Ba&tnina plačana v gotovini. Cena 20.— lir: Spediz. i* abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Leto IV. - Štev. 17 Trst - Gorica 28. aprila 1950 Izhaja vsak petek Tretji redni občni zbor Slovenske demokratske zveze za STO priča strnjenosti našega gibanja NAPREJ 1 Tretji občni zbor Slovenske de* mokratske zveze v Trstu je nov mejnik v njenem delu. V današnji itevilki našega lista prinašamo iz* črpen pregled njegovega poteka in poročil. Obenem nam pa srce in dolžnost nalagata, da izrečemo ob tej priliki tudi nekaj misli, občuts kov, ki jih je zapustil med nami ta pomemben dan. V primerjavi z dosedanjimi občnimi zbori Slovenske demo: kratske zveze predstavlja zadnji občni zbor v vsakem pogledu raz--veseljiv napredek. Kritiki in zago: vorniki odborovega dela so. si prvič izčrpno, a možato in mirno ter v vsakem pogledu s polnim občutkom odgovornosti v velikem Številu izmenjali svoje misli. L ju* bežen in skrb za čim popolnejše delo in obliko naše matične polis tične organizacije je jasno preves vala vsako besedo živahne debate. Kdor je poslušal trezna izvajanja starih, preizkušenih narodnih de* lavcev, ki so se izmenjavala z ognjevitejšimi izlivi mladih, ne bo tega zlepa pozabil. Kritiki in za* govorniki so se ubrano dopolnjen vali, skupno so tvorili tisto celoto, ki naj tudi v bodoče stalno bdi nad dejanjem in nehanjem poli: Učnega življenja, od katerega je odvisna usoda tržaških Slovencev. Občni zbor je posvetil svoje glavno zanimanje trem vprašaš njem: obstoječi razcepljenosti slo* venskih demokratičnih sil na Tr iaškem, vprašanju naše mladine in reorganizaciji Slovenske demokrat• ske zveze. Mnogi govorniki so karali bivši odbor, da ni znal dovolj odločno preprečiti cepitve prej enotne demokratske zveze, iz katere so se izdvojili pripadniki krščanske so* cialne skupine. Govorniki so obsojali to delitev slovenskih de•< mokratskih sitI kot škodljivo* in časom ter kraju neprimeren pojav. Predsednik pa je poudaril, da se je to zgodilo kljub vsej dobri vo: Iji in naporom Slovenske demo-, kratske zveze in njenega odbora, da bi se ohranila enotnost. Kljub temu pa je naša dolžnost, da na stopamo složno in skupno z vsemi ostalimi slovenskimi nekomunh stičnimi skupinami povsod tam kjer to zahtevajo narodne koristi. S tem bomo na najprimernejši nas čin vsaj deloma omilili škodljive posledice cepitve. Slovenska de-. mokratska zveza je tako postopala v preteklosti in to bo njeno vodilo tudi za bodočnost. Sicer pa pri pada našemu narodu samemu g le* de tega končna in odločilna bese: da. Od njega je odvisno koliko in komu bo poveril svoje zaupanje. Pri vprašanju mladine so govor* niki poudarjali potrebo, da si Slo* venska demokratska zveza vzgoji in pridobi potreben podmladek Ker so nekateri izrazili misel, da bi to bila tudi naloga že organi* ziranih slovenskih visokošolcev, je bilo prečitano pismo, s katerim je visokošolski klub »Jadran« pod: Črtal, da želi biti nepolitična org a: nizacija vseh nekomunističnh slo* venskih visokošolcev v Trstu in kot tak ne more dajati prednost, posameznim političnim skupinam niti Slovenski demokratski zvezi Na tej osnovi torej visokošolskega društva »Jadran« ni mogoče v ce-. loti smatrati kot podmladek SDZ S tem pismom so bili dokončno Za nami je razgibano leto, pol: no borb in prizadevanj, uspešnih in neuspelih, polno pojavov in do: godkov, veselih in žalostnih, in zopet se bližamo važni, morda usodni prekretnici v življenju nas šega naroda na Tržaškem. Kaj čuda torej, da se je na lil. občnem zboru Slovenske demos kratske zveze v Trstu pojavilo tolikšno število delegatov z vseh krajev našega področja, ki so z velikim zanimanjem sledili izvaja: njem poročevalcev in se za tem z globokim razumevanjem in v ne: mo udeležili razprave, ki je zajela mnogo perečih vprašanj, zadeven joča delo vodstva v preteklem raz: dob ju, in ki je končno podala mno: go važnih spodbud in smernic za nadaljnje delo. Reči moremo, in to je bila splošna sodba udeležencev, da je bil sedanji občni zbor po višini in globini razpravljanj naš najlepši občni zbor in že samo to dejstvo daje velike upe za bodočo rast in za bodoči razvoj SDZ na Trža: škem. Žal nam tehnične ovire, pred* dovoljujejo, da bi vsa poročila in razpravljanja priobčili v celoti, ampak se moramo omejiti le na bolj ali manj izčrpne izvlečke, ki naj našim somišljenikom in prija* teljem doma in v zamejstvu po: dajo vsaj približno sliko tega važ: nega Zvezinega zborovanja. Kmalu po napovedani uri je iz--rekel predsednik SDZ dr. Josip Agneletto dobrodošlico navzočim delegatom in se nato s toplimi bes sedami spomnil članov, ki so med* tem umrli, med 'njimi šele pred kratkim preminulega člana izvn snega odbora in soustanovitelja SDZ dr. Petra Udoviča ter lansko leto izginolega podpredsednika SDZ Ferda Kalina. Tedaj sta se k besedi oglasila predsednik Slovenske prosvetne matice Janko Jež in zastopnik Slo* venskega dobrodelnega društva Franc Milič ter v imenu svojih dru> štev pozdravila zborovanje, ki bo brez dvoma postavilo nov mejnik ob poti, po kateri se vzpenjajo tržaški Slovenci. Nato je predsednik SDZ idr. Josip Agneletto podal svoje pred: vsem pa pomanjkanje prostora, ne\sedniško poročilo. Predsedniško poročilo dr. J. Agneletta Borba za slovenske šole • Ko je višja šolska uprava v je* sehi, po začetku šolskega leta, z as prla 23 razredov slovenskih ljud* skih šol, je SDZ bila ona, ki je prva povzdignila svoj glas, tvor* no sodelovala pri šolski' stavki in s spomenicami in protesti skupno s SKSZ branila naše šole ter nasto* pila v občinskem svetu za ohraniš tev naših šolskih postojank. Ona je dosegla vsaj to, da se je občin* ski odbor izrekel za podpiranje otvoritve slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani v Trstu. SDZ je vodila skozi vse leto ne* pretrgano borbo za socialno enako: pravnost slovenskega prebivalstva, za rezidenco, za delavske knjižice, bilo za mestno prebivalstvo kakor za prebivalstvo naših vasi in za sinove naših malih kmečkih dru* žin, .ki jim; kmetija ne nudi dovolj dela in zaslužka. Borba za zaposlitev slovenskega uredništva SDZ je posredovala pri tržaški občini, da odpre vrata tudi sloven* skim uradnikom v mestne urade v sorazmerju z našim številom. V trs žaški občini je najmanj' 55.000 Slo« vencev in ti imajo, kot domačini, sveto pravico do zaposlitve in do kruha na domačih tleh! SDZ ne bo mirovala na polju borbe za zapo« slitev Slovencev in Hrvatov pri občinskih deželnih in državnih U* radih, dokler ne bo doseženo pra* vično razmerje slovanskega in la« škega osebja. »Prvi javni občni zbor Slovenske demokratske zveze decembra 1947 je potekal v znamenju vstajenja naših demokratskih sil na STO*ju, drugi občni zbor ajprila 1949 pa je bil pod moro, pod težo predloga od 20. marca 1948 za uničenje STOsja. Letos zborujemo v zna* men ju rastočega upanja, v znamo* nju trdne vere, da je STO izven nevarnosti. SDZ ima za seboj dolgo leto de* la in bojev, katero nosi na sebi o* znako prvih prostih volitev po 1. 1918. Volivni zakon je bil za Slovence in Slovane skrajno krivičen. Ro* maj leto dni življenja je imela SDZ za seboj, bila je brez urad* niškega aparata, brez sredstev, brez propagande v borbi z do os dakov razpihnjeno propagando drugih strank. Ali šla jc pogumno volivni boj! Stopila je v zvezo SKSZ. Dobili smo na področju A STOsja 5000 glasov. In a,ko ne bi bile javne in tajne sile rovarile med našim ljudstvom, da naj glas suje za neko italijansko stranko in za indipendentiste, bi bila naša nas rodna lista dobila vsaj šc dvakrat toliko glasov. Veliko število slo* venskih glasov je bilo oddanih ko* munistični kominformistični stran* ki, k> je enostavni privesek itališ janske komunistične stranke. Do« kaz: v tržaškem občinskem svetu niso glasovali komunisti proti it as lijanski resoluciji, ki je zahtevala vrnitev Trsta Italiji. Ker smo pri volitvah, naj omes nim, da je bil tržaški občinski svet oder, kjer smo pred vso svetovno javnostjo iznašali svoje pritožbe in zahteve za enakopravnost sloven* skega jezika, za nastavljanje slo* venskih uradnikov in delavcev pri občinskih delih in v občinskih u* radih, za slovensko' šolstvo, za slo* venske otroške vrtce, za slovensko gledališče in slovenski prosvetni dom; proti višanju cen in taks, proti osrednji mlekarni; za ohra* nitev