Največji ikmuld dnevnik v Združenih dritnh leto 00 00 York celo leto - $7.00 Za jnommlfo celo leto $7.00 Za pol leta - - - -New & GLAS NARODA % list slovenskih delavcev y Ameriki, I The basest Slovenian Daily ki the United States. bsned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21. 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 165. — STEV. 165. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17,1935. — SREDA, 17. JULIJA 1935. VOLUME XT,ITT, — LETNIK XT,TIT. POVRATEK HABSBURZANOV JE ZAENKRAT NEMOGOČ stališče male ant ante se z ozirom na habsburžane ni niti za las izpremenilo Mada antanta je združena proti Habsburžanom, ker pomenijo vojno nevarnost za osrednjo Evropo. — Ne smejo se vrniti niti kot navadni državljani. — Habsburžani bi ščuvali Hrvate, naj se odcepijo od Jugoslavije. DUNAJ, Avstrija, 16. julija. — Komaj je republikanska Avstrija odpravila protihabsburške postave in Habsburžanom vrnila njihovo imetje, ko je prišel oster odgovor od Male antante v obliki na prvi strani objavljenega članka v uradnem glasilu čehoslovaške vlade. V ostrejših besedah kot kdaj poprej od leta 1918 ta iist, ki stoji pod nadzorstvom zunanjega ministra dr. Edwarda Benesa, izjavlja, da so države Male antante do zadnjega moža edine v tem, da nikdar ne bodo trpele, da bi Habsburžani pod katerimikoli pogoji zasedli avstrijski prestol, ali pa da bi se bivša cesarica Žita in njen sin nadvojvoda Oton naselila v Astri j i, pa bilo tudi kot navadna državljana. Odločno zavrača vsako govorico, da bi Ceho-slovaška rajši privolila, da se Habsburžani vrnejo v Avstrijo, kot pa da bi se Avstrija priklopila k Nemčiji, izjavlja praški list: ''Vsakdo, ki pozna položaj, kakoršen je v srednji Evropi, ve, da nobena država Male antante ne more dovoliti povratek Habsburžanov v Avstrijo in o tem tudi ne mara razpravljati. Stališče Male antante se od svetovne vojne v tem oziru ni pre-menilo niti za las. "Nobena država ne bo trpela, da bi se kak odgovorni zastopnik habsburške dinastije naselil v sosedni Avstriji. Cela Mala antanta je pripravljena sprejeti zadnje posledice svojega sklepa, da nasprotuje ne samo obnovitvi monarhije, temveč tudi povratku Otona in Zite na avstrijsko zemljo. ' Ponovno vstoličenje naših bivših zatiralcev v Avstriji ali Madžarski bi prineslo tak nered in vojno, da bi jo Evropa komaj mogla prenesti. Enako nespametno je govorjenje, da so Habs -buržani najboljša jamščina proti anschlussu. Poskus obnovitve monarhije bi vrgel Malo antanto v zvezo z Nemčijo proti Habsburžanom. ''Jugoslavija ima dovolj povoda, da smatra an-schluss za sebe kot manjše zlo, ker ve, da bodo Habsburžani zopet delali, kot so delali prej, namreč da bodo sejali spore ob svojih mejah ter bodo podžigali nezadovoljnost med Hrvati. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. julija. — Četudi ni bilo izdano uradno poročilo o dolgi konferenci, katero je imel regent princ Pavel z romunskim kraljem Karolom, je dobro poučenim krogom znano, da je bil poglavitni predmet njunega razgovora vprašanje glede obnovitve avstrijske monarhije pod Habsburžani. Jugoslavija in Romunska sta v popolnem sporazumu, da se je proti tej nameri treba boriti z vsemi možnimi sredstvi, ker obnovitev pomeni veliko vojno nevarnost v srednji Evropi. Kako odločna je Jugoslavija v tej zadevi, je razvidno iz uradnega članka v "Politiki", ki ostro napada Habsfouržane zaradi prejšnjega postopanja s svojimi podaniki. "Politika" pravi, da zavračajo Habsburžane vse nasledstvene države bivše av-atro-ogrske monarhije. Dalje pravi "Politika", da naj bi zapadne države, ki z brezbrižnostjo ali celo z odobravanjem gledajo na korakanje dogodkov v Avstriji, spoznale, da bi obnovitev monarhije imela za posledico premembo politike v eprednji Evropi. Mussolini bo nastopil kot vrhovni poveljnik "0sservat0re" obsoja nemčijo Papeževo glasilo pravi, da Nemčija krši kon-kordat. — Sterilizacija je proti katoliškemu nauku. Vatikan, 16. julija. — Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" ostro napada nazij-sko Nemčijo, kor se je nemška vlada že trikrat pregrešila proti določbam konkordata, ki ga je oklenila s sveto Stolico, ]»o-sebno še s t«*»i, k»»r sili katoličane, iln se podvržejo sterilizacijski postavi. — Že nekaj rasa, — pravi papeževo glasilo, — preživljajo nemški katoličani liude ease, ker zagovarjajo svoje o sjioštoval katoliško cerkev in priznaval že prej sklenjeni konkordat; tudi zato, ker je v popolnem nasprotju s konkordatom, ki je bil sklenjen 20. julija 19.'?.*? in ki daje nemškim katoličanom svobodo veroizpovedanja in javnega opravljanja cerkvenih obredov. Spočetka so mislili katoličani, da bo nasprotje proti katoliški cerkvi omejeno samo na voditelje paganskega verskega gibanja in da ga vlada ne bo podpirala. Sedaj pa se je, kot pravi "Osservatore," izkazalo, da je nasprrttstvo proti katoliški ccrkvi uradnega značaja. napad na mehiške Študente Dijaki so skušali odstraniti fašističnega gover-nerja države Tabasco. Troje usmrčenih, šest pa težko ranjenih. Mexico, Mehika, 16. julija— Skupina dijakov, ki si je nadela nalogo odstaviti fašističnega governerja države Tabasco m bivšega ministra v Card ena sovini kabinetu Tomasa (iarrida A. Canatbala, je bila na ulici napadena s strojnimi puškami. Trije dijaki, ki so prejšnji dan z aeroplanom dospeli iz Mexico v Villa Hermosa, so bili na mesta mrtvi, š«»st pa jih je bilo težko ranjenih. Pri tem je bil tudi ubit nek kmet, ki je bil pomešan med dijaki. Odvetnik Rodolfo Brito Fou-clier. ki je vodil dijake v Villa II« ti nosa, je vojni department naprosil za pomoč. Preživeli »lijaki so zbežali v neko hišo, ki je obkoljena z 4 rdečesrajeniki,' policijo in vojaštvom in se ne upajo na ulico. Rdečesrajčniki pripadajo organizaciji. ki jo je ustanovil Canabal in je posebno sovražna cerkvi. dvajset kongresnikov v bolnišnicah Washington, D. C., 16. julija. — I)r. George W. Ca I ver, ki je prideljen kongresu kot zdravnik, je rekel, da se nahaja v sedanjem času v raznih bolnišnicah najmanj dvajset kongresni-kov. kriki preplašili odvajalce Portland, Ore., 16 julija. — V hišo, kjer živi 131etna Nelva McCrary pri svojih stariših, so se splazili tri neznanci. Dekleta so zvezali in jo odnesli. Začela je pa kričati ter je s tem opozorila sosede. V .bližini hiše so jo izpustili in pobegnili. Ker je njena družina revna, je najbrž niso hoteli odvesti v namenu, dvatisoc parov je poročil Washington, D. C., 16. julija. — K protestantskemu pastorju Rev. Johnu K. Briggsu, ki je star 62 let, sta prišla sinoči fant in dekle ter ga zaprosila, naj ju poroči. — Jaz in vidva smo na istem stališču — jima je rekel. — Dva tisoč parov sem poročil, sedaj pa iščem pastorja, ki bi poročil mene. Ženska, s katero se namerava poročiti, je stara 46 let. raje bi bil bičan kot da bi ga zaprli Baltimore, Md., 16 Mrs. Emma Hiokman je prosila sodnika, naj raje z bičanjem kaznuje njenega moža. kot da-bi ga za štirinajst dni zaprl. Njen mož je bil aretiran in obsojen zaradi nespodobnega obnašanja. Žena je utemeljavala svojo prošnjo s term, da ima dva otroka ter da bo družina stradala, če bo družinski oče