Dopisi. Tz Maribora. (V korist velikovski šoli) priredi naša podružnica sv. Cirila in Metoda prih. nedeljo ob 8. uri zvečer v hotelu »Stadt Wien* v Mariboru veliki koncert s prijaznim sodelovanjem slavnega »Ptujskega goslarskega kvarteta« ter orkestra, moškega pevskega in taraburaškega zbora »Slovanske čitalnice«. I. Vspored: 1 C. G. Reissiger: Uvod k operi »Die Felsenmiihle«. Orkester. 2. B. Tovačovsky: Kitica slovanskih narodnih pesnij. Moški zbor s spremljevanjem glasovirja. 3. Beethoven: Quartetto. Op. 18. št. 1 F-dur. ajAHegro con brio. b) Adagio aftetuoso ed appasionato. Goslarski kvartet. 4. B. Smetana: Šesterospev iz opere »Prodane neveste«. 5. Michaelis: Turška straža. Tamburaški zbor. 6. Dr. G. Ipavic: Savska. Osraospev. 7. 13. Smetana: Iz mojega življenja. Goslarski kvartet. 8. A. Foerster: Samo. Moški zbor s čveterospevom. 9. * * + Potpourri čeških narodnih pesnij. Orkester. — II. Prosta zabava. — Vstopnina za osebo 50 kr., za družino 1 gold. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Slovenci! Darovali smo v prvem trenotku, kolikor je bilo možno, za nesrečno Ljubljano in okolico. Toda ne zabimo naših ljubih koroških bratov, ter velikovske slov. šole, ki so jo začeli zidati! Torej slovenski domoljubi, komur je mogoče, naj se udeleži prihodnjo nedeljo tega koncerta! Veselil se bode ob slovanski glasbi, versko in narodno reč pa podpiral. Iz Ljubljane. (Pokorilna in prosilnaprocesija.) V nedeljo popoldne že pred tretjo uro se je kar trlo ljudstva pred škofijo in na Valvazorjevem trgu. Duhovšeina se je zbirala v stolnici in ob Ireh so se ji pridružili prevzvišeni knezoškof. Pričnejo se peti litanije vseh svetnikov. Nepreteganih vrst ni bilo ne konca nc kraja. In niso šli molče, ampak v malih presledkih so na glas molili rožni venec. Ko pride procesija do cerkve sv. Petra, ledaj sc odpre veličasten prizor. Na hribcu se dviga bela kapelica, pred njo pa majhen šotor. V kapelici \e bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Duhovščina poklekne pred kapelico, in tedaj prične g. stolni župnik molitov: »Pod tvojo pomoč«. Ljudstvo se takoj pridruži in moli prelepo molitev. Prav tako je molilo sv. rožni venec. Najganljivejši trenutki so bile pete litanije ,M. B. Popevalo in molilo je do 20.000 pobožnega ljudstva. Takih litanij še ni čula slovenska zemlja in morda še katera druga ne. Po odpetili litanijah pa vstane preč. g. stolni župnik in prične moliti z ljudstvom kesanje in nato zaobljubo, da vse mesto obljubi posebno procesijo z NajsvetejSim za Veliko nedeljo popoludne vsako leto in pet večnih svetih maš. Po storjeni obljubi so se molile inolitve za odvrnenje šibe potresa. Nato prevzvišoni knezoškof dvignejo sveto Rešnje Telo in gredo iz kapelice ter sredi množiee podelijo sv. blagoslov. Potem so nesli Najsvetejše v cerkev sv. Petra in blagoslovili še jedenkrat verno Ijudstvo. Nalo so se vrnile procesije, vsaka v svojo župnijo. — Bog nas usliši! lz kamniškega okraja na Kranjskem. (Š k o d a po potresu.) Te dni sem imel priliko ogledati si opustošenja, katera je napravil velikonočni polres v nekaterih krajih kamniškega okraja. Poškodbe v Mengišu in v Vodicah so najhujše. Tu je videti mnogo popolmma udrtih stropov in obokov, pod katerih razvalinami je bilo zasuto mnogo otrok, katere pa so vse rešili; na srečo ni bil nobeden človek težko poškodovan. Pač pa je bilo ubito več glav živine po hlevib. Na res čudovit način je bilo zasutih v g. Staretovi pivovarni v