Ameriška Domovi ima E~grq;i NO. 21 , ^e^Oo ■%0f, 'O nirna vodniki v torek na Ka» baka Je predsednik R- M- Nixon S(1 Zak da bo predložil Kongre-sreclst odobritev nova denarna da je lani 4. aprila ustrelil dr. M. L. Kinga. Prav tako ne verjame, da bi imel take dokaze rev. Bevel, ki je v posebni brzojavki obtožencu ponudil pomoč za dokaz nedolžnosti. Rev. Bevel, ki je bil pri dr. M. L. Kingu v času strela nanj v Lorraine Motelu v Memphisu 4. aprila lani, je dejal časnikarjem, da “ve, da James E. Ray ni kriv”. Isto je sporočil samemu obtožencu in mu ponudil dokaz nedolžnosti v pogledu obtožbe umora črnskega vodnika. Rev. A. D. Abernathy je poudaril, da ima samo on pravico govoriti v imenu SCLC. Kar govori rev. J. Bevel, velja za njega samega. Rev. Abernathy je prepričan, da je umora M. L. Kinga kriv “beli rasizem”, vendar pa nima nobenega dokaza, da ne bi bil usodnega strela sprožil prav J. E. Ray. V Rommelov spomin BATH, Me. — V soboto, 1. februarja, bo tu krstila vdova maršala E. Rommela zahodnonem-ški rušilec, oborožen z vodljivimi izstrelki, na ime svojega pokojnega moža, enega najbolj znanih in uspešnih nemških generalov v drugi svetovni vojni. To je tretja ladja te vrste, ki jih gradijo Združene države za Zahodno Nemčijo. Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število Irtevl Sen. Fulbrighi zopet z vietnamskem sporu Načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata je trdo prijemal A. Johnsona, ki ga je Nixon imenovan za državnega podtajnika. WASHINGTON, D.C. - Sen. J. W. Fulbright je od jeseni v glavnem molčal o vietnamskem vprašanju, ni napadal v tem o-ziru več ne Johnsona, katerega kritik je sicer bil, pa tudi ni rekel nič o vietnamski politiki novega predsednika, v kolikor je ta bila sploh znana. Ko je prišel pred zunanjepolitični odbor senata, ki mu načeluje J. W. Fulbright, ta teden A. Johnson, novi državni podtajnik, je postal ta nenadno kar osorno trd. Alexisa Johnsona, ki ga je predsednik R. M. Nixon izbral za državnega podtajnika za politična vprašanja, je Fulbright prijel, ker je branil Johnsonovo vietnamsko politiko. Dejal mu je, da izgleda, da je tako povezan s preteklo vietnamsko politiko, da “ne bo sposoben predsedniku nepristransko svetovati”. A. Johnson, ki je bil doslej poslanik na Japonskem, se ni u-maknil, ampak je svoje stališče trdno branil. Pred senatnim odborom je J. W. Fulbrightu izjavil v obraz, da smatra Johnsonovo vietnamsko politiko za u-spešno, ker je privedla Severni Vietnam do mirovne mize. Dejal je, da komunistične sile v Vietnamu nimajo več “Vojaške naloge” in niso več sposobne izvesti kako tako ofenzivo, kot je bila lani za Tet, ker so tedaj doživele tako hud poraz. Sen. J. W. Fulbright je tudi zelo hladno sprejel izjavo novega direktorja Informacijske a-gencije ZDA, F. Shakespeareja, da so Združene države vodnik svobodnega sveta v njegovem boju s komunizmom. Oba visoka imenovanca Nixo-na sta bila pozvana na ponovno zasliševanje pred Fulbrightov odbor. Senator je brez dvoma hotel pokazati novemu predsedniku in njegovemu državnemu tajniku, da ne misli biti proti njim prav nič popustljivejši, kot je bil proti Johnsonu, če bosta v vietnamskem vprašanju hotela postati “odločnejša” in prisluhniti tistim, ki silijo ZDA k “vojaški” odločitvi v Vietnamu. Združene države bodo z atomskim strelivom gradile Avstraliji hko WASHINGTON, D.C. — G.T. Seaborg, predsednik Atomske komisije, je objavil, da je komisija na priporočilo predsednika ZDA R. M. Nixona sprejela nalogo proučitve možnosti zgraditve novega pristanišča v Avstraliji s pomočjo atomskega streliva. Novo pristanišče, sposobno za sprejem velikih oceanskih ladij, ki bi prevažale rudo, bi gradili pri rtu Koraunden v severozahodni Avstraliji, kjer so v bližini velika ležišča železne rude. Po rudo bodo v glavnem vozili na Japonsko, kjer nimajo dovolj domače za velike jeklarne in železarne. Za izstrelitev pristanšča bodo predvidoma potrebovali 5 atomskih eksplozivnih enot, ki jih bodo namestili kakih 200 čevljev pod površino, če pojde vse po načrtih, naj bi bilo delo izstreljevanja pristanišča opravljeno že pred koncem prihodnjega leta. Seaborg je mnenja, da dogovor, ki prepoveduje preskušanje atomskega orožja, ni nobena ovira za izvedbo načrta, ker ni nevarnosti, da bi atomske eksplozije raznesle radio-aktivni prah preko avstralskih meja. Gradnja pristanišča je preračunana na 10 milijonov dolarjev. V kolikor bodo načrt izvedli, bo to prva tovrstna raba atomske eksplozije. Za našo deželo bo pomembna tudi \* pogledu izdelave načrtov za gradnjo novega prekopa iz Atlantika v Pacifik namesto sedanjega Panamskega, ki postaja naglo zastarel in premajhen za nove velike ladje. IZRAEL RAVNA PREVIDNO Izrael se v odgovoru na nasilje proti Judom v Iraku ne mara prehiteti. Obrambni minister Moše Dayan je dejal svojim rojakom: Mi ne smemo nuditi oblastnikom v Iraku nobenega izgovora za nova nasilja nad preživelimi Judi! ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Položaj na Srednjem vzhodu je napet in Združene države ter Velika Britanija so pozvale Izrael, naj ne maščuje iraškega nasilja nad Judi. Irak je pretekli ponedeljek obsodil 9 Judov na smrt in jih še tisti dan javno obesil sredi Bagdada in Basre, češ da so vohunili v korist Izraela. Vsi pozivi, naj obtožencev ne pošiljajo množično na vešala, niso zalegli nič. Tak poziv je poslal vladi Iraka glavni tajnik ZN Tant, tak poziv je poslal papež Pavel VI., prišli so tudi od drugod, pa niso dosegli uspeha. V torek so začeli pred izrednim sodiščem v Bagdadu, glavnem mestu Iraka, razpravo proti 35 drugim obtožencem, med katerimi je zopet 13 Judov. Ti so obdolženi delovanja za CIA. *T'"' ^ lr - - — *-"* V Kanadi razpravljajo o koristnosti NATO OTTAWA, Can. — Preteklo soboto je glavni poštar Kierans v Nanaimu v Britanski Kolumbiji trdil, da je NATO zastarel in nima za Kanado dejansko nobenega pomena. Obrambni minister Leo Cadieux je v ponedeljek v