J LETNIK ♦ OD 16.—22. JUNIJA 1929 ♦ ŠTEV. 5 A v v . Cescina. Poučuje konz. ref. g. J. Novak. (43. lekcija — 17. junija 1929). Pridavna imena a pfislovce — stupnovani. (Stopnjevanje pridevnikov in prislovov.) Kakor v slovenskem tako imajo tudi v češkem jeziku pridevniki tri stopnje: stupen prvni, druhy a treti (1., 2., 3. stopnjo). Primerjalna stopnja se tvori iz osnovne s pristavljanjem končnice -ejši, -ejši, -ši, čl. Presežna stopnja se tvori iz primerjalne s pomočjo besedice -nej. Primeri: laciny — lacinejši — nejlacinejši, chudy (ubogi) — chudši — nejchudši, lehky — lehči — nejlehči (lahki). Nekateri pridevniki tvorijo 2. in 3. stopnjo nepravilno: dobry — lepši — nejlepši, zly (hudobni) — horši — nejhoršf, velky — vetši — nejvetši, maly — menši — nejmenši, dlouhy (dolgi) — delši — nejdelšf, svatv (sveti) •— svetejši — nejsvetejši. Pfislovce (prislovi). Kakor pridevniki tako imajo tudi iz kakovostnih pridevnikov tvorjeni prislovi tri stopnje. Prva stopnja ima končnico -e, -e, -o, druga -eji, -eji, -e, tretja je enaka drugi, samo da je sestavljena z -nej: bohate (bogato) — bohateji — nej-bohateji, blizko — bliže -— nejbliže. Nepravilno se tvori 2. in 3. stopnja v sledečih primerih: dobre — lepe — nejlepe, zle (slabo) — hur(e) -—■ nejhflr(e), mnoho — vice — nejvice, malo ■—■ mene — nejmene, brzo •— drive —• nejdrive. (44. lekcija 20. junija 1929.) Čislovky (števniki). Č x s 1 o v k y z a k 1 a d n i (glavni števniki). Skloriovani 1 jed-en, -na, -no 60 šedesal 2 dva, dve, dve 70 sedmdesaf 3 tri 80 osmdesat 4 čtyri 90 devadesat 5 pet 100 sto 6 šest 101 sto jeden 7 sedm 102 sto dva 8 osm i HJ sto deset 9 devet 153 sto padesat tri 10 deset 200 dve ste 11 jedenact 300 tri sta 12 dvanact 400 čtyri sta 20 dvacet 1000 tisic 21 dvacet jeden 2000 dva tisice 22 dvacet dva 1,000.000 milion 30 tricet 2,000.000 dva milionv 40 čtyficet 5,000,000 pet milionA 50 padesat 1„ 4. dva, 2. dvou 3. dvema 6. dvou 7, dvenui dve č i s 1 o v e k nikov). tri tri trem trech tremi (sklanjatev števil- čtyri čtvr čtyrem čtyfech čtyrmi Števniki od 5 do 99 imajo v vseh sklonih razen v prvem končnico -i: peti hochum (petim dečkom), s desiti korunami, do dvanacti hodin atd. Sto se sklanja po zgledu mesto (vendar: dve ste — dvojina). Č i s I o v ky r a d o v e (vrstilni števniki), 30. tricaty 100. sty 101. sty prvni (ali: sto prvni) 112. sty dvanacty 200, dvousty 300. tristy 600. šestisty 1000. tisici 2000. dvoutisici 1,000.000 milionty Poznamka: Misto dvacet jeden, dvacet dva atd, rika se take jeden a dvacet, dva a tfi-cet atd. 1. prvni, -i, -i 2. druhy, -a, -e 3. treti, -i, -i 4. čvrty, -a, e 6. šesty 7. sedmy 8. osmy 9. devaty 10. desaty 11. jedenacty 12. dvanacty 20. dvacaty Datum. Na vprašanje: Kolikateho je dnes? (katerega je danes?) se odgovarja n. pr.: dnes je prvniho brezna, dvacateho pateho prosince itd, Ure (hodiny): Kolik je hodin? (koliko je ura). Odgovor: deset, jedenact, čtvrt na dve, za pet minut dvanact, pul treti (pol treh), devet pryč (devet je proč), jde na šestou itd. Srbohrvaščina. Poučuje profesor g. I, Mazovec, Trdilni. nikalni, želelni in v zvezi z njimi velelni stavki: 1. prva skupina stavkov ima to lastnost, da nekaj trdi, n. pr.: zdravlje je največe bogatstvo; ja bih to drukčije učinio; 2. druga skupina stavkov vsebuje vprašanja, n. pr.: tko je stvorio svijet? — Jeste li tamo bili? —; 3. so pa stavki, ki so v zelo ozki zvezi; izražajo namreč željo, ki se, ostreje in bolj odločno izražena, spremeni v zapoved; n. pr.: živio napredak! — donesite mi vode! O premem in zavisnem govoru bomo samo par razlik poudarili, ki bi bile važne radi osebe v stavku; n. pr.: 1. Cesto sam znao reči: »Ja se ne dam lako prevariti. 2. Luka često veli: »Ja se ne dam lako prevariti.« 3. Onda nam r e k o s t e : »U vašoj je kuči lijepo stanovati.« Desetletnica slovenske univerze (Ob priliki univerzitetnega tedna v ljubljanskem radiu.) Ves slovenski narod proslavlja te dni z radostjo v srcu desetletnico, ki ji stavljamo ob stran le še lahko desetletnico narodnega osvobojenja, — to je desetletnico obstoja slovenske univerze. Najsi je naš narod majhen in utesnjen, najsi je živel tisoč in več let brez državne samostojnosti in ob neprestanem pritisku raznarodovalnih nemških teženj, vendar je v njem tlela vedno elementarna želja po ustvarjanju lastne kulture, ki bi se z njo postavil v vrsto ostalih narodov. Dasi je bila ta želja dolgo samo slutnja, je prodrla na dan z narodnim preporodom in je v teku kratkega stoletja storila, da je slovenski narod dohitel v kulturnem razvoju narode, ki so ustvarjali brez večjih ovir stoletja poprej, in dosegel danes evropsko ploskev. Središče, ognjišče in višek vsake kulture pa je hram doznatkov človeškega uma, svetišče znanosti, — vseučilišče, univerza. Univerza je krona vsake kulture. Narodna kultura brez narodne, lastne univerze ostane nujno nepopolna. Že v 12. stoletje segajo početki takih najvišjih znanstvenih narodov po Evropi. — Najstarejši univerzi sta bolonjska in pariška. Iz univerz, katerih ugled izpričujejo že za tisto dobo docela svojevrstni privilegiji, je vzrastla evropska kultura. Tudi v Slovencih se pokaže že v 16. stoletju zavest pomembnosti najvišjega znanstvenega zavoda. Koncem 16. stoletja je namreč dobila Ljubljana je z u i t s k i kolegij, ki je imel značaj visoke šole in ki so ga deželni stanovi zaman poskušali razširiti v popolno univerzo. Da, niti 100 let ni trajalo, da je bil še ta kolegij ukinjen, dokler se ni dosegla koncem 18. stoletja spet filozofska fakulteta, ki je preživela revolucijsko leta 1848. Popolno univerzo nam je dala šele Napoleonova Ilirija 1. 1810, na kateri so Slovenci kot najboljši profesorji dokazali, da je tudi slovenski narod vreden univerze in zrel za ustvarjanje lastne kulture. Dr. ing. Milan Vidmar, rektor ljubljanske univerze. S francosko vlado pa je izginila tudi slovenska univerza. Ostala je le stara filozofska fakulteta s skromno ranocelniško šolo .. Ko pa se je začelo vrenje 1. 1848.. se je vladajo- čim krogom zdelo umestno, da tudi ta dva ostanka odpravijo. Vendar so odlični slovenski znanstveni krogi baš sedaj sestavili peticijo za ustanovitev univerze v Ljubljani. Utemeljevanja dr. Matije S p o r e r j a v tej peticiji o potrebi slovenske univerze veljajo kakor v 1. 