LISTEK. Poročilo odbornika. aročal Ludovik Š., odbornik Ormocega uč. dr., na zabavnem delu februarskega zasedanja. Odbornikovo poročilo ni na nobenem [Pbčnem zboru na dnevnem redu. Konštatiram torej takoj v začetku, da se gx>di n. gg. odbornikom (mišljeni so samo i, pravi odborniki brez portfelja) v tem ioziru velika krivica, kakor je obratno udi njih delokrog velik in je istomerna di njih velika odgfrvornost. Mogoče pa je, da se za odbornike olijo le taki ljudje, od katerih se ne more Pričakovati, da bi bili sploh kakega poro•^ila zmožni. Časih se volijo za odbornike ^udi taki, ki se zdijo kakemu društvu že •^estari in v njega vodstvu onemogli Dredsedniki, podpredsedniki i. dr., to po'ern niso več odborniki, imenujejo se •^ratkomak) spokorniki. Med odborniki Da se ne najdejo samo odslovljeni pred'^•iniki in podpredsedniki, temveč tudi ^stopivši tajniki in blagajniki. Preden se ^Duš.am v podrobno delovanje odborni*a, in sicer pravega odbornika, nekaj ob«n opazk. . Vsako društvo ima odbor; društvo  r tek>, odbor pa želodec. Kar društvo od- °ru pripravi, to mora odbor prebaviti; od tega mu časih hudo postane. Kadar je odborova seja nesklepčna, takrat ima društvo želodčni krč; kadar pa je zborovanje nesklepčno, takrat pa ima društvo krč v nogah. Društvo se v takih slučajih le takrat ozdravi, če njeni blagajnik »noter vzame«. Blagajnik je pri društvu to, kar je žolč pri želodcu. Želodec potrebuje za uspešno prebavljanje žolčne kisli»e, društvo pa za obstanek blagajničarjeve srebrnine. Blagajnik ni pravi odbornik. Ofl je poleg predsednika največji grobjan v odboru. Njega se vsi bojijo; katerega on pogleda, tisti se že trese; proti kateremu se on napoti, tisti že medli. Takemu potem blagajnik na žili pušča, in kmalu mu je boljše. Prvi v odboru je predsednik, toda ravno zaradi tega, ker je predsednik, ni pravi odbornik. Rekel pa sem, da je on največji grobjan. On celo društvo, ali pa po potrebi vsakega posameznega člana obrca. Za vse te brce, on jih imenuje Winke und Mjtteilungen des Vorsitzenden, mu moramo prav vdano in ponižno v lice gledati. Za predsednikom je prvi podpredsednik. Tudi on ni pravi odbornik. Društvo ima podpredsednika za to, da čuva z njim predsednikovo zdravje. Podpredsednik ima namreč to veliko nalogo, da kadar zapusti predsednik svoj sedež, ga nemudoma mora zasesti gospod podpredsednik, da se stol ne ohladi; er ist demnach die lebendige Warmeflasche des Herrn Vorsitzenden. Najbolj neumen v celem društvu pa je tajnik, ker si ne more nič zapomniti, kar se na zborovanju godi, si mora vse zapisovati. Dosedaj se je mislilo vedno, da je tajnik duša vsemu društvu, pa temu ni tako! Najnovejša raziskovanja so namreč dokazala. da je tajnik društveno črevo. Kakor dobi črevo <jd trupla in želodea, tako dobi tajnik od društva in odbora vse snovi, da jih še poslednjikrat temeljito in docela predela in izloči končno potrebno od nepotrebnega. Svoje ekstrakte pošilja potem po časnikih na vse vetre. Časih veje iz teh člankov oster duh, ki vonja posebno tistim društvenikom, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Zaradi tega ostrega duha, ki jim je seveda nevšečen, vihajo nosove. Kadar je tajnik z delom preobložen, takrat trpi društvo na bolezni, imenovani Stuhlverstopfung. Kakor znano, se zdravi ta bolezen z ricinovim oljem; v našem društvu mu pravimo generaJni reporter. Glava društva je predavatelj. Kakor misli v glavi, tako se menjavajo predavatelji. Misli so dobre in slabe, predavanja tudi. Časih se ne more dobiti predavatelja; takrat ima društvo glavobol. Ce pa obljubljeni ali naznanjeni predavatelj izostane, takrat društvo zadene kap. Društveniki, ki posečajo društvena zborovanja. so srce in žile društva. Po njihovem gibanju ali negibanju se spozna, da ali društvo živi, hira, ali pa je že mrtvo. So pa šolski voditelji žile privod- nice. ker morejo spraviti vse učiteljstvo dotične šole na zborovališče, žile odvodnice pa so naše soproge in druge proge. An Arterienverkalkung