Mengišu Sest hlapcev. Udrl se je obok, a nobeden ni bil ubit, ker so postelje stale tako, da so glave bile ob steni in jih je padajoče kamenje le opraskalo po nogah. Tudi v drugih hišah, tako pri M. Jenčieu sta bila zasuta domači sin in hčerka, a še pravočasno rešena. Pri Leberju je bilo zasulih pet otrok, katere so rešili g. Stareta hlapci, ko so sami odšli smrtni nevarnosti. V Vodicah so poškodovanja strahovita in je tamošnje revno prebivalstvo res hudo prizadeto, ker je prej tako lepa cerkev grozno poškodovana, razrušenih okoli 30 hiš in ubito mnogo živine. Ako kje, so izdatne podpore potrebni prebivalci teh dveh poleg Ljubljane morda najbolj prizadetih krnjev, na katere opozarjamo dobrotljivedarovalce milodarov, da se jih posebno spominjajo. J. N. lz Slov. Gradca. (Nova skladba.) Svete maše »Oglej z nebes itd.«, zložil g. Valentin Štolcer, dobiti je le še malo izvodov po 60 kr. po pošti. Ker se je ta maša ludi po Kranjskem, Istriji in Koroškem razširila in jo povsod radi pojo, je g. V. Štolcer voljen že zloženo četiriglasno »Mašo za mrtve« tiskati dati in je k 1ej skladbi č. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, besedc lcpo popravil. Tudi ta skladba je marljivo delo v strogoctrkvenem duhu, dobro ubrana in milodoneča in bo gotovo naredila dober utis, in se tudi to delo g. V. Štolcerja čast. dubovSčini, gg. ueileljem in organistom priporoea. Partitura bo veljala po pošti 55 kr., koji znesek naj gošpodje, kateri to skladbo žel6, najhilreie in v obilnem številu g. Valentinu Šlolcerju, učitelju v Razboru pri Slovenjgradcu, pošljejo, da bo mogoče to mašo brž tiskati dati. Naročninam brez denarja se ne bo ustreglo. lz Stavenšincc blizu lladgone. (Obč. reč.) Pri vseh volit\ah v občinski zastop se je videlo letos precej živahno gibanje. Tako tudi pri nas, ki smo volili skorej najzadnji in sicer due 28. aprila. Iz naše občine je prišlo precej volilcev, manj pa iz Očeslavec. Volitev se je vršila celo v slovenskem duhu, mirno, složno in postavno. Voliti smo imeli po postavi 12 odbornikov, 10 jih jo bilo izvoljenih v našo občino in 2 v očeslavsko. Laliko je todaj ^klepali, da smo dne 5. maja enoglasno izvolili Franca Majžii ja za župana in sicer že Iretjokrat. Islega dno srao imenovali gospoda nolarja Otona Ploja v Gornji Radgoni za častnega občana in mu poslali časlno, od odbornikov podpisano pismo. Ob enem smo sklenili zanaprej vse slovenski uradovati. Izpred Boča. (Smrt zajcem!)v Dosihdob sc prebivalci mest in trgov na Spodnjem Štajarskem za lovsko postavo niso dosti zmenili; borbo zopcr to postavo in zajce prepuščali so večinoma slovenskemu kmetu. Ni čuda, da so imeli dosedaj v deželnem zboru Stajarskem večino zagovorniki lova in prijatelji zajcev, veliki posestniki, zastopniki mest in trgov, trgovskih in obrlnih zbornic, ker so njim zaslopniki naših mest in trgov skoro brez izjeme pomagali! Mariboržanom začclo se je prvim daniti; škoda, kalero so napravili zajci letos na sadnem drevju in ludi po vinogradib, posebno po novozasajenih, odprla jim je oči.. Zdaj so začeli verovali, da naši kmelje in drugi posestniki imajo uzroka dovolj, da ne marajo zajcev in lovske postave. Prišli so pozno do tega spoznanja, pa prepozno še ni! Kmečki posestniki dobili so zaveznike v borbi proli lovski postavi. Bilo pa bi spet škodljivo, borbo prepustiii mestjanom in tržanom. To ne sine biti, ampak zdaj moramo napeti vse sile, da pridemo vem'ar enkrat do cilja! Da podpremo naše pritožbe in našo