1848. tudi v 1. 1929. in vse dotlej, dokler živi slovenski narod na svoji zemlji: m Poslopje tehniške fakultete. »Ni dvoma, da pomanjkanje višjih narodnih izobraževališč povzroča narodu in njegovemu napredku občutno izgubo, ako odlični talenti v tujih deželah in tujih jezikih iščejo svojo izobrazbo, tam dosežejo veliko slavo in priznanje ter tako postanejo obča last tujih narodov; domovina pa s tem, da izgublja svoje najboljše moči, v lastni duševni dremoti pričakuje vzpodbude samo od zunaj. To je rop na narodnem imetju. Vsakemu narodu je potreba višjih šol, kajti korist, katero ima narod od višjih šol, je neprecenljiva. Zato je tudi slovenskemu narodu, ki šteje nad en milijon duš in ki prebiva ne le na Kranjskem, ampak tudi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, potreba samostojnega in popolnega vseučilišča. Zapreke so sicer še velike, jezikovne in denarne. Ako pa je narod spoznal, da mu je tak z"avod potreben, potem ne gre več za to, da se veliko vprašanje odkloni radi neznatnih sredstev, sredstev. Država ali pa narod jih morata najti.« Odgovor na to peticijo je bil seveda ne-povoljen. Dovolila so se sicer slovenska predavanja o drž. pravu, na zahtevo po vsaj popolni jur. fakulteti pa je došlo dovoljenje za dve — brezplačni juridični stolici. Še naslednjega leta pa se ta slovenska predavanja prenesejo v Graz, kjer prestanejo definitivno 1. 1855 . . . Zadnji ostanki slovenske univerze so bili s tem pokopani. Pa tudi ideja o slovenski univerzi je za delj časa zaspala. Vzbudili so jo šele tabori (1867), dasi brezuspešno. Pokrenila se je nato 1, 1890. v deželnem zboru kranjskem, dokler nista dr. Tavčar in dr. Majaron 1. 1898. za-počela energično akcijo, ki je seveda spričo avstrijskih razmer morala ostati tudi to pot brez konkretnega uspeha . . . Slovenski narod, ki je iz lastne srčne krvi in v najtežjih žrtvah ustvarjal svojo kulturo, se je 300 let zaman boril za krono tej svoji kulturi, za slovensko univerzo. Razpasti je morala mačeha Avstrija, ustvariti se je morala nova kraljevina Srbov in Hrvatov in Slovencev, premagati je bilo treba še sedaj neznanske ovire, dokler se ni podpisal 23. julija 1919. zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani.« Te dni proslavljamo desetletnico naše univerze. Kakor smo od srca veseli, tako je trpek spomin na neštete trde boje za obstoj našega kulturnega ognjišča v teku minulih desetih let . . . Ne pozabimo, da je univerza prvi dar nove jugoslovanske državne skupnosti Slovencem, da je univerza simbol svobode Slovencev. Ta svoboda pa mora biti kulturna in politična, mora biti sproščenje tako dolgo zatiranega slovenstva. Poslopje medicinske fakultete. Slovenska univerza je zagotovilo ustvarjanja slovenske kulture. Kdor je proti njej, je proti slovenstvu in proti velikemu zmislu zedinjenja 1918. Zakaj slovenska univerza je že mogočno ognjišče, katerega sij pada tudi preko umetno začrtanih meja... Našo univerzo še premalo poznamo. Ta teden se postavlja naš radio njej v službo. Univerza je hram visoke znanosti, radio jc ljudska univerza. Oba ustvarjata slovensko kulturo. In samo iz nje bomo močni za bodočnost, ki čaka! Niko Kuret. Tramvajske motnje Ing. R. Eržen. Na kakšen način se prav za prav pojavljajo tramvajske motnje in kako jih spoznamo, to, mislim, da mi ni treba natančneje opisa-vati, kajti kdor jih je enkrat čul, ta jih pozna pač predobro, kdor pa še ni imel te prilike, naj bo pa vesel in zadovoljen, da je tako srečen. Nas predvsem zanima, zakaj in kdaj te motnje nastopajo in kako jih je mogoče odpraviti. Kdor se je že pred leti zanimal za radio-tehniko, bo vedel, da so v početku uporabljali za proizvajanje električnih valov električne iskre, kakor jih še sedaj uporabljajo stare obmorske in ladijske postaje za brezžično brzojavljanje in ki nas tudi večkrat motijo pri sprejemu radioprogramov. (Odtod izvirajo tudi nemški izrazi Funkentelegraphie in Rundfunk.) Zadostuje, če samo zavrtimo stikalo električne razsvetljave in že zaslišimo škrtanje v prejemnem aparatu. Pri vsakem prekinjenju električnega toka nastane pač mala iskrica, ki povzroča električne valove. Isto se zgodi tudi pri hišnem zvoncu ali telefonu. Če pa opazujemo električno cestno železnico, posebno v Ljubljani, opazimo med dovodno žico in tokovnim odjemalom, kakor tudi med tračnicami in kolesi nebroj isker in iskric, ki v bližnjih aparatih povzročajo najlepši »reskete-preskete«. Stanovalci v bližini tramvajske proge pa so gotovo opazili, da so motnje v večernih urah neprimerno hujše kakor po dnevi. Vzrok pa leži v temle. Že leta 1924. in 1925. so v Berlinu vršili natančne poizkuse glede tramvajskih motenj in prišli do sledečega zaključka. Pri prekinjanju električnega toka nastane dvoje, ali električna iskra ali pa električni lok (kakor ga poznamo pri obločnicah). V prvem slučaju nastanejo električni valovi, v drugem pa ne. Če opazujemo iskre pri tramvaju in istočasno poslušamo na aparatu, bomo takoj opazili, da one močne zelene in modre iskre, ki zvečer razsvetlijo celo okolico, ne motijo nič, to je namreč električen lok, dočim one male iskre in iskrice, ki jih komaj opazimo, povzročajo neznosne motnje. Kdaj nastanejo iskre in kdaj lok, pa je odvisno od jakosti toka. Meja je pri ca. L5 do 2 Amp. Pri manjšem toku nastanejo iskre, pri večjem električni lok. Dokler teče pri tramvajskem vozu tok skozi gonilni motor, je navadno ta tok večji od 1-5 Amp. in pri prekinjenju nastane električni lok. Zvečer pa v vozu gorijo tudi žarnice za razsvetljavo. Če se sedaj motor za nekaj časa izključi, n. pr. pri vožnji navzdol ali preden se voz ustavi, teče samo tok, ki je potreben za žarnice, in ta tok je navadno manjši od 1-5 Amp.; nastopajo torej iskre in vsled njih motnje. Razsvetljava je torej glavni krivec, da so motnje ravno zvečer najhujše. Kako torej odpraviti te motnje, ki nam v bližini tramvaja lahko popolnoma preprečijo vsak prejem? Pri prejemnem aparatu ne moremo napraviti nič. Mogoče je edinole pri tramvaju samem odpraviti iskrenje. To bi se dalo