105. številka. Trst, v sredo 8. maja 1901. Tečaj XXVI „Edinost ., T iti« enkrat na ««■, razun n«ielj tn runiknv. ob 4. uri ive^er. Naročnin« taaia: ca celo leto........24 kron th pol Irtm.........12 _ ta četrt leta ........ C ca en meaec ........ 2 kroni >aro£nino je plaCeTati naprej. Na na-oćbe bre* prilnfone naročnine ae aoravB a« ocira f'o tohakarnab t Trstu w prodajajo po-lameme Številke po 6 ntotink (3 dt£.); tven Truta pa po 8 ntotink (4 nvt. t Tf-l^fAB It*. H7H. Sdincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinosti je bo«! Oglft.«t se računajo po vrntah v petitu. Za ve kramo naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi it«?. se računajo po poecuibe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglatie sprejema upmvnlStTo. Naročnino in oglas« j® plačevati loco Trat. Uredništvu iat tiskarna »e uabajata f aiici Carinim šiv. 12. Upravulfitvo, In sprejemanje Insrrutov v ulici Molia piccoio šiv. 3, II. int«i*tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinost* 1- stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Internacijonalizem naših (lijakov. IV. Menimo, da smo na jasnem : alternativa, pred katero stnjioio, je : ali hočemo. ali nočemo rediti svojo narodno individuvalnost?! Ce jo hočemo, potem moramo hoteti tudi sredstvo za rešitev, moramo hoteti narodni l>oj ! Mladi gosf>odje morejo obžalovati to — in to na vso čant njihovemu blagemu srcu — ali dejstvo ostaja. Pred vsem pa ne smejo j m »zabiti, da nismo mi tisti, ki silimo v hoj ; ne smejo pozabiti, da se mi borimo le za svoja prava, doći m jih drugi že uživajo v polni meri ! Dokler borba ne preseda mej l>orbe za prava, ne more imeti znakov šovinizma na sebi; narodni boj je šovinističen le tedaj, ako se bije za n a d v 1 a d j e. Kje je torej narodni šovinizem ? Tu jih vidimo mlade slovenske gospode v Pragi, kako se postavljajo na isto krivično ■^tališče, kakor naši socijalni demokratje. Postavljajo se na stališče, kakor da so vse narodnosti oziroma stranke deležne jednake politične oblasti in kakor da v njihovi mejse-bojni l>orbi ne gre za drugo, nego: kdo dobi še več, da Ih» mogel d uši ti druzega ?! Postavljajo «e torej na stališče, tla gre na obeh straneh le za nadvladje, da je torej boj šovinističen na obeh straneh. I seveda: na takih su|H>zi<'ijah je lahko udrihati tudi po slovanskem šovinizmu — bre/. etične j>odlage. Lahko, ali kri^čno — krivično teml»olj, ker je na-j»erjeno proti lastnemu narodu ! Ali ne slutijo mladi gospodje, kako odijozno je to — da ne rečemo kaj hujega — da se svojemu lastnemu narodu zaletajo v hrl>et v časih, ko ima neizorosoega sovražnika pred seln>j ? ! Sodimo, da se ne zavedajo; sicer ne bi bil njihov zaupnik v svojem odgovoru v na-•^m listu napisal diktov, ki pričajo, da je mladi mož velik idejalist. slep in gluh za vse, kar se godi okolo njega. < >n ljubi Sjolj poltenega Nemca, nego slabega Slovana; on že vidi tiste Nem«'e, ki hočejo rešiti narodno vprašanje v zmislu }>of>olue narodne jednako-pravnosti ; on je uverjen, da si .»narodno vprašanje ljudstvo reši po načelu enakopravnosti, oziroma je ima že rešeno«. Mladi go-sjmkI citira celo t ti d i klasične priče, nemške dijake v — Švici, ki so navdušeni za njegovega profesorja Masarvka.....! Jz kratka : mladi jros|x>d se na krilih svojega idealizma drzno dviga nad razmere, radi katerih se pehamo mi, <«1 njega kruto obsojeni, ničvredni »buržoazije!«, ter se |w»vzdiga v neki svet, katerega — ni. Namreč za sedaj t^a ni : ki pa pride. To vero imamo tudi mi, ker bi sicer morali zgubiti vero v idejo člove-čanstva. Ne gospodje, rod tistih pravičnih Nemcev, ki bi hoteli rediti narodno vprašanje v zmislu |>oj>olne jednakopravnosti, ki bi hoteli stopiti doli pie lestala svoje superijornosti in svojega — šovinizma, ta rod še ni tu. Za sedaj imamo pred seboj le nemški rod boj a, prešinjen 7 najagresi vnejo idejo : da so oni poklicani in izvoljeni za svetovno vladar-stvo. Kako smo že rekli v prvem članku ? A da : mladi gosjx>dje nam na lahkih in cla--tičnih krilih svojega mladega duha ul»ega-vajo naprej v l>odoče dol>e. Mi pa jim ne moremfi slediti, ker smo prisiljeni gibati se ponižno ob tleh. kjer nam je premagovati težave, zapreke, neudobnosti in krivice vsakdanjega, taktičnega praktičnega življenja. To življenje pa ]>omenja l>oj ter veleva imperativno: ali plavaj, ali utoni ! Na tem dejstvu ne spreminja ničesar tudi navdušenje za profesorja Masarvka v — Švici! Da — v Švici ! Ali pozovite tiste Nemce kam na Češko, v kakov kraj, kjer se bije strasten boj med obema narodnostima, živite ž njimi nekoliko tednov, oglasite se notri sredi vihre za idejo popolne jednakopravnosti in jednak.-veljavnosti olteh narodov, pa boste videli, kaj se utegne zgoditi : tla isti Nemci pobijejo glave vam in vašemu Masarvku. Nasproti taki agresivnosti, kakoršnjo vidimo okoli sebe in proti sebi, moramo biti bojeviti tudi mi ! V takih razmerah tisto sveto-bolje, tisto koprnenje po ideji vsečlovečanski, tisto zanašanje na pravičnost - - ni nič druzega, nego narodno samoubijanje ! Mladi gospodje zahtevajo od našegan aroda® naj se svojim sočutjem objema ves božji svet, na samega sebe pa naj pozabi ! No, narod naš ne sme storiti tega, on si more in mora izvojevati ekzistenco. V tem trdem boju pa mu ni zadoščeno s sinovi, ki nosijo le blago, za vse človeštvo vneto srce v svojih prsih, in ki v tem srcu varno skrivajo svojo naroduost, ki — kakor pravi zaupnik mladih visokošolcev praških — nosijo narodnost v sebi, združeno se svojo osebnostjo; mu ni služeno s sinovi, ki v vednem strahu, da ne bi vsemu človeštvu storili kake namišljene krivice, raje puste, tla trpi krivico njih lastni narod ; ampak ta narod potrebuje v dnevih boja sinov, ki tudi na bojnem |>olju in s čini boja kažejo to, kar nosijo in čutijo v srcu za svoj narod ! To, kar smo