zaprt. Pozneje je tudi mož rekel: — Dosti raje jih držim štirideset po plečih kot da bi me poslali v ječo. Sodnik ni hotel ugoditi pro- da bi kolektali odkupnino. i šnji. Javno mnenje je zadovoljno, da ni mogoče več dvomiti ,o trdni fronti Male antante proti vrnitvi Habdburžanov. Ta solidarnost bo tudi prečrtala spletke onih francoskih krogov, ki so svetovali Jugoslaviji, da bi dala prednost Habsburžancm pred anschluasom. Ta solidarnost treh držav Male antante bo tudi odločevala v nameravani podonavski pogodbi. rudniška nesreča v nemčiji V rudniku je nastala velika eksplozija. — Deset rudarjev je bilo u-bitih. — 7000 rudarjev je komaj ubežalo smrti. Dortmund, Nemčija, 16. julija. — V rudniku Adolf von H ansemann. ki zaposluje 1400 rudarjev, od katerih jih je bilo na delu ravno polovica, je nastala 2400 čevljev globoko pod zemljo eksplozija, ki je povzročila požar. Spočetka so se bali, da se j«' pripetila katastrofa največjega obsega, pa je bilo pozneje dogmmo, da so se ra-zun desetih, ki so dali svoje življenje, vsi ostali rešili. M«*d rešenimi pa se nahaja 32 več ali manj ]x»škodovanih. Rudarji bližnjih rovov so pri reševalnih delih pridno poma-gali. Skupnemu trudu se je tudi posrečilo pogasiti požar. Ker so uradniki rudniškega podjetja trdovratno molčali o podrobnostih nesreče, je bila bojazen tem večja, da je mnogo več žrtev. — Prepovedano nam je, ■— je rekel ravnatelj rudnika zastopniku Associated Press, — kaj govoriti ali pa dati kake podrobnosti o nesreči. Budimpešta, Madžarska, 16. julija. — V rudniku Tata-Ba-nya na severnem Madžarskem divja že nad 24 ur požar, ki ga je povzročila eksplozija premo-govega prahu. Po dosedanjih poročilih so plini takoj zadušili štiri rudarje. dober plen vladnih agentov Včeraj so zvezni agenti aretirali dva potnika, ki sta dospela v New York na pa miku lie de France, in sicer Vincen-ca d i Stefano in Giuseppa Sau-sa. Oba sta izjavila, da je njuno bivališče na vzhodni strani mesta New Yorka. Zaplenili so jima velik kovček, ki je imel dvojno dno. Zgoraj je bila obleka, spodaj pa dvajset šfkatelj in vsaki je bilo dva funta opija. Zaklenjeni opij predstavlja vrednost $200.000. denar v klavirjih Rochester, N. Y., 16. julija.— Tiikaj zhoruje zveza ameriških uglaševalcev klavirjev, in njen tajnik Herbeitt M. Schramm iz tega mesta je imel na zborovanju zanimivo predavanje. Rekel je, da je v ameriških klavirjih najmanj za stotisoe dolarjev samih bakrenih novcev. Uglaševalec dobi v vsakem klavirju od deset do dvanajst teh bakrenih novcev. Kako zaidejo v klavir, ni nikomur znano. V Ameriki je deset milijonov klavirjev. ) sovražnosti se bodo pričele najkasneje meseca septembra RIM, Italija, I 6. julija. — Ako še kdo misli, da je mogoče odvrniti vojno v Vzhodni Afriki, ne misli Mussolini. Mussolini je zavrnil vse posredovanje evropskih držav ter je: slepec je umoril prijateljico Igralec n a harmoniko prijet v Bostonu.—Napol slepo je pahnil z okna. — Pozneje je u-mrla y bolnišnici. Boston, Mass., 16. julija. — 30 let stari in sa na dvorišču ter je umrla na potu v bolnišnico. Wells, ki je imel samo $2 je rekel, da je izvršil zločin iz usmiljenja, ker sta se slepec in njegova tovarišica mnogokrat prepirala, kaj se bo z dekletom zgodilo, kadar jo enkrat i zapusti. Zakaj je tudi psa pahnil v boljše življenje, ni mogel povedati. Wells j»> dekle pred dvema letoma pripeljal iz Columbus, O. V hotelu Clarendon sta se izdala za brata in sestro, četudi je -pozneje policija zaplenila pri njih kovčeg, v katerem so bila ljubavna pisma, ki sta jih izmenjala med seboj. 1. Mobiliziral dve novi diviziji 30.000 črnosrajčnikov. Sedaj ima v Afriki ali pa na potu že 200.000 vojakov. 2. Poklical je pod zastave izvedence in šoferje letnikov 1909, 1910 in 1912. 3. Izdal je povelje zračnega ministrstva za nove aeroplane, pilote in izvedence. 4. Naročil je mornariškemu ministrstvu, da do novembra zgradi 10 submarinov. Zadnji dogodki kažejo, da je Mussolini trdno odločen, da izsili ltaljanske zahteve z orožjem. Vsa posredovanja so bila zaman in Mussolini hoče doseči slavo z vojno ali pa dobiti brez boja protektorat nad Abe-s in i jo. Vojaške priprave kažejo, da Mussolinija ni mogoče odvrniti od njegove namere. Za njim pa je ves italjanski narod. V vojaških krogih krožijo govorice, da bo Mussolini kot vrhovni poveljnik cele ltaljanske vojaške sile. obiskal Eritrejo in Somalijo, kadar bo vojska pripravljena, da prične sovražnosti. Štiriletni pue in kadi Charles Norman, ki bo 27. julija šele štiri leta star, je svojevrsten otrok. Ker njegov oče in mati delata, živi pri svoji stari materi v West Paterson, N. J. Fant kadi debele cigare, ter pije žganje in vino. Zdravniki so ga že-ponovno preiskali ter pravijo, da mu pijača in kaja ne škodita. v skoku iz aeroplana rešil tovariša Moskva, Rusija, 16. julija. — Vojak Noskov, ki je delal poskuse v skoku iz ae ropi a na, je pri skoku izgubil padalo in je strmoglavil proti zemlji. V zraku je zadel oh drugega skakalca vojaka Krasikova in se ga je oklenil. Krasikovo padalo pa ni bilo dovolj močno, da bi nosilo oba. Krajsikov zaikliče Noskovu, da naj odpre rezervno padalo. 300 čevljev nad zemljo se Noskovu posreči odpreti rezervno padalo, ki je olajšalo padec. Oba sta srečno pristala na letališču« ^ l1ncanje v mississippi Columbus, Miss., 16. julija.— Dva mlada črna farmerja. Bert Moore in Doolev Morton, oba stara okoli 26 let, sta bila lin-čana 8 milj od Columbusa. Beli meščani so oba Črnca iztrgali iz rok Šerifa Parker Harrisa ter so ju obesili na bližnji hrast. Oba črnca sta bila aretirana v nedeljo, ker sta hotela storiti silo nad ženo nekega lesnega trgovca. Meščani so se v šestih avtomobilih pripeljali za šerifom, ki je hotel prepeljati črtica v Aberden. MAHAN USTRELIL dva policista Puyallup, Wash., 16. julija, — Bežeči bančni ropar je ustrelil policijskega načelnika Franka Chadwicka in policista H. W. Storema. Ropar je najbrže bil William Mahan, ki je bil v zvezi z očhredbo 9 let starega George Weyerhaeuserja, za katerega je njegov oče plačal 200 tisoč dolarjev odkupnine. Okoli poldneva je Mahan prišel v Orting State bank ter je zahteval od blaigajnika Leslie-ja, da mu "izroči denar. Pri tem je nameril nanj revolver. Blagajnik mu je izročil $500. Na telefonični poziv sta takoj pričela zasledovati bežeče-ga roparja Chadwiok in Sto-rem. Ko sta ga dohitela, sta hotela vstaviti njegov avtomobil. Ropar pa je takoj pričel streljati in ubil oba policista, pred-no sta se mogla poslužLti svojih revolverjev, t - _____ " G LA 8 NARODA »t NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17, 1935, THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. PUBLISHING COMPAN1 MOmmtta). L Benetfik, Treat. of above officers: Mew l«k Cttjr. N. ¥. 