TRST, četrtek 24. julija 1958 Leto XIV. . Št. 175 (1020) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93.808, 37-338 . Goric* 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel UL' MONTECCHI št. C, 11. nad. — TELEFON 93-8M IN J4-8M — PcStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ui_din _ Poštni tekoči račun: Založništva OGLAsni: l “ Podruž(HCa GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, »triletno tso oiri rosim 600-70/3-3» V: Za vsak mm višine v širin, enega stolpca: trgovski 80, fmančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki j / SZ sprejema Mac Millanov načrt o konferenci ter hoče udeležbo nekaterih arabskih držav „ Konferenca naj bi se začela prihodnji ponedeljek - Indija naj bi se konference udeležila namesto predstavnika Cangkajška - Hruščev bo osebno navzoč, če bodo navzoči tudi Eisenhoiver, Mac Millan, Nehru in De Gaulle Noben* jasne utrni vlade v mednarodni krizi Bela hiša je že določila datum za Fanfanijev obisk —■—» V poslanski zbornici j* zakladni minister podal poročilo o položaju italijanskega gospodarskega položaja • Sodelovanj* med vImMim strankama je že začelo šepati MOSKVA, 23. — Hruščev je sporočil Mac Millanu, 7senhowerju, Nehruju in De Gaullu, da Sovjetska eza privoli v konferenco na najvišji stopnji v okviru arnostnega sveta s pogojem, da se povabijo tudi ln in Predstavniki arabskih držav. Hruščev predla, naj se konferenca začne prihodnji ponedeljek, nagovore, ki so si zelo podobni, so nocoj izročili v ftinanjem ministrstvu veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije. ---------------- Hruscev pravi v svojem . dgovoru. da bi se morale konference udeležiti zainteresirane arabske države, omoter sestanka bi moral sklenitev sporazuma in e ugotavljanje nasprotij z glasovanjem. bo, da se sprejmejo nujni u-krepi v interesu obrambe miru, je rečeno me.d drugim v pismu Eisenhowerju, menimo, da oblika sestanka ne more imeti v tem primeru odločil- deležiti se sestanka predsednikov vlad v smislu sovjetskega predloga. V krogih blizu Hammarskjoelda izjavljajo, ne važnosti. Bistveno je, da pride čimprej mogoče 'do se-' sveta v ponedeljek. Skupno s Dalje pravi Hruščev, da «so-' Stanka, zato da se najde na- Vletska vlada upošteva res-n°st sedanjega položaja in izreka privolitev v poseben se-* anek Varnostnega sveta, ka-5rega naj se udeležijo nred-nik ZDA in ministrska Predsednika Velike Britanije Francije*. gla in primerna rešitev, ki naj prispeva k ohranitvi in o-krepitvi miru in ki naj prinese mir področjem Srednjega vzhoda ter naj omili napetost v odnosih med državami*. V pismu generalu De Gaullu pravi Hruščev, da sta se Mac Millan in Nehru izrekla *Nujno je, 'dodaja pismo, da “‘tudi ministrski predsednik |za sestanek predsednikov vlad f^hru in predstavniki zain- v okviru Varnostnega sveta, in ‘tiranih arabskih držav u- da ie tudi Predsednik Sisen-"■ l;ower tega mnenja. rov sprejeli. Znano je, da je Nehru v svojem odgovoru Hruščevu izjavil, da bi se u-deležil take konference. Opazovalci ugotavljajo tudi, * da ni nobene materialne ovi-da je reden postopek Varnost- zaključek priprav v OZN za sestanek Varnostnega sveta v ponedeljek. Soboljev je izjavil, da Sovjetska zveza želi, naj bi vprašanja Srednjega vzhoda temeljito obravnavali. Izjavil je tudi, da po njegovem mnenju ne bi bilo potrebno, da Varnostni svet formalizira razgovore med predsedniki vlad. Ti razgovori bi lahko bili v uradu glavnega tajnika OZN v 38. nadstropju palače Združenih n-rodov, ne da bi se udeleženci konference združili v poseben odbor. Kar se tiče arabskih delegatov, ki naj bi jih povabili, nega sveta povabiti tiste države ,ki so posebno zainteresirane pri vprašanjih, ki jih obravnavajo, da se udeležijo sestankov in debate brez pravice glasovanja. V New Yorku je sovjetski delegat v OZN Soboljev poslal nocoj glavnemu tajniku Ham-marskjoeldu predlog za izreden sestanek Varnostnega iem pismom je Soboljev poslal glavnemu tajniku tudi prepis sovjetskega odgovora predsedniku Eisenhowerju. Hammarskjoeld je Sobolje-vu sporočil, da ima namen u- je Soboljev izjavil, da ne more izjaviti nič drugega razen tega, kar vsebuje sovjetska nota. Prav tako ni hotel nič izjaviti glede morebitne udeležbe Izraela. Norveška nota treni zahodnim vladam STOCKHOLM, 23. — Norveška vlada je včeraj poslala francoski, ameriški in britanski vladi noto, v kateri ob-razložuje svoje stališče do krize na Srednjem vzhodu. O tej noti so bili obveščeni indijska in sovjetska vlada ter glavni tajnik OZN. «Svedska vlada, pravi nota, sledi z veliko zaskrbljenostjo razvoju dogodkov na Srednjem vzhqdu. Ce bi se položaj še dalje poslabšal in privedel do vojaških spopadov, bi bil svetovni mir izpostavljen veliki nevarnosti, posebno še, če bi vojaškim ukrepom v Jordaniji in Libanonu sledile diuge podobne operacije. Švedska vlada meni, da bi morali s pogajanji v OZN pripraviti načrt, ki bi bil sprejemljiv za vse države, ki si. naklonjene mirni rešitvi krize. Zaradi resnosti položaja bi bilo želeti, da bi poizkusili z drugimi sredstvi za pogajanja med državami, ki imajo v prvi vrsti odgovornost za mir Konferenca med temi državami bi morala določiti podlago za rešitev v okviru OZN. Zdi se naravno, zaključuje nota, da se glavni tajnik OZN udeleži take konference.* (O* našega dopisnika) RIM, 23. — S poročilom Bele hiše je že bil postavljen datum za Fanfanijev obisk v Washingtonu, kjer se bo moral italijanski ministrski predsednik javiti 29. in 30. julija. Kot je znano, je Fanfani poslal predsedniku Eisenhowerju osebno spomenico, nakar ga je Dulles povabil v ZDA. V poročilu Bele hiše je rečeno, da je obisk italijanskega ministrskega predsednika nadaljnji dokaz važnosti, ki jo vlada ZDA pripisuje nalogi Italije v zahodnem zavezništvu. Fanfani je v svojem komentarju k poročilu Bele hiše še enkrat izrekel zahvalo Eisen-howerju za prijazno povabim. V navdušenju nad Fanfanije-vim obiskom v Washingtonu pa palača Chigi popolnoma molči o sporočilu Hruščeva, da je pripravljen udeležiti se vrhunske konference v okviru Varnostnega sveta. Medtem iiiiMimitiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiimmiiMiititHfiiiittHiitiiittmiiimitititittimiiiimmiHnittmtiiiimiiiimiiiHimttiHHHitititimMmMmH Reakcija na pozitiven odgovor Hruščeva " flziio razprave v Varnost-svetu. Sovjetska vlada Prelaga, naj Varnostni svet ac«e svoje delo 28. julija v Yorku» Nato ugotavlja, da je tudi De Gaulle naklonjen takemu sestanku ter to z zadovoljstvom sprejema na znanje in pripoji minja ,da je predlog Mac Mil-lana sprejemljiv za Sovjetsko vlado. Prav tako se Sovjetska vlada strinja z načinom dela posebnega zasedanja Varnost- au , • nega sveta, kakor ga predlaga «1 vzporedno s konferen-j Ma* MiUan ato da pride čim hitreie, , , . I? konstruktivnih sklepov za1 Zatem sporoča, da bo sovjet- OKrp^ir . clrr* vlann vastnnal na rPm 7.a- svojih pismih izjavlja «« Hruščev tudi, da je e £*a vlada mnenja, da bi morala m« t»lr; cn, neuradna posvetov«* med Predsedniki vl-'.d po- eP’tev miru. Ves ne Predstavlja nikogar V ho\v Plsmu predsedniku Eisen-etTU pravi Hruščev med dru: »lOŽ] JSim: „Da bi se preprečila i sko vlado zastopal na tem za-Hr 'sedanju predsednik sovjetske ki mn C^V t'a^e razumeti. I vlade, če se bodo zasedanja o-iU na predvideT,em sebno udeležili tudi Mac Mil-Indi, Varnostnega sveta, lan_ Nehru, Eisenhower in lt. -a Povabljena, da nadomp-jDe Gaulle. t0tI>1 n.reiozo, in poudarja, da | Predstavnik Bele hiše ni ho-slto 1 Predstavnik dejan- j tel komentirati odgovora Hru- ' " " ščeva. Hagerty je dal razume- ti, da ni pričakovati uradne reakcije na odgovor, dokler ne bodo v Washingtoriu aobili celotnega besedila pisma Hruščeva. Do sedaj so za odgovor zvedeli po tiskovnih agencijah v trenutku, ko je Eisenho- ver zaključil v Beli hiši sesta- nek o mednarodnem položaju z Dullesom, podtajnikom za obrambo Quarlesom in predsednikom odbora Združenih glavnih štabov generalom Twi-ningom. Takoj po sporočilu moskovskega radia, da Hruščev sprejema predlog za sestanek Varnostnega sveta ob udeležbi naj višjih predstavnikov, se je v Washingtonu začela velika diplomatska dejavnost in vsestranska posvetovanja. V Wa-shingtonu domnevajo, da bodo prvi pogoj Hruščeva, t. j smo svetovnega spora, h. , brečlagali konferenco Velik nikov vlad SZ’ ZDA-'fridi-* Britanije, Francije in l6^’ katere naj bi se ude-sjj. , }ainik OZN Hammar- J°*ld- Želimo poudariti bistvom, da je pred,.* o. sae vlade naletel pri na Pozitiven odmev*. tiran9 ^aj ne želimo disku-napet ° Vzr°kih, ki so ustvarili na °st ’n nevarnost za mir sovJe,dnjem vzhodu. Stališč« vpra- e vlade do vseh teh °d 'iq9*V Vsebuje meje pismo Na Zahodu iščejo nove da bi še dalje zavlačevali sklicanje sestanka Uradnih komentarjev doslej še ni, vendar pa napoveduje Bela hiša nova posvetovanja med zahodnimi zavezniki - Pearsonov in francoski načrt za nevtralizacijo Srednjega vzhoda LONDON, 23. — V britanskih uradnih krogih izra- j Varnostni svet ustanovil pod- pominjajo, da taka konferen žajo zadovoljstvo nad odgovorom Hruščeva, ki spre- j—j--* « - jema predlog Mac Millana za konferenco najvišjih v okviru Varnostnega sveta. V britanskih krogih ugotavljajo, da mora Varnostni svet odločati, ali naj bodo predstavniki držav, ki niso članice Varnostnega sveta, povabljeni na razpravo. Domnevajo vsekakor, da je Velika Britanija naklonjena udeležbi predstavnikov Indije in arabskih držav. Predlog Hruščeva, naj bo posebno zasedanje Varnostnega sveta prihodnji ponedeljek, se zdi, da je za angleške fumk-j cionarje prišel nepričakovano. Ugotavljajo namreč, da so za ponedeljek predvideni v Londonu razgovori med Dullesom in ministrskimi predsedniki držav članic bagdadskega pakta: Turčije, Irana in Pakistana. Ni še jasro, ali je Velika Britanija naklonjena sestanku jev o privolitvi Hruščeva v sestanek Varnostnega sveta ob udeležbi najvišjih predstavnikov prevladuje v ameriških poučenih krogih mnenje, da postavlja Hruščev pogoje, o katerih se bodo morali zahodni zavezniki posvetovati ter si izmenjati nove note z Moskvo. Opazovalci ugotavljajo zlasti naslednje: 1. Kdo so «zainteres:rane» arabske države, ki jih omenja Hruščev? Po mnenju obveščenih krogov bi bilo težko delati diskriminacijo med šestimi arabskimi državami Srednjega vzhoda in bi bilo naravno, da bi tudi Izrael, I-ran in Turčija veljali za »zainteresirane* države glede Srednjega vzhoda. Ugotavlja se tudi. da ustvarja predlagana razširitev konference ameriški vladi težave, ki so povezane s sestavo konference. 2. Prav tako je težko ver- • Mija*.. Fistevajoč bistveno potre '""""""'■"iiiinn............................................................................................. *""• uu p A v a — — - — — — — - j ,, . ^ udeležbo Nehruja brez ugovo- manjkanju uradnih komen.ar- najvišjih še pred temi london- da bi Washington in za- skimi razgovori. j hodne države privolile, da bo WASHINGTON, 23. - V po- llraslični ukrepi britanskega gmternerja na Hipni Grkov Foota Nad 1300 aretiranih ciprskih na ukaz I'urlfni/ pa je bilo aretiranih samo kakih 50 in njihovemu Vuditelju Kučuko je uspelo pravočasno oditi v Ankaro Kljub vsemu tudi včeraj štirje mrtvi na otoka i*Nbn?ZlJA. 23. Uradno i da jim ni znano, kdo od cipr- na ot'“ ^Poročeno, da je bilo skih Turkov bi bil aretiran. Urah ^ Cipru v zadnjih 48 | Kučuk je že v Ankari. Uro ’ = d strogo policijsko Guverner Foot je natiskov W, lr!tj:an>h nad 1300 Gr urltov em ko je bilo pa 0 temarCtiran‘h le kakih 50- Verher f Je Sovoril tudi gu-l6tCl>ei Y0t na tiskovni kon-!e to i., Je dejal, da se °l drž-iv? ’ da se PfePre‘ rel ;e' banska vojna. Uka- ,9retirati i® sam povedal, v in ^Velik° število Gr-V načrtu ,lkov> k' s0 imeli fji, cja a*’- so vsaj osumlje-°5*. 'meli v načrtu u- fta deinn*re in dru8a nasil-®'jo So aJa. Ukazi za areta-2ivljenja eli rešiti človeška Prečiti ,ln. lastnino ter pre- * nam Žavliansko vojno. Sv®borin 5 je, da dosežemo P.0vrateo , strahu ter nagel uju. nortnalnemu živ* Pptrehnj dosežemo to. pa so PtpUkrepi2610 drastični in nuj- ?eia'' da so v zad-nDi5maeije n * uh Prihajale in-Ykazala ok° da je EOKA Proti TUri,„ Pltl napade Grkov b Potrdili Te informacije ^ršk® stran.d0B0dki aanri- S (j5, nadaljniiv,Pa je bila groi' istnl n^Padov proti S?Hov, kicasna 8 širjenjem ^°m in n/u ^ujskali proti viF°ot e £fttl.vl*di. j; dna akeii* ’ da se bo p*la. C1Ja odločno nada- S? rr>edPrarpY Krških vesteh ljea svetnika Mn'mu- naJmanj liti-bekateri udu"?- le’ nada-h ni bivši do* pa?ikofa Ma£lk! ter tajnik tirane vesti^B!?osa' Ni!0 Pa jih ‘ tudi & ,bl kili are-y niest grski župani več- kih krogih izjavljajo, m konferenci tudi izjavil, daje bilo na otoku od začetka junija ubitih 95 oseb in 170 ranjenih. Razen tega je bilo na stotine požarov in eksplozij. Rekel je nadalje, da so bili ti drakonski ukrepi sprejeti na njegovo pobudo in da jim bo sledil lahko kakršenkoli drugi ukrep, ki se bo zdel neobhodno potreben, da se doseže in ohrani red. Izrazil je tudi mnenje, da bodo te aretacije približale trenutek, ko bo mogoče pričeti politično razpravo o bodočnosti otoka. Zavrnil je o-čitke pristranosti ter dejal, da ni samo EOKA temveč tudi turško gibanje TMT izven zakona. Kljub vsem strogim u-krepom so bile na Cipru tudi danes štiri smrtne žrtve: v bližini neke turške vasi je bil zaboden neki 12-letni grški deček in prav tako je bil tudi zaboden neki 70-letni Grk; 2 Turka pa sta umrla v bolnišnici zaradi ran. Konec krize v Venezueli CARACAS, 23. — Predsednik vladnega odbora admiral Larrazabal ter general Castro Leon, ki je podal ostavko kot obrambni minister zaradi spora x ostalimi člani odbora, sta danes po radiu govorila prebivalstvu. General Castro Leon je med drugim obžaloval dejstvo, da prebivalstvo dvomi o njegovem demokra- tičnem duhu in o čistosti njegovih namenov. Nato je pozval vojsko, naj ohrani svojo enotnost. Lafrazabal, ki je govoril za Castrom Leonom, je pa prebivalstvu zagotovil, da hoče njegova vlada izpolniti svojo obvezo, da privede deželo do svobodnih volitev. Potem ko je izrazil spoštovanje generalu Castru Leonu, ki je sodeloval pri strmoglavljenju diktatorskega režima Jimene-za januarja meseca, je admiral Larrazabal sporočil, da je na mesto odstopivšega ministra imenovan letalski general Josue Lopez Henriquez (prvotno se je govorilo o polkovniku Joseju PedrU Queve-du). Nato je načelnik začasne vlade zaključil svoj govor s pozivom prebivalstvu, naj sodeluje z oblastmi in naj ne stavka. Za danes popoldne je bila namreč najavljena splošna stavka. Venezuelska kriza je pravzaprav trajala tri dni. V zadnjih 12 urah je bila cela vrsta dramatičnih razgovorov med vladnim odborom ter med Castrom Leonom. Davi ob 4.30 pa je Larrazabal po radiu in televiziji sporočil, da je krize konec. Indija navzoča namesto Čang-kajškovega predstavnika. Ugotavljajo tudi, da Hruščev sprejema Mac Millanovo zamisel, naj na zasedanju Varnostnega sveta ne bo glasovanj. ki bi samo potrdila obstoječa nesoglasja, pač pa naj se na tem zasedanju pripravi sporazum. Za kakšen sporazum naj bi šlo. pa Hruščev ne govori. Seveda v ameriških političnih krogih že govorijo. da bo sporazum težaven in da bodo pogajanja dolga zaradi velikega števila delegacij. Končno trdijo, da je težko misliti, da bo ameriška vlada sprejela, naj bi se izredno zasedanje začelo prihodnji ponedeljek. Dulles bo namreč na obisku v Evropi v soboto, nedeljo in ponedeljek. Dne 29. in 30. julija bo na uradnem obisku v Washingtonu predsednik italijanske vlade Fanfani. Končno se vztrajno govori o sestanku sveta ministrov NATO v prihodnjih dneh. Vsekakor se bodo zahodne države, preden odgovorijo Hruščevu, posvetovale med seboj in tudi v okviru NATO, kakor je nocoj potrdil predstavnik Bele hiše. NEW YORK, 23. — V krogih OZN je sporočilo, da je Hruščev pripravljen priti v New York na izredno zasedanje Varnostnega sveta, povzročilo veliko senzacijo. Vest so tiskovne agencije takoj sporočile glavnemu tajniku OZN, ki je že od jutra bil na delu, da pripravi svoj načrt za o-krepitev skupine opazovalcev OZN v Libanonu. Hammarskjoeld ni hotel za sedaj komentirati sovjetskega sporočila in je napovedal, da v četrtek ne bo imel tiskovne konference. Glavni tajnik OZN se je lotil dela skupno z diplomati v OZN za pripravo sestanka na najvišji stopnji. Domnevajo, da je Hammarskjoeld po po-evetovanjih s predsednikom glavne skupščine Munrom ter z bivšima predsednikoma Pearsonom in Romulom odobril načrt, ki ga je predložil Pearson. Na podlagi tega na črta naj bi Varnostni svet pro-, učeval »vprašanje Srednjega Danes je vzhoda* kot celoto in ne ločene točke. V zvčzi s predvidevanji, da bo Sovjetska zvezr nasprotovala udeležbi (ormoškega zvezi s ca nima nič skupnega z Varnostnim svetom, ker bo njegov sestav povsem drugačen. Poleg tega predlaga Hruščev, naj izven plenarnih sej velike države obravnavajo tudi druga vprašanja. S tem se povračamo k ideji konference na najvišji stopnji, o kateri se toliko časa govori. Tudi v Parizu so mnenja, da se bodo o sovjetskem predlogu zahodni zavezniki znova posvetovali, in zato ne verjamejo, da se bo konferenca lahke začela v ponedeljek. Današnji popoldanski pariški listi govorijo, da se pripravlja francoski načrt za Srednji vzhod. Ta načrt naj bi predvideval «helvetizacijo» Libano. na, t. j. naj bi se ta država nevtralizirala po vzorcu Švice ali Avstrije, t. j. z jamstvom «velikih» in morda tudi z jamstvom Združenih narodov; prav tako naj bi se de faeto priznal arabski nacionalizem in še posebno pozitivni nevtra-lizem; končno vsebuje načrt francosko .priznanje vlaa v Kairu in Bagdadu. To novo francosko stališče bi v glavnem težilo po določitvi novega »statusa quo» na Srednjem vzhodu s težnjo, da komisijo predsednikov vlad a-li njihovih zunanjih ministrov, kateri bi se pridružila še Indija in Hammarskjoeld. Komisija bi proučila razna vprašanja in nato poročala Varnostnima svetu. Pearson, ki je Nobelov nagrajenec za mir je včeraj izjavil, da »konstruktivna nevtralizacija arabske federacije ne bi bila slaba rešitev*. «Nedvomno je težko za ZDA in Veliko Britanijo sprejet: v sedanjem trenutku tako rešitev, toda prišel bo dan, ko bosta verjetno prisiljeni to sprejeti,* je pripomnil Pearson. Pearson je tudi izjavil, da se države Srednjega vzhoda ne bi smele vplesti v spor med Vzhodom in Zahodom. Nato omenja predlog za ustanovitev omenjene komisije in pripominja, da bi taka konferenca morala imeti širši cilj in ne samo umik britanskih in ameriških čet, kajti to bi bil samo «delen rezultat*. »V sueški krizi, je zaključil Pearson, ne bi bilo smelo priti do rešitve Združenih narodov, pač pa do gospodarske in politične reši- , tve, ki bi dala zadoščenje arabsko nacionalistično giba- vsem neposredno prizadetim nje ne zajame drugih držav vladam.