rekli sedaj, Je res grenka resnica, ki je v nasprotstvu z idealnim nazi-ranjem o človekoljubju ; ali praktično življenje zahteva tako. To praktično življenje nam n. pr. tu na tržaških tleh dan na dan privaja pred oči ljudij, ki prisegajo, da tudi oni ljubijo narod svoj, a da hočejo tudi z drugo-rodci živeti v miru ; in potem, v tej želji, da bi z drugorodci živeli v miru, hodijo tja, da ob vsaki priliki — izdajajo svoj lastni narod! Hvala lepa, tega ne more rabiti naš narod: rodoljubje v srcu, laskanje sovražniku na jeziku in — izdajstvo v dejanjih ! Nemčija dela z vso silo na to, da izpolni to nalogo, a da jo izpolni, mora uničiti vsa slovanska plemena, ki jej stoje na potu!! Ob enem pa tudi Rusija stremi na Jug. z ene strani k perzijskemu zalivu, z druge pa k turskim jtrolivom. Ako Nemčija pride do Srednjega morja poprej, nego Rusi k Rosforu, postanejo njene zahteve v Mali Aziji ne samo gospodarske, ampak naravnost in trajno politične. ('e pa ho Carigrad v ruskih rokah že mej tem, ko hodo Nemci še le na potu k Trstu, bo igra za Nemce zaigrana ! Rusija vzraste v trenotku v svoji mogočnosti, slovanski narodi se jej pridružijo silneje; a boriti se s tako silo, Nemčiji ne bo dišalo. V tem leži glavna razlika med ruskimi in nemškimi interesi. Da te dve državi stopiti v zvezo, bi se morali odreči svojim zgodovinskim nalogam ; a misliti na to, to bi bila prava politična absurdnost. »Rusiji se ne treba bati vojne z Nemci — pravi »slučajni politik«, čegar feljton smo omenili. Ravno radi tega pa Rusom zveza z Nemčijo ni potrebna. Ona jim ne da ničesar, ampak naložila bi jim težkih žrtev, ki bi se ne poplačale z ničemer. Mislimo, da ne treba še le doprinašati dokazov, ki bi v Francozih ideje pridruženja Nemcev k dvozvezi utrdile kakor nepopularne. Razvoj pangermanizma straši mnoge politične faktorje ; stremljenje Nemcev k Srednjezem-skemti morju plaši tudi njih. Na ta način se vjemajo tudi interesi Rusije in Francije. Rusi morejo mirno iti dalje v tej zvezi, ki je za Nemce jez k srednjezemskim bregovom. (Zvršetek pride.) Francosko-ruska zveza in Nemčija. (Vidi: »HoBoe Bpe.Mac št. 1K>19). (Dalje.) Nekoč je marki Salisburv rekel, tla bi bilo lahko tako, da bi si interesi Rusije in Angležke na Vztoku ne nasprotovali, ker je v Aziji dovolj mesta za delovanje obeh držav. T« misel bi mogli smatrati zanesljivo le pod tem pogojem, ako bi Angležka ne mislila na ujedinjenje svoje afrikanske posesti preko Arabije, Mezopatanije in južne Perzije. V takem slučaju bi Angliji trebalo samo prepričati se. da Rusija ne želi poseči na In dijo, no, da ima slobodno pot do perzijskega zaliva — in vprašanje bi bilo rešeno. Ob obširnosti zemlje Azije se morejo smeri Rusije in Angležke razvijati paralelno, ne da bi motile eno drugo. Cim pa se je bati eni ali drugi državi, da se bo morala umakniti prej ali kasneje — je že nasprot-stvo gotovo. .Vko se Rusija ne obrne do perzijskega zaliva, temveč do Indije — ali pa naj Angležka skuša prerezati rusko prodiranje k perzijskemu zalivu, je kriza neizogibna. Zal, da je zemlje Evropsko manje, nego Azije in da paralelnih linij, po katerih bi mogli voziti Rusija in Nemčija, ni najti tu. V Nemčiji je že davno in zgodovinsko sklenjeno: prodiranje na Vztok in Jug. Dospeti do rnorja Adrijanskega : je za Nemčijo ravno ista naloga, kakor je za Rusijo: najti izhod k toplemu, južnemu morju. Cvetje iz vrta — kulture. Poslanci Spinčid in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 1. maja predložili nastopno interpelacijo do njegove ekscelence gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari : Kakor je bilo že v prošlih zasedanjih mnogokrat dokazano ustmeno in pismeno, se dogajajo po Istri stvari, ki bi se v državi z urejeno, pravično upravo zdele popolnoma nemogoče in neverjetne. Vse pritožbe proti temu ne pomagajo nič. C. kr. oblasti trpe vse, da : iz tega izhaja domnevanje, da so sporazumljene z vsem, kar se dogaja. Podpisani hočejo navesti le nekatere stvari iz občine Grožnjan, okraj Poreč, ki je že desetletja pozor išče najneverjetnejih stvari. V Grožnjami je bil pred d vem i leti nameščen kakor župni administrator Anton Ra-guzin, ki je bil — v nasprotju se svojim prednikom — vešč tudi jeziku najvećega dela prebivalstva župnije: hrvatskemu jeziku. Že o prihodu v Grižnjan in v župni dvorec je bil vsprejet » sramotilkami : »p o r c o Croato«, »mandemolo in C r o z i a« a pascolar le.cavre«, ali »a pasco-lar i pore h i« itd. Le s težavo je mogel sedaj pokojni župnik-dekan izvršiti predajo župnije. Pozneje, dve leti sem, se ponavljajo zasramovanja in napadi na župeupravitelja, ne da bi katera-koli oblast nastopila proti storilcem in ne, da bi se župeupravitelju dalo varstvo, zajamčeno mu kakor vsakemu državljanu. Sramotilke proti istemu, kakor »porco Croato«, »musso«, »brutto« so na dnevnem redu ; potem sikanje, kričanje, siamotilne polivke. Isti ne more priti na cesto, da ne bi bil izpostavljen zasramovanjem in napadom. Ko je šel v šolo na podeljevanje verskega nauka i« iz š de, je bil vsikdar izpostavljen zasramovanjem. Ako v cerkvi poučuje v krščanskem nauku, prihajajo šolski otroci pred cerkev, kričć tam, odpirajo vrata cerkve in jih zapirajo zopet. Ako hodi na sprehod brez spremljevalca, je izpostavljen vsakovrstnim zasramovanjem tudi od Btrani šolskih otrok. V letu P.100 je bil o vračanju iz Tri-bana dvakrat napaden; drugikrat so vrgli za njim kamen, težak kakov kilogram; zlo-dejca so spoznali, ali ga niso ovadili, tem manje kaznovali. Tudi drugi ljudje, o katerih mislijo, da so Slovani, sosebno pa Hrvatje, so zasramovani in napadani, btva. Xa t« so posegli v rezpravo mi-nisterski predsednik dr. Korber, |m»h1. (iross, Lecher in dr. Kramar. Znamenit je bil govor |K».»lednjega, ki je rekel, da zveza z Nemčijo mora biti lojalna. Nemčija l»i morala Batna ovirati