napraviti na več načinov. N. pr. s tem, da se zviša tok za razsvetljavo nad 1-5 do 2 Amp. Vendar je to neekonomično in v večini slučajev ne pride v poštev. Tudi z dušil-nimi tuljavami in kondenzatorji se nekoliko ublaže motnje, vendar doseženi uspehi niso povsem zadovoljivi. Najbolje se je še obnesla uporaba tokovnih odjemal iz posebnega materi-jala in posebne oblike. Pri oglju in nekaterih zlitinah je namreč meja, ko nastopajo iskre, nižja, ca. 1 Amp. Z večjo drsalno površino pa zboljšamo kontakt in s tem zmanjšamo iskrenje. Tudi nova tokovna odjemala pri ljubljan- /MU CEH SI ♦ I// CPCL \EJŠt llpotrcbltc Ttingsram Darifevc elehtronhe! sk em tramvaju imajo posebno obliko in se vrte okrog vodoravne osi, da lahko hitreje slede nihanju dovodne žice. Drugod so taka odjemala pokazala prav zadovoljive uspehe. Kako pa je pri nas, pa žalibog ne moremo še nič točnega ugotoviti. Dosedaj je namreč šele šest novih odjemal v obratu. Dokler ne bodo vsi vozovi ali vsaj velika večina opremljena z novimi tokovnimi odjemali, ne bo mogoče določiti, v koliko so se motnje odstranile ali zmanjšale. Kolikor sem mogel dognati po daljšem opazovanju, je dolenjska proga tista, ki povzroča pretežno večino vseh motenj. Najslabši pa je oni del proge med Florijansko cerkvijo in križiščem na Karlovski cesti. Tudi na Starem trgu je več slabih mest. Opaža pa se, da so motnje od leta do leta hujše, odgovarjajoče pač stanju tramvajske proge. Na omenjenih mestih je proga v resnici najslabša in dovodna žica obešena v velikih razdaljah, tako da ni čuda, da močno niha in odskakuje. ko pripelje voz, zibajoč se kakor čoln na vodi. Poleg tega voznik običajno voz najprej močno zažene ter nato ustavi motor. Vsled vztrajnosti drči voz sam po tračnicah in pri tem teče samo tok skozi žarnice. S tem pa je podana najlepša prilika, da iskre in motnje morejo nastajati. Želeti bi bilo, da bi ljubljanska cestna železnica vsaj na dolenjski progi stalno uporabljala samo vozove, ki so opremljeni z novimi tokovnimi odjemali, ker ravno ta proga povzroča sigurno 80% vseh tramvajskih motenj v Ljubljani in bi se potem tudi moglo natančneje določiti, v koliko so nova odjematla boljša od starih. Vendar, dokler bo proga v tako dezolatnem stanju, ni upati na bistveno izboljšanje. Najradikalnejše sredstvo pa hi bilo gotovo vpeljava avtobusov, kar bi gotovo vsi radioposlušalci z veseljem pozdravili. Nujno prosimo vse one, ki so prejeli prvo in naslednje številke lista »Radio Ljubljana«, pa dosedaj niso niti poravnali naročnine niti nam vrnili lista, da zapadlo naročnino čimprej poravnajo, ker vse, ki lista niso vrnili, smatramo za naročnike. Z izdajanjem lista so združeni veliki stroški, te pa moremo kriti le, če nam vsi naročniki v redu plačujejo naročnino. Naročnina za I. četrtletje, t. j. do 1. julija znaša 20 Din in se vplača po položnici št. 15.228, ki smo jo priložili 1. številki; če je kdo nima, naj jo z dopisnico zahteva od uprave. Uprava revije »RADIO-LJUBLJANA«. Radio aparat, njega sestava in motnje. Slovenska strokovna literatura o radiu se je zopet pomnožila za priročno knjižico, ki jo je spisal prof. L. Andree. Za uvod pisatelj na kratko poljudno obravnava osnovne pojme o električnem toku, telefonu, valovanju in oddajnih postajah, nakar preide k prejemnim aparatom, od katerih se je zaenkrat omejil le na detektor, avdion z reakcijo ter avdion z reakcijo in nizkofrekvenč-nim ojačevalom, katerih sestavo in delovanje na poljuden način obdeluje, tako da bo ta spis tudi za neukega amaterja prav poraben. Na koncu je pridejano še navodilo, kako odpravljati motnje ter seznam in valovne dolžine važnejših postaj. Knjižica je zamišljena kot uvod k delu »Radio«, ki jo je isti pisatelj spisal pred dvemi leti ter bo svojemu namenu prav dobro služila. K sporedu tega tedna Kaj nam bo povedala naša antena? V nedeljo popoldan seznanja radio-Ljubljana svoje poslušalce z ljudskimi igrami. Ena izmed najboljših ljudskih iger je gotovo Fr. Ks. Finžgar-jeva: Razvalina življenja, katero igrajo v nedeljo ob 15 člani narodnega gledališča v študiju. Važna skrb slehernega je gotovo, kako si ohranimo zdrave zobe. Tej bo posvečeno predavanje dr. Valo Bratina podaja »Antologijo slovenske lirike«. Tavčarja o negi zob v ponedeljek ob 20.30. Predavatelj g. Kunaver še ni izčrpal svoje potne torbe, tudi prihodnjič nas bo še vodil po globokih prepadih, po našem Notranjskem Krasu. Gosp. dr. Valter Bohinec bo seznanil svoje poslušalce v torek z italijanskimi kolonijami v Afriki. Otroški kotiček v sredo bo izpolnil radio-striček gos"p. pisatelj Milčinski s svojimi mičnimi pravljicami. Prav tako nas bo vodila ga. dr. Piskernik med bujno cvetočo planinsko floro ter nam razkrivala tajno življenje cvetlic. Obiskovalci češkega tečaja imajo zaključno predavanje o češčini v četrtek. Zanimivo bo gotovo četrtkovo predavanje o Zrinsko-Frankopanski zaroti in o udeležencih te zarote, ki so bili iz slovenskih dežel. Ga. Barto-lova nadaljuje svoj ciklus Mati in otrok in sicer bo prihodnje predavanje veljalo detinski dobi Dr, Ivan Grafenauer obravnava v ciklusu predavanj »Slovensko slovstveno zgodovino«. otroka. Opozarjamo na ta vzgojna predavanja zlasti naše matere gospodinje. Prof dr. Grafenauer nadaljuje o prvih početkih slovenske literarne zgodovine. Marsikoga, ki se zanima za esperant-ski jezik, bo zanimalo prvo predavanje v espe-rantskem jeziku, ki ga bo imel g. Ilenič v soboto dne 22. junija, v katerem nam bo slikal lepote Blejskega in Bohinjskega kota. Na splošno pa bo ta teden v radiu univerzitetni teden, da tako tudi slovenski radio- proslavi po svoje desetletnico najvišjega slovenskega kulturnega zavoda. Vsak dan bo eno predavanje posvečeno slovenski univerzi (v nedeljo otvoritveno predavanje — Naša univerza, borba zanjo, nje važnost — pomen, predava cand. phil. Niko Kuret —, nato pa po vrsti predavanja o vsaki fakulteti). V soboto bo govora o akademskih strokovnih društvih, v nedeljo, dne 23. junija pa govori rektor univerze, g. dr. Milan Vidmar zaključno besedo. Poleg tega bo še ves torkov večer posvečen univerzi. Cand. phil. Anton Krošl bo podal obris kulturnih stremljenj slovenskega akademika, nekaj