zahtevo, naj vsak poškodovanec da svojo škodo in to, kar se jc cenilo, na tanko popisati; župani naj zapisnike poberejo in branijo, da se more za vsako občino, in če treba tudi za celi okraj scstaviti pregled cele letošnje škode! Tak pregled se mora razglasiti po časnikih, svoje dni pa tudi predložiti deželnemu zboru. Upam, da se bodo gospodje ustrašili številk, in da bodo dali slovo sedanji lovski postavi! _ dr. J. Iz Žalca. (Ponesrečen shod.) Ono nedeljo so sklicali socijalni demokrati javen shod v Grižah. Tega shoda smo se udeležili tudi krščanski socijalisti in sicer v tako ogromnem številu — bilo nas je okoli 400 —, da so se nas zbali socijalisti. Shod je bil napovedan ob VsjS. ; točno ob y23. se pripelje vladni zastopnik. Mislili smo, da se bode sedaj otvorilo zborovanje, toda čakali smo zastonj tri čelrti ure. Glavni agitator Miha Gobal, delavec iz Koflacha — škoda za denar, ki ga je potrosil za vožnjo — letal je vedno gledat, če prihaja pomoe iz Žalca in Celja. Siromak je bil od jeze rdcč kakor rak; toda socijalni demokrati so ga pustili na cedilu. Prišli so siccr do savinjskega mosta, ko pa tam zvedo, da so se tudi krščanski socijalisti sami povabili, so jo pobrisali nazaj. Ob V.,4. uri nam vendar naznani Miha Gobal, »da danes zboro.anja ne bode, ker govorniki niso prišli, sam pa govoriti ne more«. — »Saj splob ne potrebujemo zborovanja«. — »Ostanite doma!« — »Prihranite si drugokrat denar za vožnjo, ali ga pa razdelite raed uboge!« »Taki, kakor ste vi, nas ne bodo podučevali, zato imamo duhovnike«, odgovarjali so krščanski delavci. Miha pa jo je popihal jiri stranskih vratih. Med tem so zapeli pevci »slov. kat delavskega društva« delavsko pesem, zaklicali trikratni živio vrlim griškim možem in fantom in potem se razSli. — Moram še omeniti komisarja; mož je sicer izredno strog, da hujše ne rečem, proti krščanskim soeijalistom, toda usmiljen do socijalnih demokratov. Vzel je Miha Gobala na svoj voz in ga zapeljal na kolodvor v Žalec. V lem so si edini — v boju zoper sv. cerkev! Od Sv. Križa na Murskem polju. (Svečanost.) V nedeljo, dne 12. t. m., smo obhajali v naši farni eerkvi kaj lepo svečanost. Novi Marijin oltar se je blagoslavljal. Oltar- je izdelan v čistem gotiškem. slogu. Po načrtu dobro znanega, a že umrlega risarja Mikoviča so ga izdelali graški strokovnjaki mizar Rossman, kipar Gschiel in zlatar Sirach. Delo je sicer drago, a je lepo ter umetno. Posvečen je oltar Lurški Materi božji, katere kip stoji v sredini oltarja, na straneh vidimo kip sv. Alojzija in kip sv. Antona Padovanskega. Blagoslovili so ta oltar preeastiti gosp. kanonik dr. Iv. Križanič, kateri so, kakor so sami v pridigi omenili, kaj radi prevzeli to nalogo. Ker so sami goreči častilec Marijin, lako je njih srčna želja, da se Marija povsodi časli, posebno pa v njihovi rojstni fari. Z radostnim srcem so nam zaklicali tedaj s prižnice znane besede šmarnične pesmi: nSredi poija cerkev stoji, V njej se oltarček res v zlatu blišči, In biser oltarja, kot jutranja zarja, Podoba Marije Device stoji." Prisrčna zahvala tedaj prečastitemu gosp. kanoniku za lepe besede, srčna zahvala pa tudi veleč. gosp. dekanu Iv. Skuhali, kakor tudi vsem sosednim gospodom župnikom, da so nas počastili s svojo prisotnosljo. Iz globočine srca zahvalimo pa se posebno našemu gospodu župniku, A. Lackotu, kateri so si z novim oltarjem spletli nov lavorov listek v venec zaslug za našo farno cerkev. Bog nam jih še ohrani mnoga leta!