gibanje »|>r«>č od Kima«, ki je na-|>erjeno proti Avstriji. Nadvojvodi moramo biti hvaležni, da je našel poguma v w>, da je izrekel, kar l>i se bilo uioralo že davno izreči. Desnica je burno pritrjevala Kramaru, Nemci pa se* oporekali. Na glasovanju je l>il vsprejet predlog odseka, tla se deklaracija nadvojvode P'rana Ferdinanda ftovodom njegove poroke vzame na znanje z izrazom najs|xjštljiveje zahvale. O položaju. Te dni srno opazovoli čuden prizor! Nemci so dolžili Cehe, da hočejo preprečiti ne le predloge* e> kanalih, ampak tudi delavnost parlamenta samega. Zato da so kar naenkrat prišli z novo zahtevo, da se v spored no z vprašanjem kanalov mora rešiti tudi vprašanje uravnave vodovja in da se vprašanje o investicijah ne sme rešiti, ne da se je Slovan. Na to je dr. Tavčar nadaljeval dosleivno: To zmoto, da bi se zasnovala močna jugoslovanska stranka, sta zagrešila med drugimi tudi dva moža. povsodi poznana kakor moža-poštenjaka, ki ni najmanje nista na sumit liberalizma, katera sem do sedaj visoko spoštoval in ju bom visoko spoštoval tudi v bodočnosti. Kako je dr. Susteršič ščuval proti tem« dvema možema, tla-si se je moral zavedati v polni meri, kakor katoliški človek, kakor krščau, da ta dva moža nista ni najmanje kršila konservativnega principa in da je bil njiju gre-h le v tem, u naj u pravi namreč, bi rešilo tudi vprašanje o kanalih; Cehi (steno dušo, ki prav za prav ni še nikomur iva uski h Slovencev so minole sobote zvečer da je bila Italija zastopana po enem borilen, pozvali v društveno krčmo na čašo vina vse j nekemu — Rajčevichu. K a j c e v i c h pa j e delavce izza — zadnjih državnozborskili vo- Tržačan! Sedaj pa vedi človeška duša, litev ! Sešla se jih je lepa četa kakih 50 ali je Trst P°d Avstrijo, ali pa je pod glav. Povp.bili so tudi nekaj tržaških rodolju- Italijo?! Ali pa sta se *Piccolu« že popolnoma bov. Namen temu cvečeru* je bil, da se vr- ! zamotala pojma »Italija« in »Avstrija« v zalim možem in mladeničem izreče zaslužena hvalo za — avstrijske dobrote. Saj se razu-zahvala in pohvala na nenavadni požrtvo- uiemo. valnosti in trudoljubivosti, ki so jo kazali e Zadruga izvoseekov je imela predsi- zadnjih volitvah, a tla ob enem dobe vspod- noči svoj letni občni zbor. Spremenile so ne- pa zo[>et dol že Nemce istih za v ratni h name- in nikdar storil kaj žalega, ki je značaj skozi ' t>ujo za bodoče delo in bodoče boje. Kmalu katere točke pravil in izvolili dva nova od nov, ker nasprotujejo tej zahtevi Cehov, ki da j in skozi, katerega mora vsakdo rad imeti, se je vnela prav živahna zabava. Vesela pe- bornika mesto dveh odstopivših. Odbor je je vendar že stara. «Politik» pripoveduje, da je nedolgo temu vse prizadevanje Nemcev merilo na to, da bi < ehe izolirali od desnice in tako pridobili za zvezo z Nemci. kdor ga pozna. sem je užigala srca, a vmes so se vrstili sestavljen sedaj sledeče : Predsednik Anton Dr. Susteršič piše: »Liberalni duhovnik j vspodbuje valni govori, pozivajoči na neumorno, Girotti, podpredsednik Valentin Zorba, tajnik Spinčie je sploh od nekdaj si m pati zi ral z vztrajno in mkdar omahujoSo borbo. Govorili Ivan Arko, blagajnik Štefan Brajuha: od- ustanovitvijo ljubljanske hiše sramote«. (Zi- so prof. Mandic, dr. Otokar Rvbar (viharno bom i ki: Svetko Girardi, Josip Norbedo in pozdravljan), dr. Eduvard Slavik, Maks Cotič Feliks Bertin ; pregleelovalci računov : Aloj- vahni klici : Cujte ! Vrvenje.) Ta insulta je Ta načrt da je imel nekaj nade, vzlasti bila zalučena katoliškemu duhovniku v obraz, v si e d razcep ljenja Jugoslova- Vidite, da dr. Susteršič, ako mu tako ugaja. in več domačinov. Vrli navzoči možje in mladeniči, žttlja- zij Piroj, Ivan Vižintin in Josip Bartoli. Iz-pred nas!It sodišč. Pred tukajšnjim nov, ki so se s svojo nesrečno ne prizanaša niti katoliškemu duhovniku. Da yih rok [q naV(iušenega srca, pa so nepre- deželnim sodiščem so se vršile včeraj tri kapo 1 i t i k o izključili iz vsake bodo gos,w>dje mogli umeti stvar, moram opa- stano ,>risegali z glasnimi v'skliki : hočemo stiske razprave : kombinacije in »ploh stopili žiti, da je liberalna stranka, ki ima upravo j ho6emo _ sv lvaQ ogtane naro<|n a trdnjava! Nesreča na A c <, u e d o 11 u. Naši izven a k i je. mesta Ljubljane v svojih rokah, bila postav- Kazalee na uri se je bil primaknil že tja čitatelji se bodo gotovo še živo spominjali Ali načrt seje konečno izjalovil. Zato liensl l>re(i vsakako neprijetno potrebo urav- b,;zu nfl -t 2 {)f) poluno^ ko So se Tržačani grozne nesreče, ki seje zgodila dne 1. marca intrigi rajo Nem-i proti zahtevam Čehov in se» nave vprašanja prostitucije. Ta potreba na- pripravljali na odhod. Koso odhajali, so Sveto- 1. na Ae<,uedottu. Dečka Angelija Fran- s svojimi naskoki prehvapili tudi vlade> samo. Venelar se z li, da tudi oni nimajo pravega poguma, da l»i jemali na-ee vso odgovornost, ako se akcija Korberjeva s kanali in investicijami ponesreči; da -e ne upajo prav iti do skrajnega, priča dejstvo, da so se včeraj začela nova pogajanja med strankami za dosego kompromisa za parlamentarno delovanje in za vprašanje o kanalih. Vspeh teh včerajšnjih pogajanj še ni znan. Spor med vlado in odvetniško zbornico nižjeavstrijsko poravnan. V včerajšnji seji zbornice poslancev je odgovarjal justični minister Spen*-Boe>den na interpelacije glede novega tarifa za odvetnike. staja povsodi in dobra uprava se mora ba- ivan6ani zlasti dru Hvl)afa priredili burno cesehinija je neki s kamenjem naloženi voz viti tudi s to grdo dišečo stvarjo človeškega ; ovacij V tej koraisijj je hli tudi „amest- menenje. Na podlagi njih menenja bi se na- ,,arod in Je tudi l^trpel marsikaj. On je nistveni 8vetnik vit# Schwarz. Zjutraj je ko- pri sv. Ivana bijejo zvesta slovenska srca. Tragična siurt namestil i škega svetnika viteza Friderika Sclnvarza. Natmst-ništveni svetovalec