1
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
160
CLEVELAND, 0. TUESDAY MORNING, JULY 9, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIIL
'ancija se pripravlja za novo ustavo vzorcu Italije in Nemčije
rancoska demokratska ustava bo izginila in na njeno mesto bo stopila fašistična ustava. Geslo: svoboda, bratstvo in enakost bo odprav- Jim .Farley,
jno.
[ALZACIJA IN LOTARINGIJA BOSTA ZA VEDNO NEMŠKA LASTNINA
slanska r
erlin, 8. jyl. — Nemško ča-j®sjj"fe danes poroča, da se bo v Ido tal francoski parlament, in senatna zbornica, se bo odpravila sedanja &va in sprejela fašistična, po _ rcu Nemčije in Italije. Sicer e 5fe naprej trdi, da zbornica ne opvk imela postavnega kvoruma lkoito spremembo ustave, toda »če iie bo zahteval kvoruma, M naznanja francoska vlada. , istem času piše nemško ča-.releje, da bosta postali Alzaci-fin Lotaringija nemška last, —je vzela Francija Nemčiji 1870. Reka Rena ne bo od-) več tekla na meji med Nem-I in Francijo, ampak bo tekla
samo po nemškem ozemlju, nikdar več ne bo sneta nemška zastava z katedrale v Strass-burgu, pravi nemško časopisje.
Kot se doznkva iz - pisanja hemškega časopisja, ne bo imela nova francoska ustava več gesla: svoboda .bratstvo in enakost, ampak bo to nadomeščeno z geslom: delo, družina in domovina.
Nova ustava bo ustvarila dve zbornici. Višja zbornica bo podobna italijanski zbornici fašja. V nižji zbornici bodo pa sedeli zastopniki delavstva, vojnih veteranov, farmarjev in trgovcev. Vse sedanje francoske politične stratike bodo odpravljene, enako, tudi vse trgovske unije.
Roosevelt je zaupal svoje namere Farleyu, ki pa ne izda ničesar
Hyde Park, N. Y. — Ko se je nahajal predsednik Roosevelt na odihu na svojem posestvu, ga je obiskal generalni poštni mojster ki je obenem načel-
Angleški letalci strahovito napadajo Nemce
T
-o-
. Dobro poučeni Amerikanci trdijo, da so nemški ™3 vohuni povzročili padec Francije
Španija.
— Vojaški, Kako dobro so bili nacijski vo-
lilbao
;ai'S|)kovnjaki v tem mestu so'huni organizirani, kaže dejstvo, er>ja, da je bil glavni vzrok'da so vojaki v nemških vrstah drtl&za Francije to, da je imela'slišali po zvočniku imena fran-■i: ' Sffia v Franciji dobro ra/.-,ruskih polkov, ki bodo prišli za ženo" Tri' Tmo organizirano ojačenje. NerncTso' vwhT 6 tem unsko družbo, ki je imela tri j tri dni prej kot pa francoski vo-olTlfne naloge: 1) da je dejala jaki v strelskih jarkih.
»menja, kam naj udarjajo bombniki, 2) obveščala ^[nemško vrhovno poveljstvo fm radija 0 gibanju franco-^h čet in 3) ubijala je moralo Roškega naroda
Pozneje, ko so začeli Nemci prodirati proti južni Franciji, so nemški vohuni po telefonu klicali župane in občinske predstojnike ter jim rekli, da govore v imenu francoskih oblasti. Na-j
pva Amerikanca, ki sta prav-iročali so jim, naj izpraznijo me-* dospela v to mesto, pripo-fujeta, da sta videla v franco-
!m mestu Bordeaux, kako so 1st
sta, trge in vasi, ker se bližajo nemške čete. Tako so došle nemške čete zasedale mesta in vasi *uni Ispuščali rakete v zrak'brez upora. 5d vsakim napadom nemških' Da se je nemška vohunska fibnikov in da so potem nem- družba tako razpasla po Fran-I bombe pauale prav na zazna- ciji, je bila krivda francoske vla-pno mesto. V to je moral'de, ki je v zadnjih 20 letih doji z^eten tudi nek visok f ran-1 puščala tujce v deželo. Zadnje vladni uradnik, ker je bik čase s0 pa prihajali nemški voljen, kot trdita Amerikan-[huni preoblečenih kot belgijski j takoj po prvem zračnem na-J begunci, katerim je bila meja fu na Bordeaux.	'odprta.
L Klub vdovcev
1 Kot se sliši se snuje v Cleve-
Pu klub slovenskih vdovcev.
ecei se jih je že priglasilo za
-^^top. Saj res ni napačno, če
£jjjjJnieli tudi vdovci svoj klub,
—bi se shajali in si tožili svo-
jjkriže in težave, pa si dajali
pilo za nadaljno življenje. V
Hkem bo sklican sestanek
- m slovenskih vdovcev in na
___n se«tanku se bo organiziral
Kdor se zato zanima, naj
l] na tozadevni poziv v našem
fLl in naj se udeleži prvega
jjtanka^da bo postal ustanovni n.
L Zadušnica
I sredo ob šestih se bo brala cerkvi sv. Vida zadušnica za k°.ino Jennie škerl ob priliki ^letnice njene smrti. Sorod-r in prijatelji so prijazno pljerii.
L K molitvi
Manice podružnice št. 15 SžZ jjprošene, da pridejo danes |čer ob devetih v Ferfolijev pebni zavod, 3515 E. 81st St. Jnolitvi za pokojno sestro Ber-06*e Huth, jutri naj se pa udele-Oogreba.
Pogreb Bernice Huth
Kot smo že včeraj poročali, je preminila v nedeljo v Women's bolnišnici po enotedenski bolezni Mrs. Bernice Huth, stara šele 23 let, stanujoča na 10203 Ben-ham Ave. Poleg žalujočega soproga Alfreda zapušča 3 brate: Walter j a, Paula in Johna ter 4 sestre: Mary, Ana, Julia in Jennie. Bila je članica podružnice št. 15 SžZ in članica kegljaškega krožka. Pogreb se bo vršil >sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. Naj počiva miru, preostalim pa naše soža-lje.
Razprodaja in piknik
Od danes pa do sobote se vrši v vseh treh prodajalnah Sloven ske zadružne zveze yazprodaj^ pri kateri so znatno znižane ce ne, kot lahko razvidite iz ogla sa. V nedeljo 14. julija bo imela pa Zadruga ogromen piknik na Močilnikarjevi farmi, ka mor je vabljen ves narod Clevelanda. Poleg fine postrežbe na'pikniku bo rdzdanih tudi preko 30 daril.
nik demokratske stranke v Zed. državah. Splošno se govori, da je Roosevelt povedal Farleyu svoje načrte in odlok, če bo kan-jn didat za tretji termin ali ne. To-'da Farley ni po razgovoru z Rooseveltom povedal drugega, kot da sta imela zelo važen razgovor in da on (Farley) ve o Rooseveltovih načrtih. Vendar pa je mnenja, da naj Roosevelt o tem sam' pove javnosti. Niti ni hotel Farley povedati, kdaj bo Roosevelt svojo namero povedal ameriškemu narodu glede tretjega termina.
Zdaj se ugiblje, Že bo Roosevelt povedal o svojih načrtih pred pondeljkom, ko se prične demokratska konvencija v Chi-cagu, ali šele potem, ko bo njegovo ime predlagano v zbornici za nominacijo. Več kot dve tretjini delegatov je zavezanih, da glasuje za Roosevelta, če bo sprejel nominacijo.
-o-
Frances Perko umrla V pondeljek je umrla Mrs. Frances Perko, po domače Zaj-čkova Franca. Prej se je pisala Arko. Stanovala je na 10*94 E, 146th ^Jioj^iiU^ v fari Zagradec. Ob smrti je bila starci 58 let. Zapušča soproga Josipa, dva sinova, Kenneth in Bobby, 5 hčera: Eileen, Mary, Frances, Helen in Elsie, sestro Rose Blatnik, dva brata: Johna in Joe Arko. Pogreb se bo vršil četrtek dopoldne ob jdevetih cerkev sv. Jožefa na St. Clair Ave. in 144. cesta. Truplo bo ležalo do pogreba v pogrebnem zavodu Wm. Abel Funeral Home, 15317 Euclid Ave., vogal Shaw Ave. Naj počiva v miru, preostalim izrekamo naše soža-je.
Sodnik Lausche kritizira cenilce okrajnega šerifa
Okrajni sodnik Frank J. Lausche je včeraj ostro kritiziral cenilce šerifa O'Donnella, ki so cenili posestvo nekega Josepha Hoberta na 14412 Larchmere bulevard na $30,000. Hober je sodniku pojasnil, da je zidal hišo leta 1926 za vsoto $75,000. Vrhu tega je plačal za lot $15,-000 in $11,000 ga je stalo vzra-vnanje in olepšanje zemlje z gr-mičjem in drugim. Ko bi mora-o biti posestvo prodano na javni dražbi, so ga šerifovi cenilci cenili na $45,000. Ker se ni oglasil noben kupec, so znižali cenilci vsoto na $30,000. Sodnik Lausche je bil mnenja, da se s tem, ker se zniža cenilna vrednost, sa-. mo da se najde ktvpca, ne določi prava vrednost posestva. Ukazal je ponovno cenitev. Mrs. Pust umrla
Danes zjutraj ob eni uri je umrla splošno znana in priljubljena žena, Mrs. Jennie Pust. Umrla je na domu svoje hčere, Mrs. Frank M a t o h, 15917 Holmes Ave. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Gr-dina in Sinovi. Čas pogreba in drugo poročamo jutri.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj med 6 in 7 uro v prostorih stare šole sv. Vida v svr-ho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
iz
NAJNOVEJŠEVESTI
LONDON, 9. juf— Angleška mornarica je napravila včeraj "uspešne korake," ter preprečila, da bi padla francoska bojna ladja Richelieu ki je bila ponps francoske bojne mornarice; v roke Nemčije ali Italije.: To je bila najnovejša francoska bojna ladja in je odplula iz Francije pred prihodom Nemcev. Zatekla se je bjla v afriško pristanišče Casablanca. Od tukaj je pa odplula nekam v južni Atlantik, da je ne bi zajeli Angleži. Angleški premier Churchill je ukazal svoji mornarici, da polovi vsako francosko ladjo na morju in jo pošlje na dno morja, če bi se protivila udajj. Podrobnosti, kako s,o zajeli bojno ladjo Richelieu, še niso znane., DETROIT, 8. jul. — Direkorji Packard Motor Co. niso odobrili pogodbe, da izdelajo 3,000 Rolls Royce letalskih motorjev za vlado Zedinjenih držav in 9,000 enakih za Anglijo. Naročilo jje bilb najprej ponudeno Ford Motor Co., ki se je pa izjavila, da bi pač delala motorje za ameriško vlado, ne pa za Anglijo. Potem se je ponudilo naročilo Packard Motorro. Direktorji pravijo, da je treba uravnati več podrobnosti, predno sprejmejo naročilo. LONDON, 9. j ul.—Oblasti so aretirale admirala Domville in njegovo ženo. Admiral je bi) večkrat v Nemčiji kot gost Hitlerja in je bil ožji prijatelj načelnika nemške tajne policije, Himmlerja. Še ' en mesec pred izbruhom vojne je" bil admiral v Salzburgu. Admiral in žena bosta internirana do konca vojne.
