je močno razveselil. Škof mu poda roko, on se mu zahvali, da ga je obiskal, malo zakrhne in v istem hipu umrje. Truplo so prenesli v kapelo vojaške bolnišnice in je tam položili na mrtvaški oder. Pokop bo jutri 5. aprila. Ob jedni uri popoludne bodo mrliča pripeljali v votivno cerkev, kjer ga bode blagoslovil vojaški škof Gruscha sam. Od ondot ga prepeljejo na centralno pokopališče, kamor ga spremim iu kjer ga pokopljem jaz sam. Rajnki je bil blag mož in vzgleden duhovnik, ki so ga zaradi njegovega poštenega obnašanja visoko čislali vsi, ki so ga poznali. Naj v miru počiva! Klun. Iz Logatca, dne 2. aprila. Včeraj zapustil nas je dosedauji gospod okrajni glavar dr. Karol Russ. V svoji službi bil je strog, a dobrih namenov se mu ne more odrekati. Nekatere občine so mu hvaležne za usluge, katere njim je skazal, in slovenščina se ni zametavala v njegovi pisarni. Ali izvajajoč svoje namere, ni zadel vedno srečne poti; videti je bilo, da pozna, premalo krajevne razmere. Ljudij si ni znal nakloniti, iu vsled tega v obče ni bil priljubljen. Dne 30. marca pa je ob j dnem došel novi gospod okrajni glavar dr. Mihael Gstettenhofer. Vtis, kateri je napravil prve dni, bil je popolnoma povoljen. Gospod je prijazen, slovenski zna. Sinoči bila je v Gornjem Logatci volitev novega župana. Volitev, ki se je vršila v Marinkovi gostilni, vodil je novi gosp. okrajni glavar sam, kar je soseskine može prav razveselilo. Za župana je bil izvoljen gosp. Karol Puppis, za svetovalce pa gg.: Janez Rihar, Janez Marinko, Janez Ko-bal iu Miha Gosti ša. Dnevne novice. („Narodni Dom.") Upravni odbor in pregledo-valni odsek sta imela pretečeno sredo, 3. dne t. m., sejo. Upravni odbor se je tako-le konštituiral. Predsednik: gosp. dr. Alfonz M o seli e; podpredsednik: g. dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški; blagajnik: g. dr. Josip Stare; tajnik: g. Evgen Lah. Načelništvo v pregledovalnem odseku obdrži še nadalje g. Franc Ks. Souvan. Redno nabiranje mesečnih doneskov med ljubljanskimi rodoljubi prevzame v oskrb „Krajcarska družba". Obširno ;tajui-kovo pojasnilo o načrtu iu o načinu njegove izvršitve se vzame z odobravanjem na znanje. Dovoli se „Kraj-carski družbi" potrebna svota za pokritje troškov v tej zadevi iz društvene blagajne. Upravni odbor in pregledovalni odsek se združita kot agitacijski odsek za nabirauje podpisov med ljubljanskimi rodoljubi. — Razun tega se rešijo nekatere manj važne tekoče zadeve. (Umrl) je dne 3. t. m. na Dunaji c. kr. vojaški župnik, ljubljanski častni kanonik, vitez Fran-Josi-povega reda itd., preč. g. Nikolaj Zitz, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 65 let. Naj v miru počiva! — Obširneje v dauašujem dopisu z Dunaja. ((iospodom dopisnikom.) Na izrečno željo nekaterih gospodov povemo, da so znano izjavo glede našega lista podpisali vsi častiti gospodje kamniškega dekanata, da pa se prvi trenotek niso vsi podpisali, krive so bile tedanje vremenske razmere. Pri tej priliki dostavimo, da smo hvaležni za vsak dober članek in dopis, a ker je našega lista prostor pretesen, obseg pisem pa večkrat velik in raznovrsten, prosimo gg. dopisnike, naj nam prepuste določevati čas in obliko objav. Vse, kar smo dobili o šoli, porabili bomo o prilikah, uarodno-konservativni program pa objavili o svojem času. Za zdaj naj rodoljubi zbirajo konservativne glasove in ue dajejo iz-rečnih obljub, dokler