STOsja. Italijanske stranke so bile vedno proti našim upravi« čanim zahtevam, ko je šlo za naše narodne pravice. Demokristjani se ne razlikujejo od drugih italiian* skih iredentističnih strank, ko gre za naše jezikovne, šolske, prosvet* ne pravice in potrebe. Tudi komu* nisti, ki so tu pa tam nastopili za slovenske šole in otroške vrtce, so storili to iz propagandnih nagibov, ne iz prepričanja in želje po ohra* nitvi naše narodne samostojnosti. SDZ je posredovala, da postane vudi sloveiiski živelj deležen podi por iz Marshallovega načrta. Gre tu za naše obrtnike in industrijce ter tudi za naše posojilnice. Ona ni pozabila niti naših ribičev in je dosegla odobritev nekaj posojil iz Marshallovega načrta po ugodni 3 odst. obrestni meri. Ali naši ribiči niso tega izkoristili. Tudi za izpla* čilo vojne škode našim ribičem za odvzete ladje je SDZ posredovala. Bila je osnovana nova ribiška zac druga. Žalibog niso naši ribiči za* stopani v tej ribiški zadrugi, ki je prejela stotine milijonov za pospe* Sevanje ribištva, ki pa gre v korist le organiziranim ribičem. Vsak slovenski ribič je imel možnost, da sen. Komunistična propaganda je glavni krivec takega stanja. Svobodno tržaško ozemlje razčiščeni pojmi, ki so zaradi dos sedanje nejasnosti povzročili že nekaj nevšečnosti v mladinskih vrstah. Obenem pa so z njim po* dani temelji za odnošaje v bodoč: ndsti. Toda še važnejše kakor visoko* šolska mladina je za Demokratsko zvezo vprašanje delavske in krneč* ke mladine. Občni zbor je so: glasno ugotovil potrebo, da poživi mladinsko organizacijo Slovenske demokratske zveze, da si na ta način ustvari gnezdo, iz katerega bo rastel naš nov politični nas raščaj. Novi odbor mora vsestran: sko, z nasveti, podporo in sode: lovanjem podpirati uresničenje one osnovne zamisli, zaradi katere je bila ustanovljena Narodna m la: dina. Slovensko demokratsko zve. zo bo veselilo, ako se bodo k te-. mu delu zglasili tudi vsi oni viso: košolci, ki se prištevajo k njenes mu miselnemu krogu in jih poleg udejstvovanja v lastnem nepoli. tičnem stanovskem društvu veseli tudi politično delo, ki je bilo že od nekdaj značilno poprišče viso-. košolskega izživljanja. Končno je občni zbor ugotovil, da se je organizacija Slovenske demokratske zveze uspešno raz* rastla v širino in globino. Stara pravila, ki so imela kot osnovo enotno organizacijo enega samega društva z neposrednim včlanje: njem pri glavnem odboru, so bila prilagojena potrebam večje poli: tiČne organizacije, razčlenjene v posamezne krajevne, okrožne itd. odbore. To so bila tri glavna vprašanja, (konec na Z. »tirani) STO je pogoj za obstoj in raz« voj našega naroda na tržaškem o* zemlju. STO pa je tudi gospodar* ski pogoj za človeka vredno življe* nje. Samo na Svobodnem tržaškem ozemlju je zajamčena narodna in gospodarska bodočnost tržaškim Slovencem in Hrvatom. Zato se SDZ od svojega začetka nepresta* no bori za ohranitev STOsja. Že v našem programu, točka I., je označeno naše stališče: »Sprejema: mo STO kot gotovo dejstvo«. To povemo pred vsem svetom, ker smo prepričani, da je to edino prava in možna rešitev tržaškega vprašanja v tem zgodovinskem tre: nutku. In zaključil sem na Opči* nah to poglavje s poudarkom: »In oni, ki pošiljajo odposlanstva po svetu, proti STO:ju, naj vedo, da se mirovne pogodbe, pisane s krvjo sto tisočev junakov, ne trgajo kot kos papirja. Sto in sto tisoč Slo: vencev in jugoslovanskih vojakov je padlo ravno v borbi proti fašizs mu in hitlerizmu«. Ali naše delo, od začetka do sc* daj, je bilo cel niz dejanj za smo* trno, resno in globoko čuteno o* brambo narodnih, gospodarskih in socialnih pravic našega ljudstva na STO* ju. Od srede do srede. 20. APRILA: Vse tri belgijske stranke (socialistična, liberalna in krščanska socialna) so sprejele predlog kralja Leopolda za rešitev ustavnega spora. — londonski pri* staniščniki stavkajo. — Državni tožilec v Rimu predlaga 24 let je* če za bivšega italijanskega marša: la Grazianija. — Pomočnik zunas njega ministra FLRJ Leo Mateš izjavlja, da Jugoslavija ne bo po* pustila glede Trsta pred nobenim pritiskom s katere koli strani. —-Sovjeti so predložili trem zahod: nim silam noto z zahtevo po ime* novanju guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. — Sovjetski tisk je načel vprašanje dardanelskih o* žin, ki »da danes dajejo Turčiji možnost nadzorstva nad sovjeti skim Črnim morjem«. 21. APRILA: Zahodni politični krogi preučujejo možnost uvedbe civilne uprave v Avstriji. — Spor med ZDA in ZSSR zaradi sestre: h Ive leteče trdnjave nad Baltikom se zaostruje. — Po kitajskih na* cionalističnih vesteh so se izkrca: ne komunistične čete na otoku Hainanu po dolgih bojih predale zaradi pomanjkanja hrane in stres liva; ujeta sta tudi dva sovjetska svetovalca. — Severnoameriški vi: soki komisar v Nemčiji Mac Cloy izključuje možnost vzpostavitve nemške vojske. 22. APRILA: Tajnik OZN Trygve Ue je odpotoval v Evro« po z vzvišenim mirovnim poslan* stvom. — Uradna jugoslovanska obveščevalna agencija »Tanjug« si s posojili ERP*a nabavi ladjo, . .. . .. 7qqb motor, mreže m postane jiCinlvi* i o rto nnn i a t - tar jen ja med velikimi državami, kar pomeni praktično ohranitev Uslužbenci jugoslovanskega ko* munističnega režima v Trstu nas v svoji kratkovidnosti in strahu za svoj položaj napadajo in zmerjajo, kakor oni znajo, samo zato, ker smo odločno nastopili proti poli* tiki barantanja za Trst in ker smo se postavili — za Slovence in Ju* goslovane na edino pravilno stali* šče brezpogojne ohranitve STOsja, brez barantanj in brez plebiscita. V tem vprašanju zaznamuje sve* tovni tisk v zadnjem času spre* mernbo glede predloga od 20. mar* ca 1948. Angleška, ameriška in tu* di francoska javnost bodo prišle končno do spoznanja, da je ohra* nitev STO*ja vendarle najboljša rešitev tržaškega vprašanja. S tem ohrani Trst svojo odlično gospo* darsko posredovalno nalogo med Srednjo Evropo, Sredozemljem in Vzhodom. Na drugi strani se s tem izloči kamen prepira mod Ju* goslavijo in Italijo, katera zahteva za sebe vse STO, vštevši področje B, dočim Jugoslavija področja B ne bi hotela odstopiti. Tudi večje zanimanje ameriških finančnih kro* gov za naložbe ameriških kaipitalov in ustanavljanje ameriških indu* strij ter zanimanje za splošni go* spodarski dvig STOsja je znak, da se to ozemlje ne bo vrnilo Italiji Volitev na področju B se ni udeležila nobena tržaška stranka Dosti naših somišljenikov iz vseh krajev področja B se je obr* nilo na SDZ v začetku v olivne borbe, da bi mi postavili svoje li* ste. Potem pa za nasvete, kako naj se zadržijo. Povedali smo našim ljudem, da ne bo odvisna od teh volitev usoda področja B, kakor koli bi že izpadle. Stremljenje po združitvi s Trstom in po ustvaritvi STO*ja je ogromno. Italijanski tisk je skušal izkoristiti) te volitve, domnevne nasilnosti in incidente v korist priključitve STO*ja k Ita liji. Ali svetovna javnost je pričela gledati z lastnimi očali na dogod* ke na STO*ju in to je velik korak bližje k zmagi pravice in resnice V borbi za obrambo STOsja je SDZ ustanovila skupno s SKSZ in s predstavniki skupine neodvisnih Akcijski odbor za obrambo STO* ja z namenom, da se združi slo* venski odbor v osrednji odbor (Dalje na drugi itrani) dejanskega stanja ter prizadejan j* novih krivic Jugoslaviji. — izg/e* da, da je kitajskim komunistom u* spelo, utrditi položaje na otoku Hainanu. — Zunanji minister ZDA Acheson izjavlja, da stoji Zahod pred izzivanjem, ki grozi vsemu omikanemu človeštvu. — 23. APRILA: Zahodne sile se pripravljajo, da celo\ s silo zavrneš jo morebitno vkorakanje vzhodno* nemških komunističnih mladincev na zahodna področja Berlina. — Vodja angleške opozicije Churs chill se pripravlja na odločno ak< cijo, da vrže Attleejevo vlado o priliki skorajšnje parlamentarne razprave. — Izgledu, da je belgijs ska ustavna kriza ponovno zaplos vala v razburkane vode. 24. APRILA: Sovjetski poslanik Franciji Bogomolov je postal namestnik zunanjega ministra. — Sestal se je novo izvoljeni jugos slovanski parlament; v Beogradu poudarjajo, daj so vesti o ustavnih spremembah preuranjene in da bo zaenkrat naloga novega parlamen: ta odstranitev birokracije, ki se je preveč razpasla po državi. — J or: danski kralj Abdullah je prikljus čil svoji drža\’i arabski del Pale-, stine. — Kitajski komunisti so za* vzeli otok Hainan. — V Ismdonu so se sestali namestniki zahodnih ministrov. 