* ali ozemelj, ki imajo tesne ve- TZART7 93 __ v p--:-,, cn ■ zi z Zahodom. V francoskem v pafal' cLillot nocoj zani- vnanjem ministrstvu .zjavlja- kah britansko vest da se Dri-|J°> da )e za sedaJ Prezgodaj d r av 1 i a a t\a nt s k f se sta nčk ki Kovonti o točno določenem bf m ga udeležili zunanji mi- ! »frencoskem načrtu*, da pa se nistn. Stalni svet, ki je imel ! Popravlja načrt v tem smislu. »---- koj ko se bo za libanonsko krizo našla politična rešitev*. Admiral je tudi izjavil, (. ne vidi nobenega zna^ ' .„e |( bi dal misliti, da jO»„ii» zveza vmešana v sea nonsko krizo*. DodcI j« asi n' mnenja, da bo Na *r »neposredno napadel Libanon*. Poslanik FLRJ pri De Gaullu PARIZ, 23. — Predsednik francoske vlade De Gaulle je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika Uvaliča. Na sestanku, ki je trajal o-krog pol ure, sta se De Gaulle in Uvalič razgovarjala o najnovejšem razvoju mednarodnih dogodkov. V Tunisu pa je jugoslovanski veleposlanik Topolov-ski obiskal tuniškega zunanjega ministra Mokadema. Dolgo sta se razgovarjala o sedanjih dogodkih na Srednjem vzhodu. ko so vse ostale evropske prestolnice komentirale to vest, pa ni bilo v Rimu nobenega uradnega komentarja; mogoče tudi zato, ker bi lahko sprejem sovjetskega predloga za sestanek 29. t. m. povzročil, da bi se moral Fanfanijev obisk odložiti. To pa seveda ni dovolj za molk o sovjetskem predlogu. Tudi parlamentarni krogi kažejo vedno večjo nestrpnost, ker vlada ne pokaže nobene jasne smeri v sedanji mednarodni krizi. Tako so danes socialistični poslanci Vecchietti, Pertini in Lombardi postavili vladi vprašanje, kako se misli usmeriti spričo mednarodnega razvoja, ki ga je povzročila angloameriška intervencija v Jordaniji in Libanonu. Nadalje sprašujejo poslanci za mnenje vlade o pobudah drugih držav, da se najde mirna rešitev krize na Srednjem vzhodu, in zlasti o sovjetski pobudi za sklicanje vrhunske konference. Tudi La Malfa je predložil vprašanje za pojasnila o zunanji politiki. Saragat in Martino ln Še druge osebnosti obeh vladnih strank so izrekle svoje zadovoljstvo ob sporočilu o Fanfanijevem potovanju v ZDA; smatrajo ga za pozitiven element. Toda kljub izjavam socialdemokratskega oditelia se kaže v odnosih . e - SDI ter vladno stran-i.Bfi' i ohladitev. Vedno bolj, “menile. a_ ^ prevladuje mnenje, V poslanski zbornici j« nakladni minister Medici podal poročilo o italijanskem gospodarskem položaju. Zatrdil ja, da se je ohranila denarna stabilnost, ravnotežje državnega proračuna ter mednarodna plačilna bilanca. Med drugim je dejal, da ni mnenja, da je italijansko gospodarstvo prišla v očitno fazo recesije. V senatu se je senator Ber-gamaseo zavzel za takojšnja a-dobritev zakona, po kateram naj se izvoli tudi predstavnik tržaškega mesta v senat. Tako v poslanski zbornici kot v senatu so parlamentarci protestirali zaradi policijskih nastopov v teh dneh. Zlasti je Pajetta obsodil aretacijo bivše poslanke Carle Capponi, odlikovane z zlato medaljo odporniškega gibanja. A. F. BEOGRAD, 23. prišla v Beograd gospodarska delegacija Indonezije, ki jo vodi minister za pomorstvo. Med 'enotedenskim bivanjem v Jugoslaviji se bo delega- j predstavnika, in v cija razgovarjala o razširi- • tem, da Indija ni članica Var. tvi gospodarskega sodelova- j nostnega sveta, predvideva nja med obema državama. 1 baje Pearsonov načrt, da bi danes nov sestanek, je pro učeval in primerjal odgovore, I ki so jih tri zahodne vlade poslale Hruščevu in je ugotovil, da si ne nasprotujejo, pač pa da se samo «spopol- j njujejo*. Francoski delegat je izja- ; vil, da se francoska vlada ne upira morebitni konferenci v New Yorku, želi pa, da bi ta konferenca bila tajna, žito da se preprečijo običajne propagandistične poteze. Samo rezultat konference bi objavili v končnem jasnem in natančnem poročilu. Zdi se, da je to stališče prevladalo in prav v zvezi s tem je predstavnik NATO poudaril, da se zahodni odgovori medsebojno »spopolnjujejo*. V Parizu menijo, da nota Hruščeva predlaga pravzaprav nov postopek in da vsebuje dejansko nov predlog. Med drugim se nekateri opazovalci sprašujejo, ali nima Hruščev interes zahtevati naglo sklicanje konference tudi z nekaterimi koncesijami, ker ve, da zahodni zavezniki niti zdaleč niso enotni, in jim ne želi dovoliti časa, da bi znova u-stvarili enotno fronto. V Parizu niso pričakovali, da bo Hruščev sprejel britansko zamisel, naj bi konferenca najvišjih bila v okviru Varnostnega sveta, kar pomeni, da bi na tej konferenci prišel skupno s predstavnikom Cangkajška, in da bi države, ki niso zainteresirane na Srednjem vzhodu, imele med razgovori enako besedo kakor štirje veliki. Poleg štirih velikih so sedaj zastopane v Varnostnem svetu tudi Kolumbija, Irak, Panama, Švedska, Kanada in Japonska. Toda Hruščev zahleva, naj Cangkajškovega predstavnika nadomesti Indij* in naj bodo pri razgovorih navzoče tudi arabske države, ka- pomeni, da bo Naser sedel skupno z Nehrujem in Hruščevom ob isti mizi z Ej,senhowerjem, Mac Millanom in morda tudi z De Gaullom. V Parizu pri- da k„/'T Fanfani zlasti glede zunanje politike tendenco, da bi odločal sam brez posvetovanja. Na vladni seji je Fanfani o teh zadevah govoril celo kar tako mimogrede in še to na izrecno zahtevo Pretija, ki se je pritožil nad pomanjkanjem podrobnih informacij o razvoju svetovnega položaja. Ni izključeno, da ne pride do novih in odkritejših polemik, saj je znano, da vladajo prav med Pretijem in nekaterimi demokristjani dokaj napeti odnosi. Vse to pa kaže, da je sodelovanje med vladnima strankama začelo nekoliko šepati, in sicer tudi zaradi tega, ker sta v sodelovanju združeni v resnici le večinski struji obeh strank, široki sloji KD in PSDI pa so si več ali manj v nasprotju. zakladnice jugoslovanskih spevov; 10.40 igra trio Bardor»erj 11.00 Francoske popevke: ti* Intermezzo z orkestrom Lavvren* c e Weik; 11.30 Za cicibane: *' Gustav Strniša: Skalarjev vb; b) «Kaj boš Janko, jutri delal1*; 12.00 Majhni zabavni ansambli .. ritmu; 12.15 Kmetijski nasvet« 12.25 Igra pianist Pienre Dorser s svojim orkestrom; 12.40 Ume1" pesmi poje ženski zbor Frajk Prešeren iz Kranja; 13.30 Iz°?vt Bellinija in Donizettija; 14.00 tu in od tam; 14.30 Naši P9*vS šal-ci čestitajo in pozdravlj«" 15.40 S knjižnega -trga: 16.00 Gl* bene uganke; 17.10 Skladbe s venskih avtorjev igra Mar,Ko ski instrumentalni ansambel; «V paradnem koraku« - I.i Četrtkova reportaža; 18.15 gang Amadeus Mozart: KonrfJ za klarinet in orkester v A-Jhitj 18.45 Radijska univerza: 3y- Četrtkov večer domačih pestn1.,«-na-pevov; 21.00 Puškin - KloPto' Grof Nulin; 21.30 Robert Sel™: roann: Klavirski kvintet op. 22.15 Moderna plesna glasba. TELEVIZIJA .» 17.00 Spored za otroke; 1 Poročila; 18.45 Stari in novi SP®/ 19.00 Pouk angleščine: 19.30 daja za lovce in ribiče; 20.00 r • pevke ob oknu; 20.30 Porocbr 21.00 Odnehaš ali nada-ljultj 22.00 Prenos iz Sanrema: Veh varietč; 23.00 Poročila. K I H m. a -4- D I O CETHTEk, 24. julija 195* , RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasbai 11.30 Brez-obveano, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «0 nosorogih«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultUre; 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Pleške z nami; 18.00 Bruch: Koncert št. 1 v g-molu za violino in eri*ester op. 26; 18.30 Operetna fantazija; 18.55 Koncert sopranistke Albine Alexandraki Vigna. jiiano: Grške narodne pesmi, pri klavirju Livia d’A-ndrea Roma-nelll«; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (4.) «Kako je sestavljen Varnostni svet«; 19.30 Pestra glas-ba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (2.) (iLjube-zensko hrepenenje v Schubertovih pesmih« nato kitarist Les Paul; 21.40 Ansambel Franco Russo; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Ivan Cankar: »Deveti zvezek Zbranih spisov«; 22.15 Beneška fantazija; 22.30 Suk: Serenada za godalni orkester; 23.00 Oktet Baron Elliot; 23.30 Polnočna glasba. »miiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiinioiiiuiMniHiiiiiiiii Exre:s;or. 16.00: «Alibi pod gcm«, A. Ray, B. Heith. , Fenicc. 16.00: »Podzemlje v Pr stanišču«, R. Ega«, J. Sterl111*' Nazionaie. Zaprto. . Filodrammatico. 15.00: «Irski up® ' nik«, Rock Hudson. Sledi rietč. ^ Grattaicielo. 16.00: »Onkraj . "jf s-u«, D. Knight, M. Landi, Sleiger. . Supercinema. 16.00: »Napadal" er.ota«. ,, Arcobaleno. 16 30: »Družba zl®h nov«, Brian Keith, B. Garla«1?; Astra Roiano, 16.30: «Teta Amerike gre na smučanje»i Pica. j, Caritol. 16.00: «Bernardette», Jones, Ch. Bickfcrd. „ 21.00 »Odnehaš ali nadaljuj'5 Crislallo, 16.30: »Ljubezni in vr stolovščme O. Khayyama», Wilde. D Paget. 21.00 ((Odnehaš ali nadaljuj'5 Alabarda. 16.30: »Obrekoval" Van Johnson, An« Blyth. », Aldebaran. 16.00: ((Polnoč v,„ Franciscu«, T. Curtis, M. pa'}‘L. Arlston. Glej kino na proste'-Aurora. 16.30: »Cilj Tokio«, C*" Grant. Garibaldi. Glej kino na prost'1' Ideale. 16.30: »Divja zaseda«, Young, B. Benett. «, Impero. 16.30: «Vzor pesmi»> Sands, L Gen-tile. 21.00 «Odnehaš a-ll nadaljuj"! Italia. 16.30; «Mož, ki je bil sa«1 C. Gra.v, C. VVinninger. 2100 »Odnehaš ali nadaljuj'* Moderno. 17.30: ((Samotna z vez®" C. Gable, E. Gardne-r. ,,, 21.00 ((Odnehaš ali nadaljuj'5 S. Marco. Zaprto. .In|. Sgvona 16.00; »Pariške poč"1 ce», E. Costantine, D. Gode}' Vlale 16.00: «Zver Ul. Morgu* K Maki en. Technlcolor. ... Vittorio Vencto. 16.00: «Vrato S, Signoret, V. Clouzoi. dinl prepovedano. la, Belvedere. 16.30: »Celina v ™ menih«. 2100 »Odnehaš a4i nadaljuj" Mnssimo. 16.3t; »Oddelek zi-ny vršitev smrtne kazni«, u Robin, Georges Marcha-1. 21.00 «Odnehaš ali nadaljuj' , Marconi. (Glet kino na prosto ,je Novo cine. 16.00: «Madem9,5.0f, Plgalle», B. Bardot. TectinicO' , 21.00 ((Odnehaš ali nadaljuj Odeon. Zaprlo. NA PROSTEM Arena cel nori, 20.15: «Moj jatelj Kelly», V. Johnson. Laurie. m. Arena Diana. 20,30: »Izredne _ godivščine Picchiarella in varišev«. -16. Arlston. 20.30: «Veliki z»Pe" vec«, Fernan-del, C. SeviU*-.^ Garibaldi. 20.30: »Nihče ni fp sam«, O. De Havvilland, MttiChum. . C- Marconi. 20.15: «Oko za oko«. Juergens, F. Lulli. , ,n» Paradiso. 20.30: »Susanna tu pa-nma«, M. Allasio. «:», Ponziana. 20.15: «Kabirijine n«*- OD VČERAJ DO DANES JAKOVI IH FKISPMVKIJ V počastitev spomina pok. Marije Škrinjar roj. Cok ter pok. Ivana Marije Clača daruje Amalija Cok 1000 lir za Dijaško Matico. «»-------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 8. POROČILI SO SE: Ladijski komisar dr. Salvaiore Alello in učiteljica Tripoli Claudia, učitelj Maraston Ferruccio in gospodinja Vassallo Claudia. uradnik Palmino Ireneo in gospodinja Bari Vanda, uradnik Manzin Livio in uradnica Fonda Li-cia, kapitan dolge plovbe Agostinis Sergio in uradnica Forti Livia, uradnik Depolo Antonio in učiteljica Fi-nizio Maria Luria, šofer Cociam Marcel-lo in šivilja Liessi Antonia, učitelj Arneri Giovannl in učiteljica Prischi Pia. UMRLI SO: 67-letna Derossi, vdova Degrassi Anna, 62-letni Birsa Francesco, 65-Jeliia Scati-gna, por. Leporale Rosa. 57-letni '■'-ruJovih Luigi, 67-letnl Braida Umberto, 80-letna Germ adnlk, vdova Dragar Teresa, 70-letna Calsut, por. BiSianl Lidia, 43-1 et-ni Caunla Emillo, 68-1 etn a De-glampletro, vdova Vlozzi Ermi-nia, 60-letna Muiller, por. Covacci Ltdia. NOČNA SLllZBA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Beruini 4; Glustl, Strada del Frjuli 7; Mlllo, Ul. Buonarrotl JI; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. t Valute Milan Rim 'Zlati funt 6.000,— 6.250,— Marengo 4.775.— 4.975.— Dolar . . . 622 — 625.— Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar 144,— 146,— Sterllng . . 1.700.— 1.750 — Dinar , 82 — 85,— Slhng , . 23.75 24.25 Zlato ; j ; . 708,— 711,— Zah. n. marka 147.75 149,- t. rvazzari. -e, «Ne zapusti Roiano. 20.30: mama«. Secolo Sv. Ivan. 20.15: «Ana' r, v Parizu«, A. Guinness, O. sols. -otl Stadio 20.30: »Karavana P'.),, jugu«, T. Povver, S. HayVJ°‘,ll Valmaura. 20.15: «Hollywood. smrt«, D. Martin. J. LevvIS- MALI OGLASI VESPE, lamhrete 150-125, Ben«',. Parllla, Rumi 125 tisoč UL Radiev Davldson, Topollno A, 1 a«-lmo B in 1100 B v odličnem č,,, nju dobite pri Maggio, Ul. scoli 22, tel. 55-530, Pravkar dospelo: Anton Melik; jugoslV vi ja L 280® TRŽAŠKA KNJIGARN* Trat - IJI. M. I rančirt* TeleJou 87-888 U Srečanje v Na nedavnem potovanju po Sloveniji mi je neki sopotnik na vožnji po štajerski med drugim {lejal: «Rad citam Primorski dnevnik, oa kaj izvem o življenju iz Krajev, s katerimi me vežejo spomini iz narodnoosvobodilne vojne. Dober list (čitam samo nedeljsko šte- '/‘lko)> moram reči. Le pre-Piše o nas. Saj je tudi al marsikaj novega, kar ani®a tudi vas*. Rad Sem mu pritrdil, da J tamkaj mnogo novega, zanimivega in poučnega * i se čudite našim novo-»m, seveda. Tudi mene so * aolg° časa presenečale, mi niso bile jasne. Ni slo v glavo. Ni mi šlo glavo, kako da se hkrati s 1 to in ono. Smatral Za brezS'lavo, a drago Wanje. Danes to razu-• Sodim, da veste bolj d„J?ene’ da Je vse gospo-vo medsebojno poveza- je prej slišal, da bo- Kdo bi se bila podjetja zanimala za stanovanjsko vprašanje *^3ega osebja?! Saj ste vi-z '1’ ^0hk-0 tega se je že' šol« l!°' e’ *°le in sPet ir, 1 _ ^^nice, zdravstveni počitniški domovi in to ono. Pravijo, da brez vse-». tega ne gre, ker se le _ moremo otresti žalost-preteklosti in zavzeti do-nroHv* me®to na stopnji na-vam .Draga je ta reč, težko re^em' Zel° draga in tako *udim se» da jo še so dobro vozimo. Najhuj- sem “ prebredli. Jaz ni-, v tej zadevi tako pou-a se rni zdi, da trčimo na težave tudi za- sti i .ga’ ker svet v znano-tedniki zelo naglo na-£?uje. Vedno je v tem starr>n°V6Sa’ kar izpodrine n To novo pa spet sta-■ Mar ni tako?... Kako vas^ -Vas? Ali -*e res’ da ®vlienie Pod anglo- Vadilo?° Upravo m°ono raz- "ie ^d°r dela in si življe-k&m tudl urediti, že ne-ško gre' P°d anglo-ameri- PrilikUPraV° ^ bil° mn°S° ?a e Za zaslužek, večkrat iahek ntrolirano del° 1x1 . zaslužek, ki pa ni bil vi ^ avr gospodarski osno-»vot^.tega je kmalu po te rojstvu — po odhodu Datl br?Ve ~ tudi skopnel. cq vZe stojimo pred dvoji-Raš odločilnih za re °stoj in napredek: tata^* brezposelnost, ta 1 ko dalje izzovejo nezadovoljstvo in pretirane zahteve, ki jih trenutni razvoj še ne more rešiti. Drugi vzrok tarnanja in kritik vidim v vedno večjih zahtevah po ugodju. Poglejte v mesta, trge in vasi, kaj vse si da-i:.es privoščimo! Leto za letom je več tega in onega. Godrnjajo naj lačni, nagi in bosi. Takšnih pri nas ni. Jaz vem ,kaj sem kot deček imel po prvi svetovni vojni. Garal sem in garal kot vajenec — mehanik — brez socialne in druge zaščite in bil pretežno brez posla. Srečen slučaj je hotel, da sem postal kmet*. Zanimiva reč, sem si mislil. Govori o sreči, da je postal kmet, ko pa pravijo, da so prav kmetje takšni godrnjači. «Pa ste sedaj za- i dovoljni?