vitez Friderik Sclnvarz, znan tudi po Kranjskem, je našel včeraj nenadno in prežalostno smrt. Mi smo že včeraj dobili sporočilo o tem groznem dogodku, a bilo je že prepozno, da bi je mogli priobčiti v sinočnjem listu. Nesreča se je dogodila tako-le : Včeraj zjutraj se je komisija za eksproprijacijo zemljišč za razširjenje mestnega vodovoda podala s parni kom k izviru Brojence črt popravil in izročil odvetniškim zbornicam dosegel za svoj narod. Ta sloven- v presojo zastopnik je bil tudi za to, da zasnujemo Vlada se bo ,M>gajala z delegati odvet- J»^«vansko stranko. V svoji polemiki, ki niških zbornic za sestavo novega Uirifa. Je Voje delo in se podala k obedu na grljansko postajo. Po obedu so imeli pregledati še jedno parcelo in so se z grljanske postaje napotili na določeno mesto Predsednik nižjeavstrijske odvetniške » Hrvatsko-slovenskega kluba«, je isti po- {m 8te7J ki yodi ol) železni5ni I>rogi v av. mu pretila tudi dejanski. Kadi te »rnice smatra po tem odgovoru justičnega s,anea Kol,i5a " moža Pri^>znan(> ^onserva- Rri- Ker pa je gteza tu pa tam y /do g,a_ redar odvel v zapor. Pred tukajšnj. nistra načrt nove odvetniške tarife kakor tivne^a mišljenja, moža. ki vendar niti v |)em h()dni so ž,eui k(,miBije včasih nim sodiščem je bila Sedmak včeraj ^Intrnic definitivno pokopan. Ta spor — poleg tolikih drugih — je torej srečno rešen s tem. da se je vlada umaknila. Vojna v južni Afriki. Računajo, da burska armada šteje sedaj še :MJ)0O mož, med katerimi je 7(XM) afrikandeijev. De\vet, v čegar taln»ru se nahaja predsednik republike, je |M>|H>lnoina reorganiziral svoje čete in prične v kratkem zopet napadati angležko armado v Oranju. Londonski list »Times« priporoča, naj bi se vojna v južni Afriki končala prej ko mogoče, ker bi se ista sicer zavlekla nedogledu osti. Vstaja na Kitajskem. »Kreuz Zei-tunge |»oroča, loe"eno je tudi, kolib, vojaštva bo morala vsaka država pustiti lyrg{& meil staro železo- je prenesel na zdravniško |>ostajo javni po-strešček Anton Cergol. Voznika Petra Čuka so aretirali takoj. Včeraj se je vršila o tej stvari kazenska razprava proti 37-letnemu Petru Čuku iz Trebč. Predsedoval je svet. Crusiz, prisedniki svet. Maffei, Mosche in Haxa. Državno pravdništvo je zastopal nam. državnega pravdnika Clarici. Branitelj dr. Otokar K v bar. Toženec je bil obsojen na dva mesečni strogi zapor in na povrnitev pogrebnih stroškov starišem ponesrečenega dečka, ki znašajo T>2 K. liranitelj je govoril slovenski. R a d i u p o r n o s t i. Dne 4. februvarja t. 1. je saležki občinski redar zasačil kmetico Marijo Sedmak, ko je kradla drva v privatnem gojzelu v Saležtt. Redar jej je vzel rezilo in jej naznanil, da je zakrivila prestopek. Sedmak ga je na to pošteno eipsovala in mu pretila tudi dejanski. Kadi tega jo je m dežel-obsojena radi tega čina v d va mesečno težko ječo. I z p o d l e t e l o. Težaka Josipa Segino Tržaške vesti- kar pa je prepovedano. Xeke>liko po 'J. uri popoludne so dospeli do kilom. 568, ki leži Je rotlar (,ne 14- aprila v slobodni luki za- med Grijanom in Brojeuco. V tem času je sadil 11:1 tatvini. Ko ga je redar Perič hotel pridrdral iz Trsta tove>rni vlak, radi česar so . aretirati, je tat pobegnil, a je kmalu na Lo gospodje od komisije takoj skeu;ili s proge na padel v roke nekemu finančnemu stražniku, stran, razun jedinega viteza Sclnvarza, ki je ki ga je držal tako dolgo, dokler je pritekel mirno nadaljeval sve>j pot. Po preteku kakih Lja redar. Oba sta ga potem odvedla na in- lilni okraj pa prav čisto nič. S pomočjo d/eh minufc {>rihitel je nasprotne Htrani <((1 spektorat. Med potjo pa je Šegina psoval, nemških nacijonalcev si je pridobil mesto Xal)režine Jrug tovorni vlak, katerega pa ^ in brcal okoli sebe, da bi le mogel po- deželnega odbornika z letnimi 3000 gld. — vjt Schwlrz najI)rže ni opaziL Drugi vlakje begniti. Ker ga nikakor nista mogla spraviti te so vsikdar relevantne. Nadalje vrgel vit Schxvarza na tla in ga pahnil proti naprej, zale,žil ga je redar Perič na rame in je mož kakor profesor došel v VII. razred, koQcu prvega vlaka VJak ki je vozil v Trst, ga tako nesel na inspektorat. Šegi na je bil da-si že deset let ni videl nobene šole od ^ je na ^ ker strojevo<1ja za|)a/i, ne_ že neštevilnokrati kaznovan radi tatvine, po- znotraj, in da-si nima nikakih viših študij. ere50, ustavil ; a ko ie i>rvi vlak. vozeči nre»ti 1 tepanja, javnega nasilstva in drugih takih Konservativna stranka je napravila veliko -------------^ -----J ^ H-/.U..7.JV " " 1 grozo, kako vitez Sch\varz leži iztegnjen na omenjenega dogodka tleh. Okolostoječi so ponesrečenca takoj po- težko, poostreno ječo To je način bojevanja dra. Susteršiča in |,rali in nesli na stran, kjer ga je jeden za- wem to navedel le v njega karakteristiko, da viraeev obvezal. Xa u> so ranjenca previdno mirodilnici Poropat v ulici Stadion štev. bodo vedeli gospodje, kakov je mož sicer, spravili na vlak in so se vsi skupaj odpeljali Uslužbenec mirodilnice, IH-letni Fran Pavčič, j Sicer ni tako mil, kakor danes. Danes se je v Trst, kjer so čakali —že obveščeni o grozni je pripravljal v magazinu za proelajalnico topil kakor star konjak, danes je bil mil, nesreči — jeden duhovnik, nekateri višji dr- nekaj steklenic gorilnega špirita, ki se vsled ali sicer je ves drugačen, sicer je brez so- žavni uradniki in zdravnik dr. Lutrari. Vit. finančne naredbe sme prodajati samo v za- Schuarz je bil, da-si ga je zdravnik tolažil, pečatenih steklenicah. Pavčič je zamašil ste- pogreške>, da ni dobrega Iiobiča že davno obsodil na dveletno Požar. Včeraj popoludne je gorelo v Afera dra. Šu*teršiea. Ker je bil naš čutja.. . dunajski dopisnik omenil, da je na Poljake Dflllisija barona Kalchberga? Bero- prepričan, da mora umreti in je naprosil, naj klenice in jih hotel zapečatiti, ali ko se je in Čehe najveći