0LA8 NIIODI (T^w mt mm fi^li) Day lhtc«pt| and HoUtaya 1«»»»» la New York n «lo leto ..».. fLOO Ii pol leta *•••••••••••••• m m $8.50 2e mil leto • • ■ Subscription T early ««.00 K5E585- thU dan nedelj la prunltor. podplat to o—laoH ee ne prioMaJejo. Denar naj ee MacovoO leoey Order. Prt epeeaeeert! kraja naroCnikvr. ptejinje MvalHee oaananl, da hitreje najdano ULtf NAkODA", Sli W. Wh BtreK. New Xertu M. I- CHeiin I—WW DRAGA VOJNA Neko por«»rilo pravi, da se evropski bankirji boje stroškov, ki jih bo imela Italija z vojno v A'besiniji. Pred par td-laii je Italija ofieijehio izjavila, da je potrosila za vojne priprave že šestideset milijonov dolarjev- Izza onega časa je pa poslala v Afriko nadaljne oc&teike vojakov; transport in vzdrževanje staneta milijone dolarjev, ko bo pa izbrulmila vojna, bodo dosegli stroški vrtoglav* višino- Znesli bodo več kot bo mogla Italija iztisniti iz Abe-ednije — ee !>o zmagala, kar je sevdda drugo vprašanje. Vsi ti pomisleki pa ne bodo zadržali Italije od vojne- Primanjkljaj v italijanski držfcmii blagajni povzroča M uplini ju velike skrbi. Da bi olrrnil misli naroda v drugo smer, -mu pripravlja izpremembo, ki jo utegne spremljati zmaga. Naj bo tako ali tako, zdi se, da pomanjkanja denarja ne zadržuje nobene dežele prdd vojno. Ob izbruhu svetovne vojne so nekateri zatrjevali, da bo trajala kvečjemu eno leto, češ, da bo v tem času vsem državam zmanjkalo Idenarja. Pred nekaj leti so govorili o Franciji, da je zmožna vsake vojaške pustolovščine. Danes je mogoče istolrrditi o Italiji. \ dE ENKRAT DIESOVA PREDLOGA Kot smo že poročali, zahteva demokratski kongres-nik Martin Dies iz Texa.sa, Ha bi Amerika deporrtirala šest milijonov inozemeev, ki nočejo dovolj hitro postati ameriški državljani, oziroma »so dospeli v to deželo na ne-poi-^aven način. Prarvi, da bi bil s tem rešen problem nezaposlenosti, kajti (delo po tovarnah in drugih podjetjih, ki ga sedaj vrše inozemei, bi vršili nezaj>osle«ii ameriški državljani-Res je, da bi se z dej>orta*njo šest milijonov inozemeev iznebili dvanajst milijonov delavskih rok. Amerika bi pa ViejKirtirala tudi šest milijonov želodcem, ki prebavljajo farmske produce; šest milijonov glav, ki so pokrite z ameriškimi slamniki in klobuki; dvanajst milijonov nog, ki so obute v ameriške nogavice in čevlje; »dvanajst milijonov ušes, ki poslušajo ameriški radio in telefon; dvanajst milijoi*ov oči, ki gldlajo ameriške filme, igre, bascQ>all, footfball in druge zabave; šest milijonov sedal, ki zavzemajo prostore na ameriških karali, subwavih, železnicah, busili in letalih. To pa še ni popoln seznani konsumne in nakupne sile, ki jo želi kongresnik Dies deponirati. Žrtev kopanja. Na Vidov dan se je šel kopat v Krko 251etni omžniški kaiplar Pavao Grbič, uslužben na orož-niški postaji v Kronovetn pri Beli cerkvi. Mladi orožnik je šel s svojimi tovariši v vodo poti vasjo Kronovo okrog 13. ure. Kot izboren plavat* visoke in močne postave, je zaplaval na hrbtu v globljo vodo. Vpričo tovarišev, ki so opazovali njegovo plavalsko izvežbanost, je Grbič v 5 min. izginil pod votlo. Le parkrat je iznad vode zakrilil z rokami. Te zadnje pregibe rok je opazila na nasprotni strani neka kmetica, ki je ostalim orožnikom zaklicala, da se jim tovariš jxrtaplja. Za njen klic se pa orožniki, ki so poznali spretnost svojega tovariša, niso zmenili. Kljub temu pa sta priskočila h Grbiču dva orožnrka. Grbič pa jim je v na slednjem hipu že izginil pod vodo. Ko sta ga takoj potegnila iz vode, je bil Grbič, na žalost vseh prisotnih, že mrtev. Roparski napad. 2. julija okrog 23. so v Mariboru trije neznani postopači na vogalu (dopove in Katmniške uKce napadli 241etnega trgovskega pomočnika Adolfa Kam-pla iz Ptuja, ko je bil napoti proti kolodovru. Podrli so ga »tla in eden ga je zabodel z nožem v lice. Nato so mu preiskali vse žepe in mu pobrali iz listnice 100 Din, ves denar, ki ga je hnel. Kamplove klic«' na pomoč je slišal ravnatelj "Pntni-ka," Loos, ki j«* takoj pritekel, a napadalci so že odnesli pete. Loos je obvestil reševalce in policijo. Kanrpla so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je njegova poškodba resna, za napadalci pa poizveduje policija. Iz bede v smrt. V Zagorju so pokopali rudarjevo ženo Jožefo Drobneto-vo. Podlegla je jetiki, ki ima v rudarskih, od pomanjkanja skrajno izcrpanih družinah vedno več žrtev. Kruto socialno zlo te l>olezni se najbolj udej-stvuje v rudarskih revirjih. Pokojna Jožefa je zapustila možu 6 malih boleh nili otročičev. Istega dne so pokopali tudi upokojenega rudarja Ferdinanda Fli-ska, ki ga je tudi pomanj-kamje spravilo v prezgodnji grob. Iz neznosne bedo pa je zbežala v smrt Beti Zmrzlakova, žena brezposelnega rudarja, Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v štori kroj oN dobiti tog* od tOm, jo potrebno, do je poučen v otok stvareh. ViUd naie dolgoletne tkuinje Vam oamoremo dati najbčijia pojasnila im imdi vso potrebno preskrbeti, do je potovanje udobno m hitro. Zato šo eampno obrnite m mi' M m pojasnit*. Mi protbrbkno v te, bod&i prolnje §o povratno dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanja potrebno o najhitrejšem času, in Mor Jo gtovno. im tojutonjio Nedriavljoni noj no čdlaiajo do Udnjega trenutka, ker šo dobi ia Washimtftono povratno dovoljenje, EE-EN-fBT PERMIT, trpi najmanj on meeoo. Fihte torej takoj ta breoplačna novošOo k taootovljo* mo Vom,dO boste poceni im udObno potov**. SLOVENK PUBLISHING CO. OTRAXEL BUREAU 216 Wc* 18th Strict n«W yor t hi y. stanujoča v Škofji riži onkraj Save blizu Trbovelj. Nesrpčni-ca je skočila v Savo. Družina sedmih oseb je bila navezana le na pod|K>ro občino in dobrih ljudi. Kakor je mož pripovedoval na občini v Zagorju, je nesrečna žena že večkralt pripovedovala, da si bo poiskala rešitev i« pomanjkanja in skrbi v valovili Save. Žrtev pretepa. Ko so 3. julija dopoldno hodili otroci |m polju v smeri proti železniški progi na Stožicah, so našli v travi ležečega nežna nega moškega vsega krvavega. Otroci so takoj hiteli v vas in obvestili odrasle. Domačini so res našli tam nezavestnega nt znanca, pod katerim jo bil mlaka krvi. Nekdo je brž tolo-foniral na reševalno postajo, nakar so moža, ki je imel prebito črepinjo na. glavi, prope ljali v splošno bolnico. Bil je to. kakor so kmalu ugotovili, 40 letni brezfMjselni delavec Leopold Škrjanec, ki se je stalno potikal po vaseh okrog Ljubljane. Takoj so bili obveščeni tudi omžni-ki. Škrjanec sam ni mogel niče sar izpovedati, ker je bil neza vesten. Orožniki so dognali, da je bil Škrjanec prejšnji večer v družbi drugih brezposelnih, ki so bili precej vinjeni. Najbrž je prišlo v družbi do prepira in so se nasprotniki lotili Škr janca s kamenjem in koli. Zbili so ga na tla in pa enostavno pustili ležati, nakar so pobegnili. Orožniki zločince pridno zasledu-jejo. ftkrjančevo stanje v bolnici je zelo kritično. Moža so si-eor takoj operirali, a bo poškodbam najbrž podlegel. Nasilen mesarski pomočnik. V Ljubljano se je pretepla družba ciganov, ki baranta s konji. Ker pa prodajajo po večini bolne živali, jim je i>olici-ja za petami. Stražnik je blizu Novega sveta" ustavil cigane, pa so je v vso reč vmešal 341etni mesarski pomočnik Pogačnik Andrej iz Puntala pri Škof ji Loki. Prišlo je do spopada in so nasilneža ukrotili šele, ko j»- prišel na pomoč še eden stražnik. Cigani so se medtem razbežali. Pogačnika bodo oddali sodišču, ker je pri ruvanju stražniku skoro pre-griznil prst in ga sploh precej resno poškodoval. Pogačnik, ki jo bil že 25 krat