*, sem ga vprašal. «Seveda sem in ni razloga, da bi ne bil. Nekoč sem pridno delal, a sem bil zadolžen do grla. Svoje pridelke sem težko vnovčil po nizki ceni in pri tem trošil čas in denar. Danes lahko na domu vnovčim vse, kar pridelam. Res ,je cena za nekatere pridelke sorazmer-no še nizka. A vidim, da se da -to uspešno dopolniti z umnim kmetovanjem. In še kako se da! Kdor se je ali se . bo lotil takega gospodarjenja,' še hkratu ogledal okrog sebe in uvidel, da morajo živeti tudi drugi ter se moramo drug drugega vzajemno podpirati, ta že napreduje in bo še bolj napredoval. To vidim pri sebi* — Ali je več takih? In se je nasmehnil, češ: »Kmet je v preobrazbi polžje počasen, previden in ne-zaupen. A počasi le gre; vedno bolj se zanima za gospodarstvo in zaupa zadrugam. Zlasti so kmetje postali pozorni na lansko tekmovanje za večji hektarski donos; le ta se naglo dviga, seveda najbolj na državnih posestvih. Letos računajo po hektaru v mariborskem okraju med 50 in 60 q, v Prekmurju pa celo 80 do 90 q italijanske pšenice. Tudi pridelek krompirja, koruze, sončnic in drugega smo že dvignili 3, 4, 5 krat-no. Država si močno prizadeva, da čim prej in čimbolj dvigne kmetijsko proizvodnjo*. — Kaj pa z vinogradništvom? »Mogoče ne veste in ne verjamete, da so naša štajerska vina med najboljšimi na svetu. Mi nismo to vedeli, dokler niso tega ugotovili na lanski svetovni razstavi vin v Ljubljani. To prednost bo treba izkoristiti in dvigniti pridelek s sedanjih 22 hi na hektar vinograda na 2, 3 kratno količino. To se bo tudi zgodilo v razmeroma kratkem času. Seveda bodo tudi tukaj potrebne žrtve*. — Ali ne velja prednostno mesto tudi za vaše sadje? »Da za naša jabolka. Letos bo dobra letina in računajo na kakih 55.000 ton. Štirikrat toliko kot lani. še enkrat vam rečem — je dejal preden se je poslovil, — kdor je pripravljen umno delati in pošteno sodelovati za boljšo usodo naše skupnosti, ta si bo priboril dostojno mesto. Tako je pri nas. Pa zdravo, želim vso srečo vrlim tržaškim Slovencem*. j. *• r=Ar\ 1 ZAKAJ OTROK LAZE — Ben, Mihec, kaj rečeš? Bo al ne bo vojska? — Jest rečem, de ne. — Ma kaku de ne? Ma kej ne videš kaku Amerikanci prekladajo soudate če nu les? Jen koracate hodejo gor nu dol po raurji, jen Rusi delajo ma-novre, jen Turki jen kej jest znam še kadu. — Ma sei glih zatu smo lahku brez skrbi. — Ma kaku brez skrbi? Kej ne videš kolko soudatou se je nabralo u Bejruti, jen aroplani ke jeh prenašajo, jen marines jen kej jest znam? — Te rečem še an bol, de glih zatu smo lahko brez skrbi. Zatu ke vse te soudate prekladajo zatu, de bojo bol zag-višali mir. Jen več ke jemajo tanknu jen aroplanou bol je mir močen. Tu je glih taku ku de be fejst zavarvau —- denmo reč — soj berjač. Nardiš ukuli zid, na vrh deneš qlažouno jen magari še namalo drata jen taku obeden ne more črez jen berjač je zagvišan. Mir je pej narbol zagvišan če ga vahtajo sodatje. Denmo reč: kaj ni dobro zavarvan an magazin al pej an must če ga varjejo soudatje? Jen glih taku je z mi ram. Jest mislem, de tu be ti mogu zastopet! — Ma tam dol pr Arabceh' se prekladajo soudatje vseh sort jen niso neč prou dekordo. Se prou lahko začnejo strelat! — Ne stoj skrbet! Je res, de niso prou dekordo za vsako reč, ma u anem pej so. Vsi so šli če dol samo zastran mera. Jen navsezadne, tudi če bojo spestili kašen kolpo ga bojo samo za tu, de se zagviša mir. Pomeni, de so prou odločeni, magari strelat, magari vrč kašno bombo za ja zagvišat mir. — Cuj, Mihec, ma če začnejo strelat, ne bo več mir, bo vojska! . —- Ma bo vojska zastran mera, Jakec moj! — Mihec moj, ma če je vojska zastran mera, je vojska, ne mir. Mir bo pršu pole, ke nas ne bo več, zatu ke nas bo vseh konc ke bojo mečali tiste atomske bombe. Bojo zastrepili ves luft jen bomo krepa-vali ku muhe, ke jeh pošpricaš sez diditi. Se zna, de bo pole mir! Ku na žegni! — E, ma videš ti vse grdo! C e čemo govort zares, te rečem, de atomskih bomb ne bojo inečali. Glih zatu. ke atomska bomba, al jo vržeš ti al jo vržem jest, obeh bo konc. Jen se ne bo jemu kadu hvalt, de je dobu vojsko. — Ma tisto tam dol zastran Libanona jen zastran petrolja se bo moglo končat na kašen način? — Se zna, de se bo končalo. Amerikanci bojo šli lepu nazaj domou — magari se bojo prej še dosti glihali jen kregali —■- ma bojo šli jen bojo mogli pestet Arabce, nej si zrihtajo ku čejo jen nej jemajo ono državo vsi vkep al pej deset. Jen nje h petroljo bojo lepu plačali ku je prou. — Ma sej navsezadne se tudi Arabcam splača prodajat petroljo. — Ma ja! Kej češ, tistem, ke so vajeni komandirat drugem ludstvam, ne gre u glavo de zde j so posoli cajti jen nečko toučejo zmiram ano. Ma počasi, počasi boja le zastopli kej. — Magari de be blo taku! — Bo taku! Rri presojanju otroških laži moramo biti zelo previdni. Nt namreč laž vsaka otrokova izjava, ki ne ustreza resnici. Otrok namreč ne razlikuje še stvarnosti od fantazije. Znano je, da doživlja otrok, do šestega leta starosti svojo okolico bolj s svojo domišlj jo. Zato ni nič čudnega, če vam majhen otrok nekatere dogodke m stvari prikaže'čisto v drugačni luči. Sam. pri sebi je namreč globoko prepričan, da govori resnico, čeprav v resnici laže. Razen tega ni pri majhnemu otroku razvk pojem časa, oziroma nima še sposobnosti, da bi povezoval dogodke v njihovem pravem časovnem zaporedju. Končno vplivajo na njegovo izražanje tudi močni občutki, ki mnogokrat prevladajo stvarnost in zavzamejo v otroški pameti glavno mesto. Sele od šestega leta dalje začne otrok razlikovati stvarnost od domišljije. Od te dobe dalje začnejo tudi njegove laži. Zanimivo je vedeti, zakaj otrok laže, kaj hoče s tem doseči in kaj ga k lažem navaja. Vzroki otrokovih laži so zelo različni. Otrok dostikrat laže, da bj se izognil delu ali nalogi, ki mu nista prijetna. To je skoraj normalen pojav pri otrocih, ki radi trdijo, da so de- hhihhhh.hhh. HHilimiHHHHHiHHHHMnMH.il. .........I..............."■""■••■.■•■MM...«.M........M..M.I....................m- VZROK: VOJAŠK ROK IN GOSPODINJSKO DELO MOŠKI V AMERIKI ŽRTVUJE ZA LEPOTO VEČ KOT ŽENSKA Dva milijona dolarjev več kot ženske so porabili za razna lepotna sredstva in nege -Ameriški «Homan» bo izginil, če se stvari ne spremenijo - zatrjujejo ameriški zdravniki V Združenih državah Amerike potrošijo moški dva milijo®* dolarjev več kot ženske za razna lepotna sredstva in za nego telesa. Ti podatki, ki *o jih objavili statistični kradi, »o začudi* ■ Ca socialna rana Trža-0ZemlJa. Tudi se je *». 225:. *“ se podreta ^ogemu gospodarske-iq r aftunu z bolj zmernimi pa jJ^hnimi zahtevami ali zd'■suili v skrajno razmere. ža V|ln!!f pa je do'’ol3 dela dajj ‘ p® Pa lenuhe straši god’ 84-srečo iščejo dru-ih s az Pravim, da kjer je 81užim 0 oRt ter lnhko vki čeprav’ Se le nekaj nabere, kanski**1* zaslužek — pmeri- Rem «a Se 'e slišijo tožbe, — ga namStrigel moža- ka-tere-da m‘ tna 'n tehtna bese-htd r. J« ugajala in bi bil «0 Pjega še kaj slišal, stavil eda’ - je hitro pri- S?1* teh ne manjka, enih in neupraviče-žep, s] ®7’lna družina, bole-deio -ab° gospodarstvo, sla-fce ” ln ob druži: njem pridnost hske razmere in ta- Kdo bi rekel, da je za Francoze (ki so baje duhovit narod) gornja filmska igralka (menda ga ni, ki bi ne vedel, da je to neduhovita Brigitte Bardot) na drugem mestu, takoj za Gino Lollobrigido? H ameriško prebivalstvo, predvsem pa ameriške «yan-kee-je», ki so dosedaj živeli V prepričanju, da predstavljajo v svetu klasičen primer moškega. Ko je umrli dr. Kinsey, avtor dveh znanih študij ..Seksualno življenj« žene« in »Seksualni odnosi moškega« zatrjeval, da se Amerikanec približuje degeneraciji ter dobiva nekatere ženške poteze, mu tega nihče ni hotel verjeti. Nasprotno, ostro so ga napadli, češ, da žali čast vseh Amerikancev. Toda današnje statistike potrjujejo trditve dr. Kin-seya. Frizerji in lepotni saloni za moške, ki se skrivajo pod imenom »groom shops«, so zaslužili v preteklem letu pol milijarde dolarjev, kar pomeni dva milijona dolarjev več, kot ženski lepotni saloni. To je ogromna vsota, če se pomisli, da so lepotne kure za Amerikanke že nekaj vsakdanjega ter da jim celo socialna skrbstva priznavajo pravico in v nekaterih primerih tudi plačajo stroške za določene lepotne kure. Amerikanci, ki se sicer norčujejo iz nadišavljenih glav latinskih narodov ter gledajo s pomilovanjem na mehke lase Severnjakov, so danes vsi navdušeni za frizuro, ki jo nosi kralj rock’n’ rolla Elwis Fresley ter si pustijo rasti zalizke kot on. In nič jim ni žal, da mo- rajo za takšno frizuro plačati pri frizerju kar lepo vsoto denarja. Pa tudi za kratko frizuro, ki jo imenujejo «crew-cutt», se danes ameriški moški navdušujejo. In da bi ta frizura čim bolje uspela, jim ni nič nerodno posluževati se posebnega mazila, ki so ga naši pradedje uporabljali za brke in brado. Od ene milijarde in pol dolarjev, ki so jih Amerikanci porabili za nakup raznih lepotnih sredstev, gre vsaj četrtina za razne vode, ki jih rabijo moški po britju. Ce bi številke spremenili v litre in potegnili na osnovi tega zaključke, bi u-gotovili, da so za vsak kozarec ženskega parfuma moški porabili najmanj 1 hi kolonjskih vod za britje. Vsak Amerikanec danes že dobro pozna razna lepotna sredstva in ve med njimi izbirati. To je tudi potrebno, ker je danes v', tamkajšnjih trgovinah v prodaji na tisoče in tisoče razniji lepotnih sredstev in gorje o-riemu, ki ne bi vedel 'kaj kupili. Pred dobrim letom je neka ameriška tovarna ženskih lepotnih sredstev vrgla v' prodajo razna lepotna sredstva, namenjena moškim, katerih cene pa so bile astronomske. Ce mislite, da prodaja ni uspela, se zelo motite. Tovarna je imela dobre obveščevalce, ki so poznali zahteve in želje mo- "i... ........... •■...MIMI ■ M...............MM.M MM..................MM. ...........................H.....IIIIMM. MIMI.MU.....MIHIH. .IIHHIH.HW.IM..HM. IM .»Ml.Ml.......... MH.HIMHMIIIHH.HI.IIIH.IHIII.MMHHI.HHMM. SPREHODI PO TRŽAŠKI OKOLICI Malo znana Siva stena Ijgjj r\ bit0 ,oRno *n Boljuneem Nojfm “° Pred nekaj leti le kar pa nasetje Kraglje, od bo d ffrS0 zoradili neposredno boslopje°9 ' novo občinsko nj.». za obširno dolinsko °bči :in0 « r1 c; in >l° boli 60pa*e*o naselje ved- J«jo dl bolj °bčine Arto • J,e samo da nasta-hove hiše, ampak tu. ■^goma n in. ®o!itinec se po-proti no vese je središču r',-’koraj i • Bol junec že tudi - "na, nnU s Krogi jami, novi llna se približuje foljunec Tr* °eSti' ki veŽe ho s-. . ‘uPanstuom in Do. stilm da] s° tam ie dve go- 9e’ nova' V Krogljah, in dru-I* 0reo,va dolinske občine. ^ 0° treba uredit, poti do novega središča. Za Boljunec in Dolino je ta zadeva že rešena z že omenjeno novo cesto, za Boršt in še posebno :za Ricmanje pa bo treba temeljito popraviti že obstoječe bližnjice, ker je glavna cesta za pešce predolga. Ko smo v Boljuncu govorili o prometnih zvezah, me je prijatelj opozoril na Veliko isteno (nekateri jo imenujejo tudi Siva stena) nad Botačem, od koder da se uživa krasen razgled v botaško sotesko in daleč naokoli, in da bi bilo potrebno da se iz Botača na vrh Sive stene zgradi vzpe-fijača, t. j. žičnica. Ker nisem še bil na vrhu Sive stene, sem sklenil takoj, da ga tim-prej obiščem. Nekaj dni za tem sem bil na vrhu. Seveda ni to Hima-faya, ampak nekoliko centimetrov (samo približno 800.000 im) nižji vrh. Toda za naš domači mali turizem se mi zdi ■ vrh Veliki stene važnejši od Hlmalai/e. (Mimogrede ti dovoljujem skromno pri- pombo, da ne bi škodovalo, če b, se naše Slovensko planinsko društvo zanimalo nekoliko tudi za ta naš domači mali turizem. Kaj da je to mali turizem? No, znane božje po-tt na Sveto goro, na Vilarje, na Repentabor, na Peče, h Sv. Socerbu itd. — ali ni to mali turizem? Turizem namreč u prvotnem pomenu besede, ki je nekdaj spominjal na gore, medtem ko nas danes spominja na hotele.) Upoštevaje prometne zveze je najbolje, da se odpotuje ob 1. uri popoldne s postaje Sv. Andreja v Drago, od tam na vrh Velike stene in od tu peš v Bazovico ki ima zdaj zelo ugodne avtobusne zveze z mestom. ker se vlak šele po 8 uri zvečer vrača iz Drage k Sv. Andreju. Ko sem se po tem programu odpeljal ob 1. uri popoldne od Sv. Andreja, je bil na moje začudenje vlak, že popolnoma zaseden, medtem ko je navadno ta vlak ob delavnikih skoraj prazen. In še bolj sem se čudil, ko te je fe na prvi postaji pri Sv. Ani s-koraj popolnoma izpraznil. Te uganke pa ni bilo težko rešiti: potniki so bili namreč prebivalci iz okolice Sv. Ane, ki so prihajali iz morskega kopališča pri svetilniku. Zanimiva postane vožnja šele od pošto-je Sv. Ane naprej, skozi Rovte in posebno ko pridemo skozi predor pred Ricmanje, kjer se odpre razgled na ves Breg do morja, razgled, ki se ga uži«a do mosta pri Hrvatih nad Zabrežcem. Za mostom se pokrajinska slika kruto spremeni. Široko razprostranjenost zamenja ozka in globoka soteska; vinograde, po. Ije. travnike in pašnike pa zamenjajo divje stene in skalovje. Obzorje se zopet razširi šele ko zavije vlak iz bo-taške soteske proti Dragi. Vlak se ne ustavi v Dragi, ampak napravi najprej globok ovinek okoli dolinice pod cesto Draga-Bazovica in gre naprej do postaje Draga, ki se nahaja skoraj pod Peskom, ne. daleč od jugoslovanske meje, ki se spušča pri Pesku skoraj navpično navzdol, preseka do. lino Drage in teče vzporedno z železniško progo do Botača. iVa nekaterih mestih se prav dotika železniške proge. Moj namen je bil, da grem od postaje v vas po informacije za pot na vrh Velike! stene? a ko sem s pomočjo zemljevida «-potonil, da je rheni že dobro znani hrib nad Draga, iskana Velika stena In da se po onem pobočju lahko pride na vrh brez vsake steze, sem jo mah. nil od postaje po železniški progi naravnost proti cilju Ne morem pa zamolčati, da se Velika stena od te strani ne zdi prav nič impozantna, kar pa je v resnici tista stran, ki je obrnjena proti Botaču, s svojo ogromno si p0 steno ki ti kar sapo jemlje, ko jo gledaš. Pobočje, po katerem sem šel proti vrhu se zdi od daleč kakor pašnik in menda je celo pašnik, a ko hodiš po njem, ne vidiš drugega ko večje ali manjše kamne in kamenčke, med njimi za prst debelo zem ljo in na njej neke žalostne bilke, kt naj bi bile trava. Tr je vse! Ne, ta trditev velja samo za rastlinstvo, živalstvo pa je zastopano z milijardami majhnih, drobnih kobilic, ki so suhe, kakor tista bolha, o kateri poje narodna pesem sD-ruzga te ni, DRAGO GODINA ških. In tako je kupčija naravnost cvetela. Nžti z očesom niso moški trenili, ko so plačali 10 dolarjev za kolonjsko vodo za britje, ali pa dva dolarja za toaletno milo, čeprav, so dobro vedeli, da stane embalaža mnogo več, kot pa vsebina. Važno je bilo samo da nosi proizvod, ki so ga kupili, znamko poznane ameriške kozmetične tovarne, ker so mislili, da so stopili za stopnico više na družbeni lestvici. Po mnenju ameriškega psihologa prof. Jamesa M. Qwana pomeni to, da si hočejo moški v Ameriki ustvariti osebnost, ki je sicer nimajo. Morda je ta izjava nekoliko prehuda, vendar bo nekaj tega le držalo. Dobra polovica vsote, ki smo jo že prej omenili, pa gre v korist raznih lepotnih salonov za moške. V vedno bolj številnih lepotnih salonih, ki so v zadnjih letih graeli v vseh ameriških mestih, kot gobe po dežju, se Amerikanci podvržejo raznim masažafri obraza in telesa ter si pustijo celo barvati lase. Ko so ameriški zdravniki začeli borbo proti debelosti, češ, da je zdravju najbolj škodljiva, so imeli od te akcije največjo korist ameriški lepotni saloni, kamor so se k njim zatekali po pomoč vsi oni, ki se zaradi svojega poklica premalo gibljejo in se zaradi tega redijo. V lepotnih salonih so jim postregli s kopelmi iz parafine in blata ter z raznimi masažami za shujšanje in za vse to so morali plačati kar visoko ceno. Da bi pridobili čim večje število moških, ostajajo omenjeni lepotni saloni na razpolago klientom tudi potem, ko se že zaključi delo po uradih in tovarnah. Pa tudi zavodi za plastično kirurgijo so imeli v teh poslednjih letih veliko število moških pacientov, v mnogih primerih celo več kot ženskih. Kaj je vzrok temu nenavadnemu pojavu? Vojska, pravijo eksperti! Vse kaže namreč, da se mladj fantje, ki prihajajo v vojsko in ki do tedaj niso poznali drugega kot milo in vodo, navadijo od svojih tovarišev iz večjih mest na uporabljanje raznih lepotnih sredstev, ki jih uporabljajo, tudi potem, ko so vojaščino že odslužili. Drugi vzrok naj bi bil ta, da se moški v Ameriki vedno bolj posvečajo gospodinjskemu delu. V Združenih državah Amerike so namreč gospodinjske pomočnice zelo redke ter predstavlja velik luksuz in strošek za vsakogar, ki si jo hoče najeti. Moderni gospodinjski stroji pa opravijo delo le do neke mere, vse ostalo si morata mož in žena pošteno deliti. Možu tako primanjkuje čas, da bi se lahko posvetil športu ali drugim zabavam v prosti naravi. Da pa ne bi izgubil ga s kremensko lučjo in z drugimi umetnimi obsevanji. Zaman so bili dosedaj vsi opomini ameriških zdravnikov, da bo ameriški »Homan« kmalu izginil, če se stvari ne bodo spremenile. lo, ki jim ne ugaja, izvršili, | čeprav ga v resnici niso. Ce se otrok poslužuje teh laži tudi potem, ko dorašča, ga je treba opozoriti, ker bi se sicer navadil izfaikanju dolžnostim, k^ jih mora, vsak človek potem v življenju opravljati. V nasprotnem primeru se zgodi, da se bo otrok kjir napfej“"5'rahil "vsakega samostojnega reševepja problemov in odgovornosti ter se bo raje zanašal na pomoč odraslih, Ta pojav je pogost pri plašnih otrocih, ki pa postanejo na ta način še bolj nesamostojni. Najpogosteje pa otrok laže, da se obvaruje kazni zaradi dejanja, ki ga ne bi smel storiti. Iz tega izhaja, da lažejo največkrat otroci zelo strogih in avtoritativnih staršev, torej takih, ki vzgajajo vedno le s strogostjo, kaznijo in grožnjami. Laži pa se otroci dostikrat poslužuje tudi zato, da se pred svojimi sovrstniki hvalijo in poveličujejo. Pri tem prehaja hvala najprej v pretiravanje, nato pa v pripovedovanje izmišljenih stvar, in torej v laž. Otrok se lahko izmisli pravcate romane, da bi se pred svojimi sovrstniki postavil. Njegova, pripovedovanja so tem bolj fantastična, čimbolj je sam po naravi plah in bojazljiv. Dogaja pa se tudi, da otrok laže, da bi s tem nekomu škodil. Za temi lažmi se ponavadi skriva želja po maščevanju. Ta želja po maščevanju se izraža v tožarenju in klevetanju. Take laži so pogoste predvsem pri ljubosumnem otroku, ki se hoče na ta način maščevati svojemu tekmecu, zaradi katerega se čuti zapostavljen. Pri otrocih, ki rastejo v družini, kjer ni ljubezni in pravega razumevanja, pa se lahko skrivajo v lažeh tud; sadistične težnje, ki so posledica brutalne in ostre vzgoje. Ni pa redek pojav, da se otrok laže, da bi prikril napake svojih staršev. Otrok ima na primer strogo mater, pa bo vendarle trdil pred svojimi prijatelji da je dobra, ker ga je sram, da je njegova mati drugačna kot druge. Drugi se zopet sramuje, ker ima očeta pijanca ter bo raje zatrjeval, da njegov oče nikoli ne pije. Pri otroku morda še bolj, kot pri odraslem, sta ljubezen in sovraštvo mnogokrat tesno povezani. Otrok svoje starše ljubi in vendar ga lahko najmanjši' opomin ali :pa kazen spravite v razpoloženje, da jih trenutno zasovraži. Nasprotno se pa mnogokrat dogaja, da otrok upravičeno sovraži starše, pa jih vzljubi takrat ko čuje, da jih tudi tuji ljudje kritizirajo in obsojajo. Kaj napraviti z otrokom, ki laže? Za laži majhnega otroka ni nobene kazni. To je normalen pojav, ki bo z leti prešel. Ce pa otrok laže, da bi se izognil “Hv* «>' Am* * M!