literatov bo recitiralo svoja dela, vmes zapojeta akademski oktet in kvartet. Prof. Ljuba Jur-kovič bo nato podal kratko informativno predavanje o slovenski univerzi v srbohrvaščini, cand. phil Niko Kuret pa v francoščini. Večer bodo zaključile himne vseh kulturnih akademskih društev ljubljanske univerze. Naj tudi univerzitetni teden v slovenskem Radiu služi razširjenju in poglobljenju vseučili-ške ideje med slovenskim narodom, da bo mogla vzrasti v cvet našega najdražjega, naše slovenske kulture! Muzikalne zanimivosti. Po daljšem presledku nadaljujemo zopet z večeri pomembnejših slovenskih glasbenikov. V petek (21. junija) se vrši Gerbičev večer; uvodno besedo govori g. dr. Jos. Mantuani, nakar se izvaja nekaj samospevov (gna. Dolenčeva) in njegove klavirske skladbe iz Novih Akordov in Gl. Zore. V »Zborih« piše dr. Mantuani: Fr. Ger-bič (1840—1917) je bil učenec Kamila Maška. Sprva je bil ljudskošolski učitelj, a se je vežbal dalje na praškem konservatoriju za solo-petje, kompozicijo in klavir. Kot operni pevec je nastopal po raznih mestih; v Lvovu je bil profesor solo-petja, potem še v Ljubljani pri Glasbeni Matici, Dramatičnem društvu in v Čitalnici. Uvedel je tudi slovensko opero v naše gledališče. Zapustil je dve operi: »Kres« in »Nabor«, 70 cerkvenih in svetnih pesmi, več instrumentalnih ter klavirskih kompozicij. Dr. Josip Mantuani gcvcri uvodno besedo k Gerbičevemu večeiu. V prvi vrsti s slovensko narodno pesmijo nastopi v sredo zbor »Slov. gl. dr. Ljubljane« po daljšem presledku. Ta zborov nastop je četrti v naši radio-postaji. Vmesne speve poje član ljubljanske opere g. Jože Gostič. Instrument, godbo izvaja Radio-kvar-t e t (gg. Jeraj, Bravničar, Ferschnig, Eržen) z naslovom: Severna glasba. Po vrnitvi s turneje po Dalmaciji je ta nastop v naši postaji prvi. Nedelja (16. junija) citraški kvartet •— in četrtek (20. junija) operni in operetni večer — sta namenjena lažji glasbi. Sobotni program sprejemamo od zagrebške postaje. Nedelja, 16. junija 522 kC Liubliana 575 m 2-5 kW 10.30 O poljedelstvu, inž. Černe 11.00 Koncert Radio-orkestra: Smetana: Koračn. iz opere »Prodana nevesta«; Gou-nod: Valček iz opere »Faust«; Frederiksen: Iz nordijskih krajev- suita. a) Palčki gredo v goro, b) Poletni večer na Oresun-du, c) Švedska poroka; Theimler: Mali Inge; Ma-yer-Helmund: Serenada v mesečini; Becker: Bubi-glaviea 15.00 F. S. Finžgar: »Razvalina življenja«, drama, izvajajo člani nar. gledališča 16.00 Planinski spomini, prof. Mlakar 16.30 Koncert Radio-orkestra: Pavčič: Narodna koračnica; Schonherr: Iz slovanskih krajev; Petrič: Mali venček; Hajdrich-Petrič: Jadransko morje; Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«; Pavčič: Narodna koračnica. Vmesne zdravice poje kvartet iz Trške gore 29.00 Naša univerza - borba zanjo, nje važnost in pomen. Uvodno predavanje, govori Niko Kuret, cand. pilil. 20.30 Koncert kvarteta citra-škega krožka »Vesne«: J. Stanislav: V mlinu, franc. polka; Siiss: Domotožje planinca, pesem; Siiss: Po- i mladni čar, koncertni valček; Kasteneder: Planin-ka, koračnica. Vmesne ku-plete poje g. Bučar. — Konc. Radio-ork.: Neid-hard: Kočijaška koračnica; Fetras: Upanje; Weber: Pater Schmoll; Jaki: Slovenski biseri; Raha: Duli slovenski; Maber -Weine: Ramona; Auher: Ninon tango; Parma: Mladi vo-vojaki 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2'5 kW 09.00 Prenos pravoslavne službe božje iz Saborne Crkve 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti (»Pravda ) 16.30 Vrtni koncert kr. gardne-ga orkestra v Topčideru samo ob lepem vremenu) 20.00 Predavanje o priliki dne-vov »Rusk ekulture« v Beogradu 20.25 Narodno selo. Ljudske prazniške pesmi, šaljivi monologi, srbske ciganske pesmi, tamburaški zbor itd. Okr. 21.30 (med odmorom): Dnevne vesti (»Politika«) 973 kc Zagreb 308-3 m 07 kW 11.30 Promenad ni koncer t zagrebške vojaške godbe. Dirigent M. Vimer 15.00 Prenos mednarodne moto-ciklistične tekme z dirkališča »Gradjanskega«. Govori: Nikola Boškovič 20.30 Kulturne in društvene vesti 20.35 Arije in dueti. Sodelujejo: dr. Ivo Gašparac (tenor) in Marijan Zuber (bariton. Pri klavirju Oton Ko-laric. Spored: Rosini, Arija iz oper »Seviljski brivec. Veidi: Čredo iz Othella«, Pergolese: »Nina , Albini: »Slovo«, Love: Der Nock, Lowe: Odi-nov pojezd na morje, Ti-rola: Pesem, Gašparac: Naravi, Delibes: Arija iz »Lakme«, Massenet: Arija iz »Wertherja«, Rossi-ni: Duet iz opere »Seviljski brivec« 21.00 Dnevne vesti in vremenska napoved 22.00 Lahka večerna glasba j H30 kc Košice 265 m 2-5 k« 7.00 Prenos iz Prage varski koncert) 9.0O Cerkvena glasba (Karlo- 11.30 Promenadni godbe 12.30 Plošče 17.20 Tamburice 1071 kc Konigsberg koncert voj. 280-4 m 4 kW 09.00' Jutranje slavje 11.45 Orkestralni koncert 13.00 Plošče 20.05 Pren. iz Danziga: Obersteiger , opereta v 3 dej. 22.30 Plesna godba 955 kc Krakov ftfi 10.15 Prenos slovesne sv. maše iz Poznanja 12.00 Prenos koncerta iz Katovic 17.00 Prenos koncerta iz Varšave 20.00 Vesela ura 20.30 Večerni koncert. Prvi del izvaja g. Simon Marmor (klavir) in ga. Eliz. Jefim-ceva (petje), drugi del izvaja pevski zbor drž. ženskega internata v Krakovu vodstvom ge. prof. Stanislave Orzelska 23.00 Prenos koncerta iz restavracije »Pavillon« 937 kc Breslau TkiS 09.00 10.30 11.20 1:5.50 19.25 20.15 22,50 Plošče (jutranji koncert) Evangeljska jutranja po-božnost Prenos iz Gleivitza: Zborovanje katol. delavstva gornje Šlezije na božji poti St. Annaberg Popoldanska zabava Bolgarske narodne pesmi »Saisonsausverkauf! 1929! Revija v 12 slikah Plesna godba 892 kc Poznanj 336*3 m 1-5 kW 10.15 Služba božja 15.15 Prenos koncerta Filharmonije iz VVarszave 18.20 Klarinetni koncert 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna godba 874 kc Praga 34352kS 7.00 Prenos iz Karlovih Va-rov: Promenadni koncert 9.00 Prenos iz Bratislave: Cerr kvena godba 11.00 Prenos pronienadnega koncerta iz kopališča Po-debradv 12.05 Opoldanski koncert 16.30 Prenos iz Slovanskega otoka: Ljudski orkester 18.05 Nemško oddajanje: Novosti 19.20 Prenos iz narodnega gledališča: R. Primi: Roža Marija 22.20 Plesna godba 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 08.30 Orgelski koncert 09.00 Jutranje slavje 11.00 Promenadni koncert 16.45 Koncert 19.00 Prenos iz veimarskega Nar. gledališča: Siegfried Wagner, Banadietrich, opera v 3. dej. I)o 00.30 plesna glasba 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 11.15 Jutranja slovesnost 14.00 »Car in tesar.