---o-
Japonci zadovoljni z zadržanjem Francije Hong Kong, 4. julija. — Japonska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo nad francoskim do-brovoljnim sodelovanjem v Indo Kini. Japonska je namreč zahtevala, da morajo francoske oblasti nemudoma ustaviti vsako do-bavljanje vojnih potrebščin Kitajski in je poslala svoje bojne ladje v francoske vode ob Indo-Kini v svarilo. Na ta način je kitajski armadi zaprta edina pot, po kateri je bilo mogoče celo leto vzdrževati promet. Mogoč je sedaj le še dohod skozi Burmo, ki je odprt le poleti in Anglija ši ni izjavila, ali bo ugodila japonskim zahtevam ali ne.
Chicago se pripravlja za demokratsko konvencijo
Chicago, 111. — V pondeljek 15. julija se prične v Chicagu narodna konvencija demokratske stranke. Predstraže nekaterih kandidatov so že dospele sem in so najele cela nadstropja v hotelih. Kampanjski štab podpredsednika Garnerja je že nabil letake, ki vabijo: "Pojdimo z Garnerjem!" Paul McNutt, ki še vedno upa, da bo dobil nominacijo za predsednika, je rezerviral mnogo prostora v hotelu Stevens. Senator Wheeler iz Montane, katerega ime bo pred-> iagano na konvenciji za nominacijo, bo tudi odprl svoje kampanjske prostore.
Delavci so že pričeli z delom, da pripravijo mestni stadion za konvencijo. Polkovnik Halsey, tajnik senata in ki bo glav
Najbolj divji napad angleškega letalstva na Nemčijo, kar traja vojna. Toda tudi Hitler je poslal svojo zračno silo nad Anglijo. Vse izgleda, kot da se je razvnela prava vojna med Nemčijo in Anglijo.
London, 8. ,iul. — Angleški liko nemških bombnikov pri be-
avijatičarji so vrnili napad nemške zračne flotile v najbolj besnem napadu, odkar traja voj-
■ s
na. V zadnjih 24 urah so angleški bombniki povzročili več škode Nemcem kot še kdaj v tej vojni. Napadli in bombardirali so vojaško skladišče v Ludwigsha-fenu in Frankfurtu, železniška skladišča v Osnabrucku, Soestu, Hammu, vojaške barake v Wil-helmshavenu ter postojanke pri Duisbergu in Dunfortu. Dalje so napadli nembške ladjedelnice v Kielu in skladišče orožja v Em-denu. Napadli so nemška zrako* 'plovna pristanišča v severni ;nj | Franciji, Belgiji, na Holand-
xonvancni reditelj, je že dospel'skem ter bombardirali zalogo v mesto, da si ogleda stadion,' olja v Bergenu, 'Norveška.
kjer bo prihodnji teden imenovan demokratski kandidat za predsednika Zed. držav.
--o--
Pozdravi od vseb krajev Družini Znidaršič in Zalar po-šlijata pozdrave vsem prijateljem in ^nancem iz Kanade.
iz Detroita pošiljajo pozdrave sledeči: Mr. in Mrs. Ivančič, Frances Rupert, Frank Segulin in Mary Segulin.
Medtem je pa številna nemška zračna eskadrila napadla angleško otočje s tako silo, da je ču-
lem dnevu nad Anglijo. Več oseb je bilo ubitih v nekem mestu v južno-zapadni Angliji, kjer je padla nemška bomba na cesto, polno ljudi. Nemški letalci so se pri tem napadu prvič poslužili taktike, da so prileteli nad mesto popolnoma brezslišno, to je, priplavali so nad mesto z' zaprtimi motorji.
Na neko mesto v severovzhodni Angliji so nemški letalci vrgli 100 zažigalnih in 12 eksplozivnih bomb. Mnogo ljudi je bilo ranjenih in razdejanih je bilo 12 hiš. Pri tem napadu so Nemci izgubili devet letal in več ji je bilo poškodovanih. Splošno se sedi, da zdaj poletavajo nemški avijatičarji nad Anglijo samo zato, da poiščejo glavne tarče, kot skladišča in municijske tovarne. Potem bodo pa prileteli v tisočih in sipali bombe na vo-
titi, kot da je ukazal Hitler dol- jaške objekte in nad mesta, da-
go pričakovani napad na vAngli-jc. še nikoli prej ni priletelo to-
pripravijo prostor za izkrcava-nje nemških čet.

Čehi nameravajo ubiti Hitlerja?
London. — Neki londonski časopis objavlja vest, da se pet j čeljov, ki se nahajajo v Londo-Iz p]ly, Minnesota pozdravlja- nu pripravlja, da zavratno umori diktatorja Hitlerja. Baje so ti Čehi voditelji močne čehoslo-vaške organizacije, ki deluje tajno in ki je prisegla, da strmoglavi nemško vlado na češkem. -o-
Rumunski Židje nelo-
,]o: Frances Mihelčič, Toni Mi-helčič in soproga, Louis in Mimi Mihelich.
Od Niagarskih slapov pošilja družina Judnič iz 71. ceste pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Iz Washington, D. C. pošiljajo Ijajo pozdrave sledeči: Mr. in Mrs. Lončar Sr. ter Mr. in Mrs. Lončar Jr. iz Norwood Rd.
Republikanci vidijo zmago v okraju Cuyahoga
Ameriški dnevnik Plain Dealer je napravil poskusno glasovanje v okraju Cuyahoga in si-bilo stavljeno volivcem kako bodo volili za ce iz Schenevus, N. Y., kj er sta governerja, za zveznega sena-na počitnicah pri teti in stricu, torja in okrajnega šerifa. V
okraju so dobili večino vsi trije republikanski kandidatje in si-
Gospodični Ana in Alma Pau- cer )e lin pozdravljata svoje prijatelji-1 vprašanje,
Mr. in Mrs. Matt Kaneg. Sodnik prepovedal pikete
Bukarešta, 7. julija. — Mini-jsterski predsednik Gigurtu, z dušo iij telesom udan nacizmu' obtožuje Žide nelojalnosti v "najtežji preizkušnji" države.
Dočim je govoril le o neki manjšini, se je jasno videlo, da misli v svojem govoru Žide. Tuji diplomatje sklepajo iz njegovih besed svarilo židovskemu prebivalstvu o strogih proti-se-mitskih odredbah, ki bodo prišle v kratkem. Izvajal je namreč, da bo ves gospodarski ustroj podvržen velikim spremembam, ki bodo odgovarjale novi orijen-taciji evropskega političnega in gospodarskega življenja. -o--
I
SLEPE JE ROPAL
San Francisco. — Pred sod-nijo je priznal nek tat "najni-
------ - - -	v ... „ „ v.	, ...je vrste," ki je še kdaj stal pred
look ligi, da bi še nadalje imela.senfa Barry. Docim so v mestu t() sodnijo> da je izmpa, desefc
Okrajni sodnik Frank J. Lau- cer za governerja John Bricker, sche je prepovedal Future Out- senatorja župan Burton in za ,
piketno stražo pred grocerijsko'samem glasovali za Brickerja in trgovino Georga Vodicka na;Burton? z večino, pa so za šeri-2683 E. 68th St. Ta liga je nam- O'Donnella glasovali z veči-reč zahtevala od trgovca, da na-;™, v mestu, a v okraju pa za
Brez davka
Mr. Louis Pike, ki je solastnik avtomobilske firme C. J. Harmon, Inc. sporoča, da na onih novih Pontiac avtomobilih, ki jih je imela firma v zalogi pred 1. julijem, ni treba plačati novega davka. Torej kdor hoče nov avto po stari ceni, naj se po-žuri, dokler' jih je še kaj na razpolago. Pokli.čite Mr. Louis Pike, FAirmont 8357, ali na njegov dom POtomac 0086.
Ali je bilo vroče?
Kdor je včeraj tožil, da je bilo vroče, naj ve, da je kazal toplomer komaj 83 stopinj, toda rekord za Cleveland na 8. julija je 97 stopinj.' Za danes prerokuje vremenski prei-ok ravno tako "prijetno" toplo vreme.
jame zamorskega uslužbenca, dočim trgovec zatrjuje, da ne potrebuje nobene nove moči, ker lahko vse delo opravlja sam. Ta liga je že več kot eno leto ustrahovala trgovce v tem okolišu, da so najemali zamorske uslužbence. Sodnik Lausche je uvidel upravičeno pritožbo trgovca in prepovedal nadaljne pikete pred prodajalno.
Napredek Slovencev
Mr. in Mrs. John Pianecki sta začela zidati na E. 185. cesti in Harland Ave. novo poslopje, v katerem bodo tri trgovine in kegljišče: Vsa stavbinska dela je prevzel Mr. Joseph Demshar. Poslopje je preračunano na $43,-000. Načrte je pa napravil Mr. R. J. Grosel.
Vožnja za otroke Glede vožnje za otroke v Le-mont med 13. in 16. julijem, se naznanja dodatno, da bo vožnja za otroke samo polovična, to je
Barry-a.
Velike ribe
Vincent Segulin in
Edward
slepcev za $1000. Prišel je k ljudem pod pretvezo, da je poslan od mesta, da jim pregleda oči. To priliko je porabil, da je v stanovanju ropal. Obsojen je bil na 30 let ječe.
o-
Chesnik sta se vrnila iz Kanade,'Avto je smrtno zadel kamor sta bila šla lovit ribe. 3Vojega bežečega gospodarja Pravita da so bile velike in j J(Xsj Smolinski ju iz 1908 E. težke. Prav . dobro sta se imela 6gth g C]eve]and a se je usta_ na enotedenskih počitnicah. i n avtQ na progi NYG železnice
Pogreb M. Strmaca J pri Amherst, O. Smol in ski je Pogreb za pokojnim Michael i skušal avto spraviti v pogon, to-Strmacom, kije umrl v nedeljo,!da brez uspeha. V tem je pa drse bo vršil v četrtek zjutraj ob,vel proti kraju vlak. Smolinski 8:30 iz hiše žalosti, 1416 ; E. je zbežal po progi, toda vlak je 40th St. v cerkev sv. Pavla na zadel avto in ga vrgel kakih 300
40. cesti.