kaznovan, se bo moral zagovarjati zaradi hude telesne poškodbe. Beograjčan išče po Rusiji skrite zaklade ruskih emigrantov. Iz nekega lista ruskih emigrantov, ki izhaja v Parizu, so izvedeli Beograjčani o dobrem poslu, ki ga opravlja v Rusiji njihov rojak Milan Markovič. Ta mož odkopava po Rusiji skrite zaklade ruskih emigrantov. (M vsega, kar najde, si prisvojijo sovjetsko oblasti 75 odstotkov vrednosti, ostalih 25 odstotkov pa dobi Markovič zase in za odškodnino lastnikov skritih dragocenosti. Milan Markovič je spreten trgovec. Rusijo pozna že od predvojne dobe, temelje svoje sedanje trgovine pa je postavil na znanstvo z mnogimi ruskimi emigranti. Po osvoboje-nju se je v Beogradu seznanil z mnogimi ruskimi begunci, ki so mu povedali, kam so skrili prod bogom razno dragocenosti. Nekateri so mu to zaupali tudi z namenom, <* * nakopane zaklade poišče in jim pn^skrbi vsaj nekaj odškodnine. Po poročilih ruskega lista v Parizu ima iskalec zakopanih zakladov velike uspehe in dobičke. Spopadi med orožniki in kmeti. V vasi Petriancu, srez varaž-dinski, je bil s)>opad mod orož-niško patruljo in skupino kmetov, ki so hoteli oviraiti orožnike, da preprečijo nered, ki so ga povzročili nekateri kmetje s svojim prepirom. V tem spopadu jo bil težje ranjen en orožnik, ki je nato uporabil orožje in z enim strelom iz puške lahko ranil štiri osebe. popolne, bodo sedaj podlaga obširne preiskave, ki jo vrni i orož-ni-ški major Milan Kovinčič iz Petrovgrada. Strašno praznoverje. V Bistriku pri Banjahiki se je te dni udejstvovalo praznoverje na način, ki celo prekaša primere srednjega veka. Prebivalstvo, ki je v velikih skrbeh zaradi suše, so jo zateklo k vaškemu čarodeju Kosti Gramuli-ču, ki je ])o daljšem razmišljanju prazuovornim ljudem razodel. da ni drugega smlstva za priklicanjo dežja, kakor je na slednji: Mrliču, ki še ni dolg« pokopan, je treba sleči obleko ter jo vreči v vaški potok. Nebo so bo potoni pooblačilo in takoj dalo obilico težko pričakovanega dežja. Rečeno, storjeno. Praznoverni kmetje so od-kopali truplo in^davno pokopanega kmeta Andriča in zvečer so so zbrali z njegovo obleko ol potoku. Čarodej je obleko privezal na drog ter jo pomakni v I»otok, mrmrajoč pri tem nek* molitve. Dežja seven 1 a ni bilo ]Kič pa so prišli v vas orožniki, ki jih jo pozvala Andričeva žena, ker jo našla grob svojega moža razkopali. Gramuliča so odpeljali v zapor banjaluškega sodišča. Slikar brez rok. V Sarajevu razstavlja svoje slike slikar Aleksander Klein, ki slika z nogo, ker je obe roki izgubil na italijanski fronti. Pozneje bo razstavljal tudi v Banjaluki. Peter Zgaga VROČINA V New Yorku kaže toplomor že več dni zwporedoma nad devetdeset stopinj vročine. Poleg vročine je še toliko vlage v zraku, da je vse potno in rosno, karkoli človek prime oziroma zagrabi. Ljudje hodijo kakor omamljeni po cestah in uganjajo neumnosti, ki bi jih v hladnejšem vremenu nikdar no. V kleti je zmanjkalo pijače. Caša piva stane deset centov, pa je v nji več pene nogo tekočine. Voda je sparjena. Prebivalci spe po parkih, vežah in strehah, v stanovanjih pa po tleh. V tiskarni je zaduhlo in soparno. Črke ne padajo kot bi morale. Ne urednik in stavec, pač pa neznosna sopariea povzroča tiskovne napake. Bog ve, če je Še kje na svetu tako vroče? HHMRNKflnBHtttHiHtiii! ''''!! 'MIH iiirJ^HHij iiiWinnuOT.smi.mumiiamum1 DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za v ICQOBLATUP $ 2.15 _________________Din. 10« $ 5.25 .................. Din. 200 $ 7.90 ___________________ bin. 300 $11.78 ________________ Din. 500 S23J0 ___________u. Din. 1000 147.00 _______________ Din. V ITALIJO $ lifi .......... lir 100 918.15 .................... Lir 200 »44.40......................Ur 500 $88JM .......... Lir 1000 $170.— .......... Lir 2000 ..........:. Ur KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE VENE PODVRŽENE SPREMEMBI (1QBI ALI DOLI B* taptečllo t«4JUi m«kOT kot sgoraj navedeno, bodlU t tfmarJOi •11 lirah dovoljujemo ie boljo pogoje. ttruOUA ▼ AMIKlSUH DOLABJU $ 8-flf<- $40.- 9 $.7$ $10J$ $10.— $21— $41 J$ $KL$0 PteJcfluiU dobi t kraja UplftCilo ▼ doUrjlh. po CkMo Latter $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPZNY n$ $101 1Mb $1111 MBW ion. N. i. Svinja odgriznila otroku roko. V vasi Vranji blizu Stankovca v Dalmaciji je svinja odgriznila (»mesečni Mi ji Kapetasno-vič desnico v zapestju. Starši so delali na polju in so otročič-ka komaj še rešili, da ga svinja ni raztrgala. Poveljnik gasilcev kot požiralec. Po nekaterih vaseh pet rov-grajske okolice, zlasti 7>a v Idjošu in Vooaru, so se že dol go časa vrstili kaj sumljivi požari. (Jorela so visoko zavarovana poslopja in ni bilo več nobenega dvoma, da so na delu požigalci, dogovorjeni z lastniki zavarovalnih stavb. Orožniki so se trudili na vso moč, rla bi razkrinkali požigalsko tol]x>, in tudi Zavarovalne družbe so razpisale visoke nagrade za razkrinkanje požigaleov. Vse poizvedbe in preiskave so bile dolgo zaman, naposled pa je prišel sretfki uradi ink Petrovič iz Idjoša na sled, ki je kazala, •da je s požigalci v zvezi sam poveljnik vočarske gasilske četo Peter Kving, ki je bil vedno med naj vnet ejšimi gasilci. Tega moža je naposled obremenilo toliko sumljivih okoliščin, da so ga zaprli. Gasilski poveljnik je siunničenje precej časa odločno zavračal, ko pa je preiskava spravila na dan nove dokaze njegove krivde, je začel pripovedovati. Njegovo pripovedovanje je podalo sliko organizirane požigalske tolpe, pri kateri so okoliški posestniki za primerne nagrade naročali požige svojih visoko zavarovanih poslopij. Razjasnilo se je tako že blizu 50 požigov v dobi poldrugega leta. Kving, ki je bil zaprt v zaporih sreskega načel-stva, pa je naposled obupal. Vedel je, da ga čaka večletna ječa, bal pa se je menda tudi maščevanja svojih pajdašev, ki jih je bil izdal. Ko je nekega dtie hodU po dvoriečtl, $e je vrgel v globok izsušen vodnjak. Ie glo-bočine so ga potegnili z velikim naporom sicer še živega, podlegel pa je že v nekaj urah hudim notranjim poškodbam. Njegove izpovedi, ki sicer niso Dvomim. Kvečjemu v Rinili je za par gramov huje, sicer mil. bi Mu>solini takih ne lo- Dopisi New York, N. Y. V nedeljo dne 21. julija priredi slovensko prosvetno društvo Bled ^ piknik v Emerald Parku, KX-24 Myrtle Ave., 0 tisoč otrok. Tudi poroke so v prvem letošnjem polletju nazadovale, naraslo pa je število smrti, ki je znašalo letos 260.164, lani pa 248.014. Vzrok za nazadovanje rojstev in porok jo v naraščajoči broapi»selnosti in v mobilizaciji 700 tisoč mož. CENA dr. keknovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo MNGLISH SLOVENE READER STANE BAMO $2 Noroi%t4 go $n 1» knjigarni 'glas naroda' 116 WEST 18th STREET Nflrw York City, Novic ni posebnih pri nas v New Yorku. V nedeljo bo priredil "Bled" svoj piknik v Emerald Parku, porkčapsi so po petintrideset centov funt in neki downtownski rojak je s svojo hčerjo neznanokam izginil.' Sredi najhujše vročine, ko običajno vsa slamnikarija počiva, je začela obratovati La-cijanova tovarna na Broadway u, v Down tow nu in v Brooklynn pa že dolgo nisem bil, zato mi tamkajšnje novice nr-o