« Komična opera v 3 dej. od A. Lor-tzinga 15.30 Zabavni koncert 19.00 Večer skladatelja Jožefa Haas-a. Solospevi in klavir 20.30 Narodni napevi iz vseh delov sveta. Petje in Radio-orkester. Nato poročila in šport 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 739 kc Bern 406 m 1-5 k\V 712 kc Frankfurt 694 kc Brno 432-3 m 2-5 kW 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 08.55 Prenos iz Kiela: Akademska služba božja 12.15 Slavnostna ura: Viri moči. Recitacije in glasba 15.00 Prenos iz Kiela: Slavje »Nordangler Sangerbund 16.00 Prenos iz Bremena: Ban- donionski koncert 17.00 Koncert h čaju ob peti uri 20.15 Vesel koncert 12.30 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 21.00 Orgelski koncert -(prenos iz Freiburga) 21.35 Orkestralni koncert 22.15 Večerni koncert 12.30 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Iz igre, opere, stare operete in balete 11.00 Prenos iz Prage (godba) 16.30 Prenos iz Prage: Poljudna glasba 18.00 Nemško oddajanje: Petje 19.20 Prenos v Prago: Bratislavo in Košice: »Rose Ma-rie«, amer. opereta v treh dejanjih, nap. R. Arime in Herb. Stothar 22.00 Prenos v Prago in Bratislavo : vojaški orkester 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 421-3 m 4 kW 8.00 Jutranja slovesnost 17.00 Koncert Radio-orkestra 20.30 Koncert (orkester, violina, tenor). Nato do 0.30 prenos iz Berlina: Plesna godba 7.00 Prenos iz Prage (Karlo- varski koncert) 9.00 Prenos iz Bratislave (cerkvena glasba) 0-6.30 Jutranji koncert 09.00 Pobožnost 12.00 Koncert 14.00 išah 16.40 Nemški dirkalni derbv. Prenos iz dirkališča Ber-lin-Kuhleben 19.30 Bistvo in nastanek toaiov- nega filma. Dr. Friebe 20.00 »Orlow«. Opereta v 3 dej. od E. Mariške in B. Gra-uichstadten. Nato plesna godba i REPREZENTANCA RADIO TOVARNE INGELEN | Ljubljana, Miklošičeva cesta 54/1 It ——— | t, Kot zvon č i s t s p r e j e m V a 111 nudi n o \ i Vf IN4ELEN IJ^i 1 ____ f~=-i- spi 9 INGELEN ZVOČNIfi ^ $ ^f^® . l GRAMOMA« j D o b i s e v vseh radio trgovinah ^^^^s^sss^^^^^s^ss^sg K Sprejemamo zastopnike za deželo lngelen U 4 Din 5950— ^ štirielektronski aparat z elektronkami z zaščiteno mrežic-o Ingelen-zvočnik »Ramona« Din 520' 577 kc Dunaj 519-9 m 15 kW 10.20 11.00 15.15 15.45 18.00 18.45 20.00 Nato Koncert \Viener Sanger-knaben Koncert dunajskega sinif. orkestra Oddajanje slik Popoldanski koncert Predavanje o Guatemali Komorna glasba Ob priliki odkritja spomenika Joh. Nestroju: »Danes bomo tiči , veseloigra 3 dej. večerni koncert in oddajanje slik 559 kc Munchen "V™ 10.00 Jutranja slovesnost (govori p. Lippert). 12.00 Promenadni koncert 14.30 Plošče (Po polju in gozdu...) 16.00 Koncert radijskega orkestra 18.00 Ura domače glasbe 19.45 Pevska ura Wilh. Bauer- ja (bariton) 20.30 »Sramota«, igra v 3. dej. Napis. J. Buchschmidt. 22.00 Plesna godba Fonedeljek, 17. junija 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved .borzna poročila, reproducirana glasba' 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Herzer: Živio mi!; Tom-pa: Ambrozija; Schrei-ner: Schumanov album; Parma: Barkarola iz ope-re »Zlatorog«; Kostal: Uspavanka; May: Saša; Beethoven: Smrt Klari-ce; Biede: Gudrun 19.30 češčina, g. Novak 20.00 Ob desetletnici obstoja slovenske univerze: I. O filozofski fakulteti 20.30 Zdravstveno predavanje, dr. Josip Tavčar 21.00 Koncert Radio - kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravni-čar. Feršnik, Eržen): Sever. glasba; Sodermann: Švedska svatbena koračnica; Grieg: Iz Peer Gynt suite; Svendsen: Romanca (Vijol. šolo, prof. Jeraj); Grieg: Iz lirične suite; Sinding: Serenada za 2 vijolini in klavir; Sjogren: Sonatni stavek za vijol. in klavir; Grieg: Erotik; Grieg: Ljubim te, pesmi; Sibe-lius: Peleas in Melisan-da (iz suite) 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 1-2.45 Radijski kvartet: Maikard: :>Zvonček«, Godard: »Ber ceuse«, Leo Fall: »Poulična pevka«, Verdi: »Aida«, operna fantazija 20.00 R. Drainac bere svoje pesmi 973 kc Zagreb 308-3 m 0 7 kW 1130 kc Košice Bratislavo: literarna glasbena prireditev 20.15 Kabaret iz Brna 20.45 Radijski kvartet s sodelovanjem ge. prof. J. R:do-vanovič (klavir) in gdč. T. Batranjac, članice beogr. nar. gled. (petje). »Ena ura v rokokojskem salonu : I. Gaikarde, Pavane, Sirabande, Rigaudoin. II. Menuet de Martini, Au bod de la 1'ontaine, Clias-sant dans nos forets (T. Batranjac). III. Couperin: »Le lys naissant«, Daquin: »Tendre Sylvie«, Rameau: »Villageoise« (J. RadovJ-novič). IV. Les quinze ans de Rosette, Pariš est au Roi, Ah, mon berger! (T. Batranjac). V. Gavotie, Menuet, Loure, Bourree 21.50 Dnevne vesti 22.05 D. Dordevič predava: »O prisilnem štedenju za lastno družino v Ameriki in pri nas« 22.30 Tamburški zbor vojvodinskih študentov 13.15 Plošče 13.45 Dnevne vesti 19.40 Kulturne in društvo ne vesti 19.45 Uvod v sledeči prenos 19.50 Simultantski prenos v Prago, Budimpešto in Varšavo iz zagrebške g'1 nar. gledališča: Nikola Šubic Zrinjski, hist. opera v 3 dej. (8 slikah). Ugl. Ivan pl. Zaje. Dirigent Oskar Smodek 21.15 Dnevne vesti in vremensko poročilo. 265 m 2-5 kfl 12.05 Plošče 17.10 Koncert 19.05 Prenos v Prago, Brno in 1071 kt Konigsberg 280-4 m 4 kW 16.30 Zabavna glasba 20.05 Večerna glasba 21.00 pren. iz Danziga: Iz čarobnega sveta Raimundo-vega (pesmi, dueti, prizori in recitacije iz Rai-mundovih del) /2.30 Plošče 955 kc Krakov 314 m 1 5 kW 12.10 Plošče 17.00 Gosp. dr. V. Frančič: Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola 17.55 Prenos koncerta iz Varšave 20.30 Mednarodni koncert prenos iz Zagreba, Varšave, Dunaja, Berlina, Prage. Budimpešte 23.00 Koncert 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 16.30 Dunajski valčki 20.15 Sehumannova dela za vio-I ino 892 kc Poznanj 336-3 n 1-5 kW 13.05 Plošče 17.40 Poljaki na Balkanu. Predava župnik Kneblenski 17.55 Popold. klavirski koncert 20.30 Prenos koncerta iz Zagreba 874 kc Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Prenos koncerta Radio- orkestra iz Brna 13.55 Borza 16.00 Srednjeevropska tržišča 16.30 Orkestralni koncert iz Bratislave 20.00 Prenos iz Zagreba: Ivan Zaje, Nikola Šubic-Zrinjski 22.15 Poročila z orlovskega zleta 22.20 Plošče 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert (operna glasba) 21.00 »Noč pred sekiro«. 