zvezi s tem podal izjavo, v kateri poudarja ne le koristnost, ampak nujno potrebo o-hranitve NATO za varnost Kanade. Predsednik vlade P. E. Trudeau je izjavil, da je dal članom vlade proste roke, da govore o NATO, dokler išče vlada novo Izrael je odločno zanikal, da bi bili obtoženci delali za Izrael in svet je v glavnem prepričan, da so v Iraku j ude prijeli, obtožili in obesili, da bi se maščevali nad Izraelom, kateremu ne morejo do živega vsi arabski sosedje kljub vsem grožnjam in sovraštvu. Obsodba in obešenje ju-dov je bilo v arabskem svetu v prvem trenutku sprejeto kot nekako zmagoslavje, v samem Bagdadu je prišlo obešence gledat in “demonstrirat” za trd vladen postopek proti “zarotnikom” in “vohunom” pol milijona ljudi. Ko so zvedeli v arabskih glavnih mestih za odmev teh obešenj v Bagdadu, so postali previdnejši in so začeli ugibati, če to le ne bo vsej arabski stvari v svetu škodovalo. V Iraku so trdo izjavili, da je to njihova notranja zadeva, ki nikogar nič ne briga. V Izraelu je najprej predsednik vlade odločno obsodil iraška obešenj a in pozval ves svet, naj pomaga preganjanim judom v Iraku, pa dodal, da “prelita kri kliče po maščevanju”. V Iraku so oklicali polno vojaško pripravljenost, ker so pričakovali izraelskega napada, če že ne na sam Irak, pa vsaj na iraško brigado, ki ima svoje položaje v Jordaniji še od vojne v juniju 1967. Izrael je zanikal vsake vojaške priprave in vsak namen “maščevati” obešenj a v Iraku. Moše Dayan je kratko in jasno stališče do njega, oziroma, ne konča proučitve celotnega vprašanja. Namignil je, da utegne biti novo stališče nekje v sredi med skrajnostima, ki jih zastopata glavni poštar in obrambni minister. ‘ j lili'1 povedal, da “noče dati Iraku nobenega izgovora za novo preganjanje j udov”. Izrael uporablja ogorčenje sveta nad obešenji v Iraku za okrepitev svojega položaja v svetovnem javnem mnenju. Svetu dokazuje, da ne more zaupati arabskim sosedom, da se more in mora zanesti le no svojo lastno moč in obrambno sposobnost. Ko kaže na barbarstvo in maščevalnost Arabcev, odvrača pozornost sveta od svojega napada na letališče v Beirutu pretekli mesec, ki ga je svet obsodil kot “pretrd” odgovor na streljanje arabskih saboterjev na izraelsko letalo v Atenah. Štiri velike sile, stalne članice Varnostnega sveta, se razgova-rjajo o posvetih v okviru Združenih narodov, kako naj bi varovale mir na Srednjem vzhodu. Iz Clevelanda in okolice Ji. V gj vva za hoj proti zločinstvu shbiaynem mestu dežele Wa- 4Bonu’ pa tudi povsod dru- Ikecu' ^’h’ksen, ki je bil s ^ Wkom Nixonom skupaj vod ,Sestanki; niki. z republikanskimi t Je Po tem sestanku de- ^redl(vv^ar'*em’ da h° Nixon klacL /a P°daljšanje davčne do-^ 2a eno leto. h* toplo. Ur^ blizu 60, Naj višja WASHINGTON, D.C. — Kar se sedaj dogaja v senatu, ne zanima široke politične javnosti, pač pa vse tiste, ki vedo, kako važno je razmerje sil med naprednimi in konservativnimi senatorji. Do sedaj je imela znana “stara garda” južnih demokratskih senatorjev, povezanih s konservativnimi republikanskimi senatorji, vso oblast v svojih rokah. Stara garda je štela le kakih 30 senatorjev, večinoma demokratov, toda njeni člani so bili na odločilnih mestih kot načelniki senatnih odborov in komisij. Kdor jim je hotel nagajati, so ga hitro ukrotili s tem, da so pokopali vse njegove predloge, pa naj bi bili predlogi še tako upravičeni in dobri. Svojo moč in svoj vpliv so dalje cementirali s tem, da so gledali, da imajo njihovi pristaši in prijatelji zmeraj večino v centru senatne oblasti in vpliva: v odboru za 'pobude, ki Senatna konservativna koalicija se bori za oblast r\n "l—. ....... * ima med drugim tudi pravico, odrejati člane za razne odbore in komisije. Senator, ki se je zameril temu odboru, je bil obsojen, da sedi leta in leta v odborih, ki ne pomenijo skoraj nič. Ta odbor je imel do sedaj tako moč, da je njegov načelnik kar na svojo roko odrejal, kateri senator naj pride v ta ali oni odbor. Tretji steber politične moči stare garde je bila do sedaj pravica do obstrukcije, zavarovana s kvalificirano večino. Kdor bi hotel to pravico zbrisati, bi moral pridobiti za svoj predlog dve tretjini navzočih senatorjev, kar pa pri stočlanskem senatnem plenumu ni lahka stvar. Zato je stara garda lahko dobila vsako zoprno akcijo v senatu z obstrukcijo, ako ni šlo drugače. Letos se je politična stavba stare garde začela tresti. bov. Proti njeni volji je bil na demokratski strani izbran za klubovega podnačelnika senator Kennedy, na republikanski strani pa senator Scott. O-ba sta znana kot nasprotnika stare garde. Značilno je bilo, da klubova načelnika, senatorja Dirksen pri republikancih in senator Mansfield pri demokratih, nista nasprotovala gornjim kandidaturam. Sta pravočasno začutila, kakšen veter je začel vleči v senatu. Stara garda je dalje hotela letos znižati število članov v posameznih odborih. S tem bi bili oškodovani mlajši senatorji, ker ne bi mogli priti na zbrisana odborniška mesta. mora za predlog, da naj se konča obstrukcija, glasovati najmanj 66% vseh navzočih senatorjev. Opozicija zagovarja načelo navadne 50% večine. Starejši uvidevnejši senatorji zagovarjajo kompromis: kvalificirana večina naj znaša le 60% in ne 66% vseh oddanih glasov. Tekom debate o tem vprašanju je bilo že nekaj bojnih glasovanj. Stara garda je pri njih mogla nabrati zase le 53 glasov, opozicija pa 45. Garda ni še nikoli dobila za svoje stališče tako malo glasov, opozicija pa tako veliko. V senatu so prepričani, da bo opozicija zmagala, toda ne še letos. Tako mislita med dru- Gardi se je ta manever posre- —--------------------- čil le deloma; dosegla je torej gimi tudi oba Muhova- načel le delen uspeh, česar pa ni na- nika M,,'nsfip,d in ™rkspn- za vajena. Najhujši boj se bije sedaj Stara garda je najprvo po- za kvalificirano obstrukcijo in gorela pri glasovanju o pod- proti njej. Stara garda krče-nacelmkih obeh senatnih klu- vito brani svoje stališče, da nika Mansfield in Dirksen, zato se tako trudita za kompromis, ki naj bi za kvalificirano večino določil 60% vseh navzočih senatorjev. Odločilno glasovanje bo morda še ta teden. Zadnje vesti CORONADO, Calif. — Tekom včerajšnjega pričevanja preč posebno raziskovalno komisijo vojne mornarice je bivši poveljnik ameriških pomorskih sil na zahodnem Pacifiku adm. Johnson priznal, da ni imel na razpolago letal in ladij, ki bi mogle trenutno priskočiti na pomoč napadeni ladji Pueblo 23. januarja lani pred obalo Severne Koreje. Izjavil je, da ni pričakoval napada na to ladjo in da je bil tudi proti postavitvi dveh 50mm strojnic na njo, ker je sodil, da bi to mogli smatrati v Severni Koreji in Sovjetski zvezi, v bližini katerih obal naj bi ladja plula, za izzivanje. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so življenjski stroški v preteklem decembru porastli za 2 desetinki odstotka, v celem preteklem letu pa za 4.7%, največ v zadnjih 17 letih. To, kar je stalo v letih 1957-1959 $10, je stalo ob koncu leta 1968 $12.37. Dve tretjini tega porasta življenjskih stroškov smo doživeli v zadnjih treh letih! JERUZALEM, Izrael. — Vlada odločno zanika, da bi bila kaka izraelska letala napadla iraške vojaške postojanke v Jordaniji, kot je to danes zjutraj objavil radio Bagdad. PARIZ, Fr. — Predstavnik Južnega Vietnama je na današnji seji opozoril Severni Vietnam, da besedni napadi pri razgovorih o končanju vojne ne mo-reje voditi k njihovemu uspehu. Seja se je začela ob 10.30 dopoldne po pariškem času. (Sest ur pred clevelandskim!) PRAGA, ČSR. — Centralni ko-mitet Komunistične partije je izvolil Josefa Smrkovskega za predsednika zbornice narodov, ene od dveh zveznih zbornic, s 186:85 glasovom. Glasovanje Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima v nedeljo pri osmi sv. maši skupno obhajilo, popoldne ob pol dveh pa mesečno sejo. V bolnišnici— Mrs. Catherine Homar, 826 E. 140 St., je v Woman’s bolnici na E. 101 St. in Euclid Avenue, soba št. 545. Obiski so dovoljeni. Iz bolnice— Mrs. Antonia Nemec, 953 E. 237 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila, obiske in pozdrave. Mrs. Frances Hrvatin, 19405 Mohican Ave., se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušnica— V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Grossa ob 3. obletnici smrti. Savani vabijo— Člani in prijatelji SAVE so vabljeni k skupnemu obisku predstave “Thieves Carnival” v nedeljo, 2. feb., ob 7 30 zvečer v Euclid-77th Theatre. Udeleženci se bodo zbrali pred dvorano Sv. Vida na Glass Ave. ob sedmih zvečer. Za podrobnosti kličite Marinko Hočevar, tel. 944-4758. Razprava o Biafri— Jutri, v petek, ob 8.30 zvečer bo v Church of the Convent, 11205 Euclid Avenue, razprava o Biafri. Govorila bosta dr. Cyril Akpom, pripadnik plemena Ibo, ter Jerome Adepoju, pripadnik plemena Yoruba. Sodnik edini— Včeraj je okrajni javni tožilec John Corrigan ob končanju pregleda sodniškega dela R. Stee-leta in vsega zbranega gradiva v zvezi z umorom Marlene Steele, žene euclidskega mestnega sodnika Roberta Steeleta, dejal, da je za sedaj edini na katerega pada sum umora, sodnik R. Steele, toda “vrata so še odprta”. Dopolnilo— Pok. William Molle je bil tudi brat pok. Alice Collins in Jean Pryatel. (Vse ostale podrobnosti v včerajšnji AD)! Goldwater se je že začel oglašati WASHINGTON, D.C. — Sedanji senator in bivši republikanski predbedniški kandidat Gold-water se je že začel oglašati. Zdi se, da hoče najpreje obračunati s svojimi nasprotniki. Tako je na primer v svojem govoru v At-anti izjavil, da nas bo Rusija rji r^, rj. rjji rji 'J'-Ji rj, r^i rj, rj, rj' rj. 'J. rjf rj< V nedeljo popoldne se je zbra-« vas krog mlaja: otročad, mo-, ^aki in fantje, žene in dekleta. Gelb stare ženice so prilezle, Posedle po travi ob Novakovem vrtu, si podprle koščene brade in Sledale v trepetajoči vrh mlaja. Fantje plezalci so se začeli pripravljati za plezanje. Sezu-jk''ali so si čevlje, slačili suknjiče, podlagali klobuke, odpenjali us-"Pjene pasove od hlač in si jih za Plezanje spenjali okrog nog pri Svežnjih. Med njimi so bili, ki Pm ni bilo nobeno gnezdo do-volj skrito, noben sad previsoko, da bi ne priplezali do njega. Začeli so. Drug za drugim so se lokvah mlaja. Popenjali so se do Pet, sedem, osem sožnjev visoko. ^o venca ali celo do mošnjice ni Priplezal nobeden. Vsak je upehan zdrsnil na tla in se sede od-dihal. Tistim, ki so se nizko po-Peli in smuknili na tla, so se gledalci smejali. Tiste pa, ki so pri-čli više, so ljudje glasno podži-§ali, naj se pogumno poženejo kvišku. Najbliže venca je priple-2al Lazarjev hlapec, doma nekje v hribih. Širokopleč fant, lopa-*astih rok in močnih, trdih ste-§en, da bi lahko žeblje ravnal ^ njih. Blizu venca se je okle-dil mlaja in hrepeneče pogledal P0 mošnjičku. Še enkrat se je ^°gnal. Ni šlo. Truden je zdrknil dazaj. “Ce ta hrust ni zmagal, bo težko kdo,” je pripomnil sosedu kopan Primož. “Med fanti že ves čss iščem Tevža. Kje je? Ta je kskor drenov klin, ni le močan, *udi okreten, da mu ga ni para.” _ Prav takrat je prišel od Maru-ahie kaj že Tevž. V coklah je bil h1 golorok. Doma si je natri pod-Plate in dlani z macesnovo smo-k>. “Prebitanski Tevž, reši fantovsko čast!” mu je zaklical župan Primož. Tevž se ni ozrl. Snel je cokle, °hjel deblo in se začel počasi, &LtIrkoma dvigati po mlaju. Vse je utihnilo. Oči vseh so bile upr- e Vanj. Vidi je začelo srce tako ddočno utripati, da se ji je poz-dslo na nedrcu. Tevž se je zlagoma od sunka I u sunka dvigal po mlaju. Časih jfi 2a nekaj trenutkov obtičal in 5,6 oddihal. Ko je preplezal že Csmi seženj, se je zdelo, da je utrujen, da omaguje. Mnogo hi-k,°v je počival, tesno z nogami d rokami pripet na mlaj. Po od-mu je v nekaj sunkih premagal dVeti seženj. Pri tem je dlje ^ visel. Pogledal je preko dese-.