V sredo je seja
V sredo popoldne se vrši strelska vaja in seja Euclid Rifle kluba. Vsi člani naj se udeleže, i ker so važne zadeve na progra-! mu.
Zadušnica
V sredo ob osmih se bo brala'progi, v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Viljemom Svigel. So-! Mrs
]čevljev po progi. Avto je zadel ibežečega gospodarja, ki je dobil j tako hude poškodbe, da je kmalu zatem umrl v bolnišnici v Am-herstu. ž njim v avtu je bil njegov brat in prijatelj. Ta dva sta zbežala, ko so zagledali prihajajoči vlak, vstran od proge, a Joseph je v zmedenosti zbežal po
Na počitnice
Anna Yaklos iz 669 E.
$3.50. Do 5 let starosti so pa rodniki in prijatelji so
otroci prosti.
no vabljeni.
prijaz- 159th St., se je podala na dvotedenske počitnice v New York.
_
_
_
_
__
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
	BESI	■M	IZ	M	LR(	»J	L
							
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. IT.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 160 Tues., July 9, 1940
Iskrenega krščanstva nam je potreba
V zadnji "Zarji," ki je glasilo Slovenske ženske zveze, beremo pomemben članek, ki ga je napisal'lorainski župnik, Rev. Milan Slaje. Članek je duhovit, poln bridkih resnic in živih dokazov glede sedanje blodnje čolveštva ter ga na tem mestu ponatisnemo našim čitateljem v dušno hrano:
"Komu naj še verjamemo? Kje sta resniča in pravica? Komu so še svete prisege, pakti, pogodbe in obljube? Hitler, ki je še pred enim letom grmel proti boljševikom, je sedaj z njimi v najtesnejši zvezi in Angleži in Francozi, posebno Francozi, ki so še pred kratkim ljubkovali s komunizmom, so kar čez noč postali branitelji krščanske civilizacije. Nekateri Američani, ki so pred par leti kar goreli navdušenja za španske komuniste, so prav tako čudežno spoznali, da komunizem ni tisto, kar so mislili. Ali niso vse to naravnost čudežna izpreobrnenja? In mi vemo, da je takih iz-preobrnenj malo. Sv. pismo nam pravzaprav poroča samo o enem, ko je iz Savla postal Pavel. Zdi se nam, da-ako bi komunistična Rusija stala ob strani Anglije in Francije, bi vseh teh izpreobrnenj ne bilo. Da sta Anglija in Francija branilki krščanske civilizacije se sliši prav tako čudno, kakor če bi Hitler trdil, da je branilec krščanstva! Pred kratkim je bil v nekem tedniku članek, v. katerem pisatelj trdi, da se Anglija po krivici imenuje krščanska država, ker večina Angležev, posebno po velikih mestih, o krščanstvu ničesar ne ve. In v Francoski je tudi šlo s krščanstvom vedno bolj navzdol, mesto navzgor. Kje sta bili ti dve branilki krščanske civilizacije v času, ko so ruski komunisti zatirali krščanstvo na debelo? In nekateri naši Američani, ki so bili vsi histerični, ko so Rusi pobili par tisoč Fincev, pa so lepo molčali ali celo glasno pritrjevali, ko so prav isti ruski komunisti pobili nad dvajset milijonov ruskih kristjanov z gladom, ognjem in mečem ter počenjali v Španski grozovitosti, katerih bi ne bil zmožen afriški divjak. Krščanske civilizacije si ne moremo misliti brez krščanskih načel in zapovedi. Po krščanskih naukih je umor umor, ali se izvrši nad nemškim judom in Fincem, ali pravoslavnem Rusu iri španskem katoličanu. Vsi ti novoizpreobrnjenci pa so še pred nedolgo časa trdili, da.umor kristjana in katoličana ni umor, ampak dobro dejanje, S tem so pokazali, da so izgubili vsakršen smisel in vsako spoštovanje do krščanskih zapovedi. Zato tudi njihovega "izpreobrnenja" ni mogoče vzeti resno. V sili so seveda dobri tudi katoličani in kristjani, zato takšno poudarjanje "krščanske civilizacije." Ko ne bo več sile, pa bo zopet šlo po starem. Vsaj tako mislijo.
Božji mlini meljejo počasi, pa s strašno gotovostjo. Ko so Izraelci začeli odpadati od Boga, je Bog poslal nad nje babilonskega kralja, ki sicer ni bil nič boljši od njih, pa je bil kruta šiba za izraelski narod. Bog jih je hotel s tem privesti do spoznanja, da brez Njega ne zmorejo nič. Morebiti je tudi Hitler v teh dneh nekaj takšnega. Udarci, ki so zadeli takoimenovane "krščanske" narode, nam govorijo, da Bog nikakor ni zadovoljen z-našim krščanstvom, ki je ne-odkritosrčno, priložnostno, brez mesa in krvi. Mi samo že-' limo, da bi se ti narodi otresli čim prej državnikov in prerokov, ki so imeli za krščanstvo in njegove zapovedi samo zaničevanje in posmeh in so cele rodove vzgojili v tem duhu. Ti so tista "peta kolona," izdajalci držav, ki sesajo mozeg ;n kri iz narodov. Čemu iskati te izdajalce kdo ve kje. Vsak dan imamo z njimi opraviti. Pri časopisju so, na gledaliških odrih, na visokih uradniških mestih, na visokih šolah, vsepovsod. Ljudje, ki učijo, da ni Boga, da dandanes prav iahko izhajamo brez Njegovih zapovedi, ti ljudje so, ki kličejo Hitlerje in Staline v deželo. Vemo, da prej ali slej tudi Hitlerje in Staline udari roka božjega Maščevalca, kakor je udarilo naslednika babilonskega kralja, toda ne prej, dokler niso izvršili svojega poslanstva kot — šiba božja.
Iz vsega tega sledi, da bomo morali vzeti krščanstvo bolj resno. Krščanske zapovedi o ljubezni in pravičnosti niso le za največjo silo, veljati morajo v miru in vojni. Res je, Hitlerjeva pot je pot krvi, krivice in zatiranja. Ali pa je bila pot drugih držav, ki nam v teh dneh sile zatrjujejo, da hranijo krščanstvo, drugačna? Spomnimo se na Francosko, ki je noč in dan pošiljala vojni materijal in polke redne armade v Španijo, da so se borili proti krščanskim Špancem. Ista Francoska je v svoji zaslepljenosti, pod ministerskim predsednikom Blumom, stala v najprisrčnejših stikih s komunisti, katerim je bilo malo mar Francije, pač pa jim je bil pri srcu mednarodni komunizem. In angleški "kristjani" so imeli gluha ušesa za klice Indijcev in drugih narodov po svobodi. Kdor seje veter, bo žel vihar — velja danes, kakor je veljalo pred tisoče leti.
Ako hočemo to našo novo domovino obvarovati pred Hitlerji, Stalini in drugimi diktatorji, je potreba, da odpravimo najprej iz naše sredine diktatorstvo laži, brezverstva in hlinjenega krščanstva. Potrebno je, da so v prvi vrsti vsi oni, ki zavzemajo vodilna mesta v državi, prepričani o potrebi krščanskih principov v javnem in zasebnem življenju, ker skušnja nas uči, da bo izdajalec Boga postal tudi izdajalec družine in domovine. Sila vernega naroda pa je tolika, da proti njemu vsi tanki in aeroplani na svetu ne zmorejo ničesar.
Upajmo, da bodo "krščanske demokracije" vsaj ob tej dvanajsti uri uvidle, da sta mir in sreča samo tam, kjer vladati pravica in ljubezen. Pravice in ljubezni pa ni brez Boga
Pripravite se!
Zastopniki združenih društev fare sv. Vida pozor! Tako veliko število vas je, toda kje ste? Na vsa vabila in prošnje se nič ne ozirate, kaj je temu vzrok jaz ne vem. Prihodnjo nedeljo je naš piknik in želim, da boste vsi na svojem mestu.
Prav prijazno pa vabim sploh vse farane fare sv. Vida, da si rezervirate prihodnjo nedeljo in pridete na farni pikjiik na Pin-tarjevo farmo. Saj sami veste, da če bomo kaj dobička napravili, da bo v korist nas vseh. Torej ne pozabite v nedeljo 14. julija je naš farni piknik. Na svidenje,
Louis Eršte. -o-
Izlet v Lemont, 111.
Javnosti je bilo še objavljeno v časopisih po Mr. Anton Grdi-ni, glede izleta 14- julija, na sve čano proslavo in blagoslovitev novega frančiškanskega samostana v Lemont, 111. V oglasih in dopisih je bil pojasnjen vozni red, cene in imena oseb, kje lahko dobite in kupite vozne listke.
Da bo javnosti v polno razumevanje, naj bo omenjeno, da se je v ta namen pri Nickel Plate železniški družbi izposlovalo zelo ugodno znižano ceno, katera je iz Clevelanda, do Lemonta, 111. in nazaj samo $7.00. Otroci do 5. leta prosti, od 5. leta do 12. polovico $3.50. Vlak odpelje potniško skupino v soboto 13. julija, ob 8:40 zjutraj iz .Terminal Tower ppstaje, Public Square in vozni listki so veljavni za tri dni, to je, da se le povrnete nazaj v Cleveland do torka zvečer do polnoči, po Nickel Plate železnici.	»j
Kdor pa bi se hotel povrniti prej, to lahko stori tudi že v nedeljo 14. julija, vlak odpelje iz Lemonta, ob 8:20 zvečer do Chi-caga, kamor dospe ob 9:05 P. M. Union Depot. Chicago & Alton R. R. iz Chicaga pa odpelje ob 11:20 P. M. po N. P. R. R. in dospe v Cleveland ob 7:55 zjutraj v pondeljek.
Od čč. očetov frančiškanov iz Lemonta, smo prejeli pismeno povabilo za poset slavnosti in ob enem tudi sporočilo, da imajo tam na razpolago zadostno prostora za prenočišča za vse poset-nike, za katere se bo preskrbelo vso udobnost in postrežbo.
Torej cenjeni rojaki in rojakinja, poslužite se te ugodne pri like, katera se vam nudi, da z malimi stroški posetite zgodovinsko proslavo in prisostvujete svečanosti blagoslovitve novega frančiškanskega samostana, na prijaznem kribčku v Lemontu, katera se bode vršila v nedeljo 14. julija ob 10. uri dopoldan, novi samostan bo blagoslovil, chikaški nadškof Samuel A. Stritch D. D.
Z posetom proslave boste v krogu prijetne družbe znancev in prijateljev, v veselem razpoloženju in polnem obsegu izvedli svoje počitnice, katere si vsakdo želi v prosti in sveži naravi med sorodniki, znanci in prijatelji.