25. APRILA: V londonski luki stavka 14.000 pristaniških delov* cev; vlada pošilja v pristanišče vojaštvo. — Namesto Obrada Cicmila je imenovan za jugoslot vanskega poslanika v Londonu dr. Britej, dosedanji namestnik zunas njega ministra. — Indokitajski ko* munisti poročajo o zmagah nad francosko vojsko. — V belgijski luki Antwerpnu je prišlo do nemis rovi zaradi izkrcavanja ameriškega orožja. — Belgijski kralj Leopold in socialisti se obotavljajo spre je* ti že doseženi kompromisni preds log rešitve ustavne, krize. Predsedniško poročilo kjer bi bile zastopane tudi italijan* ske stranke, ki so za ohranitev STOja. Do skupnega sodelovanja je prišlo samo s »Tržaškim blo* kom«, dočim je »Fronte d’indipen* denza« odklonila sodelovanje. De* lo Akcijskega odbora je razvidno iz »Demokracije«. Pripravljena je obširna spomenica, ki navaja raz* loge, ki govore za ohranitev STO* ja. Glavno delo Akcijskega od* bora obstoja v zainteresiran ju in predočenju zunanjemu svetu pra* vega položaja STOs j a. SDZ m njeni predstavniki niso nikoli bili, niso in ne bodo proti Jugoslaviji. Ako smo kritizirali in pisali, smo kritizirali ne Jugoslavi* jo kot države in tudi ne jugoslo* v an.sk ih narodov, ampak komuni* stični režim in njegove totalitarne metode, njegov absolutizem in od njega uvedeni državni kapitalizem. Ali naj bi bili kot pravi demokra* ti hvalili komunistični režim in njegove napake? Jugoslovanski nas rodi in Jugoslavija bodo astali) ko* munizem bo pa prešel! Naša kri* tika ni bila nikoli zlonamerna, ampak nepristranska in je kazala na grehe in napake režima ter ko* munističnega eksperimenta nad ju* goslovanskimi narodi, ki je pognal po svetu v svoji nestrpnosti .na sto tisoče jugoslovanskih sinov. Kritizirali smo, da so prišli komu* nistični vodje Jugoslavije na mi* rovno konferenco kot sateliti bolj* ševikov in s tem spravili proti se* bi vse demokratske države sveta, da so zahtevali za guvernerja STO* j a filokamunistične osebnosti in s tem preprečili ustvaritev STO*ja. In kritizirati moramo se* danje zadržanje komunističnega režima Jugoslavije nasproti trža* škemu vprašanju, ko hoče izročiti svetovno pomorsko tržišče Trst, ki gospodarsko obvladuje vso Srednjo Evropo, Balkan, Sredo* zemlje in Srednji vzhod Italiji — v zameno za par gospodarsko brezpomembnih istrskih ribiških mestec, kot da bi jih ne imela ta* kih dovolj Jugoslavija’ od Poreča v Istri pa do Ulcinja v Črni gori. Tr$t je samo eden, Trst je nekaj drugega kot Reka ali Zader ali Split! Z vrnitvijo Trsta Italiji bi zagrešil komunistični režim neod* pustljivo zgodovinsko napako, ki bi se kruto maščevala ne samo nad slovenskim narodom, ampak nad vso Jugoslavijo! • Sedanjo politiko jugoslovanske* ga komunističnega režima preko državnih mej moramo kritizirati tudi zato, ker ni državna, ampak le režimska, komunistična. Katera koli stranka — bila v neki državi na krmilu, ne sme v svoji politiki nasproti sorodnjakom onostran dr* žavnih mej razlikovati med pri* staši in političnimi nasprotniki. Izven državnih mej obstoja za državo samo ena nedeljiva celina: skupnost rojakov. In kako je pri nas? Vsi, ki niso stoodstotni pristaši komunistične stranke, so za uslužbence jugoslo* vapskega režima na STO*ju izda* jatci narodne skupnosti in sc 'kot taki blatijo, črnijo in preganjajo. To ni politika državne dalekovid* nosti, ampak politika strankarske slepote. SDZ je bila ustanovljena kot predstavnica demokratskega giba* nja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na STO*ju, na narodnem krščanskem in demokratskem na* čelu. V svojem, delovanju se jc o* na držala vedno teh smernic. SDZ ni navadna stranka z ozkosrčnim, strankarskim programom, ampak ognjišče vsem demokratskim silam nekomunističnega kova. Naša o* snovna načela so bila objavljena že v prvi številki »Demokracije« 25. aprila 1947 in pozneje je bil objavljen večkrat veš program, prvič 5. septembra 1947. Komunisti so sc vrgli besno na SDZ in na »Demokracijo«. Vse breme antikomuriistične borbe je nosila doslej samo SDZ in »Demo* kraeija«. Dokaz za to so nepresta* ni napadi komunističnega tiska na SDZ in zlasti na njenega predsed* nika. Ako bi bila SDZ komunizmu neškodljiva, ne bi bila napadana, kakor niso napadene druge stran* ke, četudi stoje idejno na protiko* munističnem stališču. V avgustu 1948 je bila namesto dotedanje Slovenske * hrvaške kr* ščanske socialne organizacije u* stanovljena SKSZ kot samostojna politična stranka z izrazito katoli* škim programom in se je odcepila od SDZ. Ali je bila ta nova poli* tična organizacija potrebna na STO*ju, kjer je nujna strnjenost vseh naših sil v obrambi naših živ* ljenjskih pravic, bo pokazala bo* dočnost. Dejstva pa ne bo izbrisal nikdo, da je SDZ dosledno zastor pala in zastopa načela edinosti v borbi za naš obstoj. Bodi ugotov* Ijc.no, da je SDZ kljub odcepitvi SKSZ ne samo obdržala svoje po* ložaje, ampak celo pomnožila svoje vrsto in okrepila svojo orga* nizacijo. Tako da je danes na STO*ju SDZ praktično edina re* sna slovenska politična organiza* cija, ki je v stanu voditi in ki tudi izvaja brezobzirno in uspešno bor* bo bilo proti komunizmu, bilo proti italijanskemu šovinizmu. Na to svoje delo je SDZ ponosna. V SDZ, ki ni ozkogrudna stran* ka, ampak širokogrudna predstav* niča našega naroda, je mesta za vse: socialiste, naprednjake, kr* ščanske socialce itd. Ona ima za seboj tri najhujša leta neumornega dela in žrtev za naše narodne pra* vice in svetinje, za socialno pra* vičnost, za demokracijo. Pri tem pa bodi naglašeno, da je bila SDZ, in je še sedaj, vedno pripravljena sodelovati z vsemi, ki jim je res na srcu odkritosrčno de> lo za blaginjo našega naroda, kas dar gre za obrambo naših narod* nih pravic. Hočete dokazov? S SKSZ smo nastopili skupno za ča* sa volitev, za obrambo naših šol, za obrambo STO*ja, za naš pro* svetni dom. Hoteli smo tudi skup* no osnovati »Slovenski oder«; ako ni do tega prišlo, ni bila naša krivda. Mimogrede naj omenim, da se govori, da so že prišli iz Jugosla^ vije v Trst ljudje, ki imajo navo* dila in namen, da ustano vezanosti in solidarnosti, ki je po Hobi jenih pojasnilih tako složno odobrila in podprla odborovo de* lo, je največji dokaz za pravilnost in največja nagrada za programsko doslednost dosedanje politike Slo* venske demokratske zveze. Na osnovi tako enotnih odgo> vorov na razna vprašanja, kakršna je dal ta občni zbor, je novemu odboru točno odrejena njegova pot. Zato mu ne bo potrebno, da bi še sam izgubljal čas z razčiščevanji tam, kjer je občni zbor dal svoje navodilo in postavil piko. Naloga odbora je sedaj, da dela! Uresni-, čiti je treba vse, o čemer je bito govorjeno in kar je bilo sklenjeno. Kar velja r.a središče, to veljaj tudi za zunanje odbore in orga* nizacije. Premerili smo daljo ir. nebeško stran, preračunali smo na: šo dosedanjo smer. ugotovili umu njeno pravilnost. Pred nami je ■eto dela. Pokažimo, da smo mu kos. Torej: NAPREJ ! Slovensko demokratsko zvezo kliče obširno še vedno s pleve: lom komunistične zapeljanosti pre-. rastlo polje našega javnega življenja. Storimo vse, da bo na nje* mu ponovno zacvetela narodna sloga in zavednost v vsej svoji nekdanji lepoti. To bodi glavna naloga odbornikov in članov v novi poslovni dobi. Od ponovne zgraditve te zavesti je odvisen obstoj in razvoj našega naroda na T ržaškem. Vendar tozadevno število ni tako veliko. Predvsem je takrat še mno* go članov sindikatov služilo v voj* ski preko morja in za te člane sindikati niso plačevali članarine Kongresu. Število teh so cenili na 400.000; tako ostane torej znatno manjše število. Saragatov socializem se hrha Navzočnost v Rimu odposlanca socialistične internacionale CO* MISCO*a, ki se trudi, da bi do* segel spravo med Saragatovimi in Romitovimi socialisti, ni motila Saragatovih mladincev, da se ne bi na svojem kongresu odločili za odcepitev od Socialistične stran* ke italijanskih delavcev in za po* polno organizacijsko osamosvoji* tev. V normalnih prilikah bi t-pomenilo za vsatko stranko naj* hujši udarce; danes je pa to /,a Šaragata naravnost usodno! Izglc* da, tla bo odposlanec socialistie* ne internacionale zapustil Rim ob ugotovitvi, da je bil sklep zadnje* ga kongresa