znane. Ker sem se na farmah v gor j nem New Yorku zredil za celili petindvajset funtov in sem tak. da me skoro nobena vaga več ne potegne, sem se lotil Kruschiniove soli, pa bom zlomka opustil, ker sem začel hujšati tam, kjer bi bilo najmanj potreba. Tudi ostrici »sem se dal na balin, da sem v gotovem pogledu sličen prijazni Magano-vi Pufici, ki jo jo po Weiblo vem naročilu -pasji strokovnjak z električnimi škarjami prav do kože omavsal. Na koncu repa in okrog vratu ji je pustil šop dlake, da je sedaj zver bolj levu kakor ponižni psičici podobna. Nadalje je najbrž huda vročina vzrok, da «o začele slam-nikariee pošiljati svoje može na farmo, da »se bodo reveži nekoliko ohladili in odpočili ter si nabrali novih moči za dolge jesenske in zimske večere. V splošnem je pa, kakor sem rekel, v New Yorku neznosna vročina. Edino upanje, ki sem ga še gojil, je splavalo po vodi. To je bil slovenski nudistični klub, ki »so ga podjetni rojaki v družbi nekaterih rojakinj u-stanovili v Canarsie. Pravil niso imeli nobenih in nobene vstopnine. Čim manj si imel na sebi, tembolj prisrčno si bil sprejet. Nedavno se je pa začela ta, zoper vročino tako primerna organizacija krhati in bo kmalu razpadla. Naše ženske so namreč preveč krepostne. So sicer navdušene nudistke z dušo in telesom, toda v moški družbi bi za ves svet ne odložile svojih oš peti j ev in hlač. "GLAS NARODA NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17, 1035. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. &. 7L. JENOE HELTAl; ZGODBA O URI BUDILKI Tam na kancu mojo pustolovske mladosti sem bival — kakor vsak en človek— v bud impešta nekem Joževeni predmestju. Najel sem majhno sobo pri vdovi llornyiesak v vnauiji Sov j i ulici. Ko sem si* vselil, je gospodi -nja postavila na nočno omarico tik moje postelje precej veliko budilko. 44 Pazite dobro na budil ko,** je rekla i>oiiosno, "ta vam hodi kakor strela in tiktaka kakor t<»p.' * Iu res — ura je imenitno o pravljala svojo dolžnost. Vsa ko jutro me je hotela pred nt miti: da pa si* vzli<* temu nisem zbudil, iii bila njena liapakn, marveč moja. Kudila me je namreč ob istem času, ko sem še sedel v kavarni. Bilo je četrtega ali | m'tega chie [H) vselitvi. Ko sem bi! prišel domov, mi zastavi po» gospa Horyicsak in pravi: "Slabo ste ravnali z budilko. Pokvarjena je. Treba jo bo popraviti." Pogledal >em uro. Nu, po znalo m* ji je, da jo mori neka skrivnostna bolest. Videla si* je zalo-1 na in kazalci se niso zganili. Zaman sem jo stresal, ni hotel več tik takati. 44 Dobro. Pa jo ponesite k urarju, da jo popravi.*' Trar je stanoval v isti hiši in je ves božji dan žvižgal. Kako tudi ne, saj ni imel drugega dela, kajti v vnanji Sov j i ulici se ure pokvari jo samo enkrat, takrat pa za vedno. Prihodnjega dne je bila ura v redu. Spet je >la kakor strela in tik-takala kakor top. Za popravila sem plačal tri krone. Se-t dni je vse šlo gladko, sedmega dne pa je mirovala, kakor že mnoge pred njo. — Vstavila se je iu sem jo spet zaman obračal in navijal: ni se zganila, naj bi jo bil še tako tresel. Ko sem jo hotel odpreti, je tako počilo v nji, da sem se prestrašil in nisem maral še dalje raziskovati njen;!i intimnosti. Poklical sem gospo Hornvi-scak. "Glejte, budilka je spet pokvarjena." " Ej, ej," je rekla vdova, 44kaj ste ji naredili! Nejeverno je majala z gla: vo iu je odnesla uro urarju. To pot sem plačal pet kron, zakaj ura je bila že bolj pokvarjena. Nu, spet je šla dobro. Priznati moram, da sem nekam strahoma čakal, kako bo sedmega dne. Na srečo je minil br<*z vsakršne nezgode. Pričakovano se je zgodilo sto-prav devetega dne. Krenil sem na dvorišče in poiskal urarja, ki je po stari navadi žvižgal. "Povejte mi, dragi gospod urar," sem dejal prijazno, "kakšen zlodej tiči v tej le bu-■ lilki? Že spet je pokvarjena." "O kateri budilki pa govo- rite, gospod," je vprašal u-tar naipol togotaio, napol žalostno. "O 'svoji, kaj pa. Saj ste jo že dvakrat popravili." "Jaz." Solze so zalile urarju oči. "Gospod, častno besed o vam dam, da že izza nemško-francoske vojne nisem popravljal nobene ure." In je zopet zažvižgal — s solzami v očeh. Tako daleč sega zgodba. — Vdova je izvabljala denar z dvema enakima budilkama: z dobro in s slabo. Ti dve uri je izmenjavala na moji nočni o-marici. Kmalu nato sem »se preselil v sredino mesta in sem se oženil. Tako živini ceneje. ribolov s kormorani Kitajci so ptiča-kornjorana za rail i njegove požrešnosti že pred stoletji pričeli navajati na i iibolov. Kadar vode narastejo, rib kar mrgoli. Tedaj vesla ribič ven na reko na ozkem, dolgem splavu iz bambusa. Kor-niorana, ki naj bi ribaril, vzame s seboj, vrže v vodo in celo švrkne za njim, če se takoj ne potopi. Okoli vratu mu priveze zanko ali kovinast obroč, da bi plena ne pogoltnil. Ko je ujel nekaj rib, plava nazaj k splavu, odkoder vrže ribič mrežo čezenj, ki je na drogu pritrjena in ga potegne na splav. Tu mu odvzame plen in da majhno ribo za plačilo, potem ko mil je zanko okoli vratu nekoliko zrahljal. Xato pošlje ribarit dru-gega iz vrste kormoranov, ki sede ob robu splava. O ribolovu s kormorani na Japonskem pripoveduje konzul Snowdm iz Osrtke takole: — Ribarjenje s kormorani na rekah in jezerih je na Japonskem sport, s katerim se pečajo po večini ponoči. Inozemskih gostov ne vidijo nič kaj radi pri takih prireditvah. Ze več ur pred začetkom lova okrase na tucate čolnov z lam-pijoni, druge na lože z okrepčili, na koncu tretjih zopet obesijo nad vodo velikanske koše iz ži- ce, napolnjene s smrečjem, ki ga pozneje zažgo, da njegov »vi! privablja ribe. Potem stopi moštvo na svoja točno predpisana mesta v čolnu: čisto zadaj stoji veslač, ki je zaposlen samo z veslanjem; v sredi je mož z nekako ropotu 1 jo, s kate-i o ropoče in spodbuja in podžiga kormorane k lovu; med obema stoji ribičev pomagač, ki votli štiri kormorane. ne več ne manj; in na loku stoji mojster sam, pravi ribič, ki z obema rokama vodi svojo jato, dvanajst kormoranov. kar je tudi tradicionalna številka. Japonci love kormorane na limanice. Mlajše si pridrže za dresuro, ki traja pogosto eno leto ali več; zato pa potem če-sto služi žival po celili dvajset let. Za ribarjenje ji privežejo okoli života vrv, na hrbtu pa I-ritnic kos prožne ribje kosti, « katero jo lahko hitro v vodo spuste ali pa iz nje potegnejo. Ribja ko«t je zvezana z lovsko šibo, to je tri metre dolgo bambusovo palico, ki jo drži ribič, tako da je* mojster s tucatom takih šib zaposlen. Kormorani so okretni in brzi lovci. Dobro dresiran kormoran prinese v eni uri po petdeset ril) in to skozi štiri ure; toliko časa namreč traja tak športni ribolov. Mojster mora z dva-najstorico kormoranov naloviti deset rib na minuto; to je urnost, ki si je skoraj ne moremo predstavljati. Tako kormoran pokrije precej visoke stroške za svojo rejo in pičo pozimi. Zlasti ako tprirede lov na tai-a, ki je soroden naši postrvi, in čigar meso prav tako cenijo kakor mi postrvino, je plen ene same noči vreden več tisoč mark. Vsak lovski kormoran ima svoje ime, s katerim ga kliče mojster. Zanimivo je, da se te živali zavedajo svojega čina. Od njih marljivosti je