utis napravil tisti odstavek v liuski «Bor sen Courier» javlja, da preelsednik njega družino obvestijo o nesreči, ki se mu približal z roko k luči, ki je grela pečatni Tavčat jevem govoru, kjer je govoril o napa- | avstrijskega Llovda baron Kalchherg odstopi je pripetila. ve>sek, vnela se mu je roka, ker je bila po- dih na našega Spinčiča, so nas včeraj pozi- i in sicer iz zdravstvenih obzirov. ((lovorica o Prenesli so ga na to z nosilnico v bol-i lita s špiritom. Pavčič je na to, da bi po- vali od več strani, da bi radi poznali ta od-j tem seje širila tudi po našem mestu že pred nišnico, kjer so konstatirali, da ima desno1 gasil plamen, utaknil roko v bližno brisalko. stavek. Bodi ustreženo njihovi želji te>Čno po par dnevi, a nam so prišle na uho prav prav nogo zdrobljeno, ključnico zlomljeno in hrbte-J ali tudi ta seje hipoma vnela, ker je l>ila sten«»grafičnem zapisniku ! Dr. Tavčarje pripovedoval, kako so on in niegovi somišljeniki bili tega menenja, da slovanski interes zahteva, da se zasnuje me>čna jugejslovanska stranka. To pa da je bila zmota, katero je poplačal z naukom, da ni čudne govorice, ki so prav prav značilne za nekega poznanega visokega gospoda. Ljudje govore namreč, da g. baron Kalchberg sam niti ne misli na odstop, niti da ni nikakih »zdravstvenih ozirov», ki bi ga silili ▼ ta korak : marveč da bi neki visoki gosjMKl ba- imeti zatajevati svojih liberalnih načel tudi če I rerna Kalchberga rad odintrig-al od vodstva uico ranjeno. Odrezali so mu de*no nogo, a; napojena petrejleja. Da bi l>risalke> pogasil, >b 7. uri zvečer je zdihnil svojo dušej. Vredno je omeniti, da pokojnik ni dovolil, da bi ga mej operacijo narkotizirali. Kakor človek je bil pokojnik dobra eluša, kakor državni uradnik pa služabnik vladajočega sistema. No, ob odprtem grobu naj utihne hrup življenja in vrgel jo je fant na tla in jo hotel poteptati, ali zopet tukaj je imel sme>lo. Brisalka je paella v posoelo s petrolejem in se je petrolej hipoma vnel. Pavčič je. vidč. da vse njegovo prizadevanje nič ne pomaga, pobegnil iz magazina in obvestil gospoelarja o dogodivši se nesreči. jednoarnem delu. ^koda je znatna, Mago zavarovano. Našim vinograd n i kom se naznanja, da sta žveplo in modra gali>a prišla. Cena žveplu je 13-40 K. galici pa 62 K zi kvin-tal. Blago je najfinejše vrste. Lansko leto so bili vsi odjemalci jako zadovoljni ž njim. Modra galija ima celih l**UW odstotkov či--tote. Opozarjamo vinogradnike, naj ne kupujejo cenega blaga, ki sicer manj stane, toda tudi manj zaleže. Vsi pridite torej v kmetijsko družin* (Via Geppa 14), ki vam tla blago j»o oni ceni, kakor stane njo. Odbor kmetijske družbe. Postni i u brzojavni promet med lokalnimi poštnimi uradi i u onimi po okolici. Od c. kr. |>oštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli: Vsled odloka c. kr. trgovinskega mini-sterstva od 22. aprila t. 1. št. 1o0*»8. se je veljavnost lokalnega postnega in brzojavnega ; tarifa jMteenši s 1. majem t. 1. raztegnila na obratni poštni promet med tržaškimi poštnimi tiradi in onimi, ki se nahajajo v tržaški oko- : lici, t. j. v Barkovljah. Grijanu, pri Sv. Ivanu, na Prošeku, na Opčinah, v Skednju, v Bazovici, na Katinari, v Sv. Križu in v Sv. Savi. Od navedenega dne dalje plačuje se za pisemsko in vožrio-poštne pošiljatve, ki so bile la jednem imenovanih uradov na pošto od- ' dane in ki se iinajo izročevati v okrožju teh uradov, sledeče pristojbine : Za frankovana pisrna do 20 gramov (\ -totinic, nad 20 do 2Ž>0 gramov 1 '2 stotin k, za nefrankovana pi-ma do 20 gramov 12 stotink, nad 20 stotink. Prif»oročni na kakor tu«li pristojbina za povratnico (Ruckschein) znaša 25 stotink. Za vožn«»-poštne [x-šiljatve Ho 5 kilogramov teže plača -e stotink, za pošiljatve, katerih teza presega ."> kilogramov, izventega še *» -tMtiiik za vsaki nadaljni kilogram. Pri-tojl>ina od naznačene vrednosti znaša do zneska HX) kron 6 stotink, nad 100 kron po stotink za vsacih 3UO kron, ali del tega zneska, vendar najmanj 12 stotink. Za nefrankovane pošiljatve do "> kilogramov je plačati še dodatno ♦ takso 12 stotink. V slučaju, da se pošiljatev oddajalen vrne. ali pa |w»>ije za naslovljeneem na ta ali •>ni iK>štni tiraosebne pristojbine. Pristojbina za brzojavke med tržaškimi j*>šu«irui in brzojavnimi uradi znaša 2 stot, od besede, vendar najmanj 40 stotink od vsake brzojavke. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 9. maja ob 10. uri predjvoludne se i»odo vsled naredbe tufe. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Scorzeria 4. stroj ; ulir-a Sette Fontane in .'>5, konji: Rocol 2H1*, konji; ulica "^ette Fontane 2">, k»>čije, vozovi, konji, pohištvo in konjska oprava ; ulica Canale 7, hišna oprava ; uliVa Karneto 22, hišna oprava ; Korzo 4 in 2."i, li šna oprava : Campo San Giacomo obuvala. Vremenski restnik. VTčerai: toplom r ob 7. uri zjutraj 16 0, ob 2. uri popoludn 16.3 Cc. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.1». — Danes plima ob 1.1*1 predp. in ob 11.15 pop. ; oseica on *i.2 [»redpoiu členov. Za 742 slučajev oolezni je društvo b plačalo 23.3Hi kron 40 st., za zdravila pogrebnine in na bolniških stroških pa 4.792*57, -kupaj 2H.108 kron 57 st. Prometa je bilo 70.238-25 kron. Skupno premoženje je znašalo dne 31. dec. 1. 