Da bo javnost na jasnem, naj označim glede skupnega potovanja za 21. julija ,o katerem je poročala Mrs. Albina Novak, ter označila, da vlada med obejna skupinama za izlet 14. in za 21. julija, popolno soglasje, kar je tudi resnica ter je njeno poročilo vredno upoštevanja: Razlika dvojne izletne skupine je le ta, da se prvi izlet vrši 14. julija, in ti izletniki prisostvujejo proslavi blagoslovitve novega frančiškanskega samostana, in kot zgo-
Clevelandu le do polnoči v torek 16. julija, po Nickel Plate R. R. vsled te udobnosti se javnost prijazno vabi, da se posluži te ugodne prilike in se pridruži tej skupini ker vsakdo je dobro došel.
Druga skupina, pa ima svoj izlet 21. julija, to je, teden pozneje, tudi v Lemont, 111. kot je bilo objavljeno, se vrši ta izlet pod avspicijo S. ž. Zveze. Tega izleta pa se tudi lahko vsakdo udeleži, potovalo pa Se bo po New York Central železnici. Glede male razlike v ceni naj omenim, da so vozni listki prve skupine za 14. julija veljavni za tri dni, vozni listki druge skupine pa so veljavni samo za en dan, (kot Excursion) toliko v blagohotno pojasnilo.
Torej ako se izleta udeležite za 14. julija, storite to takoj, da bo možno urediti vse potrebno, da bo na vlaku vladalo veselo razpoloženje, ker ako bo pravočasno prodanih večje število voznih listkov, bodo na razpolago vsakovrstne dobrote in kdor na vlaku ne bo mogel spati, se bo poslužil teh dobrot in zabaval v veseli družbi, kaj bo na vlaku, to pa ostane tajno, ker ako označim privilegije ,se bojim da bi kvota izletnikov presegala nad en tisoč, vzamemo jih samo en tisoč, več pa niti enega ne. Da ne boste Vi eden nad tisočem, se takbj odločite za izlet, nabavite si vozni listek, da boste tudi vi deležni dobrot, ki se vam nudijo in vam ne bo potem žal, kakšne prešmentrane dobrine ste zamudili, katerih bodo deležni izletniki 14. julija, v Lemont, 111.
Vozni listki so na razpolago in v prodaji (gredo hitro od rok), pri Joseph Grdina & Steve F. Pirnat, v knjigarni Joe Grdina, 6113 St. Clair Ave., in pri Mrs. Margaret KogjovšSk, na Holmes Ave., v Collinwoodu. Preskrbite si vozne listke pravočasno, ker s tem bo združena tudi dobra in točna postrežba.
Steve F. Pirnat.
vas vse njegove prijatelje že danes povabim, da se udeležite te poročne slavnosti, kajti "orgel-nisti" se ne ženijo vsak dan. Na svidenje 2. septembra,
Faran.
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
Iz Collinwooda
Pred nekaj tedni sem čital v časopisu, da še je en velik mož pokazal v Newburgh'u. Prišel je sem iz Jolieta, da je sedaj že drugikrat zastopal svojega očeta namreč, da je spremljal svojo sestro pred oltar, ko je stopila v zakonski jarem. Seveda kaj takega se ne zgodi vsak dan, zato se je pa držal tako mogočno.
Malo mu je šlo na jok, sedaj pa ne vem ali od veselja, ali pa si je mislil: sestre so mlajše kot jaz, pa ima že vsaka svoj par, a jaz pa sem še vedno sam, da mi prav paše tista pesem, ki pravi . . sam Bog ve kje je moj ljubljeni par . . ." Zvedel pa sem nekje, tako postrani, da Tony Ros-man, tako je namreč ime temu velikemu možu, že ve kje je nje1-gov par in da misli za delavski praznik malo presenetiti svoje prijatelje. Zvedel sem, da namerava na omenjeni dan peljati svoj par pred oltar. '
Za svoj par si je izbral dekleta iz domače fare, a kako ji je ime, tega vam pa ne povem, kar sami uganite. Vem, da bo malo hud name, ker sem izdal njegove srčne skrivnosti, a do tistega dne bo že malo pozabil in me bo prav gotovo povabil na svatbo. Prepričan sem, da takrat bo pa res luštno, ker se je nekoč že samo pohvalil, da kadar se bo on ženil, da takrat bo vsega dovolj jedi in pijače, da bo vse od mize teklo in kaj takega ni na vsaki svatbi.
Kar se mene tiče, mu kot osebni prijatelj že sedaj čestitam in mu želim obilo sreče in
Tukaj je nagloma umrl Mihael Uršič iz 29. ulice. Star je bil 66 let, doma iz Orlaka fara Krka na Dolenjskem. V tej deželi j6 bival krog 40 let. Zapušča tri omožene hčere in sina in nekaj vnukov. Bil je član društva sv. Alojzija JSKJ in društva sv. Cirila in Metoda KSKJ. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje.
Po srečno prestani operaciji na slepiču se je vrnila iz bolnišnice, Mrs. Joseph Tomšič (Ba-lantova Mimi), upamo da se kmalu prav dobro pozdravi.
Oni dan se je poročil mladenič John Jančar iz 30. ulice z gospodično Helen Rehoreg. želimo jima dosti sreče v zakonu. -o-
Največji ledenik sveta
raj navedeno, se bo potovalo po veliko družino, da bo lahko imel Nickel Plate železnici, to je v so- kar domač mešan zbor. Kakor boto 13. julija ob«8:40 zjutraj, menda že veste je on "orgelnist" vozni listki za to skupino so,ve- in je jako sitno, če pa pevci niso ljavni za tri dni, da ste nazaj v j na mestu o praVem času. Torej
Peljali smo se že mimo otočja Faer-oer. Svetlo sonce se le-skeče na morju. Živahni delfini, najbolj urni plavalci, se zdaj pa zdaj prikažejo ob ladji, planejo nad valove in nas zabavajo s svojimi umetnostmi. Cez dva dni se približamo v lepem vremenu in še lepšem razgledu velikemu polarnemu otoku.
' Temnozeleno valujoče vodovje Severnega morja je kar na mah obstalo kot ravna črta v daljavi. Iz ploskve zadaj za črno črto se dvigajo temni, skalnati obrisi, kleči in skladi, kakor bi bili otoki. Nad morjem, nad tisto črno ploskvijo, pa se nad skalovjem neznansko nežno odraža ploačat ;?tožec proti nebu. To je en sam dih, eno samo svetlikanje srebra in beline, vendar se leskeče z njega mogočnost in veličastnost in vzbuja plaho, spoštljivo ljubezen do velike, čiste samote. K ljubezni se primeša strahotna groza, če se človek ob pogledu na zemljevid spomni, da je to Vatnajokull, 8000 kv. kilometrov obsegajoči ledeni ščit nad jugovzhodom Islandije. Spričo mogočne pokrajine, ki se dve, tri, štiri ure vozimo vzdolž nje, smo neskončno majhni in vidimo, da je črna obmejna črta ob morju tvorba ledenika. Prav do te črte potiska ledenik svoje izrastke v morje kakor velikansko zapreko, za katero se daljno, nedotakljivo dviga v nebo. Skalnati otoki' v ledeniških izrastkih stojijo kakor straža ob morju. V ozadju se Vatnajokull dviga kakor ledena katedrala v blesteči se krasoti iznad vse te pokrajine. Mogočne ledene gmote so kakor plašč iz hermelina, iz čigar gub se dolgi ledeniški jeziki iztezajo kakor pajčolani. Vse to nas prižema nase z mogočno silo.
Polagoma se nam ta podoba odmika. Nedostopnost pokrajine je milejša. V dolinah in glo-belih so hiše, ki se njih prebivalci premikajo kakor majhne, drobne pičice. Dalje proti vzhodu postaja obrežje spet divje, nove ledeniške gore se potiskajo v ospredje in v dalji se prikazujejo fantastične oblike čeri. Človeku se zazdi, da je nekje v pravljičnem svetu, kjer bivajo drugačne postave kot so človeške.
Kmalu se zapeljemo v zaliv, ki se razteza od vzhoda proti zahodu in ki ga obdajajo razj'e-dene skalnate stene. Na koncu fjorda je malo tržišče Horna-fjordur. Bilo je v nedeljo zjutraj. Delo počiva, tih in miren je kraj; samo galebi vreščijo. Imel sem priporočila za zastopnika trgovstva. Pričakoval me je s svojim spremljevalcem. Kmalu smo v prijateljskem ra-
zgovoru, saj so tu taki ljudje, ki ti ko j priraste j o k srcu. Moja prijatelja sta poskrbela za opremo in brašno in odpravili smo se na pot v ledeniški svet.
Kmalu smo imeli za seboj dolinsko pokrajino s človeškimi naselbinami. Skale iz lave so v ducatih stopnišč nanizane druga vrh druge. Sneg se je začel že tajati; srebrne vodice tečejo, skačejo, padajo navzdol. Pot nas vodi dalje proti vzhodu, in proti večeru smo prispeli do kmetije, kjer so nas zelo gostoljubno sprejeli.
Drugo jutro smo potovali dalje proti ledeniku. Pot nas je vodila po sončnatih tratah. Posejane so bile z modrimi zvončnicami, rumenim regratom, malimi vijoličastimi mačehami in belorožnatimi marjeticami. Cvetlice so omečile resnobo islandske pokrajine. Približamo se. lesketajočemu se višinskemu jezeru. Obdan z brezami vrbami in jeseni, ki v njih cvrčijo lastovke, vpliva vse to v tej mogočni prirodi kakor idila. S ta-lečih se ledeniških voda, ki padajo v jezero, se blesti ozračje v vodnem pršcu kakor same pisane mavrice.
Cez nekaj ur «e ta podoba spremeni. Spet se povzpnemo navkreber. Koj zatem, ko smo prišli na neki vrh, moramo prehoditi velike predele grušča, dokler ne pridemo do skoraj ravnega ledeniškega jezika. Slednjič imamo pred seboj mogočen gorski greben. Steza nas vodi po strmi pečini navzgor. Po štiriurni hoji se stena splošči. Skala se umakne snežišču in kmalu smo v prostrani globeli. Cas počitka je tu. Globoko zasopemo in vržemo nahrbtnike v sneg in začnemo-brašno jemati ven.
Razgled se razteza daleč naokoli. Tamle, na severu, je ena sama zmeda samih neštetih ko-iic in zobfcev; svetli so in se le-skečejo, a so v tej strašni samoti okoreli in mrtvi. Spodaj so zeleni, valoviti obronki, ki so prepreženi s slapovi kakor s srebrnimi rižami.
Na jugu je mogočen sklad Vatnajokulla, ki se dviga kot skala vrh skale, vse je kot široka, odsekana piramida neskončne velikosti in mogočnosti.