internacionale, ki jc sprejel Roniito in izločil Sarapta. pravilen. Škoda -Šaragata! Izgloda, Ja sc je prišel zaman navdihniti k do* moljubnemu plamenu Svete Go* rice pred svojim odhodom na za* sedanje socialistične internacio* nale. . . Desti s tržaškega Slov. prosvetna matica Prvi prosvetni večer v maju bo v torek 9. p. m. ob 10. uri. Po izbranem sporedu prosvetnih fil* mov bo predaval dr. Fran Delak o vplivu telovadbe na človeško telo. m Z lepim vremenom bo vodstvo Slovenske prosvetne matice v Tr* stu zopet začelo prirejati večere izbranih prosvetnih filmov na pro* stem po vsem našem podeželju. Na razpolago ■ imamo tudi nekaj izbranih filmov s slovenskim in srbohrvatskim besedilom, toda za* enkrat le za velike kinematograf* ske naprave. Prosimo naše poverjenike in pri* jatelje, da nam čimprej javijo kraj in dan željenega filmskega večera tudi z navedbo željenih fil* mov. V istem kraju lahko prire* dimo tudi več filmskih veče-rov na mesec. Obvestilo mlekaricam na STO-ju Obveščamo mlekarice STO*ja, da se po najnovejši upravni od* redbi morajo javiti do 15. maja pri pristojnem občinskem uradu zaradi zdravniškega pregleda. O tem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki, ko bomo obja* vili tudi obširen članek o osrednji mlekarni v Trstu, ki ga v tej šte* vilki zaradi pomanjkanja prosto* ra nismo mogli priobčiti. Ivan Cankar, „La Mamma“ ed. Lo Romano - Perugia Tržaški knjigarni Fortunat i : Štoka imata na prodaj še nekaj iz* vodov italijanskega prevoda naj* lepših Cankarjevih črtic o njegovi materi. Prevod sta oskrbela E. Da* miani in J. Jež. Prva naklada lično opremljene knjižice je v Italiji že razprodana. Cena L 160— Italijanski visokošelci v Trstu Pretekli teden so se zbrali v Trstu visokošolci iz vse Italije, da praznujejo s svojimi tržaškimi to* variši tako imenovani »sprejem brucev«. Gre za stoletno izročilo visoko« šolske mladine, ki s svojo prešer* no razposajenostjo ugodno vpliva tudi na razpoloženje ostalega ljud* stva. Vendar je letošnje praznova* nje v Trstu včasih preseglo okvir običajne, čeprav razposajene do* stoj nosti... Pričakovali smo od da* našnje visokošolske mladine, ki jo je vojna težko preizkusila, več re» snosti! Še nekaj: Vedeli smo, da je več* ji del italijanske visokošolske mla. dine še vedno fašistično odnosno neofašistično1 usmerjen, vendar si o priliki nedeljske slavnostne po« vorke po tržaških ulicah nismo nadejali klicev: »Duce! Duce! Du* ec!«... Slabo uslugo so napravili - itali* janski visokošolci tržaškim itali* jan.skrm iredentistom, ki so se kar vidno topili od ganotja ob mimo« hodu te nadebudne mladine; nam so pa še bolj odprli oči... Novi šolski zvezki Slovenske učitelje bo najbrž za* n i mala nova vrsta zvezkov, ki jih je te dni izdala znana trgovina Fortunat v Trstu. Zvezki so ,po obliki precej široki, imajo 40 li* stov (vsaka stran po 19 in 22 vrst z robom), marmornate platnice razne barve in etiketo. Novost je pa v prvi vrsti v tem, da imajo zvezki pomožno črto. Pomožna črta nauči učenca lepe pisave. Zvezki so črtani z majhno razliko: ena vrsta ima vrste 9 mm široke (3 + 6 = 9 mm), druga pa 8 msn široke vrste (3 +5 = 8 mm). Zvezki se dobijo samo v trgovi* rii pri Fortunatu v Trstu. Javna zavezniška čitalnica Tečaji angleškega jezika na gramofonskih ploščah za učitelje angleščine Učitelje angleščine, Iki že poučujejo na šolah, v tržaških krožkih in društvih, vabimo, da se poslu-žijo gramofonskih plošč za osnovni pouk angleščine, ki jih skupno z besedilom posoja zavezniška čitalnica v 'ulici Trento št. 2. Izposojanje plošč in besedila j* brezplačno. Kongres italijanske demokrščanske stranke Sporazum z opozicijo Prosvetni minister Gonella je postal novi tajnik demokrščanske stranke. To je sklep zadnjega strankinega kongtcsa. Gonella bo še dalje ostal prosvetni minister, vsaj do izglasovanja novega zako* na o šolski obnovi. Na kandida* turo Gonelle je pristalo tudi levo opozicionalno krilo stranke. Na kongresu je prišlo do sprave med Dossettijevimi*Fanfanijevimi pristaši in pristaši De Gaspcrija. Potem ko sta minister Pella za De Gasperija in bivši minister Fanfani za opozicijo iznesla svoje gospodarske in družabne načrte, Naše naročnike v inozemstvu vljudno naprošamo, da nam sporeče, v kolikor ne prejemajo našega listo po pošti v redu, vse nepravilnosti, zakasnele dostave ali izgube, s kolikor mogoče točnimi podatki. Sporoče naj tudi, če so list prejemali bolj ali manj točno ko je še izhajal v Gorici. Z zbranim gradivom si bo u* prava prizadevala urediti pri merodajnih oblastvih dosedanje nerodnosti in najti način bofj točnega in hitrega dostavljanja. Ob priliki jih naprošamo tudi, da poravnajo naročnino po poti, ki smo jo pred časom vsakemu posebej sporočili. Uprava je zavladalo na kongresu spravno ozračje; posledica tega je bilo imenovanje vodje opozicije Dos« settija za , strankinega podtajnika. Razume se, da to ne bo ostalo brez vpliva na sedanji sestav De Gasperijeve vlade. De Gasperi bo moral svoje vplivne opozicionalne gospodarstvenike pritegniti v vi a* do. Gre samo za izbiro primerne* ga trenutka. Zbližanje s Katoliško akcijo Demokrščanski kongres je ravno tako sklenil, da jc treba doseči zbližanje in sodelovanje s Katoli* ško akcijo in njenim dnevnim gla* šilom »II Quotidiano«. To bo imelo verjetno tudi vpliv na zu« nanjepolitično smer De Gasperi* jeve vlade. Vsem poznavalcem italijanskih prilik jc padlo v oči, da je ravno dnev-nik »II Quoti* diano« (. nril” : zadnjih polemik glede tržaškega vprašanja kot prvi zavzel odločno stališče, da je po mnenju pristašev italijanske Ka* toliške akcije ohranitev Svobod* nega tržaškega ozemlja trenutno edina pametna in možna rešitev tržaškega vprašanja. Manj ver* jetno jc, da hi sc pristaši Kato* luke akcije po sprejetju sodclo* vanja z demokrščanske stranko odrekli svojih zunanjepolitičnih pogledov. Vsekakor pa drži, Ja so dnevi staremu zunanjemu mi* nistru Sforzi šteti . . . Narodno pravo ne zastara vse dokler se narod zanj bori. (Masaryk - »Nova Evropa*), OBČNI ZBOR SOZ (Nadaljevanje z druge strani) Predsednikovo poročilo je bilo podano sicer brez govorniškega poudarka, zato pa z njemu lastno stvarnostjo in je na vse navzoče po svoji globoko zajeti vsebini napra--vilo velik vtis. Za njim je namesto odsotnega tajnika dr. Franca Vesela, podal tajniško poročilo Stanko F lego. Iz poročila je dobro razvidna dosedanja izgradnja organizacije SDZ, ki je lepo napredovala tako po številu novih postojank kakor po številu vpisanih članov, pokat zalo je pa tudi, da zahteva nadaljna izgradnja organizacije izpopolnitev pravil, ki je predvidena v dnevnem redu občnega zbora. Iz tajniškega poročila izhaja tu= di poudarek, da se mora delovanje SDŽ v bodoče usmeriti predvsem na organizacijsko področje, in sicer: 1) na organizacijo političnih odborov v Trstu in okoliških obči: nah pod vodstvom osrednjega od: bora v T rstu. Njihovo delovanje naj bo politično in gospodarsko, s posebnim ozirom na razširjenje organizacije in povečanje števila organiziranih pristašev. 2) na prirejanje prosvetnih pri: reditev in javnih sestankov poli= Učnega in gospodarskega značaja. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Mihael Flajban. Iz šte-. vilk, ki jih je prečita!, je bilo jasno razvideti, da Slovenska demokrat: ska zveza žal res ni dolarska zveza kot jo tako radi prikazujejo nas* protniki iz komunističnega tabora, ampak da je tudi glede gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga, na= vezana in odtisniI izključno od svojih članov in somišljenikov. Ker pa Slovenci na Tržaškem živimo le od svojega dela in od svojih bornih zaslužkov, so tudi dohodki SDZ primerno skromni, žal pre> skromni zet potrebe naše razvija: joče se organizacije in za vse po* litične akcije, ki jih prilike in čas zahtevajo. Iz poročila je bilo raz: vidno, da je levji delež izdatkov šel za "propagandno akcijo za ob* činske volitve in da je tudi ob tej priliki SDZ nosila pretežno večino gmotnih izdatkov. Glede na naloge in delo, ki ča: kajo SDZ v bližnji bodočnosti, je bil blagajnik Flajban mnenja, da bo SDZ v prihodnje potrebovala še večja gmotna sredstva. Ne mo: remo se meriti niti s komunisti niti z drugimi italijanskimi strankami, ki so jim na razpolago bogati de: nami viri! Apelirati moremo le na razumevanje in radodarnost naših članov, somišljenikov in prijate« Ijev, da nas bodo podprli in nam omogočili doseči namene, k! si jih bomo zastavili. V imenu nadzornega odbora je poročal Srebotnjak Miro, da so člani nadzorstva pregledali blagaj: niško knjigo in jo našli v popoh nem redu. Zaradi tega je predlagal razrešnico s pohvalo. K besedi se je nato javil Kristi: jan Tence, ki je poročal za k ra: jevno organizacijo v Sv. Križu. Delovanje SDZ v Sv. Križu Poročilo Kristjana Tenceja »Da se ni podružnica Slo-venskc demokratske zveze v Sv. Križu po= vzpela do take mere razvoja, kot bi se morala, leži morda kriv* da tudi na odboru: smo pač premalo delavni in po= žrtvovalni, krive pa so tudi raz* mere in okoliščine, katerih se iz« življamo. Kakor vam je znano, je Sv. Križ pravo sršenovo gnezdo komunizs ma, morda najbolj trdna komuni« stična trdnjava na STOju, tako rekoč skoro drugi Sv. Jakob. Zato ni lahko voditi boja proti takemu nasprotniku! Naše težave so prav dobro znane našemu osrednjemu odboru SDZ v Trstu. Ali pri vsem tem moremo bele« žiti tudi uspehe. Pred letom dni bi vsakdo mislil, da je nemogoče us stainoviti pri nas podružnico SDZ. Seveda je završalo med našimi na« sprotniki, ko sr»o se začeli zbirati, grdo so nas gledali, zmerjali so nas na vso mogoče načine, ali mi smo šli svojo pot naprej. Prišel je v olivni shod! Na tein shodu jih je poparil naš predsed* nik zveze dr. Agneletto, posebno pa še dr. Sfiligoj iz Gorice, ge se5 daj se pri nas radi spominjajo ti« stih govorov, ki so marsikomu odprli oči in pamet, da sedaj dru= gače mislijo. Zato. naj jima bo na tem mestu izrečena naša javna zahvala. Od takrat so naši nepri* jatelji stisnili rep med noge in po« stali bolj mirni, ker so spoznali, da imamo tudi mi pravico živeti pod tem božjim soncem. Zato smo na pobudo Zveze ustanovili svojo podružnico meseea oktobra preteklega leta. Podružnica' sestoji iz delavcev in malih kmetov; obrtnikov, ra« zen enega, kateremu gre vsa čast, ■nimamo. Boje se nas, mislijo, da bi izgubili odjemalce, če gredo z nami. Gredo raje s kominfor« m isti, čeprav vedo, da bi kmalu prišli na beraško palico, če bi prišli komunisti na vlado!.. Titovcev se ni bati, saj so vsi zavedni Slovenci, samo to je, da imajo tam podpore in korita, sicer bi bili pri nas in nekaj tudi pri kominformistih... Želeli bi, da bi Zveza ustanavljala svoje podružnice po vseh vaseh našega ozemlja. Zato naj bi se iz« brali iz raznih vasi mlajši ljudje, da bi se s tečaji izučili, da bi taiko moigli ponesti našo demokratično misel med vse svoje prijatelje. Ti naši mladi sodelavci naj bi postali steber slovenske demokracije na Tržaškem!« O stanju pripravljalnih del za osnutek krajevne organizacije na Proseku je poročal Kaleč Alojzij. Za njim je ravn. Franc Ščuka poročal o delu organizacije v na: brežinskem okraju. Delovanje SDZ v Nabrežini Poročilo Franca Ščuke »Demokratsko gibanje je pričelo v nabrežinski občini že v začetku leta 1946. To gibanje so pričeli pr« vi »puntarji« proti odborom OF in njihovemu terorju. Ko se je med tržaškimi Slovenci pojavila misel o ustanovitvi demokratske zveze so Nalbrežinci takoj priskočili in tako je pričelo v prvih časih pod« talno, kmalu pa javno organizira« no zbiranje članov in pristašev. Na novo privabljeni in dobro prepričani člani in pristaši so širi« li demokratsko misel dalje po ob« čini in izven njenih mej. Nabre* žinska občina je kmaiu postala pr« va izvenmestna trdnjava demo« kratske miselnosti v morju zape« ljanosti in slepote slovenskega živ« Ija na Tržaškem. Naše delo je imelo tolikšen uspeh, da je Slo« venska demokratska zveza prire« dila prvi narodni demokratski ta^ bor v našem okrožju, in sicer v za« vednih Mavhinjah, v vasi, ki je prednjačila v demokratski misli pred vsemi drugimi vasmi. Za one čase, nadvse dobro u« speli mavhinjski tabor, je imel dvojen uspeh. Prvi je bil ta, da je politične nasprotnike prepričal, da verige suženjstva in hlaipčevstva med tukajšnjim slovenskim naro« dom pokajo, da ofarske metode iz« gubljajo na moči in da se plameni prave svobode, demokracije, zoppt pojavljajo na pogorišču svobode našega naroda. Ta nevarni ogenj je bilo treba pogasiti, nasprotni« ki so namerili na mlado Slovensko demokratsko zvezo vse svoje to« pove, in ker niso imeli drugega so izlivali na nas potoke svoje gnojnice: bili smo reakcija, lopovi, fašisti in narodni izdajalci. Drugi uspeh, ki je bil za nas vaz« nejši, je, da je ljudstvo uvidelo, da so še ljudje, ki se upajo pred od« prtimi jamami, pred očmi povsod« prisotne Ozne izpričati svoje mne« nje in vsem tovarišem v brk pove« dati, da se jih ne bojimo, čeprav jih predobro poznamo! Strah, na katerega je OF v prvi vrsti zidala, je začel izginjati in s tem sc je pričelo rušenje na laži zgrajene ko« munistične veličastnosti. Oncmog« li komunisti so od jeze pihali, gro« zili, blatili, zasramovali, toda kljub temu je demokratska misel rasla in se vedno bolj širila. Propagandno delo še vedno ni bilo organizirano. Morali , smo pri« stopiti tudi k temu. Največjo po« budo za to so dale govorice, da bo« do razpisane na STO«ju upravne volitve. Se pred razpisom teh vo« litev, je par mož iz Nabrežine sklicalo na tajen sestanek v Se« sljan nekaj najpogumnejših mož iz vseh vasi nabrežinske občine. Ob tej priliki smo ustanovili prvi od« bor za nabrežinsko občino s pred« sednikom, tajnikom in blagajni« kom. Volitve so nam dale priliko, da smo se pod okriljem volivnega za« kona pokazali na dan, prirejali se« stanke in shode. Nabrežinska de* mokratska družina je bila zelo delavna. Opravljala je predvsem delo v lastni vasi, hkrati pa vodi« la delo občine in pomagala še so« sednji zgoniški občini. V tem ozračju je prišlo do vo« livnega sestanka demokratskih Na« brežincev in pozneje do veličastne« ga votivnega shoda v nabrežin« skem vrtu, Vztrajno delo je po« kazalo svoj uspeh! Zagotovili smo si v celi občini popolno slogo, enako miselnost in skupno delo. Volitve so nam pri« nesle 752 glasov in s tem 6 od 20 občinskih starešin. Po volitvah, smo se nekoliko od« dahnili. Bili smo tega tudi po« trebni! V naši občini imaano zaenkrat krajevne odbore: v Nabrežini, v Mavhinjah, v Sesljanu « Devinu in v Slivnem « Šempolaju. Vpisalo se je doslej že mnogo članov, toda dnevno pristopajo še novi. Delcga« ti posameznih krajevnih odborov v okrožni odbor so tudi že izvolje« ni. Ustanovitev tega bo v nekaj tednih. V Nabrežini imamo vsaj sedež, zaenkrat skromno sobo, a smO' tu« di s to zadovoljni. Ta soba bo se« dež tudi okrožnega odbora.« Nato se je tajnik nabrežinskega okrožnega odbora Ščuka dofaknil vprašanja naraščaja Slovenske de: mokratske zveze in pravilno osvet: lil pomen in nalogo mladine v na ših demokratičnih vrstah. Po končanih poročilih je pred: sednik odprl razpravo o podanih poročilih. Razpravljanje je bilo na o c/go-varjajoči višini in koristno, kajti razčistilo je razna vprašanja, g le: de katerih so bila gledanja različ« na, dalo je novih pobud in napotil za bodoče delo. Vztrezno mislim, ki jih je raz« vijalo tajniško poročilo je nato občni zbor pristopil k najavljeni spremembi pravil. Ob vsaki spre: membi odn. dopolnilu se je raz: vila razprava in občni zbor je večkrat sam določil dokončno be« sedilo sprememb. Sledila je volitev novega glav: nega odbora, nadzornega odbora in razsodišča. Volitev novega odbora Predložena je bila samo Usta s predsednikom dr. Josipom Agne-. lettom. Morda je tudi znak so« glasnosti občnega zbora, da je bila sprejeta skoraj soglasno ob vzdržan ju le par delegatov. V glavni odbor so bili izvoljeni: PREDSEDNIK : dr. Agneletto Josip, Trst. ODBORNIKI : Ščuka Franc, Nabrežina; Porto t Adolf, Nabre« žina; Gruden Ivan, Zgonik; Gri« lanc Janko, Salež; Milič Alojz, Mali Repen; Tence Kristijan, Sv, Križ; Jež Janko, Trst; Ravber Jo« sip, Sv. Ana; Mavrič Ivan, Greta; Flajban .Mihael, Trst; Rudolf Ivan, Trst; Flego Stanko, Trst; Kalc Alojz, Prosek; Agneletto Branko, Trst; Pahor Franc, Sesljan; Delak Ana, Trst; Parovel Marjan, Boršt. V nadzorni odbor pa: Srebot« n jak Miro, Trst; Kalin Alojz, Op• čine; Žetko Sergej, Trst. Razsodišče sestavljajo: dr. De-, lak Fran, Trst, predsednik; Primc Franc, Trst; Floridan Egon, Na: brežina. Pod zaglavjem slučajnosti so btli zajeti in formulirani predlogi, ki so jih al> v svojih poročilih, ali pa v teku