§a sežnja skozi venec na moš--Jicek. Zmagovala ga je tolika rujenost, da se je zbal. Zame-^ * je, glavo priUsnil k mlaju, se ga je polaščala obupanost. °lena so se mu rahlo tresla, ^di so ga pekle. Med ljudmi J6 širil šepet: “Ne bo zmagal! ^ Nihče ne bo. — Škoda.” t.N° je Tevž tako. kakor pribit, V-'al ob deblu, je dvignil glavo P°gledal skozi venec. Poslavlja sc od županovega adu- Omagal je.” ■y dk šepet je šel od ust do ust. ^ a je sklonila glavo. Nič več tri ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI UČITELJ NARODOV di mogla gledati. Vse se je eslo a ^°Pazile, kako ji drgetajo, jj.. evž pa se je pognal s posled- iSl skozi venec po mošnjici in Ko del Ti x. v njej, kolena je tesno ti-^ a skupaj, da bi prijateljice močmi, zmagal najtežjo gfci .Zactnjih čevljev stebla, se- »i po za srajco. je ljudstvo od navdu-zaklicalo in zav . zahrumelo, se r^kalo. Tevž je zmagal. Vida dViJ,° kakor iz sna prebudila in hrs^J1^3 Stavo. Tevž je že počasi dj6e p0 deblu proti tlom. Lju-diso nehali pozdravljati s je ! ki ploskanjem. Na tleh se glav 2rušil in s sklonjeno zbiČ° obsedel ob mlaju. Tako Vida'n bil, da ni mogel stati, dlii '|G. ot iskra šinila domov in Prinesla slivovke. Tevž je segel po čaši, jo izpraznil in se z mokrimi očmi, brez besede, Vidi zahvalil. Ljudje so še in še vzklikali, dokler Tevž ni vstal, nataknil cokle in trudno odšel domov. Ljudje so se razkropili. Pleže na mlaj ni nihče več poskusil. jJl, 11 Za krivce Mesec majnik je potekal. Njive so bile oplete, razni sadeži obkopani in obsuti, po travnikih so se razgrnili pisani prti cvetja, pod vsakim grmom po gmajni so trobile trobentice in dišale vijolice. Prihajal je mesec rožnik in naložil kmečkim ljudem naj večje delo. Po klepiščih so se oglasili udarci kladiv na kose, ki so se začele bliskati po senožetih. Zrel ječmen je čakal srpov. Za vse večna zadrega. Komaj je utrujeni kmečki človek pozno v roč legel in zatisnil oči, že je z nogo sunil v prebujajoči se dan in moral naglo kvišku. Za oddih je bila v poletju samo nedelja. Trudni starejši so nedeljske popoldneve legali po vrtovih v senco dreves in skušali prekratkim nočem dodati nekaj ur spanja in počitka. Neugnana in nikdar trudna kri ni mirovala. Fantiči so sredi vasi igrali za gumbe. Ko je kdo včasih zaigral vso zalogo, si je gumbe porezal celo od hlačk, da je vnovič poskusil srečo. Fantje iz Zabrezja so si naredili v lipovem logu zasilno kegljišče, kjer so se zbirali tudi tovariši iz drugih vasi. Nekdo izmed fantov si je izmislil preskušnjo za moč. Vaški kovač je imel v kovačnici naklo, ki je tehtalo štiri stare cente. Tako so, morda preba-havo, trdili. Nekaj korenjakov se je zbralo krog nakla. Poskušali so, kdo bi ga dvignil. Spočetka se jim je teža zelo upirala. Naklo se je komaj zganilo. Toda moč je sproti rasla. Ko so ga prej komaj za prst visoko dvignili, so ga drugič že za dva in tri prste visoko. Nekdo ga je celo snel z obaltnega bukovega čoka, na katerem je naklo stalo, in ga spet postavil nazaj. Naslednjo nedeljo se je pridružil tudi Lazarjev hlapec. Pred vrati je stal in se fantom široko režal. “Kaj se boš režal,” mu je rekel Oslarjev. “Izkaži se!” Hlapec, hribovec, cel medved, si je pljunil v roke in stopil v kovačnico. Ob naklu je nekoliko postal. Rožičev Janče, ki ga je doslej dvignil najviše, je hlapca nalašč podkuril: “Kaj bi ga gledal! Zgrabi ga!” Hlapec si je vnovič, čisto po nepotrebnem, pljunil na roke, objel naklo, ga dvignil, odnesel pred vrata kovačnice in ga postavil nazaj na čok. Fantje so ostrmeli in mu zaploskali. Hlapec se jim je veselo kleščil in zagodrnjal: “Preteto se je držal tnale. Kot bi bil primrznil. Pa ima res nekaj funtov teže!” Fantje so ga potapljali po ple čih. Rožičev pa ga je povabil: “Zdaj pojdeš z nami. Za bokal vina dam jaz.” Hlapec je hvaležno prikimal, se zarežal in odšel z družbo proti krčmi. Zelo v navadi je bila preskuš-nja med dvema, kdo bo koga podrl, vrgel, ometal. Spoprijemali so se že šolarji. Res je bil mar-sikak rokav srajce ob takih nedolžnih dvobojih pretrgan in ga je doma še pred materino šivanko krpala šiba. Pri odraslih fantih je pri tem boju šlo le za krivce. Kdor je bil vržen, je moral zmagovalcu izročiti krivce s svojega klobuka. Vse se je pa godilo brez jeze in sovraštva, natančno po fantovskih nenapisanih postavah. (Dalje prihodnjič) CLEVELAND, O. — To misel o Jezusovi materi Mariji je dr. Filip Žakelj dal za naslov svoji novi knjigi, ki jo je spisal o svetniškem k a n d i d atu Frideriku Baragi kot Marijinem častilcu. Knjiga je izšla v Buenos Airesu kot tretji zvezek Baragove knjižnice v tishih dneh, ko sem bil tam, sedaj pa jo je dobila tudi že Slovenska pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue in je tam v prodaji po $2.50. V ličnem žepnem knjižnem formatu obsega 255 strani. Naslovno stran “Oznanjenje” je narisal arhitekt Vombergar. Pisec sam pove, da je zbral in popisal vse, kar je zvedel in odkril v Baragovem delu in življenju takega, kar kaže, kako je škof Baraga častil Mater božjo, posebno zato, da bi olajšal in poza kjer je mogel biti usmiljeni Samarijan vse dni življenja, ne da bi bil komu v spodtiko. V prijetnem pripovedovalnem načinu nam je pisec predstavil svetnika Alfonza M. Ligvorija in Janeza Klemena Marijo Dvoršaka, ki sta bila Baragova svetovalca v mladosti in vodnika v svetosti. Tudi za bolj rednega bralca slovenske duhovne knjige so izreden užitek poglavja: “Kronarice Matere Božje v Šmartin pri Kranju”, “Venec dvanajstih zvezd in dvanajst načinov češčenja Matere božje”, “Dve temeljni pravili za kronarice Matere božje” in poglavje o “Prošnji na Mater božjo v svetem letu 1826”. V teh poglavjih so med besedili in z njimi opisane izredne Baragove sposobnosti točnega poznavanja ljudske du- spešil postopek za proglašenje še in njenih potreb ter mojstrske Barage blaženim. Zato je vsaka spretnosti izbiranja učinkovitih trditev, vsak podatek, vsak do-[sredstev za naravnavanje k dogodek opremljen z navedbo vira, bremu in plemenitemu. V teh kot je to pri dokumentarnem delu treba. Vsebino knjige je pokojni