Spočiti in okrepčani se odpravimo spet dalje. Ob gorah, ki stopamo ob njih ploskvah daje, začutimo novo, posebno življenje. Spet in spet se oglaša zamolklo grmenje, ki mu sledi grgranje in rezek hrušč. Lede-li skladi, ki odstopajo v sončni toplini, se valijo bobneče in šumeče nizdol kakor grozotni slapovi skal.
Kar na mah zagledamo globoko pod seboj hornafjordur-ski fjord. Ko se ozremo kvišku zapazimo takšno skalnato divjino, tako zapuščena in pusto, da se oko tega kar ne more na-gledati.
Odpravimo se na sestop. Nekakšna grozotna plahost se spaja z našim občudovanjem teh mogočnih gorovij. Duša se ti •ie-more umiriti, ko pomisliš na ogenj, ki divja v notranjosti zemlje in ki je izbruhal vse te sklade iz lave. Ledeno polje med njimi je videti ko mrtvaški prt. Dalje so skale zgnetene skupaj kakor neznanske postave orjakov, navpično so prepre-žene z razpokami. Zmrazi te od tajnega strahu ob pogledu nanje.
Dozdeva se ti, ko da si v deželi sanj; spričo te mogočne veličine pozabiš na vse pozem-sko. Vse je kakor pravljica iz otroških dni. Čutimo, kako smo izven vseh užitkov tega sveta, kako nas prešinja zvrhanost višji! sile, ki človeka dviga nad vso ti3to majhnost in zatohlost, ki te hoče sicer potlačiti k tlom; čutiš mogočnost, ki te miri, podpira in z novo močjo poživlja.
Še enkrat počivamo. Sprejme nas lesketanje in migotanje sončne svetlobe. Toda zlati žarki sonca, ki stoji dan in noč vi-
soko na nebu, se leskečejo in brez moči odbijajo s skal, si žišč in gmote lavinih sklado1 Kar odtrgati smo se mor od tega čarobnega nordijskega sveta; prispeli smo spet v^ j žinsko globel na kmetijo. 0 ' spremljevalca sta se poslovi ' jaz pa sem ostal gost kmeta . odhoda prihodnjega parni-1,7' Zategli, od skalnih sten večfc odmevajoči pisk sirene je ozP nil odhod parnika. Prijate( sta prišla na krov. "Bodi j" ^ zdravljen in blagoslovljen^ tak je lepi, islandski pozdr_ in s tem se' poslovita Islan* od mene. Kmalu je za merlcl's dežela, "kjer se spajata ledrak (Ch. Hf 1;
o-
ogenj.'
ši
LADJE NA DNU REKE$bn< PRIPYAT N<
,a si
Petdeset poljskih ladij, I prj tere so Poljaki samo potopih reki Pripyat, sedaj dviguj1^^ ruski potapljači in pričakujjo_ da bodo spravili na PovrCan vseh petdeset potopljenih;/ dij. Te ladje so potopile p', ske posadke, kakor poročaj^
an
Moskve ,v času, ko so polj infanteristi razstrelili Mu2~~' vichi most in sicer po pomot1'1™ Usodna pomota se je pri>r v rila, ko so poljske čete za! mi njale piska j oče signale svjp v ladij s piski ruskih tankov. <.a to je bil most razstreljen in 11 1 je so bile v pasti, boječ se(>- ^ bi jih ne dobila, v roke n/08*; armada, je posadka ladje pp 0 i pila. p ___„	.'rou
23 let je brez potrebe le&sa postelji j*
Nekega dne leta 1791 je^ac šel v neko gostilno v Kodsjh Rus. Najel je sobo, legel vjrje steljo in ostal v nji 23 leta> $ svoje smrti. Mož ni bil ni%e . lan, niti blazen. Imel je |2a premoženje. Vsak dan j dal prinesti najboljše jedi, v je knjige in novine. Nih^ega nikoli izvedel njegovega Ia ^ na. Policija se je sicer zan|orn la za čudnega gosta, pa j ^ ona ni prišla njegovi skrivi!: na] do dna. Nikoli ni dobil n^j» nega pisma in nihče ga ni lej0 kal. Kljub temu ali pa mCa prav zato je bil pa vedno voljen in dobre volje. j0sp
MORDA PA LE ŠE NE vlj^l
V bližini Hajderabada , diji raste drevo, ki se že st(.eee vsako jutro in vsak večerfen* kloni do zemlje. Ljudje vr' * govi okolici verujejo, da f st to drevo k Bogu.
Pierre Oterdau, ki je £a'Se od 1757. do 1815. leta je l^obe ten stopil v irsko vojsko, p<fe s v prusko, iz katere je pob^a'c da bi se kot ruski vojak Ta; proti Turkom. Potem je^Je učitelj sabljanja v Italiji!/1111 Portugalski je bil zaprt, v!orn> ci konjski tat, nakar je z Grkinjo pobegnil v Frai^01"* Tam je postal za časa Naptud: ona maršal in je napredovaSeve Kastiljskega vojvode. Pa }
-o-1— fan,
V NEMČIJI JE VSE ZAPfje s LENO	Da.
Po nemških uradnih pota. ] lih je bilo v Nemčiji konec *y m ja samo 57,600 delavcev poselnih. Ob začetku vojnePa. je bilo brez dela 62,000. [ta j. vzlic zelo ostri zimi se je|?" vilo brezposelnih zvišalo s«), r za 26,000 delavcev. Kvalijpril, ranih delavcev med brezp"?. S nimi sploh ni. Brezposelnima it zonskih delavcev je bilo v ji je rilu samo 55,000.	*a j
-o- h so
RAZLIČNE PLAČE )ve
Kako različne so plače vjfi 2 dinjenih državah nam kažefkar slednji primer. Kapitan -'ii, v privatne jahte, ki jo lastuje-pu i ki Newyorčan zasluži večpva kapitan ladje "Queen M»|il s. črni direktor "Harlem p'^obr dvorane" zasluži več kot g°Vse, ner države Pennsylvania 'o s osrednjem zapadu zasluži 1st. ki predsednik unije godbeii^dorr več kakor pa predsednik f met sevelt, ki je predsednik nosei držav.
WINNETOU
, in;
I, sr
idov
not	r« nemikem Urtrmlk« K. Mmjm
s^wiiiiiii(iiiiiiii»:n:»tu»»»tiitiiiiu»'ujntiiiiiii»iitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii»ifmm
(jO, lep "hotel," sem premiš lovial
Najbrž iz desek zbit '^ior, saj je bila vsa "stav-
;vfz desek zbita. .rniff,
ečkI[tem je zapel zvonec
dovednim ljudem. Tudi Sam se je zleknil po postelji.
'Po kaj naj hodim z vami
9"
0/sti je planila
.Dona ™----- • ate"
di ljf
je
od-
Elvira! | Če zvoni ob taki uri, se godilo kaj čisto posebnega." idel sem k tovarišem.
temu, da so v San '^Jciscu Indijanci in westma-je(j6akdanji pojav na ulici in ■^th ljudje vajeni, so moji to-ši le vzbujali pozornost. Kgibno na Wjinnetoua so se Čale vse oči. Tudi malega .a so gledali. Ušes ni imel, ti'J pričalo, da je marsikaj do-P'1:..
^'idovedno so me pričakovali.
)vrt°~~'" Je začel Bernard-^'fcanoval je tukaj."
Hi Jtanoval—? Kdaj
" r t
čaj', polj.1
^r , .	jv i ,
m0tlam da je točno odšel, tega rjj Elvira ni vedela povedali mine da gre, je dejal. Min gV| v Kaliforniji mnogo." oV_|a se ni več oglasil ? In kam in|ali pisma, ki sem mu jih se,p Jih še imajo?" , rJoslal je vest iz min, naj ;e piP o š i 1 j a pošto na nekega jer Holfeya v Yellow wa-jroundu. Tja so poslali tu-leŽ^a Pisma."
|je je tisti kraj?" kolikor vem, je stranska do-•ie|Sacramenta. Kraj slovi po
•oclsih bogatih zlatih rudnikih, el v
red tremi meseci.
i—' Kam?'
ei'jev kar mrgoli tam. Zdi [et, da v novejšem času rud-m |že pešajo, zlatokopi so šli je jza reko."
'j. |H je Allan pustil kaj de-
v hotelu?" 11 |e®a pa res nisem vprašal." ;a i a bi morali!" ia |0m Pa še vprašal. Prilož-rirt b° dovolj- Povabljeni il ii.|iamreč na večerjo' k don
"nit ljubeznivo! Bom
o Jr banki še vPrašal." Isti je prihitela.
pa
|°spod sosed, senora me je vE|cala!"
Jo m— f> lay.
3St(ecerja je ob devetih, po-čerfeni ste> sem zvedela. Ime-eVP> kajne! Saj pravim—! da 1° ste ji ugajali—! In sobe moram takoj odkazati! In je (ase najboljše!"
e l?obe —? I a ste pravili, da
^3obe _i
,, p|e samo "zaboje" —. Ali ,0be^aio sobe v vašem hotelu?" ik ra; Prizidek je za hišo in v i jen.je nekaj sob. Pa dona El-liji. -"h da le posebno odličnim t, vj°n», navadno le svojim so-, z iinikom."^
ra|rorej fttam stanovala naj-
Na}*ud> senorita Alma?" ;0\weveda."
Pa povejte, Gusti, neki gen-|an, Allan Marshal po ime-■Arje stanoval pri vas, kajne?"
a- Dobro se ga še spomi-poftn. Pred nekaj meseci je od-neC'V mine, mislim, zlato kupo-
i V P
ojneDa. in __ p0Vejte, ali ni se-
0. l1-a Alma poznala tistega Al-je J ?"
lo jp, da! Mnogo se je o tem valionlo, tudi mnogo smeha je 2ZP<>. Senorita je bila kar no-ilnJPfa mladim gospodom, komaj o V Ji je izogibal.
[a Pojdite! Pokazala vam P sobe."
?ve sobi smo dobili, v pri-:ev P 2 drugimi prostori sta bili :az jkar razkošni. Razdelili smo in .ii, v eni sta se' naselila Win-tu]T in Sans ear, v drugi pa v®civa 2 Bernardom. Bob je ' J11 svoje ležišče posebej. P1 Pobra Gusti nam je poskrbe-
;.Vse' kar smo potrebovali, da
> r
t go%
ia \o spremenili svojo zuna-uzl.ft- In potem sva se z Ber->r*Aorn odpravila ik J>netou ik \
je pravil. "Letati znam na primer, tega se mi ni treba še posebej v San Franciscu učiti, hiš K njej mo- jn jjU(ji pa sem že tudi dovolj videl. Glejte, da pridemo kmalu spet iz tega nemirnega gnezda ven v prerijo! Sicer mi od samega dolgega časa še ušesa spet zrastejo. In potem bi bilo s Sans earom pri kraju—."