1900 K 63.193-80! Minolo leto je bilo veliko bolnih in je društvena blagajna mnogo trpela ; upamo, da bo letos bolje. Odstopajoči odbor izjavlja, tla ne smatra potrošenega kapitala kakor izgubo ker je društvo s tem pomagalo svojim bolnim in nesrečnim sobratom-udom» '. To so besede mož, ki čutijo s trpinom-delavcem, te besede delajo vso čast voditeljem »Delavskega podpornega društva«. Kako gre to društvo na roko vsem ostalim narodnim društvom in koliko je v 21 letih svojega obstanka storilo za našo sveto narodno stvar — ni treba, da niti pišemo, ker je to že poznano slehernemu ! Za bazar ženske podružnice so darovali : ga. Milena Dolenc-Pirjevec iz Sežane krasno kineško veliko pahljačo; ga. »Slavica« šatulo s liuiin pisemskim papirjem ; ga. Marija Kokalj škatljo lepih in finih vsakovrstnih bonbonekov : ga. Marija Cokelj etui s 6 noži za desert : ga. Katinka Košmerlj tudi škatljo vsakovrstnih finih in lepih bonbončkov. Ker mislimo prirediti jako krasen in zabaven bazar, opozarjamo in prosimo še enkrat vse one rodoljubke, ki niso še nič do-poolale, da nam še dopošljejo daril, ker to, kar smo udobile do sedaj, je še vse malo. Upamo [»a, da ne bo nobene, ki ne bi prispela s kako malenkostjo, da tako priredimo krasno in koristno veselico, na katero se bomo vse spominjale z veseljem. Torej le hitite! Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda : V župnišču v Brezovici so nabrali na slavnosti blagoslovljenja zastav 9 K 10 st.; preostanek računa na balincanju pri sv. Andreju 1 K; »Klub Petka« na Dunaju 10 K 10 st. Mala družba pod zelenim hrastom na Trsteniku zložila pri polnem kotlu vina v nedeljo 1 K 69 st. Gospića Rapotec nabrala istotam med društveniki «Kola» 2 kroni 31 stot. Vesti iz ostale Primorske. X Odlikovanji. Davčnega urada slugi Josip Paher iz Bovca in Anton Fabris iz Vodnjana sta odlikovana s srebrnim križcem za zasluge. X Iz s v. Antona poleg Kopra nam pišejo: Skoraj tri leta smo imeli tu učitelja, starega upokojenega Ivana Schlunderja. Bil je tu baš ko smo blagoslovili novo šolsko poslopje. Dne 6. januvarja t. 1. ga je Bog poklical k sebi. Zeljno smo pričakovali novega učitelja dan za dnem in prišel je konečno dne 1. majnika popoludne v osebi gosp. Maslo. Vsprejeli so ga občinski svetovalec Anton Ja-komin in več odbornikov ter drugih mož. Bilo bi gotovo več ljudij, ali sedaj imajo silno tlelo. Na večer smo se sestali v gostilni g. J. Turko, kjer smo s čašo v roki in ob pokanju top i če v pozdravili novega vzgojevatelja nase mladine. Prišlo je tudi pevsko društvo »Svoboda«, ki je zapelo nekaj narodnih pesmi in smo potem vsi skupaj z zastavo sproveli g. učitelja v solsko poslopje. Tu je, ob vratih, predsednik pevsko-bralnega društva, g. Mihael Turko, pozdravil učitelja s primernim nagovorom ter pozival šolsko mladino na spoštovanje do svojega vzgojevatelja. Potem je svirala godba nekaj komadov, na kar smo odšli do gospoda della Savia pozdravit ga kakor dosedanjega pevovodjo. Veselo nas je vsprejel in veselo je donela v njegovi hiši naša narodna pesem. Radost in navdušenje sta bila obča. Slednjič smo zopet sproveli g. učitelja na njega stan ob pevanju narodnih pesmi in raz-»viti j a vi. Mi občinarji želimo in zahtevamo, naj se gre g. učitelju na roko kakor pevovodji in organ istu, da se nehajo enkrat prepiri, ka-koršnjih je bilo le premnog«"* tlo sedaj. Mi želimo, da bi g. učitelj poučeval petje v šoli in v cerkvi. In občinarji smejo tudi zahtevati . . . ! X Se m nji za živ* no v Sežani, ki so bili od meseca februvarja t. 1. zaprti, so vsled naredbe namestništva zopet odprti ter se bo vršil prihodnji tak semenj v ponedeljek dne 13. maja t. L, ker to pot pade navadni semenjski dan (dne 12. vsacega meseca i na nedeljo. V tem smislu popravljamo včerajšnji zgrešeni oglas. . i Razne vesti. Kapitan »Ike« oproščen. Včeraj se je pred ogrsko kurijo v Budimpešti (kasacij-skim sodiščem) vršila razprava o vzroku ka- tastrofe parnika »Ike«. Kapitan Roman Fo-rempoher, katerega je reško sodišče obsodilo na 4-tnesečno ječo, katera razsodba je bila potrjena tudi na drugi instanci, je bil po budimpeštanski kuriji oproščen. Hrv. radn. pjevačko družtvo »Vienac« v Varaždinu proslavi na svečan način dne 29. in 30. junija blagoslovljenje svoje zastave. Na to proslavo so pozvana vsa pevska društva iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Primorske, Bosne, Hercegovine, Štajerske, Kranjske in Koroške. Vsa pevska društva so naprošena, da blagovole čim prej naznaniti odboru »V>enca« v Varaždinu, da - li mislijo prisostvovati tej slavnosti in s koliko členi. Odbor razpošlje v nekoliko dneh vsem pevskim društvom partiture in sicer himno in koračnico »Vienca«, besede Varjačičeve a glasba od mestnega kapelnika Vjekoslava Ružiča-Rosenberga, s prošnjo, da se jih nauče, ker jih bodo pela vsa društva na mati-nčju. Skupno se bo pela tudi skladba »Ucik zore« od Frana vit. Pokornega. Ako pride kako društvo korporativno ali v večem številu in bi želelo izvajati kako pesem, blagovoli naj to prijaviti »Viencu«, da se zamore uvrstiti v program. Odbor »Vienca« preskrbi brezplačna stanovanja in sploh udobnost svojih gostov ter se nadeja, da vsa pevska društva prihite v starodavno mesto Varaždin in da s svojo prisotnostjo poveličajo »Vienčevo« slavo. Bilo je v maju... Ant. Zaje. Bilo je v maju, ko je slonel ob oknu in in san javo zrl v daljino. Zadnji solnčni žarki so bili ravno zatonili v valovih in le še mal tlel zagorelo-rdečega obnebja je bilo videti tam daleč, daleč na oceanu. Noč je započela širiti svoja črna krila nad valovjem in prozorne meglice so se dvigovale iz vode, kakor duhovi vtopljencev, počivajočih na dnu morja Počasno in dalekosežno so se razprostirali ti duhovi, kakor da iščejo tovarišev, katere je nekoč žnjimi vred požrl hladni element. Bilo je v maju in narava je dehtela preporod, življenje. Ljudstvo je hitelo iz mesta na piano, a on ni opažal tega, kajti njegovo sree je krvavelo za — izgubljenim življenjem. »Kaj pa je življenje? Življenje je težava, ki z vsako drugo težavo poseduje to identičnost, »la postaja vedno težja. Življenje je le praznotna pena, iluzo-riČna slika in brezpomembna senca, torej brez realne podlage. Življenje je bujen san : podoba se vrsti za podobo, a nobena ni trajna in redke so take ki v srcu spavajočega vzbujajo srečo. Da, življenje je san, večkrat pa je tudi ta san le san v sanjah«. Vmolknil je in srpo zrl tja v daljavo, kjer so vstajale meglice, predrugačevale svoje oblike in iz duhov vtopljencev vstvarjale slike njegovega življenja. V duhu je zrl raznovrstne temne podobe, brez žarkov sreče in veselja. »O sreča, kje si ! ? Okolu moje glave se vije venec žarečih verig, venec obupa, in rdeče kaplje padajo na zemljo. Okolu mojih prs je jeklen oklep, oklep razočaranja, in mori srce, du«o...