prelat Jakob Šolar zajel v te-le be- poglavjih in tudi sicer je v knjigi ohranjen šop dokazov o lepih načinih češčenja Marije na Slovenskem. Baragova navodila in sede: “To je dragocena in na-1 priporočila so popisana izčrpno, drobna razčlenitev Baragovih,splošne pobožnosti, ki so značil- molitvenikov in njegovega dela za Marijine kronarice. Iz te analize šele prav razvidimo, odkod je dobil Baraga moč, da je ostal zvest svojemu duhovniškemu vzoru, kakršnega si je ustvaril ob sv. Klemenu Dvoržaku in sv. Alfonzu Ligvoriju, da mu te podobe ni moglo zatemniti in spremeniti niti ozračje jožefinske vzgoje v ljubljanskem semenišču niti jožefinsko usmerjena duhovščina v službi. Vztrajal je pri tem, kar je spoznal za pravo.” Poglavje te knjige je' 31 živih slik Barage dečka, visokošolca, duhovnika, misijonarja, pridigarja, pisatelja — apostola češčenja Matere božje. Preprosto-iskreno, pa skrbno in natančno odkrivajo te slike posamične poteze v lepoti duha in značaja, ki se je oblikoval v ljubezni do M a- ge in priročniki za bogoslužje, ki rije za poslanca božjega usmilje- jih je pisal in izdajal za Sloven-nja. Tudi tisti med nami, ki rast, jce in Indijance, so verskovzgoj-dozorevanje in življenjski uspeh ne in literarne umetnine. Čeprav poznajo, bodo ob teh podobah (Baraga ni pisatelj in pesnik kot nanovo uživali, marsikaj nanovo je bil Slomšek, ima njegov jezik doznali, z nove strani občudova-' svoj čar. Zato je zelo, zelo prav, li svetniškega kandidata, njego-!da so v knjigi dobesedno ohra-ve junaške kreposti in žrtev njene Baragove molitve in neka-življenja. Ob teh podobah zaslu- tera druga besedila: razlaga če-tiš posebno duhovno trpljenje ščenemarije, spisi, ki jih je ro-mladega duhovnika Barage v dila vnema za molitev angelske-nladnem trpkem ozračju razu- ga češčenja in rožnega venca, mevanja božje pravičnosti kot Nič nam ne more popolneje trde, kar računarske vladarske predstaviti Barage, ne lepše pri-lastnosti, kakršno razumevanje digati o dobrem odnosu kristja-in učenje je tedaj prevladovalo na do Marije kot poglavje iz med janzenistično duhovščino v knjige “O počeščenju in posne-Sloveniji. Iz teh podob sveti go- manju Matere božje, odlomki iz rečnost, ki je gnala Barago v molitvenika “Dušna paša” in divjo preproščino misijonov, drugih Baragovih spisov. — V Italiji imajo okoli 4 milijone avtomobilov. ne za dobo, pa omenjene in o-značene. Od prve, male, Marijinemu imenu posvečene cerkvice do revne katedrale v Marquette, Mich., spremlja nova knjiga misijonarja-graditelja Barago, ko hodi po tem svojem križnem potu za Jezusom ob materi Mariji. Njej je posvečal cerkve, misijonske postaje, po njej je imenoval kraje, kjer je doživljal posebne uspehe misij onstva ali izredne rešitve iz stisk svojega popotovanja. Sebe in škofijo je Mariji izročal, duhovnike in divjake ji je priporočal neomahljiv v zaupanju. Preprost, beraški gorečnik, misijonar Baraga, je bil tudi med najmočnejšimi kulturnimi delavci in pionirji civilizacije. Njegovi molitveniki, veroučne knji- Ob Baragi se potopi pisec v vrsto premišljevanj o Marijinem vodstvu in varstvu “življenja srečne poti“ k človekovemu cilju. Citati iz Baragovih pridig, pisem, okrožnic in knjižnih del prijemljejo srce in duha in prepričujejo — kot je spet povedal prelat Šolar: “Baraga je črpal toplino svoje vere iz češčenja Jezusovega srca in Matere božje.” Izredno bogat priročnik je to za vse, ki bi radi poznali najpomembnejšega a m e riškega Slovenca, misijonskega pionirja in škofa kot moža-učitelja češčenja Marije Pomagaj. Miha Krek Severni Vietnam obnavlja za splošne potrebe ljudi WASHINGTON, D,C. — Predsednik R. M. Nixon je na svoji tiskovni konferenci v ponedeljek govoril precej optimistično o razgovorih v Parizu, čeprav je svaril pred upanjem na nagle u-spehe. To svoje mnenje je opiral na ugotovitve obveščevalnih služb, da Severni Vietnam obnavlja svoje gospodarstvo, tovarne in vse drugo, kar je bilo uničeno tekom ameriških letalskih napadov, v prvi vrsti za splošne potrebe ljudstva in ne za vojaške. Severni Vietnam uvaža po teh vesteh veliko blaga za civilne potrebe iz Sovjetske zveze in Kitajske, pa tudi gradbeni material za obnovo tovarn, ki bodo delale za civilne potrebe. Rdeči so v zadnjih mesecih lani umaknili večji del rednih se-vernovietnamskih bataljonov iz severnega dela Južnega Vietnama v sosednji Laos ali pa naravnost domov. Čeprav so nekatere od umaknjenih severnovietnam-skih diviziji zopet v bližini Demilitarizirane cone ali v sosednjem Laosu, vendar še vedno a-meriško vojaško vodstvo upa, da ne bo vojskovanje zopet porastlo in dobilo večji obseg. Prevladuje mišljenje, da so se v Hanoiu odločili za postopno končanje vojskovanja. Guv. N. A. Rockefeller gre v Latinsko Ameriko WASHINGTON, D.C. — Guv. Nelson A. Rockefeller iz New Yorka je pristal na predlog R. M. Nixona in bo vodil ameriško delegacijo, ki bo šla v bližnji prihodnosti proučevat razmere in stanje v državah Latinske A-merike. V zvezi s temi ugotovitvami utegnejo bistveno spremeniti načrte Zveze za napredek, ki je bila ustanovljena na pobudo pokojnega predsednika ZDA J. F. Kennedyja. Guv. N. A. Rockefeller je v Latinski Ameriki dobro znan, ker ima z njo že stare vezi, gospodarske in osebne z raznimi političnimi vodniki. Sovjetski napor v Latinski Ameriki WASHINGTON, D.C. — Ko odnosi med Združenimi državami in državami Latinske Amerike čakajo na novo administracijo in njene načrte, se Sovjetska zveza in njen blok držav v vzhodni Evropi žene z vso vnemo za vzpostavitev in izboljšanje trgovinskih in drugih vezi z državami Latinske Amerike. Peru bo nemara v kratkem objavil obnovo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, Ekvador se trenutno z njo pogaja o tem. Venezuela pa ima poleg trgovinskega dogovora tudi v načrtu vzpostavo rednih diplomatskih stikov. "Pravoverni" v Pragi mažejo žrtev Paladta Konservativna, m o s kovsko usmerjena skupina v vodstvu KP, išče podporo v svojem