odvisno, katero mesto na čolnu jim mojster da, pa tudi lahko vzame, in sicer, ako preveč malomarno prinašajo plen. Po tem činu in v pravem redu jili mora spuščati v vodo in jih pozneje zapreti v koše. Gorje, ako ne ravna z "ichi-jem," to je prvim v jati kormoranov, knit s prvim! Nastal bo hrup in ogorčeno vpitje, ki mojstra opozori na zmoto. da mu ni izkazal dovolj časti! Ako se pa zgodi, da je katerega krilatih ribičev zapostavil, je lahko uverjen, da se bo pri prihodnjih ribolovih potrudil, da si s podvojeno marljivostjo zopet pridobi svoje izgubljeno mesto. Ribolov s kormorani na stari običajni način iz čolna je pravo čudo spretnosti. V nekaterih delih Japonske, zlasti pa v hribovitih krajih love ribe tudi bolj preprosto. Tam stopijo ribiči, opasani samo z majhnim predpasnikom, tako daleč kakor mogoče od brega v vodo in drže, kakor so pač spretni, dva do š«*st kormoranov na šibah ali pa tudi na močnih konoplje-vili vrveh. l)oč i m tvorijo mojstri pravega ribolova s kormorani trdno zaključeno zadrugo, v katero I sprejemajo člane samo pod či-{sto posebnimi pogoji, veljajo , hribovci takorekoč samo za na-I vadne rokodelce, ki jih oni sa-| mi prezirljivo gledajo. ! - bratomor iz sočutja NESREČA V KAMNOLOMU V Rio Grande kamnolomu pri E1 Paso v državi Texas je dina mitna patrona prezgodaj eksplodirala. En delavec je bil usmrčen, dočim jih je bilo šest nevarno ranjenih. Slika je bila posneta par minut po eksploziji. Pred poroto v Prestonu na Angleškem se zagovarjata sestri Katarina in Evelina Walsh, ki sta obtoženi, da sta umorili svojega brata. Angleška javnost z zanimanjem čaka razsodbe v tem procesu, ker gre za rešitev načelnega vprašanja, da-li je dovoljeno spraviti neozdravljivo bolnega človeka na oni svet. Walslievi sta imeli poletnega, umobolnega brata, za katerega sta skrbeli preko svoje dolžnosti z nesebično požrtvovalnostjo. Ko jo pred letom dni umrla mati, sta ji obljubili, da ga nikoli ne osta.vita. Držali sta ga doma in ga skrivali pred ljudmi, čeprav bi bil zavod primernejše bivališče zanj; (Vsto je imel strašne napade l>esnosti, v katerih ju je vlačil po sobah in pretepal. Nekoliko minut kasneje se je pomiril in se stiskal k njima, da bi ga božali. Zvečer sta morali sedeti vedno levo hi desno od njegove postelje, dokler ni zaspal. Kadar je besnel, sta navili gramofon, da bi sosedje ne slišali tuljenja. Pred kratkim pa je jima dejal neki sosed v prepiru s surovim posmehom: — V hiši imate norca! — Zavest, da je bilo vse skrivanje zaman in da se ljudje posmehujejo ubogemu bolniku, ju je tako po-trla, da sta ga še isito noč usmrtili z ogljikovim plinom. — Materi sva obljubili, da ga rešiva s smrtjo, Če bi njegove usode ne mogli več olajšati, — pravita sodnikom. — Živeli sva samo zanj »n ga ljwbili nad vse, dejanje, ki sva ga storili, je bila najina dolžnost. Sodniki so res v veliki zadregi, kako bi odločili v tem primeru. Mrtva črka zakona prav nič ne spada k njemu, a da bi jo razlagali preveč svobodoum-no, spet iii tako lahko. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB S 'Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAN20NI 37 Knez (srce nam ne da, da bi ga v tem hipu nazvali očeta) ni odgovoril naravnost, temveč je začelo -nadolgo govoriti o Gertrudinem pre-grešku iu njegove besede so skelele v duši uboge deklice, kakor bi raskava roka šla oreko rane. In dalje je še rekel, četudi.. . če je morda.. . če je prej imel kdaj namen, da ji odloči mesto zunaj v svetu — zdaj je ona sama postavila nepremagljivo oviro, ker bi vitez časti, kakor je on, nikdar *ne imel dovolj poguma, da bi poštenjaku dal v zakon gospodično, -ki se je tako izkazala. Beilna poslušalka je bila uničena; tedaj je knez stopnjema nblaževal glas in besede in nadaljeval rekoč, da se za vsak pregrešek najde od pomoč in milost, da je njen pregrešek izmed tistih, za katere je odpomoč najjasneje označena: da mora. v tej žalostni zgodbi videti opomin, kako je zanjo posvetno življenje prepolno nevarnosti... "Ali da!" je vzkliknila Gertruda, ki jo je bil •strah pretresel, sram pripravil in jo je v teiu hipu obšla trenutna -nežnost. "Ah, saj tudi sami razumete," je knez takoj povzel. 44Že dobro; ne govorimo več o tem, kar je bilo, vse je izbrisano. Odločili ste se za edino častno, primerno pot, ki vam še ostaja: a ker ste se odločili z dobro voljo iu na lep način, pritiče meni, da vam jo -napravim v vsem in popolnoma prijetno; meni pritiče, da obrnem vse ugodnosti in vso zaslugo takega sklepa na vas. To je moja skrb." Rekši je i »o tre sel zvonec, ki je stal na mizi, in rekel vstopivšemu služabniku: 44Brž naj prideta kneginja in kneževič." Nato je nadaljeval z Gertrudo: "Brž hočem deliti z njima svojo potolaženost; hočem, da vsi začno takoj ravnati z vami, kakor se spodobi. Izkusili ste nekoliko, kaj je strogi oče, za naprej pa boste izkušali samo. kai je ljubeznivi oče." Čez malo hipov sta prišla oba poklicana in uzrši Gertrudo, sta jo neodločno in začudeno pogledala v obraz. Toda knez je rekel z radostnim, ljubeznivim obnašanjem, ki je tudi njima predpisovalo podobno vedenje: "Evo vama izgubljene ovčice; in to bodi zadnja beseda, ki vzbuja žalostne spomine. Evo vam tolažila za našo družino. Gertruda ne potrebuje več nasveotv; kar smo mi želeli za njeno blaginjo, to hoče ona prostovoljno. Odločena je, dala mi je razumeti, da j» odločena... " Tu je ona dvignila k očetu napol prestrašen, napol proseč pogled, kakor bi moledovala, naj ne izgovori besede, toda on je nadaljeval odkrito: "...da je odločena postati redovnica." "Tako je prav! Dobro!" sta kakor z enim glasom vzkliknila mati rn sin in drug za drugim objela Gertrudo; tej so ise ob takem sprejemu ulile solze, ki so jilt oni tolmačili kot 'solze potolažeuosti. Tedaj je začel knez obširno razlagati, kaj u-krene, da pripravi hčerki radostno in sijajno usodo. Govoril je o odlikah, ki jih bo uživala v samostanu in v deželi, da bo tam prava kne-žna, predstaviteljica rodbine, da se povzpne do najvišjega dostojanstva, kakor hitro bodo njena leta to dopuščala, dotlej pa bo 1«* takorekoč podložna. Kneginja in kneževič sta vsak hip obnavljala čestitke in odobranja; Gertrudi se je zdelo, da sanja. 