9 slik. Alfred Wolfenstein. 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 10.30 Plošče 16.00 Koncert Radio-orkestra 20.15 Prenos iz Bruchsala: Zgodovinski grajski koncert. Solospevi m komorni or- i,rSter 22.00 Prenos iz Frankfurta: Pesnitve; Alfred Lichtenstein, Georg Trekl. Georg Heym 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 20.0.') Slušna igra: -Sehatten-kampf« 20.30 Simfonični koncert z En-ricom Mainardijem (prenos iz Hannovra) 739 kc Bern 406 m 1-5 kW 12.50 Plošče (vesela glasba) 16.00 Popoldanski koncert 20.30 Orkestralni koncert 21.0.! Komorna glasba (prenos iz Basela) 712 kc Frankfurt 17.00 Skladbe W. Rinkena. Klavir in solospevi 20.00 Večerna zabava. Plesna godba 2.').45 »'Sklep uredništva«. Prenos iz Ulsteinove hiše 21.30 Koncert. Nato ples. godba 613 kc Ziirich 4TkS 12.32 Koncert 16.00 Koncert 20.00 Zagotni koncert 20.50 Ura ital. pesmi in arij 577 kc Ounai T™ Kimcvec: Oblaček, 3. Vasilij Mirk: Katrica 22.30 Informativno predavanje o naši univerzi (v srbohrvaščini) predava g. prof. Ljuba D. Jurkovič. Nato informativno predavanje o naši univerzi (v francoščini). predava g. Niko Ku-ret. Revija himen akademskih društev 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 421-3 m 4 kW 12.30 Plošče (pester program) 16.35 Prenos iz Stuttgarta: Koncert Radio-orkestra 19.10 Max Kalbe bere iz svojih del 20.15 Koncert 22.00 Literarna prireditev 694 kc Brno 432-3 m 2-5 kW 12.20 Prenos iz Prage: Orkestralni koncert 19.05 Prenos iz Košic: Slovaški večer 20.15 Prenos v Prago, Bratislavo in Košice: Radijski kabaret. »Poletje, dobrodošlo! 22,(K) Prenos iz Prage 11..jO Dopoldanska glasba Prenosi iz Graza: slavnostni program ob priliki otvoritve velike oddajne postaje v St. Petru pri Grazu 14.00 Slavnostne fanfare 14.05 Nagovori 14.45 Slavnostni koncert graške- ga mestn. orkestra Od 16.15 dalje: dunajski program: popoldanski koncert 17.15 Mladinska ura (Izza dni i 20.25 Ivane d'Arc) 19.00 Z mikrofonom po obali 20.00 Koncert (cello klavir) 21.00 Koncert (orkester) Nato oddajanje slik 17.25 17.45 Š 18.30 20.00 559 kc Miinchen 536-7 m 4 kW 63i kc Berlin 475-4 m 4 kW 16.00 l)r. K. \\ lirzburger: O novem pomenu tovarištva 12.55 Opold. koncert (plošče) 16.00 Zabavna ura 19.45 Deveta Simfonija Lud\v. v. Beethovna 21.25 Koncert šraml-kvarteta Torek, 18. junija 12.45 Plošče 17.00 Ura za deco. Pravljice bere Dana čonič Predavanje o ženski modi Prenos gardnega koncerta ali radijski kvartet: Verdi: »Thello«, Kalman: Vaška deca, valček, P. Stojadinovič, jugoslovanska fantazija Nemščina Dr. M. Krstič predava: Iz življenja velikih peda-gogov- Klavirski večer Karla Krombholza iz Subotice: I. Beethoven, Sonata o mesečini, op. 27, Ces-moL 142, As-dur. »Postrv«. 11. Chopin: Vaoček Af/du\r, es-dur, a-mol, K. Kromb-holz: Preludij, Ljadov: »Igralna skrinjica«. III. Liszt, XII. Rapsodija 21.25 Dnevne vesti (»Politika«) 21.35 Recitacija Baumbachovega Zlatoroga« v nemščini 2100 Srbski ciganski orkester kapelnika A. Grujič 973 kc Zagreb 0-7 kW 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba lo.OO Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Nvolt: Kapitan Rimek; Padauk: Ogrske narodne pesmi; Puccini: La Bo-heme; Sohrabec - Petrič: Tufa 19.30 Kraški prepadi: Marijan- ščica, g. Kunaver 20.00 Ob 10 letnici obstoja s'o-venske univerze: II. O ju-ridieni fakulteti 20.30 Kulturna stremljenja slovenskega akademika v prvem desetletju obstoja slovenske univerze, g. Tone Krošl, cand. phil. 21.00 Koncert slov. akademskega okteta: 1. Jak. Aljaž: Na dan. 2. Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož, 3. Adamič: Zdravica 21.30 Recitac. prireditev: Pesmi Srečka Kosovela (bere B. Hrovat): Uvod, Mati čaka, Basi, Psalm, Ecce homo. Ekstaza smrti; Edi Kocbek bere svoje pesmi: Angeli, Tegoba, Pesem o jeseni, Sveta trudnost, Majdalenka, Lov', Himna, na čast tesnobi. Jesenska noč; dr. Vlad. Bartol bere odlomek iz svoje renesančne povesti »Do-n Lorenco«; Anton Ocvirk bere svoje pesmi: Nekdo tiho joče. Večeri, Žalostna, De profundis, Mrtve ure, Tiha pesem, Efigenija samuje, Visoka pesem, Elegije 22.00 Koncert akad. kvarteta (Modic, Kuret, Pitako. Me-cilošek): 1. O. Dev: Tihi veter od morja, 2. Dr. Fr. 13.15 Plošče 13.45 Dnevne vesti in gospodarska poročila 1(7.00 Popularni popoldanski koncert Šidakovega radijskega kvarteta: Vachar: Koračnica, Witmark: Zen-da. valček, Cherubin: iMe-dea, uvertura, Hienzl: Pesem iz »Kuhreigen«, Bronsart, Romanca (solo Karol Schulz), Verdun: Le printemps est ec^s, Friedemann, Slovanska rapsodija, Sprowaher: Izgubljena sreča, Yessel: Čar mesečine, valček. Kozlov: Da bi vedel, pesem. Schreimann: Schu-mannov album. Aletter: Madeleine, intermezzo 19.00 Dnevne vesti in vremenska napoved Zvečer se ne oddaja 1130 kc Košice *b"! 12.05 Koncert na pihala 17.05 Koncert 20.00 Prenos iz Prage 1071 kc Konigsberg 7k4wm 11.30 Plošče 16.00 »Elfen-, Hexen-, Nixen-Spuk«, koncertna pevka G. v. Borzestouska 16.30 Zabavna glasba 20.50 Programatska glasba 22.30 Plesna glasba 955 kc Krakov 314 m 1 5 kW 12.10 Plošče 17.55 Prenos koncerta iz Varšave 19.20 Prenos opere iz Katovic 937 kc Breslau 321-2 m 4 k« 16.30 Zabavni koncert 20.00 Z mikrofonom po kresni veselici! 