boju z liberalnimi člani z mazanjem žrtve Jana Palacha. PRAGA, C SR. — Policija je v nedeljo odločno nastopila prot študentom in delavcem, ki so hoteli razviti zastavo in postaviti sveče pred spomenik Venceslava v spomin in čast prejšnji dan pokopanega Jana Palacha, ki je postal v očeh naroda simbol protesta proti Sovjetski zvezi in odpora proti njej. Kakih 200 mladih ljudi so prijeli. Naslednji dan je policija opustila stražo okoli Venceslavo vega spomenika, kar so študentje naglo izrabili in postavili na podnožje spomenika goreče sveče. Kasneje so prišli mestni delavci in posadili okoli spomenika vrsto smrečic. To naj bi preprečilo stalno čaščenje spomina Jana Palacha pri spomeniku. Konservativni ali pravoverni komunistični vodniki, ki se opirajo na Moskvo, širijo letake, v katerih razlagajo, da je bil Jan Palach žrtev “protisocialističnih” elementov in “zahodnih iz-zivačev”, ti so ga naravnost prisilili v smrt. Letaki brez podpisa, ki prihajajo verjetno iz sovjetskega vira, dolže pristaše reform kar naravnost. Trdijo, da naj bi se moral Jana Palach politi s tekočino, ki bi ustvarila “mrzel °genj”> nenevaren življenju, pa vendar propagandno učinkovit. Nekdo naj bi bil namerno “to tekočino” zamenjal s petrolejem. Belgrajska Borba, glasilo Titove Zveze komunistov, je prinesla poročilo, da je glavni tajnik Sovjetske Komunistične partije v posebnem pismu pozval A. Dubčka, naj poskrbi za konec študentovskih nemirov. Krem-Iju gredo ti na živce v času, ko pripravlja konferenco komunističnih vodnikov z vsega sveta za maj v Moskvi. Špansko izjemno stanje razburja deželo MADRID, Šp. — Španska javnost se je že dalj časa vdajala upu, da je general Franco preusmeril svojo politiko proti politični svobodi. Zadnji njegov dekret, ki uvaja “izjemno stanje”, je pa pokopal vse te upe in želje. Policija je namreč komaj čakala, da ji izjemno stanje da “svobodne roke” v preganjanju režimskih nasprotnikov. V Madridu, Barceloni in nekaterih večjih mestih je bilo aretirano dosti šolanih ljudi in študentov vseh svetovnih nazorov. Cenzura je postala dejansko narodno uredništvo za vse španske časopise. Tuji časnikarji so bili opozorjeni, da njihovi dopisi ne bodo cenzurirani, zato pa zelo skrbno pregledani. Sedanje izjemno stanje bo trajalo 3 mesece. Moški dobijo delo BARTENDER From 4 PM to 8 PM daily, steady, English. Marquette and Hamilton. Call 361-8997. (21) #^?iske dofe?io df**o Bakery Clerk West Side Market, Stand E-ll, experienced, references, good salary, vacation. Age 25 to 50. Call 371-0119 or MA 1-0991. —(22) Ugodna prilika Iščemo starejšo, pošteno in pridno žensko za varovanje malega otroka na domu. Dobra plača in druge ugodnosti. Kličite kadarkoli 431-6865. (21) Delo dobi Iščemo pomivalko posode, od 3. pop. do 8. zvečer, ob ponedeljkih, torkih in sredah. SORN’S RESTAURANT 603G St. Clair Ave. 361-5214 (23) HELP WANTED — FEMALE Automatic Cafeteria Hostess Experienced preferred, but will train. Full or part time; Monday thru Fri. Good hourly rate. Uniforms furnished. Other benefits. Apply. American Automatic Vending Corp. 7501 Carnegie Ave. 391-0788 Ext. 63 _____________ (2-’ MAO OGLASI V Collinwoodu Sedemsobna hiša, 4 spalnice, aluminijasta obloga, preproge, ognjišče, novejši furnez, vroča voda in drugo. Hiša je na dvojnem lotu, približno 80 čv. x 120 čv. globoko. Dosti prostora za otroke. Cenjeno za hitro prodajo $16,900. Kličite za sestanek. THE ALBANESE REALTY CO 791-3300 Hiša naprodaj Pri E. 185 St., 6-sobna zidana hiša, blizu vseh udobnosti, $23,-900. Zapuščina. Nobenih agentov. Kličite 944-7880. ' (21) House for Sale Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m. (25) Hiša naprodaj Ma 25525 Highland Rd., Richmond Heights, 6-sobna ranch hiša. polna klet, dvojna garaža, velik lot. $25,900. Kličite KE 1-8234. —(21) Ugodno prodam Štedilnik v dobrem stanju za $35 rabljen televizor Admiral in kombinirani radio-gramofon za $30. Zglasite se od 5. do 7. zvečer na 1090 E. 74 St. spodaj. (22) RAZISKOVALNI PODMORNICI — V Grotonu, Conn., So nedavno spustili v morje dve mali podmornici The Sca Clijj (na levi) in Turtle. Služili bosta vojni mornarici v raziskovalne namene. POCENI — PA DOBRO! Na E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj 2-družinsku hiša, 5-5. plinski furnez, moderni kuhinji, preproge. Cena $7.000. Kličite Jack Lorenz, MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (jan 28,30) Jerzy Žulawski': NA SREBRNI OBLI ROMAN Res je, da z njimi ne znam občevati kakor z enakovrednimi ljudmi. Včasih delajo name vtis čudnih mislečih živali. Že prvi rod, rojen tu na Luni, se je razlikoval od nas, ki smo bili prišli z Zemlje. Tom in njegove sestre vo bili že kot odrasli pravi otročaji spričo mene. Njihova rast in njihova moč je že bila prilagojena razmeram tega sveta: njegovi manjši teži in gmoti. V primeri s tem plemenom, ki se "ianes suče okoli mene, sem pravi velikan. Martini vnučki, že odrasli ljudje (čudno, kako hitro dozorevajo ti Lunjani), mi segajo komaj do pasu in se krivijo pod pezo predmetov, ki jih jaz dvigam in mečem brez trohice napora. Kljub lako šibkemu telesu so vendarle sila zdravi in nenavadno dobro prenašajo mraz in vročino. Vse dolge noči večinoma pres-pe, a če je treba, delajo tudi v najhujšem mrazu z vnemo, ki vzbuja občudovanje. Duh teh pritlikavcev je neverjetno zaostal. Kaj je s tistimi drobci omike, ki smo jo bili prinesli s seboj? Gledam okoli sebe in ne morem se ubraniti vtisa, da sem zašel med bitja, ki so kvečjemu polljudje. Znajo brati in pisati, znajo topiti rudo, nastavljati mreže in tkati obleke, uporabljajo ogenj, poznajo razna merila, govore precej dobro poljščino in dokaj dobro razumejo francosko in angleško pisane knjige, a med seboj žlobudrajo nekakšen žargon iz pokve-čenih, zveriženih poljskih, angleških, malabarskih in portugalskih besed. Pod njihovimi črepinjami se gibljejo misli leno, neokretno in vse kaže, da jih le s težavo spravijo in povežejo v besede; pomagajo si pri tem z rokami in obrazom kakor div- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BOWLING ALLEY — 10 Automatic bowling lanes, Lounge, Snack Bar, Pool tables, Parking, Building incl. in Chicago. CO 1-2653 (23) COCKTAIL LOUNGE — New. Remold. Din. rm. with all new fix. income from 4 apt. brk. bldg. 6500 S. Western. Owner ill. For appt. before 3 p.m. CO 4-8725, aft. 3. 