po dogovoru centralni volilni odbor ne razglasi kandidatov. Naše glasilo pri vo-litvi bodi: Sloga povsod, kjer dopuščajo načela, sicer pa odločno in pošteno konservativno postopanje. (Tuje srečke.) Nova postava glede srečk je stopila v veljavo z dnem 29. marca 1889. Po tej postavi se morajo vse tuje in ogerske srečke dati kolekovati pri c. kr. davkarskem uradu do dne 28. aprila 1889. Kolekovauje se vrši na podlagi uominalne vrednosti po lestvici III. Izvzetih je le nekaj ogerskih srečk. V prihodnje se bodo smele izdajati srečke le na korist države. Kdor do določenega časa ne da kolekovati srečk, moral bo plačati kazni od 50 do 500 gld. (Statistika ponemčevanja.) Nemški „Schul-verein" objavlja za minolo leto nastopne, tudi za nas jako pončne podatke: Društvenih doneskov nabralo se je 92.000 gld. in vrhu tega se dopošljejo še zaostali prispevki. V letu 1887 vsprejela je bla-gajnica še dodatno 40.700 gld. doneskov. Društvo broji 120.000 članov. V poročilu se toži, da se večina članov vdeležuje z najmanjšim letnim doneskom, to je .1 gld., in da se je le nekaterim odborom posrečilo, vzdramiti imovitejše člane k višjim doneskom. Osobito se povdarja v izvestji, da za večje letne doneske gre hvala ženskim odborom. V darilih prejel je „Sehulverein" v minolem letu 101.900 gld., šolski stavbeni zaklad 36.100 gld. Obresti so iznašale 11.200 gld. Vsi prejemki iznašali so 1888. leta 299.500 gld. Leta 1888 potrošilo je društvo 208.800 gld., dalje 3500 gld. v podporo za zgradbe šol in 18.900 gld. na pokojnine za učitelje, vkupej torej 226.200 gld. — Od prvega početka do danes izdal je „Schulverein" v gotovini: 1,553.800 gld. (podpore za šolske zgradbe, kupljena posestva, šolske podpore), in ima vrhu tega rezervni zaklad 165.200 gld. Za leto 1S89 bilo je proračnnjeno in dovoljeno za vzdržavanje šol 102.900 gld., za vzdržavanje varovalnic 30.800 gld , službene doklade 9100 gld., šolske podpore 15.900 goldinarjev, vkupe torej 183.100 gld. Za pokojnine trebalo bode 20.000 gld — Ker „Schulverein" obrača poglavitno skrb in pozornost slovanski deci, da jo ponemčuje v svojih šolah, nazivljemo te številke: statistiko germanizacije ali ponemčevanja. (Novinarski kolek) je uveden, kakor znano, samo v Avstriji. Državi donaša na leto 1,100 000 gl. Časopis, ki izhaja dvakrat na teden v 2000 izvodih, plača na kolka na leto ogromno svoto 2000 gold. Koliko ima torej plačati list, ki izhaja vsak dan! Posebno za katoliške liste je novinarski kolek veliko breme, ker nimajo v pokritje te pristojbine in družili izdatkov onih dohodkov, kakor židovski listi, katerim donašajo oznanila, večkrat ostudne vsebine, ogromen dobiček. (Vabilo na Gerbičev koncert), ki bode v nedeljo dne 7. aprila 1889 v čitalniški dvorani. Ki/UCtrt st vrši s prijaznim sodelovanjem gospic L. Daueševe in T. Bučarjeve, gg. A. Itazingerja, I. Pianeckega, A. Puciharja, Ohma viteza Janušovskega in V. Moserja, ter mešanega zbora čitaluiškega. Vspored: 1. Gerbič: „Mirno plavaj, čolnič moj!" (barkarola), poje mešani zbor; bariton-solo gosp. A. Pucihar. 2. Jan Gall: „Spomlad" ; trospev, pojeti gospici Daneševa, Bučarjeva in gospa SI. Gerbičeva. 3. Rubinstein: „Asra"; poje g. Gerbič. 4. Grieg: „Sonata" (G-dur) za gosli in glasovir; igrata gg. Moser in vitez Janušovski. 5. Dvohlk: „Zapuščena"; dvospev, poje ženski zbor. 6. Kreutzer: Trospev iz opere: „Prenočišče v Granadi"; sopran gdč. Daneševa, tenor gosp. liazinger, bariton gosp. Pianecki. 