« Zopet je strmel tja v pomladno noč. Dozdevalo se mu je, da je odveč na svetu in neka tajna moč ga je silila ven, tja k onim meglicam in potem naprej, naprej.... Mislil je že izvršiti svoj namen, kar se je naenkrat nekaj ganilo v njem ter prešinilo ude, kakor tok električne iskre. Spomnil se je na bitje, katero je nekoč srečal v življenju. »Amanda, edino ti si posedovala nekoliko sočutja do mene ! Edino ti si mi mimogrede oslajala nekoliko trenotkov življenja, kajti najina srca sta bila enaka, dvojica, ki je par stoletij prezgodaj ali pa prepozno prišla na Bvet. Ti si u mela mojo bol ter me nisi ljubila s sebičnim namenom temnookih Eumenid, katerim se iz nedrij vijejo strupene kače. Amanda, augelj moj, v duhu vidim tvoj bledi obraz, sočuten pogled in — nasmehljaj krog usten ! Poslovila si se in odšla. Rad bi bil pohitel — — —« »Gospod Artur, pojdite vendar večerjat; čakamo že celo četrt ure!« je spregovorila vstopivša hišna gospodinja osorno. »Radovedna sem, kaj vedno sanjarite ?« Ozrl Be je. Dve debeli solzi sta potekli niz njegovo lice. »Bilo je v maju...« je vzdihnil in odšel za ženo v sosedno sobo. Brzojavna poročila. Parlamentarue stvari. DUNAJ S. (B.) Danes predpolttdne je bil razgovor med ministerskim predsednikom dr. Korberjem in parlamentarno komisijo češkega kluba, ki je imela včeraj posvetovanje, ki je v zvezi z današnjo konferenco pri mi-nisterskem predsedniku. »Slavische Correspon-denz« piše, da sta oba razgovora veljala delavnemu programu poslanske zbornice in pogajanju za kempromis v vprašanju kanalov. Galerija umetnosti za Češko. PRAGA B. (B.) Kakor poročajo tukajšnji listi, je člen gospodske zbornice grof Harrach odločen za predsednika kuratoriju galerije umetnosti za Češko. Nemiri na Spanjskem. PARIZ S. (B.) Agence Havas javlja i z Bareelone: Vsled pooštrenja tram\vayskega štrajka je prišlo v tovarnah in delavnicah do raznih prigodkov. Anarhistiški življi se začenjajo mešati med štraj kujoče. Meščanska garda in konjištvo sta morala opetovano poseči vmes z golim orožjem. Prebivalstvo je jako vznemirjeno. Na nekem shodu so hudo napadali vlado in so protestirali [»roti jedinstvenosti Spanjske. MADRID 8. (B) Vsled sinočnega mini-sterskega sklepa priobči današnji uradni list dekret, ki odpravlja ustavne garancije za Barcelono. Štrajk tukajšnjih tramvajskih t uslužbencev je končan. Ustaja na Kitajskem. LONDON 8. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz TjenČina dne 7. t. m.: Včeraj zju-! traj je nemška pehota odšla od tu z železnico v Pejtho. V sredo odkoraka oddelek angle-; žkega topništva v Sau-hai-!rvan, kjer ostane ! črez poletje. Danes je odšlo zadnje rusko vojaštvo v Port Artur. Nemške čete in oddelki družili inozemskih čet so jih spremili do kolodvora. Admiral Sevmur, ki se sedaj mudi tu, odpotuje jutri v Taku. PEKING 7. (B.) Poslaniki so sklenili, da naslovijo skupno noto do lvitaja. v kateri priobčijo, da je skupni znesek zahtevane od-1 škodnine določen na 450 milijonov taelov in naprosijo za sporočilo, kakim načinom misli Kitaj izvršiti ta plačila. XXKXKXXXXXXXXXXX M slo?, zaloga pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici IX * * * X X * * X * * * xl xxxxxxxxxxxxxxxx Antona Cernigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). ^ Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. X X X X X X X X X i Aleksander Levi linzil ^ Prva in največja tovarna poliištva ^ vseh vrst gjj ® -•{ TRSTJ®—® TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM--- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. \z-vrsuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ^ jg^ ILOSTROVAIJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO ~ Predmeti postavio se na parobrod i*)^ ali železnico franko. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerkvi s?. Petra fPiasza Bosario pol liflilsto šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po.-tiie naroćbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo uHtanjČnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah- Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster 9 i 0 | t St oj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo stev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Sl<>-venei ! V moj ej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi narnčbe jw> meri. Za mnogobrojne naroebe se toplo pri-i k iroča Lovrenc Vodopivec. Nova mlekarna mleko, -smetano in -toheno •smetano. Ulica J>. <*iovmnni St 3 t Trstu. j Zaloira Tsak«fr»tam pohištva. Anton Breščak Wtturini ima v zalogi v veliki izberi pohiAtvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime in platno, razne ta pecari je itd- Daje tudi na obroke. Trgovina z iz^otovIjeiiimi oblekami. Qnlni*lni Ponte della Fabbra št. 2, vogal Odidi lili. u| Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare -t. 1. Zalogn izgotovljenih oblek z:i moške in dečke in *ie»*r priporoča za binkoštne praznike in birmo: obleke za moške od gld H.50 do 24. za dečke od gl. 4JVO do suknene jope v velikem izbora od gld. 3 do S. suknene hlače od gld. , 1.N0 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor povr-nib sukenj v modernih barvah od gld. i* do 1*1 Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld 'JJi<» do od platna ali satena v raznih barvah od £ld I do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ct-nah. Hlače od moleškina lalodjeva koža> za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kominu od gld. l.:fl do 2. lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.2» >. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročlw» na obleke, ki *e izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrel>e v 24 urah. Odbor društva državnih uradnikov v Trstu naznanja žalosti potrtim srcem, da je njegov velezaslužni nepozabni predsednik, gosp. Jtfiroslav vitez Schvarz svetovalee e. kr. namestništva danes po kratkem trpljenju udan v božjo voljo v Gospodu zaspal. TRST, dne 7. maja 1 90 I. Restaurant SILBEREGG® Via Ghega št. 9 A. ^ mm najugodnejša gostilna ■■ Jg PLZENSKO PIVO SILBEREGG © po 24 novč. liter. © Namizna vina in v buteljkah ^ zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah © iz zaloge © SILBEREGG (G. E. l'OHLV), ® Via Zovenzoni št. 2. ® Tam se nahajajo tudi nujpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. F 1 L I J A L K A Sežanski živinski sejmi so zopet odprti. Prihodnji sejem se bo vršil v ponedeljek 13. tega meseca. V Sežani, 6. maja 1901. Županstvo. c. Kr. m avstr. Mlinu zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na M V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/*' 30- 03 O ° A U Zaloga dvojno rafinovanega romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica. »AGKICOL*« za uničevanje mreesov na trtah, drevju in zeleujadi, elastični trakovi za cepljenj« trt in mehi za žvepljanje ter gumijeve eevi. — Vdobiva se po eenah, da se ni bati konkurence v mirodilnici Emilijo Cnmar pot Merila ulica Belvedere 37. podružnica na Opčinah 212 Telefon Stv. 1083. Velik i/.lw»r sip, žebljev. barv, mineralnih voda, esenc, čopieev, mila, sveč, olja, firocžev, kemičnih izdelkov itd. Prodajalnica svećarne Zanchi se je prepustila velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih sveč in t o 1 6 od čebelnega voska, kakor tudi L, II. in III. vrste |>o nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h sveč in mila prvih tovarn jm» tovarniških cenah. NB. Vkupuje -»e zelo ugodnih cenah pristen vo«ek, voV-ine in stearin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč. Gostilna Dominik Ravalico TKST — l lica i-he^a it. 7. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vr.-t : vino Teran, Istrsko, O pol o, Vis. najfinejša vina v buteljkah, pivo prveea reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se alx>niranja na obed in večerjo, tudi se sprejemajo naročl>e na dom s točno |x>stre/.lM>. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor ttidi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena 30-dnevni odkaz 2°/070 3-mesečni „ 21/*0/,, n -i a la- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropav e Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz, Gradec-Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomca, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente* v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke* italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem, kursu. Sprejemajo se v pohranu vrednostni papirji, zlati da srebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbi! 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^*oijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. 2hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki olriaži bolečine, jih Ilitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je *za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom'zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lotarnarja A. Tlierrj-ja tovarna v Preiradi pri Roiatco (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varu. znamko, ki se nahaja na lončku. Nabirajte že rabljene poštne znamke r^t magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe nabožne spominke, zlasti križevniske iožnc \ence, Hvetinjice sv. Antona in praškega Jezu^ka di!»it : za marke. — Pisati in poslati je pisarni ..Cc tloh ; .i" v Breg ene (Predarelsko). Važno oznanilo ! Podiiisani smatra si v dol/.n(>9t javiti, da s NA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTR] Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zalop olja, kisa, mila M v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Blago jMjeiljam franko na dom po nartfčbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s |>oštnim povzetjem. Za mnogobrojne naroćl»e se toplo priporoma udani Josip Gregorić Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pas.»v in ortopedienih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. Kirurjrieni instrumenti, ortopedieni aparati, mmlrei, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi. elasLieni pasovi in nogoviee, susj»enzori, elektro^erajievtieni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov z t kirurgiena zdravljenja, angležki predmeti o I gumija in nepremoelji vih snovij. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. \ Richterleva lekarna pri zlatem 1 m y Pragi [^Tf Ellzabetine ulice S. rS^T^ se VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, IblRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod& in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137 . To določim je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji znlogi. jc-gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijaJd zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona »ina, ki »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajc-Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran . . . . . liter po 32 novč, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Eiuo vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... » 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišča^ Osmica pri sv. Ivanu (na Vrdeli) Posestniea udovsi F r a n č i š k a Z v a b> naznanja sosebno svojim mnogim znancem v mestu, da v nedeljo odpre osmico*, da potoči ves domači svoj, kakor znano-izborni vinski pridelek.