1 'Treba bo določiti dan, da pojdemo v Mon-zo in poprosimo npatinjo," je rekel knez. 4'Kako bo zadovoljna! Zatrjujem vam, da bo ves samostan znal ceniti čast, ki jo ji izkazuje Gertruda. Da... zakaj očastijo in se poveselijo z njo radi dveh srečnih dogodkov, zopet pridobljenega zdravja in izjave glede poklica. Nevestica (tako so se imenovale mladenke, ki '>o nameravale iti v sanio>tan, iti Gertrudo so, ko se je prikazala, vsi pozdravili s tem imenom), nevestiea je imela neznanskega posla z odgovarjanjem na pokloiie, ki so se od vseh strani usipali nanjo. Čutila je dobro, da je vsak njen odgovor nekakšno sprejetje in potrdilo — toda kako naj bi drugače odgovorila? Malo potem, ko so vstali od mize, je prišla ura za izprehod v kočiji. Gertruda je vstopili, v voz z materjo in dvema stricema, ki sta bila pri obedu. Po običajnem obteku >o dospeli tlo Morske ceste, ki je tedaj vodila čez prostor sedtinjega javnega vrta in kamor so go.»poda v kočijah hodili na oddih od dnevnih naporov. Strica sta govorila tudi z Gertrudo, kakor je primernost tega dne zahtevala, in eden, ki se je zdelo, da bolj nego drugi pozna vsako osebo, vsako kočijo in vsako 1 i vre j o in je vsak hip kaj pripomnil o tem ali onem gospodu, o tej ali oni gospe, 'se je nenadoma obrnil k njej in .je rekel: "Ej, vi lisičica, vi daste vsem tem bedarijam brco; mahnete jo kar po ravni cesti, pustite nas uboge posvetlieže v naših zadregah, n-makiiete se v tiho, blaženo življenje in se v kočiji odpeljete v nebesa." Bilo je že pozno, ko so »se vrnili domov; naglo so prišli dol služabniki z bakljami in opozorili, da čakajo mnogi obiski. Novica se je bila raznesla in prihajali so žlalita in prijatelji, da storijo svojo dolžnost. Vstopili so v dvorano za pogovarjanje. Nevestiea je bila njih lunlik, igrača, žrtev. Vsakdo jo je hotel imeti zase; ta je želel, da mu obljubi sladčic, oni je obetal obiske, ta je govoril o materi redovnici svoji sorodniei, oni o materi redovnici svoji znanki, eden je hvalil nebo nad Monzo, drugi je z velikim užitkom razpravljal o važni vlogi, ki jo bo ona tam i-grala. Se drugi, ki se tako oblegani Gertrudi niso bili mogli še približati, so skušali izpaziti priliko, da stopijo naprej, in so občutili nekakšne očitke, dokler niso mogli izpolniti svoje dolžnosti. Malo po malo se je družba razšla; vsi so odšli brez očitkov in Gertruda je ostala sama s starši in bratom. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v ti jem boste našli khjigo, Id vas bo zanimala. Cene io Hlo zmerne. ir\ • • Knjigarna "Glas Naroda" HVALA ZA PRIJETEN PLES KAKO BI BILO SEDAJ Z LUCKY IN S POGLEDOM NA MESEC? ^ NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 3f. v Ce sta dva družba, jaz ne napravim gneče ČE STA DVA DRUŽBA, JAZ NE NAPRAVIM GNEČE. JAZ SEM TVOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, JAZ SEM TVOJ LUCKY STRIKE. TOBAK JE, KI ŠTEJE Ni ga boljšega tobaka kot oni, ki |e rabljen v Luckies CopTTlcht 1833. The Amrrlrin Tobacro Compinj G L "A 8 N'A R O D 'A " Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenjass=stf=»! Za "Glas Naroda*' priredil: L H. JULIJA: 1!». Majestic v Cherbourg LU lie de France v Havre ton te di Savula v Genoa —ti. Bremen v Bremen Bereugaria v Cherbourg L'7. Champlaln v Havre al. Washington v Havre Normaudie v Havre AVMST 'J. Karopa v Bremen Aquitania r Cherbourg o. Iiex v Genua S. Majestic v Cherlnmrg 1U. lie de France v Havre Conte Grande v Trst I.'!. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre 15. Chiimplain v Havre ltS. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Savoia v Genor 21. Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Kuropa v Bremen IM. I-ifaj-ette v Havre Itoma v Trst "S. Wash i n Rt on r Havre Majestic v Cherbourg Mi. Bremen v Breraen 31. I le de France r Havre Hex v Genoa 5KPTEMBER: 4. Normaudie v Hfcvre Bfrpngjiria v Cherbourg 5. Champlaln v Havre 7. Aquitania v Cherbourg ID. Kur«>|»u v Bremen II. Manhattan v Havre r_\ Majestic v Cherbourg 14. I-afaye t te v Havre Conte Grande v Trst 17. Bremen v Bremen 1». Berengaria v Cherbourg lil. lie de France ▼ Havre 114. Rex v Genoa 25. Wasliinjrton v Havre Norma ndie v Havre t*!. Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. Europa v Bremen IT .(Daljft prihodnjič.) - Tako se Dija sama odpelje z majhnim avtomobilom v telovadnico na Praia Flamengo blizu numškega kluba. Suh Ita-ljan Rastango je uredil kraj za mlade ljudi in jih učil v dvo-bojevanju. V dvorani je bila galerija za gledalce, zadej pa restavracija z najboljšimi jedili po nesramno visokih cenah. Toda za ljudi, ki so tukaj občevali, so bile cene brez vsakega pomena. Dija najde, znance, katerim seže v roke in jih pozdravi. Dolgi Rastango, ki je imel ravno opravek z dvema novincema, ki sta se pripravljala na dvoboj, globoko prikloni pred njo sabljo. Naenkrat se Dija lahno zgane. Čuti, da je nekdo od zadej položil na njene oči mrzle prste in ko se obrne, vidi sme-joči se obraz Juana Kadena. Za trenutek se ji dozdeva, kot da ji je zastala srce. — Priznajte, Dija, — pravi Kadeu, — da ste prišli na sestanek. Znam pa molčafti in ne bom motil. — Toda, če hočem imeti sestanek, ne potrebujem molčečnosti. Toda kako je z vami! Kje je Manoela? — Da, kje je? Razumem vprašanje. Zopet enkrat se je zabavala. In ko ni mogla najti nikogar boljšega, da bi se zabavala, je poiskala mene. Mogoče, ker ji ščit mojih kreposti jamči za njeno varnost. Tmla pomislite, nekaj dni že ne gre več iz hiše. Bere Voraginesovo Legenda aurea ter je kupila nov klečalnik z rdečim žametom. — Torej njen duševni barometer je zopet padel? — Da, zopet je nastopila dobo pobožnega izpraševanja same sebe. Toda mislim, da i^oznam vzrok te izpremem.be. Sestra Gdita je tukaj. Dijino srce prične hitrejše utripati. — Ali ste jo videli? — ga vpraša. — Ne — bral sem v časopisu. Beriberi bolnikom je v Copacacani vstanovila ustanovo. In zdi se mi, da se jo Manoela ž njo scšla. V vsakem takem slučaju Manoela zapade zatajeva n j »i. To je tako gotovo kot amen v cerkvi. Dija ima dovolj. Bala se je kake pripombe o Editi in prične govoriti o drugih stvareh. — Ali ste s čim zaposleni? — ga vpraša. — Ne, samo pogledal sem, ker sem mislil, da bom našel barona BuJ jva. Toda najbrže je v Petropolisu. — Ali napraviva euo partijo? Moje mišice že postajajo zaspane. — Z veseljem. Florcrtte? a — Prosim. Poiščeta si obleko. Mulatka pomaga Diji. Obleče rumen jopič, neke vrste sweater, ki ji sega do ledja; nato hlače iz Črne Žide do kolen, črne svilnate nogavice in rumene čevlje. Mulatka ji tudi čez prsi priveze oklep. Dija vzame sabljo in io potisne v tla. Gil>čno jeklo se zaokroži v polkrog. Nato orožje še na steni, da se prepriča, ako še ni pozabila. • Juan že čaka na njo. Na prsih si ni privezal usnjate zaščite, temveč samo jopič iz surove svile. — To zadostuje, — pravi. — Ubili me ne boste. Sicer pa moje srce tudi stoji na ptavem mestu. — Trikrat bom zadela vaše srce, — odgovori Dija. — Ker mora biti to sladkJo, se kar ne bom branil. — Iztegniva! Rastagno, ki je bil gotov s svojimi učenci, priskoči, toda Dija mu odkima z glavo. Potrebovala nista niti učitelja, niti nepristranskega sodnika. Oba stojita v polni svetlobi električne svetilke. Prsti se oklenejo ročaja. Klinji se dfc>takncite. Dijino jeklo počasi obdrgne nasprotni km'o orožje, nato pa naenkrat trdno stopi z desnico naprej, kot bi hotela Juanovo sabljo odbiti na stran. Toda Juan se ne pusti zmotiti, odbije njeno sabljo visoko v zrak in jo zadene v prsi. — To je bilo moje srce! — pravi Dija smeje in povesi orožje. Pri fjragem nastopu je previdnejša, spretno odbija njegove udaree in naglo |K>rabi priložnost ter ga zadene v desno stran prsi. — Dobro ste zadeli, — pravi Juan. — Sedaj sva enaka. Sedaj pa srce trdno držite! Bila je lepa igra. Tu ni prišla toliko v pošte v moč, kot zvitost. Posebno Dija je pazila na vsako priložnost, da bi zadela $yojega nasprotnika. Dija skuša z močnim udarcem odbiti Juanovo sabljo, toda Juan jo prehiti, ji odbije orožje in njegova sablja se vpogne na njenih prsih. Dija izpusti sabljo iz roke in