razprave sprožili in podali razni govorniki, dočim je blagajnik Flajban še enkrat ape: Ural, naj vsak član, somišljenik in prijatelj našega gibanja po svojih močeh nekaj žrtvuje, da podpre našo blagajno. Predsednik dr. Agneletto se je nato zahvalil vsem delegatom za izvršeno koristno delo in jih po: zval na še vztrajnejše delo, da bi SDZ bila kos nalogam, k‘ jo ča: kajo v bližnji bodočnosti. S tem je bil zaključen tretji redni občni zbor SDZ za STO. Jugoslovanski narodni plesi v Švici Ob priliki uspešne umetniške poti jugoslovanske plesne skupine po Švici nam je naš prijatelj poslal sledeče zanimivo pismo: »Prijatelj iz Ženeve mi je telefoniral, naj pridem k njemu, kajti v tukajšnjem gledališču bo zvečer ■nastopila jugoslovanska plesna skupina. Ker mi je rekel, da je njen nastop videl že v Lozani, da je lepo itd., sem se odločil. Z ženo bv» pova'bila še nekega patra, ki je prav čeden fant, in skupno e neko Novozelandčanko smo šli na predstavo. Tam smo srečali vse, kar leze in gre in govori »jugoslovansko«, rdeče, plave, bele in črne. Uspeh plesne skupine je bil velik in so morali nekaj točk ponoviti. Plesi so bili res izborno izvajani in naučeni ter so napravili prav dober vtis. Skoda, da je bilo nekaj kol, kjer naši rojaki prav po arabsko ali izamorsko kričijo tiste čudne vzklike, ki so tukajšnje mnenje o naši muzikalnosti nedvomno abegali in postavili na glavo zemljepisne ter rasne pojme mnogih prisotnih. Narodne noše so bile krasne in so ljudi navdušile. Zato pa je bilo nasprotje s civilnimi oblekami toliko večje. Poseben u-speh je imelo ikolo, ki so ga plesali brez .glasbe in je bil ritem topota nog res nekaj sijajnega. Zal nimam pri sebi programa, da bi vam mogel to natančneje popisati. Med ploskanjem smo mi vpili bravo, dobro, još in dole! ter smo bili na ta način objektivni, nadstrankarski in vendar izvesti svoji opredelitvi. V Lozano so se plesalci vrnili iz istim vlakom kakor jaz. Zanje sta bila rezervirana dva vagona na koncu vlaka in sta bila ločena od ostale kompozicije s poštnim vagonom. Železna zavesa! Pred odhodom sem se s svojim iznancem sprehajal gor in dol ter vlekel na ušesa. Enega izmed plesalcev, ki sem ga od nekod poznal, sem nagovoril. Pa je takoj, brez odgovora, utekel v vagon in se tam skril. Postaja je bila polna »činov-niikov« iz poslaništva in njihovih ■zaupnikov... V Lozani sem se pomešal mednje, 'ko so šli v razne hotele in poslušal. Polkomiji so jih priganjali, naj gredo hitreje in naj hodijo skupaj... Manjša skupina deklet, ki je bila (bolj oddaljena od svojih čuvajev, se je pritoževala nad tem življenjem. V Lozani jim je dal neki hotel na razpolago za vodiča našega človeka. Hotel jim je ustreči glede jezika. Toda že po nekaj minutah je pristopil politkomisar, ga podvrgel strogemu zaslišanju in ga odstranil. Ovčice se ne smejo okužiti! Toliko torej moja reportaža o tem dogotku. Skoda, da nimam pri roki poročil, ki so izšla v časopisih, da bi vam jih poslal. Ocene so bile namreč povsod laslkave in gledalci, ki večinoma naših narodnih plesov še niso poznali, so odhajali navdušeni.« C. D. Obveščamo naše čitatelje, da bo izšla prihodnja številka na 6 straneh in bo prinesla med drugimi zelo važnimi članki tudi spomenico Akcijskega odbora za obrambo STO-ja na OZN, v kateri se s tehtnimi političnimi, ekonomskimi in narodnostnimi prikazi zahteva spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in popolno ustvaritev STO-ja. — Cena ostane ne- izpremenjena. Gregorič Stepančičeva: Skedenj nekdaj in danes Vendar, tolkla bi resniico krivično po ustih, ako bi ostala piri trditvi, da so prav vsi tako imenovani itujci in nešikedenjiski Slovenci take šleve, ki ijim je narodnost postranska stvar. Prav mnogo, celo preveč je domačinov, ki so se docela zavrgli. Res je, da je vojna, Jci je vihrala po naši zemlji že pred tridesetimi leti, napolnila marsikatero srce z brezbrižnostjo za vse, kar mu je prej vedrilo duha. Društva so prenehala delovati; odborniki so ise ra.zšli povešenih glav in stisnjenega srca, kamor jih je klicalo vojnio povelje. Razdejan je bil rodbinski krog; vsakdo je začel paziti na svoj lastni »jaz«, v.si občutki in čustva niso prihajala z realnostjo več v poštev. Toda čeprav •je že davno jenjal bombni metež in bi morale (biti znova vse duše osvežene s studenčnico dobre volje, s toplo vnemo za domačijo in njeno bodočnost, marsikateri nekdanji slovenski rodoljub danes malomarno stresa z glavo ob besedah narod, narodna zavednost, slovenstvo. Društva in društveniki spijo... in se celo v dremavici zaničljivo posmehujejo, ko zaslišijo materino govorico. Njihovi otroci umejo slovenščino, pa je ne govore, ker zahajajo v Italijansko učilnico. Italijanski pa govorijo doma celo oni, ki obiskujejo slovensko šolo. Danes celo taki starši, ki se smatrajo in so se vselej smatrali za u-gledne škedenjske domačine vpisujejo svoje otroke v italijansko šo- lo. — Kako naj bodo potem naši slovenski razredi popolni in številno obiskani, ko jih razni Godine, Flego, Sancini pa Vekjeti (Starci) in Vodopivci zanemarjajo ter s svojim zarodom polnijo klopi italijanske šole? Sramota, žalost in večno gorje! In kako naj bi njihovi otroci spoštovali in čislali svojo materino govorico, ko jih roditelji sami za mi,zlo, ob domačem ognjišču nagovarjajo v italijanščini? Naj smatramo take domačine še za narodno zavedne? Tem ljudem ne gre več naš pozdrav, ker niso nič drugega kot narodne šleve, slovenske smeti! Toda kako je vendar moglo priti do tega danes v Skednju? Kje tiči krivda? Iz česa se Je skotila ta zločesta napaka? V »fratelanci«! Ustanovitelji tega škodljivega izraza gotovo niso prvotno niti preudarjali, 'kaj se utegne Izumiti iz njiko-vega 'nič hudega slutečega namena. Ne, niso si mogli tolmačiti sadil njihove nehotne pregrehe, kajti ako bi le količkaj raztelesili svoj izum, le količkaj preučili nehaselc tega pojma, bi ga brezdvomno ne- mudoma zavrgli. Nadejali so se pač, da bo kvečjem le njihova jalova iznajdba, to je ne koristna ne pogubonosna. A kako škodljivo vpliva sedaj na ljudi vobče ta novotarija: bratstvo, fratelanca..! Njeni ustanovitelji prav gotovo niiso razmišljali, kakšno žetev bo imela njihova setev, niso računali z ža-libog rahlo mozgoviho mnogih slovenskih ljudi, ki se hitro oprimejo onega, kar jim kaže lažji uspeh v raznovrstnih zadevah. Porodila se je torej nova beseda, ki danes slavi pri mnogih Slovencih kot pravilna iin opravičena pretveza. Le poizkusimo tem ali onim nespamet-nikom, ki jih na primer srečamo, očitati is poučnim vprašanjem, čemu hrustajo svoje pomenke iz tujih jasli, pa te zavrnejo: Saj dandanes prevladuje bratstvo med Slovenci in Lahi; ali ni tare j vseeno naj blebetamo tako ali tako? Prav tako se odrežejo vsi Kii dozdevno razboriti našinci! In mi se sicer ne smemo niti preveč čuditi, da je dospelo do sličnega mišljenja, zlasti ko se po sestankih in zborovanjih beseduje po večini v italijanščini bodis; na odru ali preko natrpanih sedežev. Ob ustanavljanju slovansko - italijanskega bratstva si je pač malokdo mislil, da utegne priti tudi do godrnjanja in kritike... nadejali so se samo pohvale in pritrditve. Nedvomno pa je, da prvi, ki so se novemu odloku majajoč z glavo hehetali... so bili ravno naši domači Lahi. So pač zaslutili, da bo ta ljulika med žitom, ki se bn razrasla bohotno v njihov hasek, da bo ostalo izmed škedenjskih Jo-mačinov brezdvomno le petina za prihodnjost značajna in zvesta nazorom izza petdesetih let, nazorom, ki so prevevali takratna naša marljivno delavna društva ter vse naše škedenjske, svetoanske in msgdalenske Slovence. V tedanji dobi so Lahi srdito, tajno in očitno škripali z zobmi, ko so bili priče slovenskim uspehom na narodnem polju; danes pa se dotikajo s komolci in si mežikajo, ko čujejo, kako se Slovenci med seboj pozdravljajo v italijan-ščfni, kb slišijo kako se gruča slovenskih fantičev igra in prička po cestah v sami laščini in kako se s sličnimi pobalini polnijo italijanski razredi, vsled česar se šolsa b-lastva ne plašijo odstavljati slovenskega učiteljskega osebja... Marsikdo pri vsem tem sklepa, da ni mogoče več odpraviti itega napačno slkvasanega testa. Sleherniku, ki tako modruje, je potrebno razsodno nasprotovanje: vse se da vnovič preustrojiti! Ne bodimo še nadalje tako naivni, da bi gojili