476-9009 (22) COCKTAIL LOUNGE Northwest side. Good business district. PH. 725-9659 (22) CLEANERS Roosevelt-Harlem Reasonable, good for tailor. Phone 386-0898 1 (23) jaki kje globoko v Afriki. Neizmerno grenko mi je, kadar gledam ta tretji zarod ljudi, ki so prišli sem z Zemlje. Grenko mi je tembolj, ker si v svesti si svoje večvrednosti in premoči ne morem kaj, da ne bi preziral teh bednih, tako imenovanih ljudi. In vendar čutim, da sem sokrivec storjenega zločina. Saj smo res na zločinski način omadeževali dostojanstvo človeškega rodu, ko smo ga bili v svojih telesih prinesli sem in mu dovolili, da se je razmnožil na tej obli, ki ni bila namenjena njemu. Narava je neizprosna, kadar v zmagoslavnem pohodu koraka naprej, vrši svoje prastaro, ljubljeno delo, ustvarja vedno nove, a vedno višje oblike—a neizprosna je tudi, kadar se užaljena umika in preklicuje to, kar je ustvarila. Zaman sem se boril zoper njo in si prizadeval, da bi vzdržal duha v tem rodu na tisti višini, ki jo je dosegel na Zemlji. Edini, ne pričakovani uspeh mojega dela je: praznoverno, strahopetno čaščenje moje osebe! Zanje nisem samo velikan, marveč skrivnostno bitje, ki ve česar oni ne vedo, in razume, česar oni ne morejo razumeti. Ada jim venomer pripoveduje, da je na severu kraj, kjer sonce nikoli ne zaide, dalje pa da je brezbrežna, smrtonosna puščava, a nad puščavo da se sveti velikanska zlata zvezda, od koder izhajam jaz. Mar ni to dovolj, da zmeša uboge možgane teh čurimurcev? Nikoli niso bili tam in nikoli niso še videli žareče zvezde Zemlje, toda Ada je bila tam in jim baja taka čuda, da jo poslušajo odprtih ust in se plaho ozirajo v mojo, v primeri z njimi, velikansko, sivo postavo. In tako sem sredi njih sam. # Noč je. Ne gre mi v glavo, kako zlodja morejo ti Lunjani tri sto ur nepretrgano spati; sedim in premišljujem. Prebivam v starem domu, ki smo ga bili nekoč postavili z Marto in Petrom. Podnevi se tu okoli jezera sučejo ubogi pritlikavci in zvedavo zijajo vame. Poznajo me že od otroških let, a kdo ve zakaj si ne upa nobeden k meni. Samo Ada prihaja k meni ob natanko določenem času; pripravlja mi hrano, pospravlja, kar je treba; če sem doma, mi zada nekaj običajnih, vsakdanjih vprašanj, potem presedi še nekaj ur molče na pragu in odide; nato sem spet sam. Zdi se mi, da zanjo to niso navadni obiski, temveč neka sveta dolžnost do mene. In resnično jih vrši kakor obredno če-ščenje, ki gre Staremu človeku. Ta ženska je nora na poseben način. Na pogled je docela mirna in zbrana, ima pa pretirane ideje, ki vrag vedi odked jih je bila CHICAGO, ILL. r MALE HELP IMMEDIATE OPENINGS PROGRAMMERS One or two years experience SYSTEMS ANALYSTS Degree — One to two years experience Call Mr. PETER RADZVICKAS 313-965-3500 or send resume in strict confidence to MiCKIGAN SLUE CROSS 441 East Jefferson Avenue, Detroit, Mich. 48226 An Equal Opportunity Employer (22) vzela. Preverjena je, da sem jaz nadnaravno bitje, ki vlada temu lunskemu svetu, ona pa da je moja svečenica in prerokinja tega pritlikavega ljudstva, ki vanjo zatelebano veruje. Nekakšen mit, nekakšna nova, fantastična veroizpoved je zrasla v njeni nesrečni butici, sestavljena iz izrekov iz Sv. pisma in mojih pripovedovanj o Zemlji in našem prihodu na ta svet. Oznanja jo Tomovim otrokom in vnukom, ki njej verjamejo več kakor meni. Skraja sem se na vse pretege gnal, da bi kakor koli preprečil razširjanje tega mita, ki v njem moja oseba ni med zadnjimi, naposled pa sem se preveril, da sem v tem pogledu docela brez moči. Vtepal sem Adi, da smo vendar jaz in njeni starši, ki se jih še mora spominjati, ravno taki ljudje kakor so oni, če pa sem večji in močnejši, sem samo zategadelj, ker sem se rodil na drugi, večji zvezdi kakor je Luna. Pazljivo in molče me je poslušala, ko pa sem se naveličal, une je premeteno pogledala in mi šepnila: “Kako pa si ti, Stari človek, mogel dospeti z Zemlje sem in prinesti s seboj moje starše; česar ni zmogel še nobeden drugi? Odkod veš, česar nihče ne ve? in glavno: kako da ne umreš, kakor so umrli drugi?” Ozmerjal sem jo in ji enkrat za vselej prepovedal raznašati bajke o moji osebi, pa je presneto malo zaleglo. Cez nekaj ur sem slišal, kako je besedila Janu, ki je zdaj lunjanski očak, ko je bil ravnokar na poti k meni: “Stari človek se jezi, Stari človek noče, da bi se vedelo, da je ■— Stari človek.” Jan so jo silno prestrašil. “Hudo je to, na moč hudo — ravnokar sem ga hotel naprositi, naj bi zanesel pred mojo hišo kamen, ki ga s sinovi vred ne morem premakniti z mesta.” “Preprositi ga bo treba,” je rekla Ada. “Prinesite mnogo polžev, solate in jantarja, da mu jih podarim. Predvsem pa — nobene besede vpričo njega! Ne mara tega.” Stopil sem izza vogala, kjer sem prisluhnil razgovoru, znova oštel Ado in se podal k Janovemu domu, da mu pomorem. Preden sva odšla, sem še ujel, kako je zašušljala “očaku”: “No, vidiš, vse sliši in vse ve!” Odkod je prišla ta norost v to žensko, vedi vrag, a eno je gotovo, da je ta norost jedro njenega bitja in skrivnost njenega vpliva na Lunjane. Ko je še živel prvi zarod, sta sa je bali Lilija in Roža, da, celo Tom, ki se je meni včasih upiral, se je tresel pred njo. Njegovi otroci bi se ji danes ne upali ustavljati v nobeni stvari. Razburja me zmeda, ki jo dela v ubogih buticah Martinih vnukov, pa vendar mi je včasih žal te ženske. Zlasti ker v njeni zmedenosti opažam jasne trenutke, ko se zaveda, da živi v blodnjah, in brez dvoma trpi... Spominjam se še takega primera. Bilo je že ponoči, ko je prišla k meni. Začudil