trpi društvo, če ne more vsega učiteljstva učlaniti. Društveniki. ki slabo posečajo zborovanja in sc vedno opravičujejo, so podobni kuriemu očesu, ki se vedno takrat oglaša, ko se hoče vreme izpremeniti. Tupatam so društvena zborovanja prav burna, dokaz, da ima društvo tudi živce. Vzrok tej bolezni so tisti člaiii, ki debatirajo za prazen nič brez konca in kraja, pa tudi člani, ki dofgujejo po več let članarino. Še eno hudo bolezen ima marsikatero društveno telo, in to so potujoče obisti ali ribice: Wanderniere. So pa to tiste ribe in ribaki, ki redno vsakokrat zadnji prisopihajo na zborovanje in se zopet prvi z-muznejo skozi vrata. Društva, ki imajo mnogo članov, a redno slabo obiskana zborovanja, so podobna starim brezzobnim ljudem, ki imajo pač mnogo let, a ne morejo nikoli nič tečnega prežvečiti. Društvo pride večkrat tudi y drugi ali takozvani blagoslovljeni stan, in sicer takrat, ko se ima poroditi društvu kak delegat ali pa tudi ves odbor. Tak porod provzroča dostikrat društvu hude muke. Kadar društva na kaki skupščini ne zastopa noben delegat, takrat vemo, da je abortiralo. Časih pa se porodi društvu kak nestvor; to so tisti delegati, ki ne gredo, kamor se jih pošlje, ali pa tudi tisti odborniki, ki se radi skregajo in predčasno odstopijo. Dostikrat pa se tudi pripeti, da se društvu porodi tak nepridiprav, za katerim mora še društveni blagajnik plačevati potnino ali voznino; n. pr. v Ljubljano ali kamor si že bodi. Tudi mene je kot odbornika rodilo učiteljsko društvo ormoškega okraja, četudi je društvo srednjega spola. In kako tudi ne, saj so mi za mater bile device, vdovice in ženice, za očete pa vsi gospodje, ki so bili za ta posel usposobljeni. Rodil sem se lahko. ker sem bil že zdavnej z vsemi žavbami dobro namazan. In ker to tako lahko gre, se rodim okolo pusta vsako leto, sebi in vam v veselje. Seveda so tudi odborniške dolžnosti velike. Predvsem mora biti odbornik svojim roditeljcm hvaležen s tem, da jih zabava, kadar jih obide prehuda bolezen: Verdauungsfieber. Zato pa so tudi oni odborniku hvaležni, ker se mu v zahvalo smejejo ter jim on sme pogledati preko črnega ali belega ali rumenega, pravega in nepravega zobovja globoko v požirak. Kot odbornik imam dolžnost biti točno ob napovcdani uri na zborovališču in imam pravico biti lačen do obeda. Kadar gospod predsednik nehajo govoriti, mora odbornik prvi začeti aplavdirati. Dolžnost mu je iti na zborovanje vsakokrat, ob vsakem vremenu in pri vsakem potu. Dež oa ima pravico namočiti ga do kože, solnce žgati, mraz pretresti ga do nohtov. Odbornik mora vse učiteljstvo šole. na kateri službuje, s seboj prignati. Zato inia pravico jim z laterno domov svetiti, iim nesti zavoje in jih gnati v vsako krčrno, kjer imajo še luč. Doma inia pravico iti naravnost spat. Svoje največje dolžnosti pa izpolnjuje odbornik takrat, kadar ga kliče predsednik na odborovo sejo. To se zgodi v času, kadar je na cesti čez gleženj na debelo prahu, kadar je najbolj vroče ter imajo odborniki največjo žejo in najmanj penez. Takrat imajo v O. najboliše pivo in takrat nalagajo odborniki najbolj plodonosno svoje talente. V takih slučajih ima pravico vsak odbornik iti domov, če nima več denarja. Enkrat v letu si vsak odbornik zapaje: »Kaj pa ti pobič se v nevarnost podajaš ...« namreč kadar gre k občnemu zboru. Pri damah poagitira, pojoč: >->Al' me, al' me boš kaj rada 'mela.« Gorje odborniku, če mu ona zažvrgoli: »Kaj boš, kaj boš za manoj hodil...«, toda on se ne da kar tako, ampak klobuk po strani in zapoje: »Glej, glej, kak mimo gre...« Če odborniški kandidat propade, takrat žalostno zapoje: »Ljub'ca moja, kaj si sfrila, da ti druz'ga ljubit' greš ...« Vendar pa se kmalu zbrihta ter si korajžno zapoje: »Kaj maram sem sam, tri ljubce imam...« Če pa mu je usoda mila, če se mu po vseh zaprekah in neprilikah vendarle posreči zopet zasesti odborniški iotelj, onda, čujte, onda si zapoje ta-le prekrasno pesmico: »Prav vesel iz šole 'grem...«.