Z Bernardom sva naj prvo obiskala banko, s katero je imela Marshalova hiša trgovske zveze. Zvedela sva, da je bil Allan nekajkrati na obisku, da pa je odpotoval v zlate rudnike. Ves denar je vzel s seboj, zlato je mislil kupiti. Postopala sva še po ulicah in na nekem oglu me je Bernard nenadoma potegnil v trgovino za obleko. Vse sva si lahko v njej kupila, kar sva želela, najfinejšo mehikansko obleko prav tako kakor preprosto haljo kulija. Vse obleke so bile izgotovljene, vsaka noša je imela svoj poseben oddelek.
Bernarda sem dobro razumel.
Najina obleka je bila sicer iz trajnega in močnega blaga, pa nekaj mesecev smo se že klatili po savanah, puščavah in gorah, se valjali ob taborskih ognjih, se plazili po goščavi, pazili ravno nismo na obleko in nazadnje že ni bila več samo nekoliko, ampak "čisto mnogo zelo" oguljena kakor bi bil rekel Bob. Obrili smo se sicer, tudi ostrigli smo drug drugega, obleka pa že res ni bila več za med ljudi.
Bernard si je kupil pol indijansko pol trappersko obleko, dobro se mu je prilegala, videl sem, da zna dobro izbrati. Cena je bila seveda* San Franciscu primerna.
Ko je bil gotov in opremljen, je dejal:
"Sedaj pa vi, Charley! Ste tudi potrebni nove obleke! Pojdite ! Pomagal vam bom pri izbiranju!"
Hm —! Seveda sem bil potreben nove obleke, pa moja blagajna takim cenam ni bila ravno prikrojena. Nikdar v življenju nisem bil tako nesrečen kakor tisti ljudje, ki povsod zagrabijo za stotak kamor sežejo, in ki se povsod spotaknejo nad vrečico cekinov, kamor sto pij o. Pač pa sem bil vedno in povsod eden izmed tistih zavidanja vrednih ljudi, ki danes toliko zaslužijo, kolikor jutri potrebujejo. Zato sem se pač menda nekoliko kislo držal, ko je Marshal kar začel z izbiranjem.
In izbral mi je tole obleko Dobil sem lovsko srajco iz belo ustrojene jelenovine, okusno obšito z rdečimi nitmi, legginse z golenicami, tako dolgimi, da sem jih lahko potegnil daleč črez koleno po stegnu, s pod plati iz najboljšega blaga, kar ga je vobče bilo dobiti, namreč iz kože odrastlega alligatorja, — in končno bobrovko, okrašeno s kožo kače klopotače. In Bernard ni dal miru, moral sem stopiti v stransko sobico in se obleči. Rad bi bil videl, kako mi pristoji. In ko sem stopil v trgovino preoblečen — je račun že bil plačan.
Nekoliko užaljenega sem se delal, pa prav od srca mi moja užaljenost ravno ni šla.
"Le pustite, Charley! Saj sem vam še mnogo več dolžen! In če ne vzamete obleke, vam jo zapišem na vaš tekoči račun v dobro, pa ga bova že ob svojem času poravnala."
Tudi za Sama je hotel kupiti novo obleko. Pa odsvetoval sem mu. Poznal sem Sama, za nič na svetu bi se ne bil ločil od svoje starodavne tranperske obleke. Sicer pa je imel postavo, ki je bila čisto nepreračun-ljiva.
Radovedni gostje
Letoviščarji so čudna, nepojmljiva bitja in so polni ugank. Bodi da pojejo ali žvižgajo ali sedijo v najtišji zeleni loki in igrajo koračnice na peklenskem stroju, vseeno je, vsi vsebujejo željo po hrupu, če sedi kje na plotu kak ptiček, da bi si osnažil perje, pa pride mimo kak letovi-ščar, tedaj ptiček umolkne in počaka s svojim opravilom, dokler ne gre tuji človek mimo. Toda ta ne zna molčati! Iztegne prst in pokaže na ptička in zavpije: "Lejte, lejte, kukavica!" Potem ptiček odleti in ga dolgo ni več. Seveda, saj ga vse to jezi, ker ni kukavica, ampak je kobilar.
Drugi letoviščarji so pa na vso moč radovedni, zlasti kar je žensk, in skoraj da ni drugačnih, koliko^1 se spominjam, kjerkoli ždi kak otrok, ki komaj malo čeblja, že ga začno na dolgo in široko izpraševati, kako da mu je ime, kdo da je njegov oče — torej sama sitna vprašanja.
Otrok utegne molčati in si le svoje misliti, a kar je nas odraslih, je pa zadeva hujša. Tako sem, na primer, nekoč, ko se nisem nič boljšega domislil, okna modro barvo prepleskal, le dva pritličju sta ostala rjava. Va-ščani se zategadelj ne razburjajo, saj vedo, da utegne človeku nepravem času zmanjkati barva ali pa potrpljenje. A letoviščarji so radi take malenkosti vsi iz sebe. Zbirajo se pred hišo in premlevajo zadevo, nekateri že zdvajajo o moji pameti, o mojem čustvovanju, drugi pa pravijo, da sem brez dvoma kak čudak, a nekateri spet pravijo, da je moj zakon na vsak način narobe. In resnično, ni dosti manjkalo, pa bi imeli prav, za-taj tudi hišni sostanovalci so se vmešali v to stvar, češ, da ne bodo mogli več trpeti te sramote. Ne vem, kaj bi, nemara pa bom storil kakor Salomon. Še nekaj oken bom preple&kal-z rdečo in umeno barvo. Potem bodo na-zivali mojo hišo z imenom "mavrična hiša" — in vsi bodo zadovoljni.
Drugič spet, ko sem sedel za pisalnikom, ker se mi je zazdelo, da sem našel dobro misel, me je mahoma zadel glas skozi okno v irbet.
"Tu stanuje," pravi glas. "Tako je," se odzove drugi. "Pa pravijo, da je boječ." "Kaj naj to pomeni? Seveda moram koj vstati in se tiho splaziti k oknu, ker je bila ta opazka precej umestna. Pogledam ven, in ker to ni zadosti, pomolim gla-
pesmica. A da tega ljudje ne opazijo vedno.
"Seveda," pripomni gospodična, ko da si ni nič boljšega mislila o meni in ljudeh. Pa če zmeraj delam le pesmi ali pa tudi kaj drugega? Dares? In kaj, na primer?
"Na primer tole uro na steni," pravim, da bi si pridobil nov ugled.
"Tako. In slike nemara tudi?"
"Seveda," pravim raztreseno,' ker sem pravkar dobil spet rimo.
"Pa tale vrč na skrinji?"
"Kajpa," pravim, "tudi tega, dete moje!"
"Pa iz česa le?"
"Iz ilovice in duha," pravim in zapišem vrstice na listek.
A nato se morava oba zasme-jati, ker sem jo neznansko potegnil, saj lepi na vrču znamka!
"Veš kaj," pravi hislo njena prijateljica, "Liza, ti si pa res preveč predrzna!"
Mlajša umolkne, jaz se pa spet zamislim v pesem, dasi mi je malce sitno. Res je, bolj častitljivega vedenja bi moral biti, to sem že dolžan ugledu svojega poklica! Kam bi pa prišli ,če bi se smela vsaka toponosna deklica norčevati iz nas? če bi »si začeli ljudje pri vsem, kar jim pokažemo, ogledavati tudi dno!
Nikakor ne smemo biti preveč domači, tudi tam ne, kar je umrljivega v nas. Zakaj tisti malik, ki se le enkrat spozabi, da nima kdove kako častitljive druge plati, je tudi že vržen s prestola.
Jaz, seveda, sem le majhna luč med toliko lučmi. In dasi pravijo, da ni noben svetnik tako neznaten, da ne bi hotel imeti svoje lastne sveče, pa mi je časih res j ako všeč, če kdaj pristopi kak kmet k mojemu oknu in spregovori z menoj nekaj pametnih besed. Ali pa če pride sicer kak človek, pa ne zato, kakor da bi hotel slišati kaj globokih besed od mene, marveč ker misli, da sem nemara tudi jaz človek, ki sta mu meso in kri ljubša kot papir in črnilo.
Dobro je, če Bog komu od nas časih razveže jezik, da pove svojim človekim sobratom kaj v (tolažbo. Toda tisto, kar je naj boljšega v nas je zmeraj brez besede.
(Karl Heinrich Wagger.)
IZ DOMOVINE





vo skozi rešetko. A v tem hipu se eden od obeh bitij obrne in me vidi, kako iztezam vrat ven in imam smešno razkuštrane lase; za vse na svetu ne morem dovolj naglo potegniti glave nazaj.
So pa še drugi, ki so bolj nesramni, ki mahoma obstanejo pred vrati in se začno hihitati in skomolcevati. čez čas potrka
—S kolom po glavi. Ko sta se vračala z veselice Majcen Martin in Gerič Andrej je slednji Majcena neprestano žalil, izzival in ga končno tudi udaril. Ge rič je bil znan po svoji vročekrvni žilci, dočim je bil Majcen zelo mirne narave, vendar ga je Geričevo žaljenje in udarec spravil iz ravnotežja. Ko je Gerič odšel spat v hlev, se je Majcen domenil s prijateljem Poz-dercem, da se bo maščeval. Pobral je na cesti kol in sta odšla proti hlevu, kjer je spal Gerič.
(
na vrata in jaz, ki si v božjem I Ko sta oba vinjena odprla vra-imenu zapnem srajco za vratom j ta, je Pozderec svetil in Majcen
Razprodaja in piknik
SLOVENSKE ZADRUGE
OD TORKA 9. DO SOBOTE 13. JULIJA
V NEDELJO 14. JULIJA
PIKNIK
NA MOČILNIKARJEVI FARMI
OCCIDENT MOKA, 24yt lbs.......J| 09
95 81' 91'
RED STAR MOKA, Mft lbs.
SALAD OLJE, Best No. 77, gal.
SALAD OLJE, BEST No. 77,.....
galona, v kanti
BEL KROMPIR, bushel ................$1'29
JACK FROST SUGAR, 25 lbs.
.24
FRIŠNE KLOBASE, ft.
LARGE CAN TOMATO JUICE, ... 46 ounces
MONARCH CATSUP, 14 oz. 2 for
CAMPBELL'S TOMATO SOUP, 3 cans for
FRUIT COCKTAIL, No. 1 can, 2 for
Tall.
IODIZED SALT, 2 lb. boxes. 4 boxes for
\
IODIZED SALT, 5 lb. bags,... 3 bags for
$1 16 17 25' 23' 23' 25' 25'
ZADRUŽNA KAVA, Red Bag, 2 lbs for
ZADRUŽNA KAVA, Blue Bag,. 2 lbs for
C. W. COFFEE, lb
SILVER BAR PEAS, 2 kante za
PEANUT BUTTER, 2 lbs. jar
ROMAN BEANS, 5 lbs
AJDOVA MOKA,
P & G NAPHTHA SOAP, 7 za
FOAM SOAP FLAKES, 3 za
LIFE BUOY SOAP, 3 za
Da, dovažamo tudi na dom!