* " ■ Lep plašč iz vzorčastega blaga; nosile ga bomo potelt in tudi jeseni z enobarvnimi oblekami Raf Valone je dobil od pariške občine srebrno kolajno za svojo umetniško dejavnost v francoski prestolnici. Na sliki je z ženo E leno Varzi iiiiiiiiiHiMiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuimiiiiiiiiiiiuiimimmniiii Francozi in film (Nadaljuje se na IV, strani! 1 izgleda športnika, s, poma- Nedavno osnovani pariški Inštitut za proučevanje javnega mnenja o filmu je izvršil anketo o okusu, navadah in željah francoske publike. Po rezultatih ankete, v kateri je sodelovalo nad 20.000 ljudi iz vseh družbenih slojev, v vseh krajih Francije, gre od vsakih sto vprašanih oseb, le hi v kino. Na vprašanje: iiZakaj hodite v kino?« so anketirani odgovorili: «Da se razvedrim, da vidim lepo predstavo, da nudim zabavo otrokom, da se duhovno izobrazim, da razširim svoje znanje, da vidim dokumentarne filme.« Na vprašanje: «Kaj vpliva na vašo izbiro filmov?«, so dobili naslednje odgovore, in to po naslednjem vrstnem redu: »Imena igralcev, vsebina filma, nasveti prijateljev, mnenje filmskih kritikov, naslov filma, kolor, razstavljene slike prizorov iz filma, reklama, sloves, režiserja.« Na vprašanje: »Ali greste gledat neki film zato, ker je izdelan na temelju neke znane knjige ali uspešnega gledališkega dela«, je 3* odstotkov odgovorilo pritrdilno. Od anketiranih oseb pa je 17 odstotkov izjavilo, da gre redno vsak teden v usvojil kino, ne glede na to, kakšen film prikazujejo. Sodeč po rezultatih te ankete, imajo Francozi najraje sentimentalne filme (25 .odst.), nato kriminalne filme (20 odst.) zgodovinske filme (12 odst.) pustolovske filme (tl odst.), komične filme (8 odst.) glasbene filme (6 odst.), vvesterne (2 odst.) in znanstvenofantastične ter dokumentarne filme (1 odst.). Oni imajo najraje francoske filme, nato italijanske, nemške, avstrijske, angleške in, na zadnjem mestu, ameriške filme. Najbolj cenjeni so naslednji filmski režiserji: Hen-ry Georger Clouzot. Rene Clair, Andre Cayatte. Marcel Carnet. Christian Jaque in Jean Renoir; od inozemskih režiserjev pa Cecile de Mille, Vittorio de Sica, Alfred Hitchcock, Federico Fellini. Charles Chaplin in Michael Todd. Od filmskin igralk ceni francoska publika najbolj naslednje: Michel Morgan, Brigitte Bardot, Daniel Darrieux od igralcev pa: Jean Gabin, Fernandel in Pierre Fresnay; od inozemskih filmskih i-gralk pa uživajo največlo popularnost Gina Lollobri-gida. Ingrid Bergman in So-fia Loren, od inozemskih i-gralcev pa: Gary Cooper, Kurt Juergens in Raf Val-lone. Tisti, ki ne obiskujejo kina, so za *o navedli naslednje razloge: drage vstopnice, zdravstveni razlogi in to. da kinodvoranah ni moč kaditi itd naloženemu mu delu, potem je najboljše, da starši njegovo laž preslišijo, istočasno pa z vso odločnostjo zahtevajo, da delo izvrši. V tem, kot tudi v vseh drugih primerih laganja, bi bilo zgrešeno, da bi otroka strogo kaznovali ali pa ga mučili z dolgimi pridigami. S tem bi pri njem samo še okrepili potrebo po nadaljnjem laganju. Otroka bomo odvadili lagati samo tako, (e mu pokažemo, da je laž nepotrebna. Zato moramo odstraniti vse slabe vplive njegove bližnje okolice kot tudi vzroke, k. so ga privedli do laži. Vzgojitelji sami1 pa morajo paziti, da govorijo vedno resnico ter da jih otrok nikoli ne zaloti na laži. ——«»----- KUHINJA Mlfko s sadjem Zdrave pijače dobimo, če mešamo sadne sokove z mlekom v posebnem mešalcu, če pa tega ni, lahko uporabljamo tudi žvrkljo in visoko posodo. Mešamo tako doigo, da se pijača peni, malijemo jo v visoke kozarce, ki jih postavimo na led, v hladilnik ali vsaj v hladno osoljeno vodo. Švedsko sadno mleko Za to mleko potrebujemo različno sadje, ki ga zrežemo na koščke. Tukaj lahko uporabimo breskve, marelice, hruške ln drugo sadje. Vse to sadje damo skupaj v posodo, ga močno posipamo s sladkorjem v prahu in ga postavimo za pol ure na hladno. V vsak kozarec damo po dve veliki žlici sadne mešanice, dolijemo mleko jn močno razmešano. Mleko mora biti hladno, da pijačo lahko takoj ponudimo. Breskvino mleko Štiri lepe breskvine kose kuhamo deset minut v litru mleka. Posebej stepemo dva rumenjaka z dvema žlicama hladnega mleka. Vse to vlijemo v vrelo mleko in takoj precedimo skozi sito. Pijačo po okusu osladimo, in ponudimo toplo ali hladno. Kdaj posolimo bržole in navadne zrezke? Navadne zrezke in bržole posolimo šele nekaj minut, preden so gotovi. Tako ostane meso sočnejše, mehkejše in okusnejše. To ne velja za dunajske, oziroma pariške zrezke, ki jih moramo soliti že v surovem stanju. — Toda jaz sem poklicala na pomoč onega-lel SPREHODI PO TRŽAŠKI OKOLICI Malo znana Siva stena (Nadaljevanje s III. strani) kot some kosti«. Od česa živijo te kobilice, je uganka, morda ne pride na vsako niti ena cela bilka trave. Ena kobilica, skoraj bi rekel kobila, pa je bila velika in debela ko p rase. Ko sem jo drezal, m mogla niti skakati. Od česa se je tako zredila? Morda žre svoje majhne rojake? Nič čudnega bi ne bilo, saj žrejo degenerirane mačke celo svoje lastne mladiče. Zdaj pa proti vrhu, ki ga daleč naokoli označuje visoko leseno znamenje nad izmerjeno trigonometrično točko. Kaj pa je ta okrogla lesketajoča se stvar zraven znamenja? Cim bliže prihajam, tem bolj se mi zdi podobna avtomobilu. Ni mogoče! In vendar je avto. Avto na samem vrhu Velike stene! Kako je prišel tja gor, ko nisem jaz našel niti steze za pešce? Nisem niti končal te misli, ko zagledam tik pred svojimi nogami nekaj cesti podobnega. To »cesto» so napravili tako, da so pobrali iz srede večje kamenje in ga spravili na obe strani kot cestno mejo, ki naj popotnika pouči, da to ni pašnik, ampak je cesta, kar pa seveda ne velja za krave. Prav ko sem se približal vrhu, se je avto spustil navzdol v smeri proti Bazovici, in ker je bil to tudi moj namen, sem mu, da si zapomnim p ott sledil s pogledom, dokler ni izginil med borovci, nakar sem si ogledal trigonometrično točko ali kvoto, ki je zaznamovana v živi skali pod lesenim znamenjem. V tej skali je izklesana okrogla luknja, v katero je vdelana kolajna, ki se nahaja 442 m nad morjem, kar pa ni omenjeno na kolajni. Tam je samo trikot s črkami l na levi, M na desni in C na vrhu, in svarilo v italijanščini, da bo na podlagi zakona z dne 3. 6'. 1953 kaznovan kdorkoli bj poškodoval to napravo. Obzorje ki se odpre na vrhu je zelo obširno in raznovrstno: kraški rob, bazovsko polje, morje, Mali Kras in v o-zadju severno-istrsko gorovje s 1029 m visokim Slavnikom ter neposredno pod vrhom Velike stene prelepa kotlina Drage, ki se ob potoku Bota-ca polagoma zožuje in dviga proti Kozini. Najzanimivejši od dsega se mi zdi pogled na to dolino in na malokraško planoto, ki stoji pred teboj kakor na dlani. Divjo botaško sotesko pa uživaš bolj iz razgledišč pod jezerom in pod razvalinami Muhovega gradu nad Zabrežcem. Z vrha stene se zelo malo vidi v sotesko, treba se je spustiti nekoliko navzdol, skoraj do roba prepada, od koder se zagleda v vratolomni globočini vas Kotač, toda treba je imeti precej krepke živce, da te ne popade omotica, če nisi že utrjen hribolazec. Za navadne, zemljane pa je bolje, da se povrnejo na vrh k znamenju, kjer je bolj varno. Popoldansko polet, no sonce me je sicer vsega ob. sevalo, ker razen pritlikavega ogoljenega bora, ki dela družbo znamenju nad trigometrično točko, ni na vrhu Sive ste. ne nobenega drevesa, vendar mi je bilo kljub temu prijetno hladno v pišu morjaka, ki se je prelival s kraške planote v miljski zaliv. Kako prijetno letovišče bi bilo tukaj, ali vsaj taborjenje za poletno sezono. Seveda bi se morali borovci, ki so sc ustavili pod vrhom, kjer se začenja ravnina proti Bazovici, pomakniti malo bolj gor proti vrhu, kjer jih zaman čaka zgoraj omenjeni pritlikavec. Kar se tiče v začetku omenjene žičnice, ki naj bi se izpeljala iz Botača na Veliko steno, bi se moralo predvsem poskrbeti za zvezo med Gor-njim-Koncem in Botačem ter temeljito popraviti obstoječo stezo, da bi bila uporabna, če že ne za motorje, pa vsaj za navadne pešce. Slišal sem, da temu nasprotujejo člani CA1 (Club Alpino /talianoj, ki smatrajo botaško sotesko za svojo planinsko šolo. Na vsak način je vrh brez vsake težave dostopen pešcem iz železniške postaje pri Dragi in iz Bazovice, kakor sem se sam prepričal, celo za avtomobile. Zal, da ni zaznamovana pot iz Bazovice do vrha. za kar bi zadostovala dva kažipota; dokler pa teh ne bo, naj se bodoči obiskovalci ravnajo po sledečem navodilu. Iz Bazovice po reški cesti mimo «Čase cantonales do kažipota uDraga-S. llias. Dalje po tej cesti proti Dragi, dokler ne začne zid na levi strani. Ko konča zid, do borovcev, ki so na obeh straneh ceste, nakar preseče to cesto pot, po kateri je treba zaviti na desne m kmalu ko se pride ven iz borovcev, preseka to pot druga pot, po kateri je treba kreniti na levo dokler se ne pride do brzojavnih žic, ki so nad potjo. In prav pred kolom brzojavne napeljave krene pot na desno po gmajni proti vrhu. Gorlško-beneški dnevnik Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI Pokrajina naj končno uredi vprašanje komisarske uprave prevalskega konzorcija Vsakdo hoče cimvec zaslužiti nihče pa ne pazi, da bi se objekti popravljali in spopolnjevali Pokrajinski svetovalci KPI iz Gorice so poslali pokrajinskemu odboru interpelacijo sledeče vsebine; Ob priliki volitev pokrajinskega predstavnika v pokrajinski tehnični odbor za popolno melioracijo na seji pokrajinskega sveta 1. julija 1957 so podpisani svetovalci predlagali pregled prevalske-ga polja, da bi se ugotovilo, v kakšnem stanju so opravljena dela; ob tej priliki se je zahtevalo imenovanje »v(> ta namakalnega konzorcna Preval, ki ga že dolgo let vodi prefekturni komisar Ko so se številni svetoval ci pridružili temu predlogu zaradi slabega vzdrževani« pievalskega polja, je pokrajinski svet sprejel predlog Kot »priporočilo«. Predlog svetovalcev KPI ie bi1 storjen z namenom, da »e spoštuje zakon št. 215 od 1“) decembra 1933 o popolni melioraciji in da se ugodi upr« vičenim zahtevam tamkajšnjega prebivalstva, ki je bilo zaskrbljeno zaradi slabega vzd«^ zevanja namakalnih naprav Svetovalci ponovno opozarjv jo pokrajinski svet, da se n« vzdržujejo nekateri objekti, kt so bili napravljeni v zadnjih letih. Z anketo naj se ugotovi krivda odgovornih ustanov in se popravi sedanji položaj V glavnih kanalih na Prev* lu (in prav tako tudi v Ver-si) je vse polno vegetacije Ker se že več sezon ni skrbelo za namakalne naprave, s* vračamo v razmere, ki so bi le pred melioracijo. Zdi »e da vlada na Prevalu zakon čim večjega izkoriščanja terenov brez vsake skrbi, kaj bo prihodnja leta, namesto da bi se na objekte pazilo in jih popolnjevalo. Obenem je znano, da je kmetijsko nadzorništvo v Goric' predvidelo nadaljnjih 125 milijonov lir za dokončno melioracijo polja. Z njimi nameravajo zgraditi poti, nekaj poslopij in preurediti zemljišča. Upoštevajoč visoke vsote vloženega denarja in vodenje teh del, ni prišlo do zaželenega dobička. Tudi vodstvo konzorcija ni zadovoljivo; to dokazuje dejstvo, da so dali na dražbo košnjo trave ob glavnih kanalih, kar ni niti v skladu s potrebami niti z že-ijo članov konzorcija. Komasacija (razdelitev njiv), do katere je prišlo na podlagi reorganizacije lastnine, je bila napravljena tako, da so bili oškodovani majhni in srednji kmetje. V Moši in v drugih krajih so celo člani Bonomijeve organizacije Colti-vatori diretti protestirali proti dejstvu, da je krivični načrt olajšal celo tehnike, ki so pripravljali komasacijo, kar je dovedlo do novega načrta komasacije. Najemnina je zelo visoka in jc člani, ki so predvsem najemniki in koloni, plačujejo s težavo. Po mnenju predlagateljev interpei cije najemnina ne bi bila tako visoka in komasacija ne bi bila tako krivična, če bi se odpravila komisarska uprava. Ponavljamo, da je bil statut prevalskega konzorcija o-dobren leta 1927 pod fašizmom in da se kljub temu ne spoštuje. Clen 9 statuta pravi, da se glavna skupščina članov konzorcija sestane dvakrat na leto, če je potreba pa tudi večkrat, če odposlanstvo smatra sestanek za potreben. Glavna skupščina se skliče tudi takrat, če to pismeno zahteva 25 članov. Vsa ta leta so bila razna dela, komasacija, povišek najemnine, sestavljanje proračunov, napravljena, ne da bi se vprašali za mnenje članov. Predlagatelji interpelacije zahtevajo, naj pokrajina načne diskusijo o tem vprašanju. «»------------------- Vladna knjižnica zaprta od 1. do 24. avgusta Vodstvo vladne in mestne knjižnice sporoča, da bo knjižnica zaprta od 1. do 24. avgusta, ker bodo prostore očistili in jih popravili. Med tem časom bodo izposojali knjige na dom med 10. in 11.30. V petek zvečer seja obč. sveta Pod predsedstvom župana je bila v sredo seja občinskega oubora, na kateri so razpravljali o vprašanjih upravnega značaja. Odobrili so izplačilo nekaj bolniških stroškov v znesku 1.700.000 lir. Odborniki so se potem zadržali pri nekaterih vpraša- njih, ki so zelo nujna in o | Odhod ob 16.30 do Tolmina; katerih se bo moral izreči tu- ' povratek v nedeljo. Vpisova- di občinski svet, ker jih je tieba rešiti v določenem roku. Sestavili so tudi dodatni dnevni red točk prihodnjih sej občinskega sveta. Prihodnja seja občinskega sveta bo V petek 25. julija ob 21. uri. Odborniki so se sestali tudi včeraj zvečer ter razpravljali o stvareh, ki bodo prišle na vrsto na petkovi seii SPD na Mlgovec In čez Vršič v Kranjsko goro SPD iz Gorice priredi v soboto 26, julija dvodnevni izlet z avtobusom na Migovec. uje v kavarni Bratuš. Za veliki šmaren 15. avgusta bo dvodnevni avtobusni izlet čez Vršič v Kranjsko goro Pojasnila in vpisovanje pri Bratušu. Kako se morajo prodajati lubenice Goriški župan odreja, da se merajo lubenice prodajati na mizah z nepremočljivo površino, ki se lahko opere. Na kose razrezane lubenice morajo biti primerno zaščiten« pred muhami in prahom. Prodajalec mora sadu odrezati o-lupek in ga vreči v za to pripravljeno posodo. Kršilci odredbe bodo kaznovani po zakonu iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuimiiiHiuuu Seja pokrajinskega odbora UREDITEV CESTE GORICA-FARRA je stala pokrajino 62 milijonov lir Okrepili bodo obrambni nasip na cesti proti Gradežu V torek popoldne se je vršila običajna tedenska seja pokrajinskega odbora, na kateri so nadaljevali obravnavo novega staleža pokrajinskih u-službencev, za kar se zanima posebna komisija, sestavljena iz odbornikov in uslužbencev; ker obravnavajo po vrsti stale/ raznih pokrajinskih ustanov, je bil v torek na vrsti seznam uslužbencev pokrajinskega zavoda za gluhonemo mladino v Gorici in zavoda «Duca d’Aosta» v Gradiški. O stvari je obširno poročal odbornik dr. Polesi. Odborniki bodo nekatere podrobnosti obravnavali na prihodnjih sejah. Odbornikom so bili tudi predloženi dokončni računi (62.261.000 lir) o delih za razširitev in novo asfaltiranje pokrajinske ceste Gorica-Farra, ki so jo dovršili v lanskem letu in ki tvori danes najmodernejšo cesto v naši pokrajini. Kar se cestnih del tiče, je predsednik odv. Culot obvestil prisotne, da je tvrdka Gioacchino Furlan iz Ronk dobila dražbo za vzdrževalna dela na cesti Belvedere-Gradež, kjer bo treba ojačiti obrambne nasipe, ki varujejo cesto pred valovi. Tvrdka je ponudila popust 18.50 odst. na vsoto 4 in pol milijona lir. Tvrdki Sponza in Zuberti iz Gra-dt ža pa so oddali delo za oja-čenje mostu «La Figariola« na isti cesti. Z upravo konzorcija za namakanje Krminsko-gradiščan-skega polja je pokrajinska u-prava sklenila sporazum zaradi cevi, ki bodo prečkale pokrajinsko cesto na Majnici. Dela za polaganje teh cevi so pričeli pred nekaj tedni in sedaj se mora promet vršiti po zasilni cesti. Kar se javnih del tiče, so odborniki odobrili izdatek pet milijonov lir kot 12. obrok za obrtniška dela na stavbi nove siednjetehnične šole v Ulici Diaz. Odborniki so se ob koncu pomudili v hali pokrajinske palače in so dali nekatere nasvete za obnovitvena dela. Tudi to halo bodo namreč preuredili, ker nameravajo prenoviti celotno palačo pokrajinske uprave na Korzu. Pročelje bo sicer ostalo isto, v notranjosti dvorišča pa bodo zgradili drugi del poslopja, v katerem bodo številni uradni, prostori in tudi dvorana za seje pokrajinskega sveta. Po Zucallijevem odhodu v Rim Odv. Devetag tajnik PSDI V Tržiču se je sestal pokrajinski odbor PSDI. Preden so si člani novega pokrajinskega odbora razdelili funkcije, so pozdravili imenovanje prof. Zucallija za Ceccherinijevega tainika v Rimu. Na Zucallije-vo mesto so imenovali odv. Cesara Devetaga, ki ie imv' pokrajinski politični tajnik PSDI. Odborniki so potem razpravljali o položaju, v katerem se je znašla tržiška ladjedelnica zaradi pomanjkanja naročil. Stranka namerava doseči s pomočjo podtajnika Cec-cherinija pri vladi razumevanje za naše razmere, ki slabo vplivajo na gospodarske prilike delavcev Vprašanje deželne avtonomije PSI zahteva od KD izvajanje volilnih obljub v •>* mm m f -' w„v'‘y.v „ 2 Vj- $ 14 • i •!