20.30 »Rummek 21.00 Kabaret Do 24.00 Plesna godba 892 kc Poznanj IfkS 13.05 Plošče 16.50 Poljaki na Balkanu. II. Predava župnik Kneblen-ski 17.50 Popoldanski koncert (prenos iz Warszawe) 19.20 Prenos opere iz Katovic 23.15 Plesna godba 343-2 n. 5 kW 874 kc Praga 11.30 12.20 13.55 16.00 16.30 19.05 20.00 21.00 21.25 21.45 22.20 Plošče Orkester Borza Srednjeevropska tržišča Orkestralni koncert Koncert godbe pod div. M. Benešem Kompozicije J. Pospišila Komedija: A. Vavra: (»Znamenje časa« Koncert (gospa Wieren-Rejmanova, bivša članica opere v Petrogradu: Gre-čaninov: Zvončki) Koncert Plesna godba 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Pestra glasba 20.05 Serge Bortkie\vicz z lastnimi kompozicijami 21.00 Iz recitacij iz Shakespea- reja: Hamlet Do 24.00 plesna godba 802 kc Stuttgart "US 10.30 Plošče 15.45 Za dame: Telovadba kot vzgojno sredstvo. Predava Pia Burger 16.15 Koncert Radio-orkestra s sodelovanjem Else Werth (alt) 20.00 Staroste operete. Izvaja orkester filharmonije 21.00 Ljubezenski opoj. Burka v 3 dej. od Fr. Wedekinda 22.00 Ženski zbori 23.15 Zabavni koncert 24.00—01.00 Nočni koncert gra-ške železničarske godbe 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 11.30 Šolska glasbena ura: Poljudna pesem v operi 16.15 Zborovski koncert 18.00 Koncert k čajanki 19.25 Pren. iz Hannovra: »Egiptovska Helena«, opera v .2 dej., ugl. Rich. Straufi Bern "m/ 17.00 »Eden dan svobode«. Novela. Čita avtor G. Polil 17.25 Godba 18.40 Ura o knjigi. Stariši in otroci 20.00 Pren. iz koncertne zgradbe v Stettinu: Koncert 21.30 Klavir; nato poročila, oddajanje slik 613 kc Ziirich T-S 12.32 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Večer Cecila Loosa 739 kC____ 12.45 Plošče (plesna glasba) 16.00 Orkestralni koncert 21.00 Prenos slušne igre iz Basela 22.15 Nočni koncert 712 kc Frankfurt TJ 13.30 Plošče (koračnice in valčki) 16.35 Koncert Radio-orkestra 20.15 Stara in nova glasba za pihala 21.15 Cellistični koncert Nato plošče: Španski večer 694 kc Brno 1?»3>S 12.20 Prenos v Prago: Opoldanski koncert 19.05 Koncert skladb J. Čer-nika 21.00 Prenosi iz Prage 631 kc Berlin 16.00 Dr. Alfred Kuhn: Nemške razstave v inozemstvu 577 kc Dunai 519-9 m 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 17.401 Glasbena ura za deco lS.OOPred. o najvišjih in najnižjih temperaturah 19.C0 Francoščina 19.35 Angleščina 20.05 Fragmenti iz starih in novih operet Oddajanje slik 5367 m 4 kW 559 kc Miinchen 11.20 Plošče 12.15 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert radijskega tria 18.00 Komorna glasba (pren. iz Niirnberga) 19.45 Monakovsko predmestje (recitacije, petje, citre. klavir) 21.30 Zabavni koncert radijskega orkestra 00.30 Nočno oddajanje: Mona-kovski trio Sreda, 19. junija 522 kc Liubliana l&B 12.30 Rreprodueirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Otroški kotiček 18.30 Koncert Radio-orkestra: Siede: Veselje je danes naše geslo; Fetras: Uredniške skrivnosti; Rossini: Tancred; Haydn: Andante a. d. Symph. Nr. 2; Dvorak: Serenada; Ru-binstein: Melodija 19.30 Iz rastlinstva, g. dr. Pi-skernik 20.00 Ob 10 letnici obstoja slovenske univerze: III. O medicinski fakulteti 20.30 Sloven. pesmi poje zbor »Ljubljane« pod vodstvom dr.' A. Dolinarja: Dr. Do-linar: Venček narodnih, za mešani zbor; Narodna (Pavčič): Slovo; Tome: Zazibalka; Hajdrih: Mati; Narodna (dr. Sclnvab): Slišala sem ptičko pet; Hoclireiter: Jerica. — Samospevi g. Gostiča: Pavčič: Serenada; Savin: Ljubica zdaj je dan; Lajovic: O da deklic je dragi moj: Ravnik: Vasovalec; Ha-tze: Pij 22.0QČasovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 V 2-5 kW 12.45 Radijski kvartet: Herold. Lampa, Uvertura, Rimski-Korzakov: Hindujev spev. Lenz: Ritorno, Lehar: Rumena jopa, operetna fantazija 20.00 Predavanje dr. Dj. Stajica: »Varstvo živali« Veriga ni močnejša, Kakor je njen najslabši člen! Tudi najboljša veriga je slaba, ako je le en sam člen slab Sprejemni radio aparat deluje le tedaj v popolno zadovoljnost svojega lastnika, ako je vsak posamezen sestavni del najboljše kakovosti Najvažnejši sestavni del vsakega sprejemnega radio aparata so žarnice za sprejemanje Osvežite Vaš stari sprejemni aparat Vstavite še danes PHILIPSOVE „ M IN IW ATT" žarnice P&ilipsova normalna serija P&ilipsova t>()1 lipsova čudežna serija superserija C! . za odlično sprejemanje VfPH I il 9 PS Zahtevajte pri Vašem radio-trgovcu ! Glavna zaloga: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino »jVORJS« K. d., Zagreb, Gunduličeva 26 Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino i Srem »VIKING« le. d., Beograd, Knjeginje Ljubice 5 20.25 Citre. A. Skalar 21.15 Večer židovskih pesmi: Sobotni spevi . Sodeluje: Višji kantor Arn. Grufi-mann z zborom židovsko-eskenazijske občine. Orgle: H. Brezovšek, 1. dirigent beogr. nar. gledališča. — Uvod v bistvo židovske glasbe, R. Sch\varz. 1. Sal-zer: Lecho dodi, 2. Sal-zer: Psalm 92 (Toso le-hodas), 3. Salzer: Psalm 93 (Adonoj moloch), 4. I. Goldenberg: Hasehkhve-nu, 5. S. Sulzer: Wajhulu, 6. Barueh Ato: Hartorseh, 7. Barueh Ato: Mogen owos, 8. Le\vandouski: U\v- nucho jomar 22.40 Dnevne vesti (»Politika«) 22.50 Recitacija slovenskih lir-skih pesmi v srbskem prevodu s kratkim pregledom; G. Krklec 973 kc Zagreb 1130 kc 12.00 Plošče 17.10 Koncert 20.00 Prenosi iz Prage 1071 kc Konigsberg 11.30 Plošče 16.30 Zabavna glasba 20.05 Vesela ura 21.15 Komorna glasba 22.30 Večerni koncert 955 kc Krakov 937 kc Breslau Xato prenos iz Glei\vitza: Stu-dentovsko petje 892 kc Poznanj T-J 17.10 Poljaki na Balkanu. III. Predava župnik Kneblen- ski 17.55 Ura iznenadenj 211.30 Večerni koncert 22.45 Plesna godba 874 kc Praga 308-3 m 0 7 kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne vesti. Gospodarska poročila 20.15 Kulturne in gospodarske vesti 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.30 Dnevne vesti. Vremenska napoved. Košice 280-4 m 4 kU/ 314 m 1 5 kW 12.10 Plošče 17.55 Prenos koncerta iz Varšave 20.15 Prenos koncerta iz Katovie 23.00 Koncert 321-2 m 4 kW 16.30 Pomladne pesmi romantike 17.00 Koncert 20.15 »Prejšnje razmere«. Burka s petjem. Spisal Nestroy 11.30 Plošče 12.20 Orkestralni koncert 13.15 Delovna godba 13.55 Borza 16.00 Srednjeevropska tržišča 19.05 Prenos iz Brna: Enodejan- ka od Averčenka 19.40 Predavanje: D. Štaffova: Zveza slovanskih žen 20.00 Ljudski koncert češke filharmonije 829 kc Leipzg 802 kc Stuttgart 766 kc Hamburg 343-2 r 5 kVi 361-i m 4 12.00 Plošče 16.30 Koncert radijskega cd-kestra 20.00 Balade. Poje kom. pevec Alfred Hase 21.00 Poljudni koncert Nato plesna godba 374-1 m 4 kW 10.30 Plošče 12.00 Promenadni koncert 15.00 Ura za deco 16-35 Prenos iz Frankfurta: Koncert 19.45 Alfred