prebledi. Njena leva roka poseže na srčno stran in Dija se nekoliko opoteče. Z naglim skokom je Juan pri njej in jo prime za ramo. — Za božjo voljo, Dija, ali sem vas zadel? Dija pa se zopet postavi. — Samo nervozen trenutek, — pravi in prime za sabljo. — Bojujva se dalje. — Ne, — pravi Juan, — dovolj je. Niste razpoloženi. V restavraciji bova malo pila, to vas bo pokrepčalo.... Imel je prav, ni bila razpoložena. Ni pazila, ker so njene misli letale kot iastavica po modrem nebu. In ko gre tudi ž njim v pogovoru po stopnicah proti galeriji, so ji misli raizte-pene in se pečajo z vsemi možnostmi, toda le malo imajo volje do dela in vendar je hotela postati prosta. Ob tem času v restavraciji ni bilo nikogar. Sedeta k mizi, naročita si sherry in si prižgeta cigarete. Juan ji pogleda v obraz. — Prav nič mi ne ugajate, — ji pravi. — Še vedno ste bledi. Po pravici povejte, kaj ne, bil sem presurov. Preveč sem va« sunil. Vaiše srce bi moral čuvati. % — E, moje srce, — mu odgovori, — kaj vam je ležeče na mojem srcu t — 0 — pa zelo. Saj meni! — To je srce dobre prijateljice. — Želim, da bi mi bilo kaj več. — Poznam za pot, Juan. To je uvod za novo izjavo. — To je popolnoma lahko. Kaj za vae čutim, veste že tri leta. Mogoče je že bolj dolgo. Pri zaljubljencih štejejo leta «lv°J»p kot v vojni. zagonetna smrt polkovnika lawrenca Ko se je pred par tedni raznesla po svetu vest, da je podlegel znani angleški polkovnik Lawrence poškodbam, ki jih je zadobil pri padcu z motoeikla, ise je pojavilo najprej nmog6 komentarjev o njegovem delovanju. Ameriški novinarji so .pisali, da je najznamenitejša Lawremcova knjiga "Upor v pustinji" ena sama laž, drugi zopet so trdili, da Lawrence sploh ni storil svoji domovini nobene usluge, francoski listi eo citirali besede maršala Fo-cha, ki je baje dejal med uporom v Siriji Lawrencu smeje, da nikoli ne bo poveljeval francoski vojski, če bi Lawrence prevzel poveljstvo arabskih upornikov, ker noče tvegati imuna, ki si ga je tako težko priboril na zapadnem bojišču. Angleški tisk je pa citiral besede sira Johna llamiltona, da se "izmeti 50 milijonov nihče ne more primerjati z ■njim." Nemški tisk je bil v (svoji 'sodbi bolj rezerviran, kajti v izvestnih krogih je dobro znano, da je mali polkovnik" prvi prodrl v tajne o-boroževanja hitlerjevske Nemčije. To, kar dela Lawrencovo o-»sebnost tako zagonetno in privlačno, je baš čudna razlika med njegovimi pustolovščinami, ki jim je bil dozdevni cilj slava in njegovim za sel mi m življenjem. Lawrence ni nikoli hrepenel niti jk> časteh, niti rpo denarju. Po smrti svojega očeta je podedoval letno rento 500 funtov šterlingov. Prvo, kar je storil, je bilo, da je olnlržal sam samo sto funtov, vse drugo je pa razdelil med bolnice in dobrodelne zavode. Njegovi knjigi *4Sedem stebrov modro-ti" rn "Spomini" bi bili zadostovali, da bi bil postal slaven, če bi že prej ne bil. Toda novo slavo je odločno odklonil, prepovedal je tiskati nove izdaje, tisoč funtov šterlingov, ki sta mu jih vrgli knjigi, je pa razdelil med svoja dva brata in mater ter dobrodelne ustanove. Svojim dedičem je zapustil samo nekaj gotovine, svojo privatno knjižnico in hišico morski obali. V oporoki je določil. naj ga ne pokopljejo pod imenom, ki je proslavilo njegova dejanja, temveč pod o-liiui, ki ga je nosil zadnje čase, namreč Thomas Edward Shaw. To ime si je bil izbral zato, tla bi se v senci slave Bernarda Shawa umaknil pozornosti radovedne javnosti, čeprav je baš s tem izgubil njeno novo in morda tragično zanimanje. Slavni pisatelj, čigar ime si je bil prisvojil, je bil zelo navdušen za Lawrenca in poti a ril mu je tudi motoeikel s katerim se je prvič vozil. — Bernard Shaw je ostal svojemu ljubljencu naklonjen, kar je dokazal tudi po njegovi smrti, ko je prosil, naj ga pokopljejo v we st mi ns te r ski o-patiji. § —imHiiimiiimmiiiiiim.i.iimmiHH.iH—UU1M.U— SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU nt WW IStfe STRUT NEW YOBB. N. X. nam NAM ZA CEN* VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE Lawreiicova 'smrt ni bila nič manj zagonetna, kakor vse njegovo živ' j en je iu navzlic vsem ukrepom angleške "Tajne službe" se je posrečilo ugotoviti več čudnih okolnosti, nanašajočih se na tako nenadno in presenetljivo Lawre n co v o smrt. Tako mu je motoeikel, ki naj bi so bil z njim ubil, nekaj dni poprej podarilo Udruženje bivših častnikov angleške ko-lonijalne vojske. Lawrence .i" baje preizkušal motoeikel prvič ugodnega dne. Čudno je pa, da ji' motoeikel, spravljen v bližnji garaži, izginil ta čas, ko so smrtno ranjunega polkovnika odnašali s kraja nesreče in da je bil zamenjan z drugim, ki na lijem ni bilo nobenih sle padca. 1 kovni k Lawrence je ope-tovano omenil svojim prijateljem, da je njegovo življenje v nevarnosti. Ko je nedavno potoval skozi Marseille, je dejal mornariškemu častniku, ki je zdaj ataše pri angleškem j k*s lan i št vu v Parizu: "Ne razumem, kako sem mogel o-stati živ sredi te armade sovražnikov, ki so se zarotili, d-i me odstranijo. Število sovražnikov, ki mi strežejo po življenju, cenim na 20,000." Zagonetne so tudi poškode, ki naj bi jim bil Lawrence podlegel. Prvi k njemu poklicani zdravnik je ugotovil *amo lahko poškodbo. Njegova diagnoza niti ne omenja, da si je prebil lobanjo, kakor je bilo rečeno pozneje v uradnem poročilu. Ranjenca «so prenesli v leseno barako, ki jo je stražilo liO do zob oboroženih vojakov in iz katere so ga prinesli že mrtvega. Zadnje dni nikogar niso pustili k njemu tako, da se je zdelo, da je storjeno vse, da bi ne mogel nihče ničesar odkriti. In res ostanejo njegove tajne nepojasnjene, saj jih ni zaupal nikomur, razen svojemu najintimnejšemu prijat e I j 11 Warrcsu, ki je kmalu po vojni tudi "nenadoma" umrl. \Va<-res je imel obširno korespondenco in samo on je bil La\v-reneov zaupnik v trenutkih njegove duševne potrtosti. In teh dokumentov nikoli niso na šli. (1as, ko so izginili, se ujema z dnevom Warresovc smrti. Tako drago je bilo torej plačati čast biti Lawrencov zaupnik. <>n sani je odgovoril neki dami iz londonske družbe, ki je hotela zvedeti za njegovo tajno: "Kaj tako hrepenite po samomoru".' Ko je bil poklieau iz Urijcii-ta, je polkovnik Lawrence izginil iz javnega življenja, da je postal navaden mehanik na vojaškem letališču. Zadnje ča-se se je govorilo mnogo o letalskem kapitanu T. K. Shawn in o njegovih tajnih mi-ijah. Kakšne so bile te misije 150 cekinov so izkopal) V Katovicah na Poljskem so delavci te dni kopali kanal na neki cesti. Pri delu je neki de-j lavec s krampom zadel ob trd železen predmet. Začeli so kopati bolj previdno 111 so kmalu našli globoko v zemlji veliko železno skrinjo, katera pa je bila precej poškodovana. Ko so jo dvignili, se je iztreslo iz nje 15.000 zlatnikov. Delavci so bili vsi iz sebe in bi se bil vsak rad čimbolj okoristil z ugodno priliko. Ker pa so vsi hoteli imeti čimveč cekinov, so se začeli prepirati. Nastal je pretep, ki je končno min j postala ]x>-zoma tudi policija. Tako se je zgodilo, da so delavci izkopali zaklad in se zanj celo slepli, ampak zaklad je končno odnesla policija in s tem končala tudi prepir.