* - , -» »k; i. V\ •> ... ' ms m,- \ « Č>,,>ll,,,Mln,l,*M,l,>IIIIM|||l,|||||i|",,|||,,|i||||I,»",|l"|||||l,,l,ll,i"l,,llll,,,l",,lllllll,|"|||iiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiNiMiii*i«iiitim pili v teh dneh v Gorici in na podeželju. V proglasu je rečeno, da so socialistični parlamentarci predložili v preteklih dneh zakonski osnutek za statut avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Proglas ugotavlja nadalje, da so hoteli s tem socialisti prisiliti demokristjane k spoštovanju volilnih obljub o ustanovitvi 'dežele, ki bo prinesla gospodarski in demokratski napredek te pokrajine. Deže- Izpred sodnije Zgodba o železnih palicah in goljufiji s koncem v zaporu Za pet mesecev so zašili umsko omejenega moškega, ki je v trgovini vzel škatlo nožev in kar na lepem izginil r _ Okrajno sodišče ima vedno Ida se vrne plačati račun pro- la "bo morala biti ustanovlje-1 Folne roke dela. V glavnem ti večeru. V popoldanskih u- . . nkrni-noiro m oničo Va7PncVp I ra h ip 7arl tolo-fnniT.nl 7««; na v letu 1959, njena najboljša podlaga pa je socialistični osnutek. Proglas zaključuje s pozivom najširšim množicam, naj se borijo za ustanovitev dežele, v tej borbi pa jih bo PSI vsestransko podpirala. Izidi matur goriških dijakov v Trstu Goriški dijaki so dosegli na maturi v Trstu sledeče uspehe; Licej — izdelali; Jožko Bednarik, Ivan Bregant, Anamarija Budihna. Štirje dijaki i-majo popravljalne izpite, dva pa sta padla, eden od njiju je privatist. Učiteljišče — izdelali: Vi- ljem Cerno, Vanda Ceschia, Adrijana Dorini, Marija Pacd-rini, Jožica Peric, Marija Ra-detti in Ivan Tomasetig. Pet dijakov ima popravljalne izpite, eden pa je padel TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem leta-lišču zabeležili najvisjo temperaturo 24,2 stopinje, najniž jo pa 14,4 stopinje. ■■•••■■•■•>iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii«iii|imiiiiiii Pismo iz gor iškega okraja Veliko zanimanje prebivalstva za osnutek urbanističnega programa obravnava manjše kazenske i rah je Zarl telefoniral Žani-prestopke, ki so vendar zna- | niju v trgovino, naj počaka Program razčlenjuje sedanje stanje in perspektive Nove Gorice v prihodnjih 30 letih Ze nekaj časa je na sedežu občinskega ljudskega odbora v Novi Gorici Novogoričanom na vpogled urbanistični program za razvoj tega najmlajšega slovenskega mesta. Program, ki je plod večletnih proučevanj in dela projektivnega ateljeja v Ljubljani, podrobno razčlenjuje sedanje stanje in perspektivni razvoj mesta Nove Gorice v prihodnjih 30 letih. Pri dosedanji gradnji Nove Gorice je bilo večkrat opaziti nenačrtnost, do katere je prihajalo zaradi pomanjkanja generalnega urbanističnega programa in podrobnejših načrtov o lokacijah. Odslej .sc to ne bo ponavljalo, ker se bodo vse gradnje odvijale po določenem programu, tako kot so že razvrščena poslopja ob Erjavčevem drevoredu, ki vodi od železniške postaje proti bodočemu središču mesta. Tu so hiše grajene po sodobnem urbanističnem načelu; nekoliko proč od cestišča, z zelenjem pred hišami in za njimi. Na podlagi skrbno zbranih podatkov so v programu analizirane možnosti za bodoči razvoj vseh panog gospodarske, politične in kulturne dejavnosti. V programu je med drugim predviden teritorialni obseg novega mesta v prihodnjih 30 letih, število prebivalstva, število in lokacija šol, otroških vrtcev, trgovin, o-brtnih in gostinskih lokalov itd. Začrtano je glavno cestno omrežje in določene so površine zemljišča med Pa-novcem in Solkanom, ki bodo služile za gradnje. Osnutek podrobno določa širše lokacije, kjer naj bi v prihodnje skladno s krajevnimi potrebami gradili stanovanjske, poslovne in druge I sin iz Ul. Vacano v Gorici si- stavbe ter zagotovili tesnejšo I noči ob 21. uri peljal * kole- povezavo med solkansko četrtjo in novim mestom. Skladno s tem osnutek teži za čim bolj ekonomičnimi gradnjami, tako da bodo kar najbolj racionalno izrabljali vodovodno in električno omrežje, komunikacijske in druge naprave. Ob Prvomajski cesti naj bi gradili predvsem industrijska podjetja in obrtne delavnice, stanovanjska poslopja in poslovne prostore pa na prosti površini med novim mestom in Solkanom. Tu naj bi bili tudi novi parki in druge naprave. Za gradnje v Rožni dolini, kjer je bilo v zadnjih letih zgrajenih že več enosta-novanjskih hiš, odslej ne bodo izdajali gradbenih dovoljenj. Načrt tudi določa lokacijo za predvideno nadaljnjo razširitev tovarne pohištva, povečanje športnega stadiona, ob Soči pa naj bi uredili kopališče in športni prostor. Kot možnost uresničitve je v osnutku zarisan tudi most čez Sočo in cesta pod Sabotinom, ki naj bi po najkrajši poti povezala Brda z Novo Gorico. Ta zamisel bi seveda bila uresničljiva ie v sporazumu z italijanskimi pristojnimi organi, bila bi pa zelo koristna, če bi jo v bodočnosti lahko uresničili. Osnutek urbanističnega programa je že sprejel občinski svet za gospodarstvo in komunalne zadeve. Gotovo pa bodo še volivci, ko bodo prihodnji mesec razpravljali na zborih, povedali svoje mnenje in ga dopolnili. J. J. Padec kolesarja na povratku z Oslavja Ko se je 52-letni Nstale Vi- som z Oslavja v Gorico, je na klancu pred pevmskim mostom popolnoma pozabil, da je brez zavor. Ko se je pripeljal do ovinka (»Bella veduta«), je padel in se potolkel po glavi, rokah in nogah ter si pretresel možgane. Na pomoč so mu prišli uslužbenci Zelenega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italija 4, tel. 25-59. čilni v tem vsakdanjem mest nem življenju. Družinski spori, obrekovanja, male goljufije, male tatvine/ ražgr. jairie pijancev, vinjenost in še nešteti prestopki so predmet skoraj vsdkdanje razprave. Zaradi goljufije se je moral zagovarjati pred pretorjem Tavello Luigi Zarl s Trga Valmaura št. 2. Z njim pa sta sedela na zatožni klopi tudi Ermete Grimalda s Trga Valmaura št. 1 in Luigf Ben-ci od S.M.M. spodnje št. 1499. Oba sta bila obtožena neprevidnega nakupa blaga. Lastnik trgovine železnih predmetov Zanini Arrigo je 12. februarja letos prijavil policiji Luigija Zarla zaradi goljufije. Zarl je nekaj dni prej prišel v Zaninijevo trgovino in je, izkoriščajoč dejstvo, da so ga poznali, naročil 28 železnih palic. Dejal je, da kupuje to blago na ra-un nekega klienta iz Skednja. Pred trgovino je čakal z vozičkom neki Stanko, ki je odpeljal kupljeno blago. V trgovini so Zarlu predložili račun za 21.000 lir, ki ga ni plačal takoj in je obljubil, iiliimtmitiiiiiiHiiiiiimimiiHHiiiiiiiiiiiiiiiH Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Junak pesmi«, T. Sans in L. Gentle, ci-nemascope. V1TTORIA. 17.15: «Poletni sad«, E. Feulliere in C. Ni-cot. Mladoletnim vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: «Berlin Tokyo». VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic, CENTRALE. Zaprto zaradi let nih počitnic. Zahvala ZSPD Zveza slovenskih prosvetnih društev se zahvaljuje članom moškega pevskega zbora prosvetnega društva sJeže-ro» iz Doberdoba ter njihovemu pevovodji Albinu Verginelli, godcem, instrumentalnemu kvintetu, Veselim planšarjem in vsem ostalim, ki so se tako zelo potrudili, da je praznik ob Do-berdobskem jezeru doživel tako lep uspeh. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Ljubezen in prijateljstvo se bosta združila v skupno ču- tiiitiiiiiiitiiu n um n intimna n iiliiiiiiiiiii milili ' stvo. V nekaj dni za poravnavo računa, ješ da je trenutno brez denarja. Zanini ni dolgo čakal denarja in je iz previdnosti že drugi dan prijavil zadevo policiji. Na zasliševanju na policiji je Zarl izjavil, da mu je Grimalda, ki ima gostilno na Trgu Valmaura, naročil, naj mu kupj osem milimetrske železne palice. Ko pa je prišel v trgovino, je kupil šest in osem milimetrske železne palice. Osem milimetrske je izročil Grimaldu, ki mu je dal 10.000 lir, šet milimetrske pa je prodal Benciju za 7000 lir. Bencj pa mu ni hotel izplačati vsega denarja in mu je dal na račun 4000 lir. Ostalo pa je dejal, da mu bo plačal, ko bo prinesel redni račun. Med razpravo je bilo jasno, da sta Grimalda in Benci samo neprevidno ravnala in da nista imela nobenega namena sodelovati pri goljufiji. Zato sta bila obsojena: Grimalda na 12.000 lir odškodnine, Ben-ei na 8000 lir odškodnine. Zarla pa je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora in 5000 lir globe zaradi goljufije. Pretor Tavella, javni tožilec Affatati, zap. Scelzo, obramba odv. Antonini in odv. Ghezzi. # * • Guiao Orazem pa je prišel pred preturo kar Iz zapora, kjer je sedel ves čas preiskave. Njegova zgodba je zgodba tolikih nesrečnežev, ki so umsko omejeni in ni mogoče nikoli točno ugotoviti, kdaj zagrešijo kaznivo dejanje namenoma in kdaj se tega ne zavedajo. Zdi se da se je tako zgodilo tudi Orazemu. 10 t.m. je bil v gostilni- »Alle bandierette«, kjer je popil nekaj kozarcev vina. Okrog 18.45 istega dne se je znašel v trgovini Zandegiacomo na Korzu. Sin lastnika trgovine Stellio je opazil novega »klienta«, k: se je nekaj časa vrtel okrog raznih izloženih predmetov. Zaradi dela, ki ga je imel z drugimi osebami, je za trenutek pozabil na Ora-zema. Nenadoma pa ga je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitni HOROSKOP ZA DANES__ neki otrok, ki je bil v trgovini, opozuril, da je neznanec nekaj vzel in odšel iz trgovine, ne da b: plačal. Lastnikov sin je šel takoj za njim in ga dohitel v Pasaži Protti. Pri njemu je našel škatlo, v kateri je bilo devet nožev za skupno vrednost 3.100 lir. Zandegiacomo je Orazema izročil policiji, ki ga je spravila v zapor do razprave. Med razpravo je prišlo na dan, da je Orazem umsko omejen, kar je bilo potrjeno z izjavo umobolnice. Obenem pa je bilo sporočeno, da je plačal Zandegiacomu odškodnino še pred razpravo. Zaradi vseh teh olajševalnih okolnosti ga je pretor obsodil na 5 mesecev zaporne kazni in na plačanje 2.500 lir stroškov. Pretor Tavella, javni tožilec Affatati, zap. Scelzo, o-bramba odv. Padovani. Rada M T. N. vprašanje: se poročila z bratranca v prvem kolenu. Ob61118 r,. žinama bi bila poroka *® ugodna. Mnogi m; pa ia kon odsvetujejo zaradi otr ■ Moj oče in mati sta di krvna sorodnika — 7 gem kolenu — in ima«a zdrave otroke. Kakšno zdravniško stališče v teB1 gledu? Odgovor: Zdravniki med krvnimi sorodniki 0 no odsvetujejo, ker se rnn0^fl. krat negativne posledice o* žajo ne samo na otroci n, pak tudi na vnukih in 1 s, kih. To, da imata vr' in mati zdrave otroke j* j, čaj, ki ga ne gre posplos®*/ . Genetika (nauk o dedova 1 je zelo zamotan in še M polnoma razjasnen del ti»^ voslovja in nemogoče . ■> bi vam v tem malem i>rSfs2, ru skušali vsaj nekolike ^ ložiti njene zakone. O ! kakšen bo otrok, odločajo ^ ne zasnove (geni) v čici in jajčecu. V genett smislu popolnoma !L0st družin je malo in nevar pri potomcih krvnih sorod* kov je prav v tem, da V^ dejo do izraza hibe, ki o , ifco cer ostale skrite. Seveda ta nevarnost še poveča, se taki zakoni v isti d™2'. dok01. it« J”1 na0*- ponavljajo. Drastičen tega i mamo v Sloveniji Ciganih. Tam obstajata ' reč dve ciganski družini, * sta sprti med sabo. P°r' a med obema družinama to’ tega niso možne in le re se zgodi, da bi se Cigani žili z ostalim prebivalstv Ženijo se le med seboj danes je očitna posledica ga dejstvo, da je o0ro«V število njihovih otrok sI<1 , ‘ji" umnih in fizično nerazv' ter da je družina kot neizprosno obsojena na Iz vseh teh razlogov vam taki p05'*' sve- tujemo, da resno prem isliib preden se odločite za P° Vsaka skrb pa seveda i rok0-odP8" de, ako se odrečete potom* Delavci za Francijo V Franciji nujno potrebuj^ jo delavce za gradnjo jaht- . poštev pridejo specializ*ra.„ ____: /.._i___- ,- , «» delavci («ebanisti»), mizarji tesarji. Delovna pogodba eno leto; osnovna plača od do 200 frankov na uro;; sta*L vanje preskrbi delodajalec. V lovni kraj je v Nantesu. j. Interesenti naj osebno P nesejo prošnjo na oddelek emigracijo pri deželnem u j du za delo na Trgu OberdaB > soba štev. 12, do 29. t. m. hutc tiri Onriiiaii predvaja danes, 24. t. m. z začetkom ob 1*. uri in "* prostem ob 26.34 film Titan us: SVET TIŠINE (Mondo del silenzio) Življenjski stroški v Gorici stalno rastejo Indeks življenjskih stroškov (leta 1938 je znašal 1) v 61 glavnih pokrajinskih središčih je znašal v aprilu letos 66.96, kar je za 1.6 odst. več od meseca marca ter za 6.3 odst. več od lanskega aprila. V aprilu 1958 je znašal indeks prehrane 77.19, medtem ko je znašal v marcu 75.86. v aprilu 1957 pa 72.59. Povišal se je tudi indeks najemnin, ker so se povišale najemnine blokiranih stanovanj. V aprilu je znašal 38.65, v marcu 37.12, v lanskem aprilu pa 31.55. Indeks življenjskih stroškov v mestu Gorici je bil v aprilu naslednji: Stroškovna skupina februar marec a Prehrana 78.33 78.37 81.16 oblačila 55.33 55.28 55.19 elektrika in gorivo 48.55 48.83 48.57 stanovanjska najemnina 29.40 29.40 31.13 razni stroški 58.49 58.49 58.49 Skupni indeks 65.61 65.66 67.63 V nedeljo 27. julija gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta z otroško veseloigro RDEČA KAPICA na dvorišču konsumne trgovine v Standrežu. Pričetek ob 20.3» BIK (od 21. 4. do 20. 5.). Nevihta v družini. Ne vztrajajte pri svojem mnenju. DVOJČKI (od 21. 5. do 22. 6.). Proti večeru okoliščine u-godnejše. Kontrolirajte izdatke. RAK (od 23. 6. do 22. 7.). Med mnogimi ponudbami bo treba izbrati najprimernejšo. Ugoden dan za hazardiranje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.). Na tem ste, da dosežete, kar ste si že dolgo želeli. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.). Začudili se boste nad čustvi, ki vam jih bo razkrila neka oseba. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.). Ne poslušajte nasvetov, ki vam jih dajejo pod pretvezo, da bi zaščitili vašo samostojnost, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.). Dosegli boste strateško zmago nad svojimi tekmeci. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.). Ne ukrepajte pod vplivom nasprotujočih si čustev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.). Majhna nevšečnost zaradi nesporazuma prehodnega značaja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.). Naelektreno ozračje, ki ga ne smete poslabšati z nepremišljenimi dejanji. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.). Obeta se vam zadoščenje; dobre perspektive, da najdete sorodno dušo. VOZNI RKD VLAKOV ODHODI 0.20 B Opčine • Ljubljana • Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke • Rim • Mi- lan • Turin Zue-nch 6.27 B Videm . Trbiž - Be-ljak (do 14. septembra 1958) 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke - Rim - Mi- lan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm • Trbiž • Du naj Pariz - Amsterdam 8.48 B Opčine Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan Pariz Calais 16.10 B Opčine Reka Ljub- ljana Beograd • A-tene - Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.37 R Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm Trbiž Du- naj - Muenchen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke • Milan • Genova - Turin Ventimiglia - Mar- seille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj - Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj . Kozine (do 27.9.1958) 21.09 P do Drage PRIHODI ob 0.12 B Videm (samo praznikih od iv-v' do 7.9.1958) 1.05 B V idem 5.30 B Beograd - Zagreb Ljubljana Qpč«ne 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm , 9.38 B Marseille - Ventil* glia • Genova -rin •• Milan • Bei>e ke . . 9.50 B Muenchen - Dunaj Trbiž - Videm 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari - Rim ke 14.05 B Istanbul • Beograd -na Reka 15.12 P Videm 15.32 B Calais - Pariz lan Benetke 16.50 P Videm 17.00 B Trbiž - Videm 28.9.1958 dalje) 17.18 P tJtjčme 17.30 B Trbiž Videm 18.11 P Tržič (samo ob “ iavnikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm 20.03 B Ljubljana • Opčin® 20.32 B Pariz • Milan - Bin) Benetke 21.08 P Videm 21.18 R M i 1 a n • Benetk® Mestre 21.44 P Opčine 22.11 B Amsterdam - Dun« ■ Trbiž • Videm 22.46 P Benetke -. 22.55 B Beljak - Trbiž - dem (od 29. jun'J do 14. septernb 1958) Mi- 23.50 B Zuerich • Turin • * . Benel Aten u..’ Ljubllf . Opčin® Mi- (o& lan ■ Rim - Bene' tk« POSTAJA SV ANDREJA Koa'ne 6.51 p lz Drage 10.05 P iz Herpelj 15.07 P iz Drage , 20.49 P iz Herpelj - K O*10 (do 27.9.1958) 22.43 P iz Drage B brzl P potniški R rapido Primer mirnega urejanja mednarodnih problemov KAIRO, julija Dve leti po nacionalizaciji nekdanje Sueške družic je bil sklenjen dokončni sporazum med pred-^ avntki z AR in delničarji te družbe o odškodnini lU prenosu vsega premoženja družbe v egiptovske roke. po dveh letih knzn^apadov, pritiska je D1l '.»končno urejen tako imenovani »sueški’ pro-em>, ki je bil zmeraj Pravzaprav samo izgovor za druge stvari. Po dveh 3t. Sospodarskih, politič-®j“Mn drugih izgub na - področju Bližnjega in sr« .njega vzhoda, sta Briani j a in Francija dokonč-no Pripoznali Egiptu o-snovno suvereno pravico, da nacionalizira katerokoli Podjetje na svojih tleh. Sporazum je bil sklenjen nedavno v Rimu, potem so 8a potrdili v Kairu in na-za‘ nl* generalna skupščina delničarjev nekdanje dmzbe ter ga končno 12. juliia podpisali v Ženevi. Vi8*1* ZAR je privolila v da delničarjem na ra-cnn odškodnine plača 28 milijonov egiptovskih funtov v šestih letnih obrokih. Prvi obrok imajo že za odplačan, in sicer z denarjem. ki sta ga Britanija in Francija protipravno pobirali na račun tranzita sko-Zl Prekop v času od nacionalizacije prekopa do na-Pada na Egipt. . ^° Je bil sporazum ob-so ZDA deblokirale le tnilijonov dolar- v egiptovskega premože-Ja, ki je bilo za represa-Je proti zakonu o nacionalizaciji od julija 1956 zamrznjeno* v New Yor-u K° so ga deblokirali, Kairu'er:Š1Ci velePosianik v izrazil predsedniku cpublike Naserju željo meriške vlade, da bi na-ezala čim tesnejše stike km, Tedai Je bilo videti, da so se ZDA spri-nile z neogibnim razvo-Jt>m dogodkov. ^41nP„ogaiaIljih nosnv 3 gospodarskih od- ter r med ZAR na 6111 r.a rf r'tanijo in Francijo so , gi strani. Pogajanja miam r^la lani spo‘ So : iQda vedno znova ip km v 2agato. Te dni 1 ° V Kairu pogosto sli- dan novice o bližnjem na- Priitnit”^ teh P°SajanJ ln vali kr°gi niso prikri-Prepričanja, da bo do J orazuma prišlo razmero-kmalu. Kako je vpra-0mJe, Sueza povezano z grajenimi pogajanji, se h,, obrati tudi iz dejstva, sporazum o od- č»i mi’ da 1)0 Egipt PIa' v . vnaprej dva obroka hui •Ce bodo medtem deli--,'1’^ tudi njegovo šter-piij“.Premoženje v Brita-■ J . ki znaša okrog 80 mi-‘Jonov vojnih terjatev. V Je do zdaj vse kara^’ bo Prišlo do spo-Poučeni krogi so n trdili, da je do načel-in ^ sPorazuma že prišlo v, J a gre zdaj samo še za bi rt 6 Podrobnosti. Če bi km sP°razTima prišlo, ne n,. ..° več ovir za norma-sm C1J° d’plornatskih odno-med obema deželama, -mo Egipta sta med na- Saurii? 1956 tudi Sirija in di j a prekinili svoje di- P‘omatske stike z Veliko fntanijo in Francijo. Vse seveda s pogojem, da se »Panonska kriza ne bi za-n,. a'l da ne bodo na-noma, zanetili kako dru-g,.?arlšče hladne vojne na - zn.iem in Srednjem vzhodu. Zdai i. družbe so 15. septembra 1956 zapustili prekop in odšli v* Pariz in London, kjer sO jim obljubljali mleko in Cied; To ie bila enajizmed pa j hujših preizkušenj, kar jih je doživel Egipit. In vendar se je novi upravi prekopa samo s šestino običajnega števila pilotov posrečilo zagotoviti normalni promet. Kasneje so Egiptu priskočile na pomoč skupine pilotov iz raznih dežel. Zdaj dela tam 110 Egipčanov, 28 Grkov, 13 Jugoslovanov, 24 Nemcev, 15 Rusov, 12 Poljakov, 9 Italijanov, 8 Američanov, 7 Norvežanov itd. Prekop je zdaj največje in najdonosnejše egiptovsko podjetje in razen bombaža največji vir deviz za industrijsko izgradnjo in za zvišanje življenjskega standarda v deželi. Egipt zdaj razpolaga s 40 milijoni funtov letnih dohodkov od prekopa (120 milijonov dolarjev), če odbijemo 25 odst. za vzdrževanje in modernizacijo prekopa, ostane Egiptu okrog 30 milijonov funtov v devizah. To pa zadostuje, da Fgipt lahko v desetih letih sam zgradi veliki Asuanski jez, ki bo preobrazil to deželo. Modernizacija prekopa je nujno potrebna in za njo dela zdaj na stotine delavcev, da bi ga razširili in poglobili. Na prekopu bodo delale tudi mladinske brigade. Ko bo razširjen, se bodo njegovi dohodki štirikrat povečali. Promet že zdaj nenehno narašča. Medtem ko je pred vojno vozilo po prekopu povprečno 17 ladij dnevno, j-h zdaj vozi povprečno že okrog 50. V dveh letih bodo prekop poglobili, tako da bodo z njegovega dna dvignili 30 milijonov ku-fcikov peska. Na več mestih ga bodo razširili za celih 30 metrov. Desetletni načrt, katerega najvažnejšo fazo mislijo končati v dveh letih, bo stal blizu 100 milijonov funtov. Potlej bo lahko vo-žilo po prektpu' 200 ladij 'cha*vhgr- -*1—>j F, D. 500km XRNO M OR J £ K. UR C/JA ciP€R<&i LIBANON ‘ IZRAEL SAUDSKA A K AS!J A 22 vzpoftt oni' ARABSKO m o s j e J€M€N ad! SUDAN lD*uicie* »»At. »erutt. ES3 i*Aixo-jommtsxA reta, V77a 8AS0A0SK/ PAKT Zaradi demonstracij za Srednji vzhod Carla Ca tudi v Notranji minister odgovarja v senatu, da ne bo mogel nič narediti za izpustitev odlikovanhe odporniškega gibanja in bivše poslanke Tudi včeraj se je v Londonu nadaljevalo delo komisij bagdadskega pakta za gospodarske probleme in za borbo proti podtalnemu delovanju. Trga dela pa se ne udeležuje noben iraški predstavnik, čeprav doslej še ni bil uradno sporočen izstop Iraka iz bagdadskega pakta. Od ponedeljka dalje bodo o Srednjem vzhodu razpravljali v Londonu Mac Millan ter ministrski predsedniki Irana, Turčije in Pakistana. Razgovorov pa se bo udeležil tudi Foster Dulles RIM. 23. — Rimska kvestura je proučila položaj številnih oseb, ki so jih sinoči pridržali po neredih pri protestnih demonstracijah. Policija je aretirala 70 oseb, ostale pa je preteklo noč in danes zjutraj izpustila na svobodo. A-retiranci se bodo morali zagovarjati zaradi obtožbe, da se niso pokorili ukazu policijskih oblasti ter da so se udeležili nedovoljene demonstracije. Komisariat iz Trastevere je prijavil 16 aretiranih oseb sodnim oblastem, komisariat iz Tuscolana 4 aretirane osebe in dve na svobodi, komisariat v Centocelle 14 aretiranih oseb iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiztiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiii Ali bosta preplezala slovito in nevarno steno? Avstrijska plezalca Brandler in Neichel nameravata preplezati steno Eigerja Lani je severna stena Eigerja zahtevala tri smrtne žrtve, pred tem pa še toliko drugih ■ Nekaj časa ho plezalca spremlja! vodič Harrer, ki je leta 1938 preplezal nevarno steno ta’’ komisariat v Torpignatara 5 i aretiranih oseb. Vsi ostali, k{ so bili pridržani, so bili pc -zaslišanju izpuščeni. Med aretiranci je tudi bivša poslanka Carla Capponi, odlikovana z zlato kolajno italijanskega odporniškega gibanja, ki so jo prepeljali v zapore jetnišnice Mantellate. Cistah aretiranci se bodo morali zagovarjati tudi zaradi žalitve policijskih organov. Na koncu dopoldanske seje senata je notranji minister Tambroni odgovoril na vprašanje levičarskih senatorjev o aretaciji Carle Capponi. Rekel je, da v tem trenutku ne more nič točnega povedati o aretaciji odlikovanke z zlato medaljo. V vsakem primer« pa ne more nič reči o izpustitvi iz zapora, ker je to stvar, ki spada v pristojnost sodnih oblasti. 2ENEVA, 23. — Dva avstrijske planinca, Lofhar Brandler in Hans. Neichel, se pripravljata, da preplezata severno steno gore Eiger, na kateri so lansko leto izgubili življenje trije planinci: Italijan Stefano Longhi, ki je umrl, potem ko je ostal tri dni obešen v steni ter je izdihnil pred očmi reševalcev, ki ga niso mogli rešiti, ter Nemca Notbdurf in Maier, ki sta izginila v prepadu. Pri življenju je ostal samo Italijan Claudio Forti, ki so ga v zadnjem trenutku z veliko požrtvovalnostjo in s skrajnimi napori rešili gotove smrti. Oba avstrijska planinca sta že nekaj dni v koči pod steno, kamor sta prinesla tudi vse potrebno za plezalno turo. Dc kraja, imenovanega Arai-gr.ee, ju bo spremljal vodič Karrer, ki mu je leta 1938 u-spelo premagati skupno s tre- . ZdaJ je ta razvoj se-veaa ne Sueški nenadno spet zastal. ^to ka' Pre3cop Je za Fgipt ci 80 Petrolejski vrel- , perzijsikem zalivu za ske dežele. Razlika je spoltem’ da je Egipt ^ ki Prek°Pa. To je zgled, tegne biti enalezljiv*. oda pred dvema letoma Egipt najmanjši čem.« P,r* delitvi dobička, nit V 3,e b^ formalno last-. Egin1Pr^°pa’ Deta 1955 je jon^e samo «2,3 mili-skunniUHlwV’ medtem ko so 32 mir- znašali nad 10 m ’i°n°V- Tedai je bilo mo n v izplacanih sa-“na račun dividend. LIe" gel tvp-i , | Jei, da bo mo- Prekop PNa trnu .i J domnevi je sabotažami • • fantastična naj hi so ■ clJa> iz katere nato pa S. U lncidenti- ione vsi tufirVTija Ma’ J1 Piloti bivše Prva nograda loterije Monza Samo «Giulietta Sprint» za sedaj želja Mancinija Mladeniču bogastvo ni stopilo v glavo ■^Prijateljem bo podaril sto loterijskih, srečk v upanju, da jih mogoče tudi doleti podobna sreča RIM, 23. — Mauro. Mancini, zemeljskem petrolejskem skla- 24-letni dobitnik prve nagrade loterije Monza, je prispel danes zjutraj v Rim, da dvigne denar. Mancini je prišel v ban. ko «Toscana» v spremstvu s-vo. jega strica. Denarno nakazilu za 100 milijonov lir mu je izročil zastopnik loterijskega zavoda dr. Pierelli. Mauro Mancini, doma iz San Mignata, je doštudiral kmetij-sko-tehnično šolo ter je bil zaposlen kot podupravr.ik na kmetijskem posestvu v Santa Luce, kakih 40 km od svojega rojstnega kraja. Mancini je e-den izmed redkih srečnežev, ki mu bogastvo ni stopilo v glavo. Izjavil je, da za sedaj nima še posebnih načrtov, kako bi najbolje uporabil denar. Odložen je za sedaj samo, da si kupi avto znamke «Giu-lietta Sprint«. Mancini tudi sicer ni hotel dajati izjav. Rekel je,, da bo z dobljenim denarjem obdaril starše in sestro, ni pa hotel povedati, kakšna bodo ta darila. Mogoče si bo poleg «Giu-liette» kupil tudi svoje kmetijsko posestvo, vendar se tudi za to še ni odločil. Nove hiše ne rabi-, ker ima že sedaj preveč skrbi s hišo, v kateri že stanuje. Povedal je še, da je prejel v zadnjem času o-gromno pisem in prošenj, te ko od sorodnikov in prijateljev kot tudi od raznih dobrodelnih organizacij. Mladi milijonar je še dejal, da ni nikoli igral na Totocalclo, ker je menil, da je vse pretežko zadeti milijone. Rad pa je vedno i-gral na loterijo. Svojim prijateljem bo podaril sto listkov za prihodnjo loterijo Merana v upanju, da bo kdo med njimi tako stečen kot je bil on Mauro Mancini ostane v Rimu le nekaj dni ter se nato vrne zopet v San Miniato. Smrt treh delavcev pri eksploziji STOK.HOLM, 23. — Davi je močna eksplozija ubda tri delavce, ki so delali v pod- dišču v Mohedi na južnem Švedskem. Eksplodirala je neka velika cisterna, ki je potem povzročila ogenj. Boje se še drugih eksplozij. Na vsem področju, kjer živi okrog 1000 ljudi, je prepovedano kaditi, ker je ozračje polno petrolejskih hlapov. MESSINA, 23. — Sedemletni otrok je izgubil življenje pri padcu s skale, na katero je zlezel. Do smrtne nesreče je prišlo v Fondachel-li, žrtev pa je mali Giuseppe Pessina, ki si je pri padcu mi drugimi planinci nevarno ^po treh letih odsotnosti zv steno. Severna stena Eigerja, ki i-ma karakteristike 5. in 6. stopnje, je še bolj nevarna zaradi tega, ker se na nekaterih mestih kruši ter je pokrita z debelo plastjo ledu. Največja nevarnost pri plezanju pa je zaradi nizke temperature in mrzlega Vetra, ki vedno udarja ob steno. Severno steno Eigerja je nekaj let pred vojno prvi preplezal nemški plezalec Anderl Heckmeier v navezi skupno z drugimi plezalci. Pozneje se jih je še več povzpelo čez to slovito in nevarno steno, po kateri o uspehu ne odloča samo zmožnost alpinista, temveč tudi sreča. V krhki steni, v kateri se kruši kamenje, lahko odpove še taka plezalska spretnost. Poleg omenjenih treh žrtev preteklega leta jih je na tej šteni že zelo dosti pustilo življenje. ZERMATT,; 23.—..Dva .nemška alpinista sta izgubila življenje pri vzponu po severni steni Weisshorna (4509 m). Bila sta v skupini šestih študentov, ki so plezali v navezah po dvoje. Reševalna skupina je odrinila iz Zermatta iskat trupli. «Pilot ledenikov* Herman Geiger je skušal pristati s svojim letalom blizu kraja, kjer se je zgodila nesreča, vendar se je moral temu odreči zaradi slabega vremena. «»-------- Helikopter za reševanje TRIDENT, 23. — Reševalna planinska ekipa SAT, ena izmed prvih reševalnih ekip v Italiji, bo prejela v kratkem helikopter, ki ga bo lahko u-porabljala pri reševalnih operacijah. Dodelitev helikopterja omenjeni skupini je določil pokrajinski svet iz Tridenta in Južne Tirolske, ki je omenjeni skupini že omogočil nakup potrebnega materiala in naprav. -«»------- Zagonetni maršal Aleksander Novikov MOSKVA, 23. — Veliki mar-s 4 m visoke skale razbil lo- šal sovjetskega letalstva A-banjo. 1 leksander N. Novikov se je IIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIItllHIIIIMIIIinilllllUlllllltlMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIMIIIinilll Dogodek v Bordigheri Helikopter pristal in odletel s strehe Pilot je bil na strehi zadovoljen, češ da ga niso nadlešnezi motili BORDIGHERA, 23. gromno število prebivalcev Bordighere je danes zjutraj pozdravilo odhod «letečega Holandca*, ki je vzbudil sinoči v mestu toliko zanimanja. sLeteči Holandec*, 27-let-ni Robert de Blencourt, je moral pristati s svojim helikopterjem zaradi pomanjkanja bencina na terasi hiše, k: je last Maria Palmere. Holandec je prebil noč v helikopterju ter je oblastem, novinarjem in radovednim meščanom danes zjutraj obrazložil, da je kupil helikopter pred dvema dnevoma v Milanu z namenom, da napravi krožno potovanje po Evropi. De Blencourt, ki je po poklicu vojaški pilot reakcijskih letal ima veliko prakso tudi pri- upravljanju helikopterjev, Izjavil je, da mu ni O- j bilo prav nič težko, pristat. na terasi stanovanjske hiše gospoda Palmera: »Pristajanje na hiši*, je dejal, «je moja specialiteta. Razen tega je hišna streha edini kraj, kjer se helikopter lahko udobno ustavi in kjer lahko pilot tudi mirno zaspi, ne da bi ga radovedneži nadlegovali.* Lastnik hiše je bil v strahu, da bi helikopter s svojo težo poškodoval streho, toda pilot mu je zagotovil, da ne preti hiši nobena nevarnost. Danes ob 10.30 so mu policijske oblasti vrnile dokumente, ki jih je moral sinoči takoj po pristanku izročiti. Potem ko si je napolnil rezervoar z bencinom, je De Blencourt odletel s svojim helikoph ijem v smeri proti Franciji. Prva postaja bo Nica« pet pojavil v javnosti. Sovjetski časopisi ga zopet omenjajo prvič 00 16, avgustu 1955, v spisku imen članov častnega odbora za praznik sovjetskega letalstva, ki je bil 19. julija v palači športa v Moskvi. Njegovo ime je bilo med imen, drugih sovjetskih maršalov, med njimi maršala Rokosovskega, Soko-lovskega in Bagramjana. Maršal Novikov je bil med drugo svetovno vojno poveljnik sovjetskega vojaškega letalstva ter je postal slaven v bitki za Berlin. Za časa Stalinove vlade je bil o-brambni minister, nato pa so ga kot politično nezanesljivega odstavili. Grof Robert von Butlar-Brandenfels, ki je bil kot nemški vojni ujetnik v premogovniku Vorkuta^e po svojem povratku v Nemčijo izjavil, ua je srečal v ome-njem rudniku Novikova, ki je bil baje obsojen na petnajst let prisilnega dela. Po dolgem molku se je ime maršala Novikova zopet pojavilo v »Izvestjih*, 20. junija 1954. Leta 1955 je bil za velikega maršala sovjetskega vojaškega letalstva imenovan maršal Pavel 2igarev in ime maršala Novikova je zopet izginilo. Tank v spalnici VERCELLI, 23. — Neki tank divizije »Centauro* j* danes predrl neko hišo blizu Ca-risia in se pripeljal kar v spalnico poljedelca Bora. Pri tem je seveda podrl vse pohištvo in samo sreča je bila, da ni bilo nikogar v sobi. Skoda pa znaša več kot milijon lir. Tank je privozil prehitro po strmini, tako da je ušel s ceste in se z vsem prednjim delom zaril v hišo. Najbolj fotogenična in najpopularnejša miss LONG BEACH, 23 — Pred izvolitvijo najlepše ženske sveta, ki bo v petek v Long Beachu v Amerki, sta bili1 «miss» Holandske in «miss» Avstralije izvoljeni na prvo nlesto v dveh tekmah. Prva, dvajsetletna Corinne Rott-schaffer, stanujoča v Amsterdamu, je bila izvoljena med 70 tekmovalkami za najbolj fotogenično dekle, dvajsetletna Astrid Lindholn pa je dobila naslov najbolj popularne lepotice med kandidatkami za naslov najlepše ženske sveta Prvo je izvolila žirija, ki so jo sestavljali predstavniki tiska, drugo pa udeleženci modne revije, na kater; so predstavljale mode.le raznih ameriških hiš «miss» iz raznih krajev Evrope in drugih kontinentov. Nič še ni znanega, katera izmed deklet bo dobila častni naslov najlepše ženske sveta. Pravijo pa, da bi ga morala dobiti ena izmed kandidatk evropskih držav. »Evropa*, je izjavil član žirije, mam ni poslala še nikoli tako lepih deklet kot letos.