sem se njenemu obisku ob tako nenavadnem času, posebno, ker mraz tu ni šala in je pohajanje izven doma ponoči kaj neprijetna, pa tudi neobičajna stvar. Našla me je sklonjenega nad neko knjigo, ker pa me ni hotela motiti, je tiho sedla v kot na klop. Videl sem, da bi se rada pogovorila z menoj, pa se namenoma nisem hotel ozreti vanjo. Nekaj časa je sedela molče, naposled pa, ko je opazila, da se ne brigam zanjo, se mi je približala in se nalahno dotaknila moje rame: “Gospod . ..” Sunkovito sem se obrnil. Tako še nikoli ni govoiila z menoj. Iz njenih ust sem vedno slišal le besedo: Stari človek. Nekaj nenavadnega me je obšlo ob tej besedi: Gospod. V tem čustvu je bil odtenek veselja, da nekdo z menoj govori v človeškem jeziku, hkrati pa nekakšno nerazumljivo ogorčenje, da si upa kdo tako govoriti z menoj. “Gospod ...” je ponovila Ada. “Kaj hočeš, otrok?” sem jo pobaral kolikor mogeče prijazno. Moral sem večkrat ponoviti to vprašanje, preden mi je odgovorila. “Hotela sem vprašati... hotela bi vedeti... “Gospod, jaz ničesar ne vem!” je vzkliknila. V njenem glasu je bilo toliko tragike, toliko obupa v njenih očeh, da mi je na ustih zamrla pikra opazka, da bi se potemtakem ne smela tako raz* prežati pred svojimi Lunjani. Ona pa je nadaljevala: “Jaz prav ničesar ne vem.<-In hotela sem te prositi, da bi nazadnje povedal, kaj vse to p°' meni, kdo si prav za prav ti in kaj smo mi. Vidim, da si sam in star, siten in velik, včasih pa se mi dozdeva, da se spominjam svojih staršev, ki so bili tudi drugačni od nas, tebi podobni.” (Dalje prihodnjič) • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO ‘Kaj?” Važna letna seja vse Ji članov družbe SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA ŠT, 2 3563 E. SO Sf. se vrši v nedeljo, 2. februarja 1969 Začetek točno ob 1:00 uri popoldne. Člani so prošeni, da se v polnem številu udeležijo važne seje. To obvestilo velja tudi za vse društvene zastopnike. ODBOR r.xxXXlxxxxxxXxXXxxXXXXXTYTTTTTXltlXTXTTTTTYXyyrrtf} EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma aveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl izberltol HOWARD BAKER M» EAST 185 STREET. EUCLlB EE 1-8187 rxxx^rxxixxxxxrafcX’TXirTTXTm LOUIS MAJER SHOE STORE 6410 St. Clair Avenue, Phone: 391-0564 VEUKA RAZPRODAJA CEVUEV Začne v čefrlek 30, januarja in traja do sobote, 8. februarja 20% popusta od rednih cen pri ZIMSKIH MO ŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJIH ŠKORNJIH, SNEŽKAH, GOL OSAH. TOPLIH COPATAH 10% POPUSTA od rednih cen pri vsem drugem blagu v zalogi, čevljih in drugih obuvalih CE PREDLOŽITE TA OGLAS KOT KUPON. Dobrodošli! Brezobvezno pridite pogledat zalogo! ^XYXYYXYYXYYYYYYYYYYYYYYY^YYYtYXYYYYYY1 1897 1968 JSaznanilo in JZahnJata V globoki žalosti naznanjamo, da je 31. dece mbra 1968 v Gospodu zaspal naš ljubljeni mož, oče in stari očka Jože Lekan, st. Pokojni je bil rojen 12. marca 1897 v Ljubljani, Slovenija. V Ameriko je prišel v letu 1950. Pokopali smo ga 4. januarja 1969 na pokopališču All Souls, Chardon, Ohio. Slovesno pogrebno sv. mašo je daroval č. g. Falež v cerkvi sv. Vida. Iskreno se mu zahvalimo za vso naklonjenost in duhovno tolažbo, zlasti tudi, da je opravil svete obrede v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu in vodil molitve ob grobu. Prav tako naj sprejme našo toplo zahvalo č. g. Zanutič, ki je pokojnega med boleznijo obiskoval in mu podelil sv. zakramente. Iskrena hvala tudi g. dr. L. Ogrincu, ki mu je v času bolezni stal ob strani. Prisrčna hvala članom Društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida, ki sa z duhovnim vodjem č. g. Zanutičem ob krsti molili sv. rožni venec zastopnikom korporacije Baragov Dom za vse, kar so storili v počastitev pokojnega kot svojega člana in g. Edmundu Turku za izkazano posebno pozornost. Globoko smo hvaležni pevskemu zboru Korotan in moškim pevcem cerkvenega zbora Lira, ki so zapeli v pogrebnem zavodu vrsto prelepih žalostink pokojnemu v slovo. Bog povrni prijateljem, ki -o nosili pokojnikovo krsto na zadnji poti. Posebno zahvalo in priznanje smo dolžni Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za skrbno pripravo in vodstvo pogreba. Bog povrni vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem ki ste poklonili cvetje, vsem, ki ste dali na razpolago svoje avtomobile za pogrebni sprevod ter vsem. ki ste karkoli storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe in ki ste nam kakorkoli pomagali ob žalostnem slovesu. Posebej še hvala dobrim sosedom, ki so zbrali za skupni šopek in sv. maše. Iz vsega srca hvala vsem, ki ste prišli kropit, bili pri sv. maši in spremljali pokojnega do groba. Prav lepa hvala za osebne in pismene izraze sožalja, posebno za molitve. , Gospoda življenja in smrt ponižno prosimo, naj sprejme našo pekočo bolečino ločitve v svojo čast in slavo in povede dušo, ki jo je poklical, na kraj luči in mini, da bo v družbi Njegovih svetnikov na veke. Žalujoči: žena MILKA, roj. BAJD, sin JOŽE, hčerke: MARJA, por. JENKO, MILČI por. ROESSMANN in ANUŠKA; snaha MILI, zeta DR. VILIBALD JENKO in DR. EROS ROESSMANN; vnuki: SONJA in LENKA LEKAN; TOMAŽ, MARKO, MARY-KAY, DANY, JANEZ in BARBKA JENKO; ANITA, MIHA, KATKA in PETER ROESSMANN in ostali sorodniki v Sloveniji in Ameriki. Cleveland, O. 30. januarja 1969. NA SVEČNICO BO ZE DVE LETI, KAR SI NAS ZAPUSTILA GLOBOKO UŽALOŠČENE, DRAGA NAM ŽENA, MATI, IN SNAHA ROZINA ZORKO Plamenček tvojega življenja, ki je pojemal dolgih in bridkih 13 mesecev, je ugasnil prav takrat, ko so v cerkvah prižigali blagoslovljene sveče. A plamen ljubezni in spomin nate ne bo nikdar ugasnil v naših srcih, dokler se ne snidemo s teboj, v siju večne luči, tam na tratah večnega maja. ZORKOVI: mož ALOJZ — hčerka DARINKA — in tašča MATILDA Hamilton, Ont. 30. januarja 1969 LE KDO BI SE BAL? — Dekleti sta se spustili navzdol 150 čevljev dolgi in 50 čevljev visoki “drči". Eno je postal0 malo strah in si zakriva oči.