7. a) Ivan Zaje: Kanconeta iz opere „Šubio Zrinjski", b) Warlamov: „Krasnij sarafan"; poje gospa M. Gerbičeva. 8. Križkovski: „Utonula"; poje moški zbor. (Op. Točko 2., 3., 5., 6. in 7. spremlja na glasoviru g. vitez Janušovski.) — Sedeži prve vrste SO kr., drnge vrste 70 kr., tretje vrste 60 kr. — Vstopnina 40 kr. — Dijaški biljet 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustosu (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. — Kasa se odpre ob sedmi, začetek ob polu osmi uri. Pristop koncertu je vsakemu dovoljen. Teie^rami. Bukarešt, 4. aprila. Uradni list objavlja dekret, po katerem so odslej nazivlja princ Ferdinand Holienzollornski „Kraljevska Visokost, princ rumunski". Pariz, 4. aprila. Ministerski sovet jo danes sklenil, od zbornice zahtevati pooblastilo za postopanje proti Boulangorju. Pariz, 4. aprila. V zbornici je vlada zahtevala, naj so jej izroči Boulanger. Zatožnica so opira na članke kazenskega zakonika, ki govore o zarotah in napadih. Zbornični odseki so takoj izvolili komisijo, ki je predlagala izročitev. Slednjo jo potem zbornica takoj potrdila s :!55 proti 230 glasovom. Mej sejo so so vršili burni prizori. Razsodba zoper „patrijote" se bo razglasila v soboto. Peterburg, 5. aprila. „Ruski Invalid": Carski ukaz odrejuje, da se sestavi druga kozaška divizija. Š tem se bo vojna donskih kozakov za dva, vojna kubanskih za jeden konjiški polk, vojna ferekških za šest, vojna uralskih kozakov za dve stotniji pomnožila. »Število častnikov se bo zvišalo za 245. Za to kozaško divizijo so jo zapovedala poletna taborska vaja pri Ougujevu, gubernije kar-kovske. Umrli »o: V bolnišnici: 2. aprila. Franc Ferkol, delavec, 70 let, pljučna tuberkuloza. — Rozalija Milač, posestnikova žena, 51 let, jetika. Vremensko sporočilo. ! Dan 1 Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja erakoincra v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 725-7 5-2 si. jzap. jasno 4 2. u. pop. 725-1 10-4 sr. jzap. o-oo 9. u. zveč. 725-6 3-8 si. jzap. Srednja temperatura 6 5°, za 12" nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 95 Srebrna „ 5 »i „ 100 „ „ l(j % „ 84 „ 75 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „35 Papirna renta, davka prosta......99 „ 85 Akcije avstr.-ogerske banke............894 „ — Kreditno akcijo ....................297 „ 50 Francoski napoleond..................9 „ 57 Cesarski cekini ....................5 „ 72 Nemške marke ..........59 15 kr. revmatizora so more prav za gotovo ozdraviti, ako se rabi moja mast, katere izdelovanje je v moji družini dedna pravica in ki leči za vodno in v kratkem časi protin, pakostnico, podagro in trganje po udih, tako, da so osebe, ki so leta in leta ležale bolne v postelji ter so konečno rabilo to mast, popolnoma ozdravelo. Za vspeli jamčim. Pošiljam jo v steklenicah z navodilom. Viljomiim Suclisi v Mladi Boleslavi (Jungbunzlau) na Češkem. Na tisoče pisem pričuje o vspešnem lečenju. Jedna steklenica 1 gld. 30. kr. Vaše blagorodje! Ne moreni si kaj, da nc bi se Vam zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem mislil, da se bodem Se kdaj ozdravil. Trpel sem strašne muke v levi nogi in v križu celo poldrugo leto, in večinoma nisem mogel vstati in se na noge postaviti, tako, ljfllli. (2) «£ Pisarna in zaloga: «olKlti drevored < slikarske patrone. b -