čevati svoje potrebščine'in podpirati trgovce in magnate, ki so prav malo naklonjeni Sloven-
cem
v mesto, je ostal doma, prečenje bil, da bi se kazal ra-
—Privilegirana izvozna družba bo dobila v kratkem tudi monopol na domači pridelek volne. Ur.edbo v tem smislu so v ravnateljstvu za zunanjo trgovino že izdelali in računajo, da bo Prizad lahko letno prevzel od proizvajalcev po pet milijonov kilogramov volne. Povprečno se pridela v naši državi letno po 16 milijonov kilogramov volne, od česar/ se doma porabi najmanj 10 milijonov kilogra-
in odvedem obe noter. Ena je I je dvakrat mahnil s kolom ter prinesla s seboj listek, kamor |Geriču razbil lobanjsko kost, ki naj ji napišem nekaj vrstic, ker! je kmalu za tem izdihnil. — Oba zbira take listke. Druga, ki jej sta se morala zagovarjati pred bolj ljubka, je pa prišla le zara-'okrožnim sodiščem v Soboti, di šegavosti, da bi me pri tem kjer sta vse skesano priznala, opazovala. Ta sploh še ni videla zagovarjala sta se, da ga nista živega pisatelja, ampak le spo-|nameravala ubiti. Senat okrož-menike.	j nega sodišča je obsodil Majce-
No, kar se mene tiče, zares da na na 3 leta in Pozderca na 8 niserri iz kamna, ampak sem do- mesecev strogega zapora, stopen človek. Pri meni smeš, — Cene so močno poskočile, hoditi po sobi in si vse natančno Marsikdo bi mislil, da so življe-ogledati; smeš se usesti na sle-1 njske potrebščine v Soboti mno-j mov. Ker pa je zaradi vojnih herni stol in vzeti slike s police,1 go cenejše kot v drugih podežel- dogodkov uvoz tuje volne v našo in če ima tista ženska oseba oku- skih, mestih ali večjih mestih, j državo skoraj pojenjal, bo pora-sna usteca in majcene pege na Vendar je obratno, življenjskega domače volne večja in bodo nosku, potem sme tudi kaj vpra- potrebščine so bile fše prej, v zato tudi pridelovalci skušali šati, čeprav mi pri tem odpade normalnih razmerah, dražje ka-'spraviti več volne na tržišče ob rima, ki sem jo bil pravkar do- kor v Ljubljani, Celju ali Mari- boljših odkupnih cenah, bil.	i boru. V zadnjih mesecih pa so —Za nakup radija, ki je tako
če sem vse te knjige tudi že se cene tako povišale, da so ne-[potrebno zdravilo za tiste, ki so prebral?	>katere potrebščine še enkrat oboleli na raku, je v oporoki za-
Nekatere.	'dražje. Poleg tega pa je žalost-'pustil svojo hišo, ki jo je imel v
In kako se to prav za prav na- na ugotovitev, da je precejšnji Leipzigu dr. Julij Scheyer iz pravi, ali se kar usedem" in že del soboških trgovin v nesloven-[ Koprivnice. Seveda je ustano-imam pesemeo;
Zagrebu, bila tega plemenitega dejanja izredno vesela. Zdaj si bo lahko nabavila radij, ki je za uspešno zdravljenje tako neobhodno potreben.
—Z voza je padel ter si zlomil nogo Hieronim Kristan, hlapec pri posestniku Mescu na Stari Vrhniki.
MALI OGLASI
Delo išče
Dekle, ki je prišlo iz stare domovine želi dobiti delo pri slovenski družini. Vprašajte na 392 E. 161stSt.
(160)
V	NEDELJO 14. JULIJA STE VSI VABLJENI NA PIKNIK SLOVENSKE ZADRUGE
NA MOČILNIKARJEVI FARMI
DOMAČA ZABAVA, PLES, KOŠTRUNI IN RAZDELITEV PREKO 3 0 DARIL
NAJSREČNEJŠIM POSETNIKOM!
Tekom petdnevne razprodaje proste srečke v trgovinah, na pikniku pa z nakupom listkov, saj veste kakšne!
VABLJENI ste najvljudneje vsi: od blizu in daleč, od St. Clairja do Euclida, od Newburgha do onih živečih na zapadni strani mesta.
Postrežba ba v rokah naših gospodinj, ki bodo zraven vsega drugega poskrbele za 5-centne sandwiche in koštrunove samo za 10 centov.
V	SLUČAJU DEŽJA SE VRŠI V SLOVENSKEM DOM6 NA HOLMES AVENUE.
OKTOBRSKA PRIREDITEV BO ZADNJO SOBOTO V OKTOBRU.
Slovenska Zadružna Zveza
667 East 152nd Street 16201 Waterloo Road	712-14 East 200th Street
Igral bo MaIovasiche.v orkester!
Ura naprodaj
izvrstni izdelek okvirja s posebnim izrezkom jelenove glave, 14 karat čisto zlato. Samo okvir, če se istega proda za staro zlato, je vreden $25.00. Kolesje Howard izdelka na 23 rubinih — kamnih. Proda se za $55.00. Ogledate si jo lahko pri J. Prostor, urar, 15701 Waterloo Rd.	(July.6.9.)
H
4 u
M »
skih rokah in ubogi prekmurski va, ki je podedovala lepo darilo, Da ne, pravim, da večkrat ni slovenski živelj mora drago pla-! "Društvo za boj proti raku" v
Proda se
moderna hiša za 2 družini, na •haja se na Pepper Ave., blizu Fisher Body tovarne v slovenski naselbini, blizu poulične železnice in trgovin. 5 sob zgoraj in 5 sob spodaj, "fireplace," 4 garaže, donaša .$64.00 mesečno. Hiša je vredna $10,000, a se proda sedaj za samo $4,-800. Takoj rabite $1000, ostalo po bančnih pogojih. Pokličite J. Rogers, t,elefon Michigan 5759, POtomac 6614.
(164)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebMlae za dom 6612 ST. CLAIB AVE. HEnder»on 2978
a
» X
Prodam
električno prešo in vse, kar spada zraven. Vprašajte pri Jerneju Knausu, 1052 E. 62nd St.
-((161)
3,000 galonov
ohijskega Konkord VINA galon 59^ (davek plačan) Mandels Winery 821 E. 222nd St. KEnmore 3445.
HELENA HALUSCHKA


Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Jolict, Illiri®ršal POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1394, inkorporirana 12. januarja 1898 v dri/ Ijjj Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE 3NAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
fcvyo:
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem f ( in mladinskem oddelka.	j ,
trbai
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184	12 u
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. >dos<


,- -I" /»A"

Zahvalim se ti, draga, za lepe ure, ki si mi jih darovala s svojo lepoto in svojo dražej-stjo. Ne bodi žalostna, če so minile. Nate čakajo v življenju še srečnejše ure — in ljubezni, to veš, mala Ivona, da si rekla, biti nč sme. Ni bila ljubezen in tudi ne more več postati.
Veselim se pa svidenja — resnično iz srca
Tvoj stari tovariš
Volbenk." Ivona je zmečkala pismo v majhen svaljek, ga zagnala skozi okno in si zažvižgala, zmi-gajoč z rameni, vsakdanjo pesem z ulice.
"Torej dobro, če ni, ni. Sama sem hotela tako. Za tem se skriva Rožamarija. A saj je vendar dobila svojega Ivana? — Saj ni en sam Volbenk na svetu. In igra je igra."
Ivona je stala pred zrcalom in si gladila obrvi, da jih lepo zaokroži. Videla je, da ji blede roke drhte kakor list na trepet-ljiki in da njena volja ne more več obvladati razburjenosti.
Zardela je od jeze nad lastno slabostjo in si skrila izdajal ske roke za hrbet. Začela .je hoditi po sobi.
Noge so jo komaj nosile, kakor bi vlačila svinčene krogle za seboj.
"Bo že minilo, vse mine. Kaj se zaradi tega toliko ženem, to ni športno, strahopetno je, grdo; glavo kvišku, po-žri sVojo bol, pokaži vendar .vpaj za' dva groša značaja. Takšno razburjenje' Ivone ni vredno."
'•Nikoli več, nikoli več," je vpilo srce vedno huje, vedno glasneje in napolnilo ves prostor š svojimi tožbami, da bi bilo najbolje zbežati.
Pa tudi zunaj jo je čakala bolečina, jokala je celo v vetru in grenila tudi vonj cvetja. Tako silna je bila, da Ivona ni mogla več prenašati. Zakričala bi rada, da bi se slišalo do neba in bi odmeval ves svet.
Ivona je šla okoli vrta in se vrnila spet v sobo — saj mu mora vendar odgovoriti, imeti mora vsaj zadnjo besedo. Toda ah, ko pa to ni res. Samo njegovo ime bi rada še enkrat zapisala, kakor da bi si s tem lahko prisvojila .vsaj košček njega samega.
Sedla je in pisala. Morda bo pismo odposlala, morda ne. To mora še preudariti. Morda se ji po kakršnemkoli čudežu do jutri zjutraj posreči — če se na primer zdivja v naporu — da dobi spet vajeti v roke. Biti pa bi moralo to nekaj blaznega, da bi s silo izločilo sleherno drugo misel, nekaj, kjer gre za življenje in smrt.
"Gospa Ivaes, danes hočem plavati tja do skale Naše ljube Gospe."
"Bog varuj, danes morje hi varno, ali ne vidite mrtvaških jezdecev na grebenih valov?"
Ivona jih pač sluti, ali ne bo ji se jih, zakaj v njej se je vse umirilo.
"Tvegala sem že povsem druge stvari."
"Ne delajte tega, gospodična, v eni uri bo na morju vihar." "V eni uri bom že spet nazaj." Gospa Ivaes ne zna plavati in ne ve, ali se je mogoče vrniti že Čez uro. Ne upa si več ugovarjati. Ko pa stopi Ivona čez prag in ji obrne hrbet, jo poškropi na skrivaj z blagoslovljeno vodo in naredi nad njo velik križ.
Naša ljuba Gospa je bila visoka skala v morju z marmornim, nadčloveško velikim kipom presvete Device. Bila naj
bi mornarjem v svarilo pred zlokobnimi čermi, ki jih ob plimi ni videti, a so za ladje zelo nevarne. Samo skrajni vrh Marijine skale štrli pri plimi iz morja in od daleč se sveti čez valove bleščeči-se marmOr svareče Device.