Kerr, Berlin, čita iz svojih del 20.30 »Izvcljenka«. Švabska n -rodna igra v 4 dej. Spisal Paul Th. Streicher 391-6 m 4 kW 17.00 Prenos iz Kiela: Ura skladatelja Kurta Thomasa 20.00 »Verliebt-verriickt«, opereta v 5 slikah po Ne-stroju 739 kc Bern £VS 12.45 Plošče (resna glasba) 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče (vedra glasba) 20.35 »Večerni koncert v Sars-Souci za Friderika Velikega« 21.25 Orkestralni koncert 22.15 Nočni koncert 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 13.15 Plošče (orkestr. glasba) 16.35 Koncert Radio-orkestra 20.15 : Trikrat mrtvi Peter. Veseloigra 694 kc Brno 432-3 is 2-5 kW 12.20 Prenos iz Prage: Orkestralni koncert 19.05 Prenos v Prago in Bratislavo: Dve enodejanki Averčenkovi: »Težaven slučaj in »Nezlomljiv značaj" 20.00 Prenos iz Prage: Poljudni koncert češke filhar- monije 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 16.30 Razgled za prijatelje cvetlic in vrtov 17.00 Ura za deco 17.30 Zabavni koncert 18.45 Kam potujemo'.' Predava H. Merleker 20.30 Koncert Radio - orkestra Berlin: Skladbe W. Ketel-bev. Dirigira skladatelj sam 21.15 Komorna glasba. Nato plesna godba do 0.30 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 12.32 Koncert 16.00 Koncert 20.00 Petje in orkester 57; kc Dunai 519-9 n, 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Opoldanski koncert | 17.45 Pravljice za deco 18.15 Pred. o Semmeringu (75 let obstoja) 1181.45 Esperanto 19.30 Prenos iz dunajske drž. opere Lahka večerna glasba Oddajanje slik 559 kc Miinctien 5367 m 4 kW 12.55 Opold. koncert (plošče) 16.00 Zabavni koncert 19.00 Citraški koncert 20.00 Kabaretna ura 21.15 Simfonični koncert radijskega orkestra 22.45 Pester večer /f/9 akumulatorske katodne in A^ JCCICIl" anodne baterije proizvaja Domači » VATRj1 - JI K V M V CA TO R« i^Ztlelek ' Ing. J. tt F. Domicelf, Maribor, Sir o s sin a v e r/e v a ulica štev. 3 - Zagreb, Sajmište 55 Četrtek, 20. junija 522 kc Liubliana 575 n, 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasbi 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio - orkestra: Oelschlagel: Ognjegasci; Engel. Berger: Manon; Puccini: Tosca; Lalo: La Fenaison; Schubert: Pod-oknica; Dvorak: Humoreske; Theimler: Marqui-sette 19.30 Zaključno predavanje o če- šcini, g. Novak 20.00 Ob 10 letnici obstoja slovenske univerze: IV. O tehnični fakulteti 20.30 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina 21.00 Operni in operetni večer, izvaja Radio-ork.: Wag-ner: Lohengrin; Zeller: Ptičar; Čajko\vsky: Piko-va dama; Lehar: Modra Mazur; Smetana: Prodana nevesta; Schogel: Izbor Joh. Straufiovih operet; Verdi: Aida 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2*5 kW 12.45 Plošče 17.00 F. R. Koen predava o bruseljskih čipkah in naši domači čipkarski industriji 17.25 Radijski kvartet: Ziehrer: »Straufi-Millocker-Suppe«, fantazija, Fanchey: Snite japonaise, Gounod: Faust, operna fantazija 18.15 Branje iz del E. A. Poe-ja v srbščini 20.00 Predavanje ob priliki razstave moderne arhitekture 20.25 Uadijski kvartet z sodelovanjem prof. Vlad. Slatina (violina): Čajkovski: I. stavek iz Pete Simfonije, Suk: Ljubavna pesem. Smetana: Iz domovine, Borodin: Knez Igor, operna fantazija 21.30' Dnevne vesti (»Politika") 21.40 Humorističen dvogovor 22.05 Radio-Jazz 973 kc Zagreb 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 19.15 Kulturne in društvene vesti 19.25 Uvod v prenos 19.30 Prenos iz Prage 20.00 Dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice 265 m 2-5 kW 12.05 Plošče 17.10 Plošče 20.00 Prenosi iz Prage 1071 kt Konigsberg 280-4 m 4 kW 11.30 Plošče 10.30 pren. iz Danziga: Zabavna glasba 20.15 Pesmi Walterja Braun-felsa iii Konrada Ramratha 20.45 »Nežni sorodniki , vesolo-igra v 3 dej. Napisal Ro-derich Beiiedik 955 kc Krakov 314 m 1 5 kW 12.10 Plošče 17.55 Prenos koncerta iz Varšave 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 23.00 Koncert 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 16.30 Koncert iz vsega sveta 20.15 »Simfonija''. Koncert Nato »Majska kraljica . pastirska igra 22.30 Zabavna in plesna godba 336*3 m 1-5 kW 892 kc Poznanj 13.05 Plošče 16.15 Poljaki na Balkanu. IV. Predava župnik Kneblen-ski 17.55 Prenos koncerta iz War-szave 20.30 Violinski koncert 874 kc Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Orkestralni koncert. Prenos iz Brna 13.55 Borza 16.00 Srednjeevropska tržišča 16.30 Ljudska glasba 19.30 Spevi Kričke: 1. Satirikov. 2. Pesmi male Danice. 3. Deška koračnica 20.00 Poljudni večer 21.00 Koncert narodnega nemškega gledališča v Pragi 22.15 Poročila o sokolskein zletu v Plznu 22.25 Plošče 829 kc Leipzig 12.00 Plošče 16.30 Koncert 361-9 m 4 kW 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbenega društva Dres-den-Nord. (Pren. iz Dres-dena). 21.00' Dve veseli enodejanki 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 10.30 Plošče 15.45 Gojitev cvetlic 16.15 Koncert Radio-orkestra 20.15 Simfonija št. 6. v H-mollu (Pathetique) čajkovskega. Izvaja orkester stuttg. filharmonije. Dir. Emil Kalin 21.00 Hebrejske pesnitve in melodije. Recitacije in petje s klavirjem 22.30 Kratkočasnice 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 16.15 Pren. iz Hannovra: Slavnostne koračnice 20.00 Pren. iz Kiela: Zborovski koncert 739 kc Bern »A 12.50 Plošče (vedra glasba) 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče (resna glasba) 20.30 Večer nemških kompo- n istov 22.15 Nočni koncert 712 kc Frankfurt 421-3 m '4 kW 1_.U1 riošče 16.35 Prenos iz Stuttgarta: Koncert Radio-orkestra 20.15 Koncert komorne glasbe 21.15 Pevski večer Antonija Hohmanna 22.15 Prenos iz Basela: Glas-beno-literarna ura 694 kc Brno 432-3 m 2-5 k\V 12.20 Prenos v Prago: Orkestralni koncert 19.05 Plošče 20.00 Prenosi iz Prage: Poljudni večer i. dr. 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 16.30 Nova govorilna umetnost. Dvogovor 17.00 Koncert j 18.00 Žensko vprašanje 19.30 Amater-fotograf: Povečanje, povečani negativi 20.00 Stenograska tekma potom radia 20.15 »Ali naj bo g. Bro\vnie obsojen?« Sluhoigra. Spisala V. H. Fuchs in G. Wolf. Nafo poroč. in ples. godba 613 kc Ziirich 489-4 m 4