* Postalo mu je slabo med plavanjem CHIOGGIA, 23. — Morje je zahtevalo novo žrtev. Gre za 11-letnega Giannija Boscara-ta, katerega družina prebiva v Sottomarina pri Chmggi. Fant se je šel včeraj popoldne kopat. Ker ga ni bilo domov, so ga starši začeli iskati. Medtem pa so nekateri vojaki opazil: kakih 700 m od obale truplo dečka ter so c tem obvestili oblasti. Vse ka- že, da je fantu med plavanjem postalo slabo. Tatič je grozil lastniku s fovčem MILAN, 23. — Nekje blizu Milana je lastnik nekega posestva zalot;l 16-letnega cigančica, ki je kradel. Fante se pa lastnika ni ustrašil ;n pobegnil, temveč je raje potegnil iz žepa nekak fovč ter lastniku grozil. Ta se pa nj dal ugnati, pač pa je fantina krepko zagrabil in ga izročil karabinjerjem. Tako bo dečko najbrž končal v po-boljševalnic5. «Atomi za mir» na razstavi v Ženevi LONDON, 23. — Od 1. do 14. septembra bo v 2enevi v Švici razstava «Atomi za mir*. Na razstavi bo sodelovala tudi Anglija, k; jo bo zastopalo 83 podjetij in tovarn, ki bodo zasedle četrtino razstavnega prostota. Poleg Anglije se bodo atomske raz-sjave v 2enevi udeležile Združene države Amerike, Francija, Zahodna Nemčija, Italija in Madžarska, medtem ko se Sovjetska zveza razstave ne bo udeležila. Za Angleže bo razstava izredne važnosti, saj bodo skušali najti kupce za svoje ter-monuklearne centrale v dr-žjavah, ki nimajo še svoje listne atomske industrije. Borba med razstavljavci bo precejšnja, saj je znano, da ponujajo Amerikanci kupcem svojih reakcijskih letal tudi velika posojila. Atomska razstava bo v času, ko bo v 2.e-hevj že druga mednarodna konferenca za mirnodobsko uporaboi atomske energije, 22.000 lir tedensko povprečni zaslužek angleškega delavca LONDON, 23. — Osem milh jonov delovnih dni je bilo jz-gphljenih v preteklem letu v Veliki Britaniji zaradi stavk. Od teh sta bili naj-vaipejši stavki- metalurških delivcev in pa uslužbencev avtobusov. Po podatkih, ki jih je objavilo angleško ministrstvo za delo, so se plače angleških delavcev zvišale za približno 5 in pol odstotka. Angleški delavec je zaslužil v letu 1957 povprečno 12 šter- lingov in 11 šilingov na teden (približno 22 tisoč lir). V Angliji je skupno 24 milijonov delavcev, od tega je 8 milijonov žensk, Najmanjše število brezposelnih je v Srednji Angliji, medtem ko jih je največ v Walesu in na Škotskem, po istih po- datkih je 42.000 .tujih delavcev dobilo dovoljenje za delo v Angliji. Tajfuni na Japonskem in na Formozi TOKIO, 23. — Tajfun, ki je danes zjutraj razsajal po srednji Japonski in pokrajini Kanto, je zahteval štiri smrtne žrtve, nadaljnje štiri osebe so izginile n na tisoče hi* je porušenih. Najbolj prizadeta je bila pacifiška obala, kjer so na vasi prihrumeli po šest metrov visoki valovi. Podrtih je mnogo mostov in železniške zveze so prekinjene.: V samem Tokiu je b‘lo poškodovanih na stotine hiš. Zraven je pa še lil pravi tropski dež. Tajfun, ki je pa pretekli teden pustušil po Formozi, je povzročil smrt 49 oseb. Ranjenih je bilo 81. Materialna škoda pa znaša 13 milijonov dolarjev. «»------ Čigava jc tuja podmornica VVELLINGTON, (Nova Zelandija), 23. — Letala novozelandske mornarice iščejo neko podmornico, ki jo je davi zagledal obrežni čoln štirideset milj pred vzhodnim vhodom v Cookovo ožino. Podmornica se je takoj potopila, najbrž zato, ker je opazila omenjani čoln. Tako so nagrmadeni nekje v Hamburgu stari tanki in druga oklepna vozila iz zadnje vojne. Porabili jih bodo kot staro železo in šele tako bodo postali koristni. Vendar bi se lahko železo Izkoristilo še na bolj cenen način brez tolikšnih ovinkov ■iiiimihiiiii Po štirih letih skrivanja v tujini Aretiran markiz De Cavi lastnik banke v bankrotu Polastil se je 363 milijonov, ne da bi jih mogel vrniti » lz tujine je prihajal skrivaj domov, kjer so ga karabinjerji opazili in aretirati GENOVA, 23. — Karabi- njerji iz Genove so danes zjutraj aretirali v Stazzanu v bližini Serravalle markiza Giannetta De Cavi, bivšega lastnika genovske banke, ki je nosila njegovo ime, in ki je pred časom bankrotirala. Markiz De Cavi, ki ima danes 57 let, je bil, kot rečeno lastnik banke, ki jo je pred šestdesetimi leti ustanovil njegov oče. Do bankrota je prišlo leta 1954 ter je bilo zaradi tega veliko število Ge-novežanov hudo prizadetih. Policijske oblasti, ki so takoj po bankrotu uvedle preiskavo, so ugotovile, da se je markiz De Cavi polastil 363 milijonov lir, ki jih je uporabil za gradnjo hiš in drugih kompleksov. Čeprav je vedel, da tega denarja ne bo mogel vrniti, je kljub temu nadaljeval z gradnjami ter ni napovedal konkurza, s čimer je položaj svojih klientov še bolj otežkočil. Razen tega mu policijske oblasti o-čitajo, da ni vodil pravilnega knjigovodstva ter da je o-pravljal v svoji (banki posle hranilnice, čeprav ni imel za to potrebnega dovoljenja inšpektorata za obrambo hranilnic. Takoj po bankrotu se je markiz De Cavi umaknil v tujino, kjer je ostal do danes. Pravijo sicer, da se je večkrat naskrivaj vračal v Italijo, ko je prišla njegova družina na počitnice v Staz-zano. Tudi tokrat je bil De Cav: že več dni v Stazzanu ter se iz strahu pred policijo nj prikazal iz vile. Sinoči pa je začelo v Stazzanu močno deževati in markiz.se je samo za trenutek prikazal na oknu. Karabinjerji, ki so bili takoj obveščeni o njegovi navzočnosti, so odšli v vilo ter so našli markiza v sobi, kamor se jim je V naglici u-maknil. Markiz De Cavi je za sedaj še v sodni palači v Genovi, kjer ga zaslišujejo. Na zunaj je markiz zelo miren ter čita razne revije. Dobo od bankrota dalje je preživel v Franciji in v Švici, toda vse kaže, da tokrat ni bil prvič v Italiji. Po zaključenem zaslišanju bodo markiza De Cavija premestili v zapore Marassi. — «» - - Tudi pri Rimu novi «moteI» RIM. 23 — Predsednik italijanske vlade Fanfani ter pro- svetni minister Moro sta se u-deležila danes zjutraj otvoritve novega »motela*, ki, je zgrajjn na cesti Aurelia. 8 km od Ritna. F»nfani in Moro sta si v spremstvu predsednika ENI Ihg. Mateia ogledala nov hotel, ki. bo obogatil turistične naprave v Rimu. Gradnja novega »motela* spada v sklop iniciativ AGlP, da se nudi tujim in domačim avtomobilistom vse potrebno udobje na italijanskih cestah. V ta namen je družba AGIP uredila svoje postaje ob cestah tako, da razpolagajo z bari, restavracijami in servisnimi postajami. Družba ima v načrtu gradnjo novih »motelov* v vseh večjih turističnih središčih in ob najvažnejših cestah Novi »motel*, ki so ga danes zjutraj otvorili, je oddaljen H km iz središča Rima ter je grajen na majhni vzpetini, tako da ga lahko opazi vsak turist, pa naj prihaja s te ali one strani. Družba AGIP je zgradila podobne »motele* že na Brennerju, v Cortini, v S. Donato Milanese, Moder.i, Gros. setu, Livornu in Vogheri, Danes v Veroni začetek sezone Za letošnjo operno sezono v, areni, v Veroni, • vlada letos zanimanj«, kakršnega doslej niso poznali. Se nikoli ni bilo namreč do tega časa toliko naročil za vstopnice iz raznih delov sveta kot to pot. Naročil je zlasti mnogo iz Zahpd-ne Nemčije, Avstrije in iz ZDA. Sezona se prične danes s Puccinijevo «Turandot». Sezona bo trajala do 16. avgusta In na sporedu sta še »Ai-da» in Donizettijeva »La Favorita*. Žirija na filmskem festivalu v Benetkah Letošnja žirija na beneškem filmskem festivalu je sestavljena takole: King Vidor (ZDA), predsednik; člani: Jean Gremillon (Francija), Hidemi Ima (Japonska), Friedrich Luft (Nemčija), Sergej Vasiljev (ZSSR), Piero Gadda Conti (Italija), Alberto Lattuada (Italija). Posebno zanimanje za Sartrov «L’amour» V 62 pariških gledališčih, ki so sedaj večinoma zaprta, se že mrzlično pripravljajo za prihodnjo sezono, ki se bo pričela okrog polovice septembra. Do zdaj je najavljenih 7 krstnih predstav. Z največjim zanimanjem se pričakuje Sartrovo delo «L’a-mour»; naslov je še začasen. Najavljeno je tudi neko delo Jean-Pierra Aumonta. Luchino Vi-sconti bo sodeloval pri novi pariški gledališki sezoni kot režiser komedije z dvema osebama Williama Gibsona »Deug sur balaneoire*. Igrala bosta Jean Marais in An-nie Girardot. Doslej 66 milijard za «cesto sonca» Celotni znesek za oddana dela na »avtomobilski cesti sonca* znaša od junija 1956 do danes 65 milijard in 950 milijonov lir. Od te vsote je 64 milijard in 880 milijonov določenih za cestna in umetniška dela, 745 milijonov za stavbe in druge naprave ter 325 milijonov za stranska dela ob cesti. Potek dosedanjega dela zagotavlja, da bosta do konca leta odprta za promet odseka Milan—Piacenza ter Capua—Neapelj. Roosevelt ml. prodaja italijanske avtomobile V Turip _je prispel Franklvn D. Roosevelt ml.r* sttl bivšega predsednika ZDA, da sklene trgovske sporazume za prodhjo avtomobilov Fiat-Abarth v Ameriki. Mladi Roosevelt ima koncesijo: za prodajo avtomobilov Fiat v šestih , ameriških državah in povijal je, da je prvo leto prodal okrog 6000 AklflJiftPililftv italijanske tovarne in da mu kar najbolje kaže tudi za prihodnje leto. Pol milijona za moža Ko se je nogometni moštvo «Canto do Rio) vrnilo z gostovanja i Bolgariji v Brazilijo, sc voditelji moštva poveda li, da je neka Bolgarki obljubljala pol milijoni lir kateremu koli igralcu ki bi jo bil pripravljei poročiti, To bi ji nam reč pripomoglo, da b lahko odšla v tujino Kljub temu, da je bili Bolgarka zelo čedna, š< nobpn nogometa* zanje ni vnel. rs Šport med slovensko mladino NAMIZNI TENIS Jz dosedanjih člankov smo spoznali delovanje, vseh tržaških društev, ki se športno udejstvujejo v raznih panogah. Videli smo, da imajo vsi, razen šol in Planskega društva, nekaj skupnega: vsi gojijo namizni tenis ali po domače ping-pong. Zakaj to? Naša prosvetna društva so vsa brez izjeme v težkem gmotnem stanju. Temu se' mora prikrojiti tudi vsako delovanje. Tržaški športniki se morajo torej zadovoljiti s takimi disciplinami kot so odbojka in namizni tenis, ki zahtevajo zelo malo sredstev. Namizni tenis pa ima še to dobro stran, da je dovolj malo večja soba, miza, dva loparja in potem naj brije burja ali lije dež, naj peče sonce ali pa naj bo pozna noč, vedno se lahko igra; zadošča le, da se od časa do časa menja žogica, ko ta odpove pod močnimi udarci. Ako bi vas vprašal, kdo jc namizni tenis uvedel. bi gotovo odgovorili — Kitajci. A tokrat bi se varali: prvi so namreč igrali namizni tenis Angleži in to kot nadomestilo pravega tenisa v dolgih meglenih dneh. Iz Anglije je igra prišla v Evropo in v druge celine. Danes je ta v mnogih deželah zelo razvit šport. Jugoslovani, Angleži, Švedi, Avstrijci, Cehi, Madžari, Romuni in Japonci imajo odlične igralce, ki vsako leto tekmujejo za razne svetovne naslove: moški, ženski, moški pari, ženski pari, mešani pari. Italija nima posebno dobrih igralcev in zato je tudi v Trstu kvaliteta na splošno precej nizka. Posledice tega stanja občutimo tudi mi tržaški Slovenci. Na dobrem smo le v toliko, da imamo veliko število ljubiteljev tega športa in tako lahko upamo na boljšo bodočnost. No, poglejmo kako se je ta šport razvil pri nas v povojnem času in kakšne uspehe smo do danes dosegli. Zveza društev za telesno vzgojo, ki je. po vojni urejevala in vodila športno življenje naših društev, ni dala veliko na namizni tenis. Res je organizirala en moštveni turnir in enega za posameznike toda pri tem se je vsako delovanje tudi zaključilo. Na moštvenem turnirju je. zmagalo dijaško srednješolsko društvo, ki je nastopalo v naslednji postavi: Volčič, Višnjovec, Sosič in Pavletič. Med posamezniki je zmagal proti vsakemu pričakovanju. Družina, ki je v odločilnem srečanju porazil Volčiča. Leta 1950 smo imeli še en turnir na stadionu «Prvi maju in potem je zavladalo dolgo mrtvilo tja do l. 1955. Novembra tega leta se je začelo urejeno delovanje, ki traja še dandanes. Pobudo je dalo p. d, elvan Cankar» iz Sv. Jakoba, ki je organiziralo turnir za člane prosvetnih društev. Nastopila so le štiri društva iz Trsta in Gorice. Kvaliteta je bila precej nizka in mnogi igralci so bili pravi začetniki. Toda le dva meseca pozneje na turnirju za pokal Milana Bogataja, ki ga je odlično organiziralo Aka-demsko-sred nješolsko društvo Simon Gregorčič, je bil splošni nivo igre precej višji in tudi udeležba močnejša. Posamezna društva so začela tekmovati med seboj, vsako nedeljo smo imeli več srečanj. Najbolj aktivni so bili prosvetno društvo iz Skednja, Dijaški dom, društvo «Rade Pregare«, Škamperle. Ivan Cankar pa jc, po odličnem startu popolnoma nehal delovati in ga še danes pogrešamo pri namiznem tenisu. 11» Leta' 1957 smo imeli nekaj važnih in kvalitetnih srečanj in turnirjev. Spet je pokal «Milan Bogataj» združil v Gorici vse najboljše igralce. To pot je bila sreča mila Skedenjcem, ki so odnesli pokal Goričanom. Potem smo imeli dvoboj med tržaškimi in koprskimi srednješolci. Igralo se je enkrat v Trstu, izid je. bil neodločen 3:3, in povratno kolo v Kopru, kjer so zmagali Koprčani za 4:2. Končno smo imeli v Trstu, vedno pod okriljem Društva slovenskih srednješolcev, troboj Koper-Trst-Gori ca. Na prvo mesto sta se plasirali moštvi iz Trsta in Gorice z enakim številom točk, spominsko plaketo so kot gostje dobili Goričani. Prišlo pa je končno leto oseminštirideseto. Ne leto re volucije, ampak leto večjega razmaha. In res se je v tem letu dejavnost na tem področju povečala. Nova društva so začela delovati, pojavile so se nove pobude. Kot začetek je Krožek mladih izobražencev organiziral turnir za pokal tiskarne sGraphis«. Prijavili so se številni tekmovalci tn precej društev ter so bite razpisane bogate nag rade, ki so jih velikodušno podarile razne trgovine i« podjetja. to štirih dneh razburljivih tekem, kjer se je vodilu zagrizena borba za vsako točko, je zasedla prvo mesto prva ekipa Krožka mladih izobražencev, medtem ko je prosvetno društvo iz Skednja pokazalo velik napredek. Njegove tri ekipe so se ltvrstile na drugo, tretje in četrto mesto. 'Tudi med posamezniki je zmagal član KM1 profesor Bere?. Maja meseca smo imeli v Gorici spet turnir v spomin Milana Bogataja. Skeilenjci so osvojili pokal tudi to pot in s tem so poštami! veliko hipoteko za aokončno zmago. Dovolj jim je zasesti še enkrat prvo mesto in pokal ostane njihova last Pred nekaj tedni, nekoliko preveč v poletju, so organizirali Rojančani društva sRade Pregare», turnir v spomin člana Danila Mla- dovana in postavili kot prvo nagrado prehodni pokal. Ta turnir je seveda postal uplens škedeniske ekipe. * # # . Sedaj, ko se je sezona končala hočemo pogledali lakšno je realno stanje te sekcije. Ogledali si bomo posamezna društva in posamezne igralce. Začnimo kar pri Skedenjcih. Zdi se, da je v Skednju namizni tenis postal nekako narodna igra. Moštveno so najmočnejše društvo kar jih je. tako v Trstu kot na Goriškem. Bajec, Merlak, Germani, Sosič, katerim lahko še dodamo Patrizia in IJervatina spadajo v dva-najstorico najboljših tržaških igralcev. Vse kaže, da bo še precej časa poteklo preden bodo izgubili svojo vodilno vlogo. Med najmočnejša društva spada tudi društvo «R ade Pregaro). Rojančani so se posebno izkazali na zadnjem turnirju, kjer jim le za las ni uspelo veliko presenečenje: odnesti pokal pred Skedenjci. V zadnjem času se je izkazal Cesarec, ki je zelo napredoval in ima danes zelo učinkovito napadalno igro. Najmočnejši igralec v ekipi je brez dvoma Rudolf, ki s svojo mirno igro spravi od živce marsikaterega že izkušenega igralca. Moštvo dopolnjujeta še Živi c in Klun. Društvo Slavko Škamperle ima tudi kvalitetne igralce, toda žal le redko nastopajo na turnirjih. Po drugi strani pa je to društvo najbolj agilvo in ima letno največje število srečanj. Njihov najboljši igralec je Grbec, ki spada tudi med najboljše tržaške, igralce, njemu pa odlično pomagajo še Vuga, Kovačič in Jurkič. Srednješolci ne zmorejo boljšega moštva, to pa zaradi tega, ker so vsi študentje hkrati člani kakega društva in za ta društva tudi nastopajo. Dijaški dom je letos predstavil dva še zelo mlada igralca, ki sta se, pa čeprav sta morala kloniti pred nasprotniki dobro branila. Gvardjančič in Tomažetič bosta prav kmalu postala resna nasprotnika za vsakega igralca. Na turnirju za pokal «Gra-pliis* sta nastopili tudi dve ekipi akademskega društva Jadran. Od štirih igralcev enega smo že predstavili, to je Grbec, Vesel in Bradač sta bila očitno izven treninga. Košuto je tudi treba šteti med najboljše igralce. Res škoda je, da ni to društvo nastopilo nikoli več. Poglejmo še mlade izobražence. Z njimi igra profesor Berce, ki je kvalitetno vsaj za razred nad najboljšimi tržaškimi igralci. Tudi Tomšič je igral zelo uspešno in je posebno ob koncu tekmovanja, pokazal zelo rentabilno igro. Te skupine torej nastopajo na naših turnirjih. Igralcev res ne manjka organizacija pa žal peša. Ne organizacija posameznih turnir-jev, ampak celotnega delovanja. Ob novi sezoni bi morali prirediti tržaško prvenstvo, ki naj bi trajalo več časa; časovno razporediti dosedanje turnirje za prehodne pokale; organizirati še nove turnirje, saj ni potrebno ,da vselej gre za pokal: važno je nastopat i. Vse to bomo dosegli samo če nam bo uspelo sestaviti tak organizacijski odbor, dovolj 3 same osebe, ki bi resno delovale. Da dvignemo kvaliteto naših ipraleen moramo tekmovati tudi z Italijani in se moramo pomeriti s Koprčani, ki so postali zelo močni, saj nastopajo tudi na republiškem prvenstvu. Upajmo, da vse to ne o-stane le želja, ampak da se tudi uresniči. P.zio Po ravnini ob žgočem soncu od Bologne do Recoara Rino Benedett) - prva „zelena majica" krožne kolesarske dirke „Dveh morij" Vrstni red prve etape J* sledeč: 1. Benedetti Rino (Cali-Bro-ni Girardengo) v času s povprečno hitrostjo 2. Vindevogel (Be'gtja), Scudetlaro (Torpado), nucci (Torpado), J. Bonanva (Bianchi), S. Bartolozii (Le-gnano), 7. Vloeberghs (Belgija), I. Pezzi (Bianchi), 9. Ba-rale Germano (Bianchi), 1*. Tinarelli (Torpado), 11. Tati-, deucci (San Pellegrino), 12. j Lamote (Belgija), 13. Tinazzij (San Pellegrino) z zaostankom l ŽENEVA, 23. — Tudi Svi-S”, 14. Mantelli (NEC) z za- carjj s0 sestavili svojo držav- Pred dvobojem Italija • Švica (Cali-Bro- j v # EfJ Izbrana ekipa Švicarjev za lahkoatletsko srečanje Dvoboj bo v soboto in nedeljo v Turinn Belgijec Vindevogel drugi s časom zmagovalca - Danes 259 km dolga etapa Becoaro-Cesenatico RECOARO. 