Morje je nemirno valovilo, galebi so letali tako nizko, da so konci njihovih dolgih pero-ti zadevali ob grebene valov, in žalostno in odsekano kričali.
Noben moški bi si ne upal storiti, kar je tvegala Ivona v tem trenotku. Njen ponižani ponos se je opajal z lastno drznostjo in prepričana je bila, če to igro s smrtjo dobi, bo s tem ukrotila tudi svojo bol.
Skočila je v valove in" se v boju z vodno silo spet hladnokrvno obvladala.
Borila se je z morjem in zdelo se ji je, da ne besni huje kakor njeno srce. Stokrat so jo valovi skoro zadušili, stokrat se je šiloma vzdržala, dA .jo je voda morala nositi. Marijina podoba je vstajala in tonila pred njenimi očmi, zdelo se je, da ji gre z razprostrtimi rokami po vodi naproti, potem pa se je spet odmeknila v daljavo in se manjšala, dokler je niso pogoltnili valovi.
Ivonc so polagoma zapuščate moči in napenjati je morala vse sile, da je ni prevzel strah. Silila se je, da bi ostala mirna, in ni trosila moči z nepotrebnim gibanjem. A počasi so živci po-i spustili in polastila se je '.)e' strašna tesnoba. Z naporom vseh sil je-plavala globoko pod valovi dalje. Ko je prišla spet na vrh, je ugledala Devico čisto blizu. Upanje ji je vrnilo moč, pognala se je z zadnjimi močmi in dosegla rešilno skalo.
Prsi ji je hotelo razgnati, skoro ni mogla dihati. Z rokami in nogami se je oklenila Vaz-pokane pečine in prižela nanjo svoje burno utripajoče srce. Kljub vsemu naporu je bila ponosna, dobila je igro. Nazaj bo šlo po otročje lahko, ker ne bo treba plavati proti valovom. Za nekaj minut se bo odpočila zgoraj na planoti in potem jo bodo valovi ponesli nazaj k bregu.
Samo dihati mora, mirovati in ,se držati za skalo. Potem bo tista dva metra do vrha z lahkoto preplezala, na vrhu bo legla vznak ob kip bele Gospe in počivala, nič mislila, nič čutila, počivala, počivala.
Okrenila se je z obrazom proti nemirnemu morju. Neskončno široko je segalo od obzorja do obzorja in se spajalo z nebom.
Kakor bi se večnost in neskončnost zlivali v eno in se morje neprestano tožeče poganjalo k njima, nebo pa ga nemo poslušali. ... Ta žalobna pesem morja je znova zbudila njeno človeško bolečino, ki je spet vstala, dušeča kakor nebesni molk in globoka kakor morje.
Ivona je bila sama, sama s svojo zatajeno dušo, ki jo je obtoževala in prevpila bolečino, obup in morje:
"Zakaj si me zatajila? Jaz sem tvoja uboga, izmučena duša. Jaz sem na dnu vsake tvor je bolečine in v vsakem cvetu tvojie ljubezni. Zakaj si me poteptala, ko bi vendar edino jaz mogla povzdigniti tvojo ljubezen nad minljivost? Kam hočeš ubežati pred menoj? Brez mene je življenje smrt; z menoj boš našla celo v smrti življenje, kajti jaz sem večnost v tebi."
Ivona ni odvrnila več oči od morja. Ni pogledala gor k marmorni podobi Matere vseh bolečin, ki ji je stegala roke na-
proti. Ni imela vere v prečisto Zeno. Ni verovala v Boga, ki ga je bila Ona rodila in ki so mu milosti polne roke ljudje pribi-li na križ. Poznala je le en križ — podob6n onim na bretonski obali: velik križ in na njem pribitega človeka, tako majhnega, premajhnega za tako težek križ.
Smrtna utrujenost jo je obšla. Pogled je upirala na lj'iib-ljeno morje, ki je uspavajoč in koprneč šumelo svojo pesem pod molčeče nebo. Njene velike, zlatorjave oči so se napolnile še enkrat z njegovo lepoto, močjo in ponosno samoto.
Razprostrla mu je roke naproti. In morje jo je sprejelo.
Dva dni pozneje je prejel Volbenk Wilde v Parizu iz Bre-tanje pismo, ki si ga zaradi hudih slutenj dolgo ni upal odpreti. Prinašalo mu je vest, da se je Ivona ponesrečila; kakor je stara Bretonka popisovala, je dekle kljub njenemu svarilu veselo žvižgaje odšla iz hiše. V pismu je bil še majhen ovitek, ki mu je naslov napisala Ivona z velikimi, tresočimi se črkami.
V pismu je stala zapisana e-na sama beseda:
"Poražena!"
Volbenk Wilde ni mogel obstati v Parizu; čez dva dni ga
je zapustil. Razodel je Ivanu, kako je umrla Ivona, in je v prijateljevih očeh z grozo zapazil isti sum, ki je njega neprestano mučil:
"Šla je v smrt prostovoljno."
Vedno znova je segal Volbenk po zmečkanem pismu, da bi spet in spet bral: "Veselo žvižgaje je odšla iz hiše." Ponavljal je te besede, da bi se pomi-•ril, a vedel je vedno trdneje: "Odšla je v smrt prostovoljno in kriv si ti."
Ivan pa je imel toliko poguma, da je z njim o tem govoril Tako mu je hotel breme olajšati.
"Volbenk," je vprašal, "ali si ji dal slovo?" Volbenk je prikimal. "In se bojiš?"
"Da."
Dolgo se je razgovarjal Ivan s prijateljem in četudi ga ni
"Veselo žvižgaje je odšla iz hiše."
"Poglej vendar. na ovitek, svoje ime — kako trepeče slednja črka, se vleče in hipoma u-trga kakor obupan bolestni laik. Ali še veš, kako je klicala tvoje ime, ko se je vlak že premikal? Kako je stegala roke za teboj: Volbenk, Volbenk, yd-benk!"
Že takrat te je prosila pomoči in ti si za to vedel!
Volbenk je odšel iz Pariza. Poslovil se je od Ivana, njegove matere in Rožemarije, ki je postala po Ivonini smrti otožna in žalostna. Volbenk je prosil, naj bi ga ne spremljali na postajo, rad bi odšel iz mesta sam.
Niti skozi okno ni pogledal, ko se je vlak premaknil, bilo mu je, kakor da leži vse lepo in
huje in huje težil.
Niti besede ni spregovoril, kako je bilo v Parizu. Takoj se je lotil učenja in je postal tako redkobeseden in sam zase, da je začelo gospo Inge skrbeti.
"Kaj ti je, otrok, ali ti ne morem pomagati?"
"Hvala, mati, meni ne more nihče pomagati.^'
Več in njega mati ni spravila. Rudheim hi spraševal. Ka-
mogel oprati odgovornosti, se [Svetlo v življenju že za njim in je vendarle trudil, da bi mu po- je za vedno izgubljeno
taagal nositi krivdo in bol.
Zaman. Če je bil Wilde sam, je menil, da mora znoreti.
"Nisem slutil," je govoril glasno predse, "da me ljubi."
"Lažeš," je ugovarjalo v njenii "Že davno si vedel in bil zmage vesel."
"Nisem je hotel pognati v o-bup."
"Ne, hotel si se le nekoliko maščevati za sirovost, s katero je žalila tebe in Rožomarijo."
Ko je spet ugledal Dunaj, se je malo umiril. Mati se je pa prestrašila, ko ga je zagledala. Njena prva beseda se je glasila:
"Kaj se je zgodilo?"
"Ivona se je ponesrečila," je rekel in ni mogel povedati nič več.
Z nobenim človekom, še z gospodično Werther ge Volbenk Wilde nikoli ni mogel o tem pogovoriti, molk pa ga je vedno
dar pa je kako uro utegK prišel ponj in kolovratik po poljih in gričih mestne lice. Po cele ure sta t vštric, ne da bi spregovori ka.j vprašala. Samo enkr? sta se poslavljala, je Ri"1 zaprosil:
"Wilde, kadar boš spet;' j me vzemi s seboj." f "Najrajši bi ušel iz živlf I Rudheim."
HOČETE FIN AVTO?
Največja in najfinejša izbera finih rabljenih avtoi E bilov v severo-vzhodnem Clevelandu
1936-37-38-39 CHEVROLETS, FORDS IN PLYMOUTHS
Vsak rabljen avto je bil temeljito popravljen M11 Ol E imajo radije in grelce.	L
Treba vam je dati nekaj malega v gotovini in °%irni( = čila so z malimi finančnimi stroški.	|| se
HEWITT CHEVROLET, INC. k
| 14481 Euclid Avenue	MUlberry 10 vz<
Tiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii\
—IjO o;
Posledice nemškega napada na angleško obalo. Ta napad je bil izvršen v južni Angliji. Ob, tej' priliki je bilo v napadu na,d sto nemški zrakoplovov. Slika je poslana iz Londoria.
Francoska delegacija je dospela na me sto v Compiegne Forest, kjer so se vršila pogajanja za premirje. Delegacijo je vodil general Charles Huntziger. Francoska delegacija je ogorčeno protestirala proti nemškim zahtevam, kar pa ni veliko pomagalo.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega Jpelj obstanka nad $7,400.000
GESLO K. S. K?. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAKt Če se hoče*, zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podP organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, i
s.a lahko zavaruješ za smrtni ne. razne poškodbe, operacije, proti' >zni ir. onemoglosti.
K. S. K. Jednota surejema v svojo sredo člane in članice od do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ. ' lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	Dvp
V Mladinskem Oddelkli K. S. K. J. sc otroci lahko zavarujejo n? razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča.? 10 slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otrokaj lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani s* izplačano v gotovini.	■	1 "
a ji
John L. Leivis, voditelj CIO unije, je nagovoril republikanski resolucijski odbor v Philadel])hiji. To priliko je izrabil, da je z vso silo napadel predsednika Roosevelt a in njegov program za obvezno, vojaško službo, katerega je označil kot fantastično idejo.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 In 50c na dan ali Vi.OC j"!jlc
tfiaen. Asesment primerno nizek.
; ho jpi' li,
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zav*.
vanja.
a. ^
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo » dr rezervo izplačano v gotovini.	]a
Nad 70 let stari čiani in članice so prosti vseh nadaljnih fl-i mentov.	f •
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki ] \iaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katei*prj dobiva vsak član in članica.	i
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a> -K. S. K. Jednoti. kot pravi muteri vdov in sirot. Če še nisi član5a 8 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi st'-, pristopi takoj,	r K<
V vsaki slovens Ki naselbini v Združenih državah 'ji moralo ' U društvo, spadajoče h K. S. K. Jed not*. Kjerkoli Se nimate druš'\ 97 spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ust»\ vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za J daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnih®: jO»r t
ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.	\ L „
f- 2
Iklo
bi morala biti
vsaki slovenski hisi