23. — Topli sonc- je bilo razdeljevanje hrane, sprint. Tinazziju . je puščala ostankom 12", 15. Costalunga no reprezentanco, ki se bo v ni žarki so včeraj pozdravni so zabeležili 2’45” prednosti, zračnica in se je moral usta- (Sever), 1*. Bruni (Bianchi) z soboto 2«. in nedeljo 27. t. m. kolesarje, ki so se zbrali na Najbolj aktivna sta bila Ti- vili. Benedetti pa se je' po- zaostankom 3’5S", | pomerila z italijansko glavnem trgu v Bologni za nazzi in Costalunga, Kar je gnal proti cilju in obdržal pr- -.s-i—*—, • A prvi start krožne dirke »Dveh razumljivo, saj sta oba iz Ve- vo mesto kljub ostremu fini- _________ morij«, čeprav so manjkala rone. Costalunga je celo po- šli Belgijca Vindevogla, ki je ca Hubart in Volckaert. Bel- nastopili v sledeči postavi (v zveneča imena prvakov, se je tegnil in si pridobil pri Vagu pokazal, da bc trd Oreh itai- gijca Doom in Hoobergs sta okiepajih so najboljši osebni precej ljudi zbralo, ča pnso- 43” naskoka pred 14 kolesar- lijanskim kolesarjem. Štiri mi- se plasirala na 69. in 74. nifr, žasj tekmovalca): i . i :______-1______ , i • _ - n_____ :__ I .4^ .... tr__,.i / 1APC \ tI7 aU ■ Tu- lahkoatleti bodo stvuje odhodu ji. medtem ko je imela glav- nute kasneje je Bruni privo-1 sto. Na start se ie prijavilo 83 na skupina skoraj pet minut ul na cilj na čelu glavnine. I LESTVICA PO EKIPAH: a- VoSov ki so skupno odšli zamude. Pri Montebeilu je Kakor se je pričakovalo je, l. Torpado s časom 14.8*09 , v^predmestje kjer ie bil v Costalunga spoznal, da se mu bila včerajšnja etapa borbe- 2. Belgija I4.8*'09”, 3.Bianehi Ul 12 trajajoče Začetek je hiter, kronome ^ privozila kompaktno in ve krožne dirke: 259 km od 9. Center 14.20’03”, 18. Molte-i 1500 m: ter je zabeležil povprečno i vs„k kolesar je skušal zasesti Recoara do Cesenatica po rav- ni 14.20’03". 11. Chigi 14.20 03 , shaller (3’52”5); trost 43 km na uro e po najboljše mesto za končnij nini. i 12. Ignis 1420’03 . km se nekateri kolesarji odlo- 7a hpj* V skuDim so vs* * favoriti od Pambianca, La Cioppe, Azzinija. obeh Bara- t»*.i l»i . iv. Blejsko veslaško prvenstvo v dežju 188 m: Vogel (10”6), Wehr- li (10”7); 288 m: Vogel (21”6), Wehrli (21”8); 408 m: Weber (47”6), Fari-ne (48”8); 808 m: Waegli (1’49’T), Hart. mann (1’52”4); 1508 m: Kleiner (3’52”4), stvu v Reimsu. Že določeni® kolesarjem Schleunigerju, O* latiju in Rueggu se je Pr*‘"’£ žil nov diletantski prvak J* sli. Ostala dva tekmovalca n0' do izbrali 4° d. avgusta. Reprezentanco profesioni’ stov za cestno dirko, osem P4 številu, bodo sestavili 10- aV gusta po končanem državne® prvenstvu »pistardov*. Odbor je že sklenil, da Pra" fesionista Strehler in lemberg, pa čeprav bi si P1* borila tudi kak državni nasipi ne bosta vključena v rept* zentanco. Ta sklep zveni kot lejev do Belgijca Vindevogla V kratkem imajo ti skoraj minuto prednosti pred zaostalo skupino. Rinu Benedettiju je zračnica puščala m celotna ekipa «Cali - Broni* ga je počakala. Po popravilu defekta se je Benedetti s sprem-1 ljevalci spustil v zasledova-j nje, ki se je srečno končalo, zaradi smole prvih, ki so se morali ustaviti ob zaprtem že-, lezniškem prehodu. Vse do Pellegrine (97.2 km' od starta) je skupina kolesarila strnjeno. Tedaj so hoteli Belgijci pustiti na cedilu ostale kolesarje in Vindevogel, Lamote ter Vloeberghs so se Izola prva p Mornar pa pri moških Danes prvenstvo Jugoslavije v zveznem razredu Maurer (1.91); skok v daljino: Isering (7,40), Heckendorn (7,30); troskok: Mueller (14,68), . . Luethi (14,53); BLED — Ob dezgvnem vre. ( ca 8:03,7, dvojka brez krmar-, skega prvaka težke kategori- sk(jk s pa,ic0. Hofstetter menu je bilo v torek jugosl.o-1 ja: Mornar 8:29,5, dvojka s! je med Švedom Ingemarjem Barras (4); vansko državno prvenstvo I.'krmarjem r 1:25.5.' Jnhannnnftm in Ttaliiannm ' ------- kazen za neopravičeno odsO" nost obeh kolesarjev pri s**1, tu krožne dirke po Italiji- 5888 m: Emch (14’45”6), Frie. dli (14’47”2); 18.008 m: Schudel (31’46”6), Glauser (32’35’’2); 116 zap.: Tschudi (14”7), Isenring (14”8); 400 zap.: Galliker (53”7), Al'“mann (54”5): 3.888 s. c.: Kammermann, Hoflmann; MOSKVA, 23. — Včeraj 5 * I f u/ u \ ameriški lahkoatleti v Moskvi, ler, Wehrh, Weber (Frieden) kjer bodo y nedeijp in pone (41”): | deljek nastopili proti Rusom, štafeta 4x400: GalPker, Fa- i imeli prvj trening. MetaleC rine, Waegli, Weber; j krogle 0’Brien je med treni«' skok v višino: Amiet (1,95), £°m yrgel kroglo 19,91 m 1 Amerikanec 0‘ Brien izboljšal rekord v metu krogle neuradno izboljšal lastni s?e’ tovni rekord (19.25). AVTOMOBILIZEM Juan E. Fangio ne bo več dirkal zi, Bartolozzi. Tinarelli. Bo-nariva, G. Barale, Ranucci, Benedetti in Scudellaro so nemudoma odgovorili z ostrim sprintom in jim sledili. Hi trost se je povečala, .s čimer se ie povečal tudi naskok pred glavnino. Tudi La Ciop-pa hoče zbežati, a nihče mu ne pomaga. In to na srečo Trener švedskega prvaka je Bernhard (44,60); scjjf. izjavil, da se Jonansson pri- ®IILAN, 23. «Ni mo; gete ’r‘*r™ '.rrv/ w „ dirkati vse življenje* je ■ «a.' met kopja: Von Wartburg vil znanj avtomobijski dirk* a l C. zvezda 1:25,5, Johanssonom in Italijanom met krogle: Hubacher spustiii v beg. Tinazzi, Costa-j razreda. Zaradi mtrne gladi- double-scull: Sava 7:23,8, če- Francom Cavicchijem, bo ver-; (H<78)> Mejrer (14,15); lunga. Tadducci, Mantelli. Pez-; ne Vode se je tekmovanje ven. tverec s krmarjem: Savica jetno odloženo do oktobra. med diska: Mehr (48,14), ~ dar nemoteno odvijalo. Med- ■''■51.5, četverec brez krmarja, tem ko je bila pri moških u- Gusar 7:12,0, osmerec Mor- deležba zadovoljiva, pa je bi- ^ai ® ^ HnnhU pravlja za dvoboj z Amenea- (66,40), Buchmann (63,36); Juan Emanuel Fangio, ki )e la pri ženskah zelo pičla. Skup. Bra™k (brez * nom Machenom, ki bo 14 sep- met kladiva: Jost (49.02), sklenil, da ne bo več tisk®* no je startalo 206 veslačev v, *cull: ISavjc. tembra v Stockholmu ah'Goe- Veeser (48 33): val. 80 čolnih iz 18. klubov. V mo- s krmarjem. Izola 4. 2.2. j ivkliučeno da bo h°ja 2 km: Marc*uis’ Re>r“ Svetovni prvak je pnpomnij- ški ekipni konkurenci je bili Danes bo še prvenstvo Ju-; mond in Pedrotti; da je še pred. prihodom v prvi Mornar s 300 točkami goslavije v zveznem razredu.; 35 km:Letser, Walker, ropm kjer ^ Je namera^.* preU Krko 240 in Savico 210, i Ce bi Savica znova zmagala; nJd Pavico do dvoboja z do- Dumoulm m Calderart; ' ' "" v četvercu je možnost, -da bo sedanjim svetovnim prvakom pri ženskah pa Izola s 150 - 1 * " V H11 ocitanaii « --- Pambianca. ki je v krizi. | pre^ Branikom in Savico s glavi se mu je vrtelo, je ka-, l0Q todkami sneje izjavil dirkač, ki je po-, stal žrtev sončarice. Giancola j Slovenski veslaški šport se Piancastrelli sta se mu po-' je odlično uveljavil, saj je Sa. stavila ob stran in ga vodila, dokler se ni njegovo stanje po krvavitvi iz nosa izboljšalo. Malo je torej manjkalo, da ni odstopil od nadaljnjega tekmovanja. vica zmagala moškem če- tvercu s krmarjem, v ženskih disciplinah pa so bile Slovenke sploh najboljše. — Izkazal se je tudi sciffist Savice Slavko černjač. V posameznih di-Medtem se je naskok beže-' sciplinah so zmagali: Moški čih povečal in pri Veroni, kjer| sciff: Danublus 8:02,5, 2. Savi- rECOAHO terme n V (RONA 4 Seti« * Giovmmi tn BOLOGNA Cmn« ASC01 Mtbtn. r.ND*«u 1.641 km dolga proga dirke «Dveh morija zastopala Jugoslavijo na ev-ro.p«kem prvenstvu v Pozna nju. «»------ Prvenstvo Italije v skokih v vodo MILAN, 23. — Prihodnjo ne deljo bo v novem bazenu društveno moško in žensko držav no prvenstvo v skokih v vodo s skakalnic 3, 5 in 10 metrov. Najboljšima društvoma bodo podarili »Pokal Botti-ni». Istega dne bo Zveza športnih veteranov izročila sorodnikom prvakinje v skokih Marije Levati, ki se je lani med plezanjem po hribih ubila, zlato medaljo za najboljšo atletinjo 1957. leta. Floydom Pattersonom. «»—— MADRID, 23. — Danes zvečer bo boksarsko srečanje za < naslov evropskega prvaka | mušje kategorije med doseda-. njim prvakom Špancem Youn-; gom Martinom in izzivalcem Robertom Pollanozom, ki je hoja 16 km: juniores, Botta, Poretti in Parlier. KOLESARSTVO Švicarski kolesarji za svetovno prvenstvo ŽENEVA, 23. — Kolesarska I zveza je že določila predstav-] Jeležiti dveh ali treh d'r'(' sklenil, da bo prenehal s firanjem dirkalnih avtom')111' lov. Argentinec' Fangio se bo Pn povratku domov posvetil govskim poslom ali bolje ^ dustriji motornih vozil. PLAVANJE Zopet novi rekordi francoske narodnosti. Teža bo-j stopali Švico na svetovnem na angldkeni prvenstvu ksarjev je sledeča: Martin -I cestnem kolesarskem prven-. I CARDIFF, 23. — Tudi dan** IHIMIIIMtMllltliMItlllllllllimillHimillHIItllMinitlfltlltttlllMtlllllltMlimillllllltlimiflllllllllll je JjjJ0 na yj igrah brit«11* BOKS A. Moore - G. Fnllmcr če bo dovolj denarja... SAN DIEGO (Kalifornija), 23. — Svetovni prvak srednje-težke kategorije Archie Moore je sporočil, da je v pogajanjih za boksarsko srečanje z bivšim svetovnim prvakom srednje kategorije Genom Fullmerjem. Dvoboj bi bil ve Svetovne prvenstvo v rokoborbi brez Italijanov Italijanski pristojni organi niso dali vizumov rokoborcem Svetovno prvenstvo je namreč v.. Budimpešti TENIS RIM 23. —• Italijanski roko-i' borci se ne bodo udeležili sve. j 1 tovnega prvenstva v Butlim-j ASCOLI PIČENO, 23. — I-pešti. Italijanski pristojni or-' talijansko teniško moštvo je gani jim namreč niso dali vi-1 v izločilnih tekmah za pokal zumov in skupina rokoborcev, «D« G»lea» premaga’o igral- ! ce Monaka s 5-0. Jutri boao ki je bila mesec dni na skup nem treningu se je razšla. Ta-1 ko bo moral rokoborec Fab-bra, ki je svetovni prvak v svoji skupini, prepustiti čast nil Archie Moore, «pod ppgo-jem seveda, da bi bila denarna nagrada zadovoljiva*. GOETEBORG, 23. — Boksarsko srečanje za naslov evrop- ljaven za naslov pryaka. «Dvo- drugemu, pa čeprav je imel boj me privlačuje*, je pripom-^ možnost, da si naslov še enkrat osvoji. Je to prvič, da se mora italijanska reprezentanca odpovedati tekmovanju za svetovno prvenstvo. morali odigrati finalno tek- ] mo za italijansko cono z Ni ' zozemsko. # * * skega cesarstva izboljšanih ne[ kaj svetovnih in evropskih re kordov. Judith Graham je P°" stavila nov svetovni in evr°P* ski rekord na lio yard hrbt11 s časom 1’11”9. Ta rekord r. za 4 desetinke sekunde boos. i od Edwardsinega, ki ga je P°, i stavila včeraj na istem prve" stvu. M Škot lan Black, ki je na drj yard prosto zasedel drugo Jčfž sto za avstralskim plavače® Konradsom, pa je izboljšal e ' ropski rekord, ki ga je avgdS* lani dosegel v Moskvi Nikitine. Nov rekord je 4’28 Nov svet. rekord v dviganju uteži CARDIFF, 23, j Liang Tan iz Singapura je | okviru VI. iger britanskega ■ 1 sarstva dosegel v dvigu dte,„ RIM, 23. Za finale evrop ?,a lahko kategorijo nov sv’- ske cone Davisovega pokala, lovni rekord. Stari z dvig0? ki bo od 1. do 3. avgusta v 155 kg, ki pa sc ni bil urs' . Milanu proti Angliji, bodo I- no priznan, je pripadal Kj ., talijo zastopali Antonio Mag- cu, H"aP8 ,Ghi?"h, Hul N n- i , rekord je 157.500 kg. gl, Giuseppe Merlo, Nicola h __ Pietrangeli in Orlando SJro- la. Kapetan moštva- je odv. urefln,l<_ va„r,l STANISLAV HLNKO d i Canepele. I piska Tiskarski zavod ZTT - Tf ^—VLADIMIR BARTOL 135. "\ ALAMUT cVelblodje in ovčje volne imate dovolj . In tudi svile. Predejo naj, vezejo in šivajo. Urijo naj se v vseh umetnostih. Zakaj Alamut potrebuje vsega.* «Kaj bo s šolo?» «Ali jih moreš še česa naučiti?* »Ničesar, če odvzameš umetnost ljubezni, ki se je pa naučiti ne morejo.* . Hasan se je po dolgem času spet posmejal «No, dovolj bo za naše razmere. Vidiš, z mano je prav ista kot s tabo. Nikogar nimam, ki fci mu zapustil svojo veščino.* «Sina imaš.* . «Da. Vsak dan pričakujem, da ga privedejo na grad. Prikrajšati ga mislim za glavo.* Apama ga je pozorno pogledala. »Ali se šališ?* »Kaj bi se šalil? Ali zasluži kaj boljšega lopov, ki je umoril mojega najsijajnejšega pomočnika?* »Pa je tvoj sin!* »Moj sin?! Kaj se to pravi? Morda — morda, pravim aaj poznaš mojo previdnost? — je plod mojega telesa. Nikoli pa ni bil sad mojega duha! - Prej pa sem le nekoliko pretiraval. Nemara imam vendarle nekoga, ki bi utegnil prevzeti mojo zapuščino. Samo da blodi zdaj daleč neicje po svetu. Njegovo ime ti ne bo neznano. Ibn Tahir je.» »Kako si rekel? Ibn Tahir? Ali ni mrtev? Kaj ni on umoril vezirja?* «Da, on ga je umoril. Toda vrnil se je živ in zdrav.* Pripovedoval ji je svoje poslednje srečanje z njim. Na vso moč se je čudila. »In ti, Hasan, da si ga izpustil?* »Da. Prav jaz.* »Kako je vendar to mogoče?* »Ce bi zares poznala moje srce, potem bi me razumela. Ejden izmed nas je postal. Moj sin, moj mlajši brat. Sleherni večer spremljam v mislih njegovo pot. In v tem vdrugič doživljam svojo mladost. Trepečem zanj. V duhu zasledujem, kako se mu odpirajo oči, kako začenja spoznavati, kako se oblikuje njegov pogled na svet in njegov značaj. O, kako silno čustvujem z njim!* Apama je zmajala z glavo. To je bil zanjo povsem nov Hasan. Ko je odšel, je govorila sama s seboj: «Gotovo mora biti zelo osamljen, da se je nekoga tako trdno oklenil. Da, strašen in dober oče je to.» • • * ’ Prihodnji dan je pripeljala zurgumbadanska karavana Hasanovega sina Hoseina uklenjenega na Alamut. Vsa posadka je privrela na kup, da bi videla na lastne oči morilca kuzistanskega velikega daija. - Hosein je, vkovan v težko železje, mračno gledal predse v tla. Bil je nekoliko višji od svojega očeta, vendar v obraz mu precej podoben. Samo da je bilo v njegovih očeh nekaj divjega, skoraj zverinskega. Od strani Je sem ter tja s pogledom ošvrknil tega ali onega. Dotičnega je zagomazelo po telesu. Zdelo se je, kot da se hoče vreči nanj in ga raztrgati na drobne kose. Očitno je trpel peklenske muke, ker so ga od te namere zadrževali okovi. Sprejel ga je Minučeher kot jetnika. «Takoj me pelji k očetu!* Minučeher loot da je preslišal njegove besede. »Abuna! Vzemi šestorico moz in vrti z njimi jetnika v klet!* Hoseinu je stopila pena na ustnice. »Kaj nisi razumel, kar sem ti rekel?!* Minučeher mu je pokazal hrbet. Hosein je zaškripal z zobmi. Čeprav je imel noge zvezane med seboj z verigo, je vendar sunil z eno od njih Minučeherja od zadaj. Minučeher se je po bliskovito obmll. Kri mu je zaplala v licih. Zamahnil je in treščil z roko Hoseina po obrazu. Hosein je zatulil od jeze. »O, da sem prost! Z rokami bi ti iztrgal drob iz trebuha, ti pes in sin psa!* Abuna Je s svojimi možmi pograbil Jetnika. S silo so ga odvlekli v klet pod stražnim stolpom, kjer so bile najstrašnejše ječe na Alamutu. Surovo so ga pahnili v celico. Opotekel se je in padel na obraz. »Počakajte! Ko se osvobodim, vas bom poklal kot garjave pse!» je kričal, ko so zaklepali vrata za njim.------------- 2e cela dva meseca je bil v okovih. Bilo mu je kakor divji mački, ki so jo ujeli in zaprli v kletko. Zasovražil je ves svet. Čutil je, da bi, če bi se osvobodil, zadavil prvega, ki bi mu prišel v pest. Ni se kesal, da je zaklal Huseina Alkeinija. Tudi ni trepetal za svojo usodo ali za svoje življenje. Že kot otrok je bil vsej okolici v pravi strah. Bil je nebrzdan in silovite jeze. Oče ga je zapustil že v njegovih prvih letih. Bil je od druge žene kakor Hadidža in Fatima. Z materjo sta prebivala pri njenih starših v Firoz Kuhju. 8tari oče ga je skušal ukrotiti s palico in s trdim postom. Toda Hosein ni odnehal. Njemu m vsakomur se je postavil po robu, če so ga ovirali pri izživljanju njegovih strasti. Star: oče je bil tudi prvi, * ga je Hosein smrtno zasovražil. Nekoč ga je pričakal v zaš«® in ga s kamnom težko pobil. Od takrat so se ga domači ^ vsa soseščina resnično bali. Na polju ni hotel delati, niti 11 hotel pasti živine. Najrajši se je pajdašil z vojaki in ja*1® njihove konje. Ko so mu povedali, da se je njegov oče vrnil iz Egipta f® sever Irana, je takoj sklenil, da ga bo poiskal. Prav nič ga s, ni poznal. Slišal je samo, da je veliko potoval in da je žive. zelo burno in nemirno življenje. Zato si je ob njem obet® pisanih dogodivščin ter prijetnega m brezciljnega pohajkov®J n j a. Komaj pa se je sešel z njim, je spoznal, kako temelji1 se je bil urezai. Prav tisto je pričakoval oče od njega, kar & je bilo najbolj mrzko in kar je najbolj zaničeval: učenje, korsčino m marljivost. Hitro ga je zasovražil. Spočetka se 1 še nekoliko pritajil. Prav kmalu pa je bruhnilo iz njega z vSji divjostjo. »Uče naj se bedaki, in pokorrJ naj ti bodo tv°j( hlapci! Meni se noče niti tega niti onega. Učenje mi si«r® in pokorščino zaničujem!* »Prav,* je odvrnil Hasan. Velel i je privezati k stebru in šibati spričo vse posadke. Potem -je izročil Huseinu Alkeiniju kot prostaka, d» bi zlomil njeg°\, upornost. V Zur Gumbadanu se je uprl velikemu daiju 1° ga je ta hotel na Hasanov ukaz ukleniti, ga je zaklal. „ O morebitni kazni, ki ga je čakala za ta umor, ni ve|j y razmišljal. Tudi si ni bil prav na jasnem, kako velik je bH , očeh izmailcev njegov zločin. To, da je hotel Husein Al>ce j0 njega, sinu vrhovnega poglavarja, vreči v okove, se mu je ^e.0, tolikšna krivica, da ne bi bil mogel drugače odgovoriti °ar!L Smatral je tudi zaradi svojega odličnega pokolenja za s&b\ po sebi umevno, da mu je dovoljeno več kot drugim. Km®® bi bil ravnal tudi s šejkom Ben Atašem, ki ga je bil kPnCr uklenil, če bi le mogel. Zdaj je besnel od jeze, ker so g0-- 11 v mesto da bi ga bili peljali takoj k njegovemu očetu, vrgb ječo. — — (Nadaljevanje sledi)