istinito zaupanje v to ustanovo, da bi verovali vanjo, 6aj ie nemogoče, da bi se dva tako različna naroda, kakor sla slovenski in italijanski! zamogla nekoč spojiti v eno samo neločljivo dejansko enoto, ki se sicer da želeti, nikoli pa uresničiti, kljub podžigom partijcev in kakega redkega idealno namišljenega Italijana. Preširoke vrzeli zijajo med nami in njimi, da bi se kdaj naši in njihovi načrti in napori zamogli spojiti. Nikoli ne pride do duševne spojitve med nami in njimi, ki se nam satansko rogajo ob naših pritožbah nad krivicami, ki se nam dogajajo v vseh ozirih in nam ne priznavajo, da je bila ta zemlja prej naša kot njihova. Evviva la fratellanza — naj živi itaHjansko-slovensko bratstvo! Preveč je razočaranj na naši strani, da bi kdaj mogli verjeti tem klicem! Vendar obstaja nekaj drugega, ikar lahko prizadene vsaj delno strnitev te nezmožne zveze, strnitev, ki bi ne nosila le Lahom visokih odstotkov koristi. Za dosego tega zavrnimo pojem bratstva, ki marsikoga mami z goljufivimi obljubami po Izboljšanju medsebojnih razmer in oprimimo se izraza prijateljstvo, amicizia, ki vsebuje svoj-stvo življenjske možnosti in ne more biti nikomur v škodo in ki ne zahteva drugega nego medsebojno spoštovanje ljudi dveh razlčnih narodnosti. A da nam vest ne bo grenila duše z očitki, da smo trhle volje, da se odvračamo od ustanove, s katero smo se doslej bahali, stopimo s sličnim naziranjem na narodno prižnico ter blagoslovimo rojake z željo, da ostanemo najboljši prijatelji sosedom, toda ne tako darežljivi, da bi pri tem žrtvovali svoje isrce, svoj ponos, svojo narodnost in svoje potomstvo. S slično odločitvijo se nam ne bo treba bati, da se norčujemo iz samega sebe ter pobijamo ono, kar smo pred kratkim vcepljali v ljudska srca. Nihče naj se ne sramuje iz-preobmenja. Ljudje se lahiko ognejo zmoti, v katero so zašli v dobri veri! In tedaj bo naš narod, naše ljudstvo vnovič pravilno razsojalo ter delovalo. Prebolimo bratstvo ali fratelan-co, kateremu se množica Lahov skrivoma posmehuje in na račun katere se naše ljudstvo nehote in nevede odtujuje lastni narodnosti in materini govorici! Naši delavci in naši otroci, ki se pomenkujejo sedaj samo italijanski, ne bodo v kratkem več omalovaževali slovenščine, zlasti ako bodo imeli nekoga, ki jih bo s pametno, a resno grajo poučil, da je le grda razvada govoriti v tujem jeziku pa zanemarjati lastnega. Slovenski šolarji si ne bodo v išolo grede pripovedovali več,svojih dogodljajev v italijanščini, ako bodo imeli nekoga, ki jim bo s slovensko besedo slično raztovarjanje odsvetoval, ako jim bodo starši zažugali, naj se ne pomenkujejo več v italijanščini, kakor se laški škedenjski otroci ne pogovarjajo v našem jeziku, čeprav skoro vsi poznajo žkedenjsko narečje. Našim otrokom bo ta po-‘uk pomagal samo če jih ne doleti nezgoda, da zaidejo v učilnico o-nih dveh brezobzirnih učiteljev, ki z lastnimi otroci, vnuki in nečaki kramljajo brezbrižno le v italijanščini. Ako pa se ne lotimo odstranjevati lega zla, ki dobiva že trdne korenine, ako se čimprej ne po-primemo popravka, da zamenjamo iskreno bratstvo — ki je možno le med rojaki — z udanim prijateljstvom, ki ga lahko čutimo do vsakega tujca iin seveda tudi do Italijanov, s katerimi skupno živimo, se lahko že sedaj bijemo po prsih v iznak kesanja, ker bomo sami zakrivili, da še preden mine bodoče pol stoletja ne bo v Skednju nihče več govoril in poznal slovenščine, niti oni, ki bodo takrat spadali med najstairejše ljudi. (Konec) Dr. AVGUST SFILIGOJ: Na meji dveh svetov Kmetu zemljo in pridelke Kmetu obljubljate zemljo. S tem toi vsakdo mislil, če vas še ne pozna, da mu res hočete dati več zemlje, kot jo že ima, ali pa kot bi je rad imel. Varajo se vsi tisti, ki vam nasedajo in si s tem stavijo okoli vratu zaniko, ki ste jim jo vi pripravili! Vi komunisti lažete, ko tako obljubljate. Lažete zato, ker ste po vašem nauku prepričani, da je zasebna lastnina prava in resnična tatvina napram človeštvu. Ko enkrat izavladate, plačate kmeta in tiste, ki so vam verjeli, postali svobodni in .prosti vsaj na svoji zemlji in pod lastno streho, potem ko so velke in veke trpeli kot sužnji na grofiji, ki ni poznala akona ne pravice. Koliko tisoč so jih obesili na Dunaju ea kmečkega punta? Ivana Gradnika so v Gorici pa razčetverili... In zdaj jim vi komunisti najprej obljubljate še več zemlje in blagostanja, potem pa jim četz noč poberete vse, zemljo in pridelke. Mi demokrati ne (zagovarjamo nobene krivice! Niti tiste, ki se je dogajala in se marsikje dogaja glede kmetijske in druge lastnine, iti vemo prav dobro, da so še mnogi, ki nimajo usmiljenja in bi radi nadaljevali z Obsežnimi srednjeveškimi fevdalnimi posestvi. Mi trdimo to: da mora imeti kmet toliko zemlje, kolikor je potrebuje, da lahko preživlja sebe in družino.'Recimo toliko, kolikor je lahko sam obdeluje. In seveda tudi vse pridelke. Sicer pa ni rečeno, da je nima v danih primerih lahko tudi več, če ne izkorišča delavca in če zna Spraviti to zemljo v korist človeški družbi. Vaše geslo je: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! O pridelkih ne govorite, ker jih pobirate vi, ki zemlje ne obdelujete. Glavno je potem, da se zemlja, ki jo je treba nekomu odvlzeti, ker je ima preveč, tudi pravično in primerno plača. Popraviti socialno krivico z drugo krivico je za nas demokrate nepojmljivo! Na drugi strani pa smo mi demokrati tudi za zadrugo, saj So eadruge obstojale, ko Marks še rojen ni bil. Toda vi poznate le državno zadrugo, ali bolje rečeno prisilno delavnico, kjer imate krdelo ljudi, brezpravnih in negospodarjev. Mi pa poznamo svobodno zadrugo, ki je last članov: ti imajo pravico svobodno in prosto obdelovati zadružno zemljo, in pridelke skupaj sami pobrati, porabiti ali pa prodati. Tako pojmujemo mi kmeta, ki mora biti dvakrat svoboden, »na svoji zemlji svoj gospod«, v gospodarskem in duševnem pogledu. Le svobodno in prosto delo rodi dobre sadove, bogate pridelke. Vi komunisti z varanjem vodite kmeta v pogubo, mi demokrati ga pa z ljubeznijo vodimo v napredek in veselje. ■ Sicer pa trdite vi komunisti, ko ste sami, da je kmet najhujši •ovražnik komunizma. Vemo zakaj: zato, ker je kmet tisti, ki najboljše pozna vrline in vrednost svobode in prostosti. On je od rojstva do, groba prost v naravi. On je tisti, ki.naravo najbolje pozna in jo največ ceni ter ljubi. Zato hoče komunizem kmeta uničiti in odipra* viti; komunizem je najhujši sovražnik kmeta! Mi demokrati hočemo torej postaviti svobodnega samostojnega kmeta in svobodne samostojne zadruge. Lahko tudi svetujemo in pospešujemo združitev kmetij v zadrugo, da rešimo, če je tireba, brezposelnost in bedo neposedujočih kmetskih delavcev. Toda vedno zadrugo kot zasebno lastnino zadružnikov. Zemlje je dovolj za ves človeški rod! Treba jo je le pravilno porazdeliti in dobro obdelovati. Vaše delo v »zadrugah« je prisilno, zato ne more dati dobrega sadu. Pa poglejte: ali ni čudno, da zalaga Amerika z žitom in drugimi potrebščinami ves svet, Sovjetska zveza in njeni sateliti, ki imajo več zemlje kot Amerika, pa ne morejo'preživljati dostojno niti svojih narodov? Radio Trst II (343.9 m — 872 Kc-sek) Nedelja, 30. aprila 1950: 9.00 Kme= tijska oddaja. — 11.30 Aktuals nosti. — 16.00 Koncert koroških Slovencev. — 20.00 Od melodije do melodije. — 21.00 Z domače knjižne police. Ponedeljek, I. maja: 9.15 Iz sinfos ničsnega repertoarja. — 15.00 Po* poldan v operi. — 21.00 Dvor« žak: Simfonija št. 5 v E*molu »Iz novega sveta«. — 22.45 Pic* sna glasba. Torek, 2. maja: 18.00 Nekaj ko* mornih skladb. — 21.00 Vzori mladini s Svetle strani atomske energije. — 21.30 Schubert: Sim* fonija št. 2 v B«duru. — 23.00 Uspavanke. Sreda, 3. maja: 18.00 Mamica pri* poveduje. — 19.00 Zdravniški vedež. — 21.00 Paganini: K ono cert št. 1 v C*duru za violino. — 23.00 Serenade in romance. Četrtek, 4. maja: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marij Sancin. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder * Klabund: »Praznik eve* točih češenj«, drama v treh dej., nato Večerni koncert. Petek, 5. maja: 18.40 Schrammel kvintet. — 20.30 Tržaški kultur* ni razgledi. — 21.00 Mojstri be» sede. — 22.00 Schumann: Sim* fonija št. 4 v d*molu, op. 120. — 22.26 Južnoameriška glasba. Sobota, 6. maja: 13.30 Salonski kvintet. — 18.00 Glasba slovan« skih narodov. — 18.30 Oddaja za najmlajše * Pravljica o LAŽI PRINCU. — 21.00 Sobotni ve. čer. — 22.00 Večerni .koncert. Desti z Goriškega Državljanstvo po čl. 19 mirovne pogodbe Važna odločitev jugoslovanskih oblastev Kakor znano določa člen 19. mi* rovne pogodbe, da pridobijo ju* goslovansko državljanstvo tiste o* sebe, bivši italijanski državljani, ki so na dan 10. junija 1940 imele svoj »domicil« na ozemlju, ki ga mirovna pogodba priključuje k Jugoslaviji. Po tem členu in v zvezi s členom 20 mirovne pogod* be ohranijo italijansko državljan* stvo vsi državljani, ki so 10. ju* nija 1940 imeli svoj »domicil« na sedanjem ozemlju italijanske re* publike. O »domicilu« smo že govorili, danes pa ponavljamo, da je po členu 43 civilnega zakonika domicil »kraj, kjer je kaka oseba postavila glavni sedež svojega delovanja in svojih koristi«. Stalni delavci, uradniki, učitelji, trgovci, obrtniki, odvetniki, zdravniki, in* ženirji, hišne pomočnice itd. imajo navadno svoj domicil tam, kjer ta posel, odnosno poklic izvršujejo, tudi če niso vpisane v anagraf* skem uradu. Poleg tega imajo svoj domicil v kraju, kjer dejan* sko bivajo, vse ostale osebe, tudi če niso vpisane v občinskem ana« grafskem uradu. Optirati za ohranitev italijan* skega državljanstva bi morale to* rej samo osebe, ki so 10. junija 1940 imele svoj domicil na ozem? lju, ki je bilo priključeno k Ju* goslaviji. Prav taka navodila je izdalo italijansko zunanje mini* strstvo v decembru 1947. Toda italijanska oblastva se teh navodil in torej jasnega določila mirovne pogodbe niso držala in so odkla* njala državljanstvo vsem Sloven* cem, ki niso bili 10. junija 1940 vpisani na anagrafskem uradu se* danje občine kot stalno bivajoče osebe (»residenti stabili«). Tako je moralo prisilno optirati nekaj sto Slovencev in pozneje, kakor je javnosti znano, so jim italijan* ska oblastva izgnala otroke iz slo* venskih šol. Italijanska oblastva so namreč trdila, v času, ko je bilo treba optirati, da zahtevajo jugoslovan* ska oblastva »stalno bivališče« (»residenza stabile«) namesto »do* micila« kot merilo za ohranitev odnosno pridobitev državljanstva po mirovni pogodbi. Danes pa imamo v rokah reši* tev neke opcijske izjave, ki tako trditev in ravnanje italijanskih oblastev zavrača v celoti. V. J. je imela 10. junija 1940 svoj »domi* cil« v Gorici, kjer je bivala pri bratu in ni bila vpisana na ana* grafskem uradu. Leta 1948. je predložila izpričevalno listino in zahtevala državljanski list, ki pa ji ga italijanska oblastva niso ho* tela priznati in izdati. Zato je op* tirala z navedbo vseh teh okoli* ščin. Te dni je stranka V. J. pre* jela odgovor od jugoslovanskih oblastev, ki se glasi, da ni imela 10. junija 1940 svojega »domicila« na priključenem ozemlju (ker ga je imela na sedanjem ozemlju I* talije), zato je njena opcijska iz* java za ohranitev ital. državljan* stva odveč in nepotrebna. Poleg treh razsodb najvišjega italijanskega sodišča-, k' smo jih omenili v »Demokraciji« od 21. t. m., imamo sedaj še odločitev ju* goslovanskih oblastev v tej zadevi. Zato pozivamo vse prizadete slo: venske stranke, naj zahtevajo takoj priznanje svojih državljanskih pravic (ne da bi čakale rešitve na opcijsko izjavo!) in tudi takojšnjo vrnitev svojih otrok nazaj na slo venske šole. Naša organizacija jim je na razpolago za nasvete, za morebitno zbirko listin in za na* stop pri pristojnih oblastvih. Ob zaključku, naj omenimo še to: Italija in Jugoslavija ne bi ni* ti mogle spremeniti besedila čle* nov 19 in 20 mirovne pogodbe, ker je ta mednarodna pogodba in jo sme spremeniti samo Varno* stni svet Organizacije združenih narodov. Svetogoraka Mati božja Č. g. pater dr. Hugo Bren je iz Rima poslal uredništvu »Demokra* cije« pismo, v katerem nam je tu* di pojasnil vzroke, zaradi katerih mora čudežna slika Svetogorske Matere božje ostati sedaj v Rimu. Toliko na znanje in v vednost naši javnosti. Slov. Korošci na obisku v Gorici in Trstu Kakor izvemo iz zanesljivega vira bo prihodnjo soboto in nede* ljo, 29. in 30. aprila, obiskal Gori* co in Trst cerkveni pevski zbor iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. Pevci, katerim se je pridružilo tu* di par godbenikov, skupno skoro 40 oseb, se bodo pripeljali v Go* rico v soboto popoldne s poseb* nim avtobusom. Njihova iskrena želja je, da bi primorskim Sloven* cem lahko zapeli vrsto svojih pe* smi iz bogatega sporeda, ki so ga skrbno naštudirali. No poznamo e nobenega točnega programa, vendar upamo, da bodo v Gorici lahko nastopili i.n zaradi pomanj* kanja prostorov priredili koncert vsaj za omejeno število občinstva. V Trstu jim bo najbrže dana možnost, da bodo zapeli na slo* venskem radiu. Vsekakor smo uverjeni, da bo* mo v soboto in nedeljo slišali na naših primorskih tleh lepo koro* ško pesem in že vnaprej kličemo koroškim bratom: Dobrodošli na našem sončnem jugu! Slov. sirotišče v Gorici »Slovensko sirotišče sv. Druži* ne« v Gorici je imelo 20. t. m. svoj letni občni zbor. Kljub šte* vilnim težavam, s katerimi se mo* ra boriti ta ubožni slovenski za* vod, je minulo leto še kar dobro pretolkel. S pomočjo raznih do« brotnikov in s podporo domačih ustanov in radodarnostjo širših krogov slovenskega ljudstva je zavodu uspelo, da je prehranil preko 80 oseb, med njimi nad 65 gojencev in gojenk. Za uspeh gre največja zasluga zlatomašniku msgr. Andreju Pavlici, ki mu je »Slovensko sirotišče« postalo živ* ljenjska naloga, in ČČ. šolskim se* stram, ki vodijo upravo zavoda in z vztrajno žilavostjo skrbe za nje* gov obstoj. Najdenka Zadnjo soboto, 22. t. m., okrog 11. ure zvečer sta gospa Eudrizzi Au-rora iz ulice Parini in njen so* sed zdravnik dr. Gobbo, katerega je zaskrbljena žena poklicala, na* šla v obcestnem grmu v bližini stanovanja bel zavojček, v kate* rem je jokala črnolasa deklica sta* ra kakih deset dni. Po obvestitvi policije so deklico, ki je bila o* kusno in snažno opravljena, od* nesli v bolnico pri Rdeči hiši, kjer so jo oddali v nadaljnjo oskrbo. Ko so deklico našli, je bila še to* pla od naročja neusmiljene mate* re, ki jo je podojila in potem za* pustila. Policija je takoj začela z zasledovanjem matere in jo je baje že izsledila. Rupa V nedeljo, dne 30. t. m. bomo obhajali god sv. Marka, farnega patrona naše vasice. Služba božja bo zjutraj ob 7. u* ri. Ob 10. uri bo pa slovesna sv. maša, pri kateri bo pel naš doma* či pevski zbor pod vodstvom na* šega organista Nikota Pavletiča. Sedaj imamo v naši mali cerkvici nov kor. S požrtvovalnostjo do* mačinov in na prizadevanje na* šega organista imamo tudi v naši mali, a čedni cerkvici toliko za* željeni kor. Ob treh popoldne bo blagoslov, po blagoslovu bomo po stari navadi cvrli »fortaljo« in jo zalili z dobro kapljico. To bo nu* dila vsem domača gostilna v Gabrijah »Pri Tomažu«. Kdor se hoče navžiti našega lepega sloven* skega petja, naj pride v nedeljo v Rupo k sv. Marku, da se bo z veselim srcem in polen narodnega čuta vračal zadovoljen na svoj dom. Klanec pri Gorjanskem na Krasu Na veliki četrtek smo pri nas pokopali tukajšnjega naprednega kmetovalca in čebelarja, ki je do* čakal častitljivo starost 88 let. S pridnostjo in z umnim gospodar* jenjem si ju zgradil lep dom in si pridobil velik ugled v domači vasi in okolici. Naj značajni mož in skrbni oče počiva v božjem miru! Žalujočim ostalim toplo sožalje. C- - — Spodnja vipavska dolina Zopet je zakraljevala spomlad v naši lepi Vipavski dolini. Vse cvete in zeleni. Po naših vinogra* dih smo opravili najnujnejša dela in trta obetujoče poganja. Tudi krompir smo že posadili. Sedanje deževje nas precej ovira pri vsa* kodnevnem poljskem delu in po* vzroča nevoljo. Vendar bi tudi brez tega aprilskega vremena raz* položenje ne bilo veliko prijetnejše. Premnogo je stisk, ki nas tla* čijo. Kot mora leži nad nami strah, kaj prinese jutri, ko je že danes neznosen. Kako naj bi z ve* seljem gledali v bodočnost, ko vidimo, kako se mladina kvarno vzgaja in kako se s prisilnim udar* niškim delom in z neznosnimi dav* ki spravlja ljudi v zadružništvo. Saj nismo iu nismo nikoli bili proti zadružništvu, toda dobra in zdrava načela se ne smejo zmali* čiti in ubiti se ne sme samostojno* sti, katero so si naši predniki s tolikimi žrtvami pridobili in smo jo mi tako zvesto čuvali. Smrt dveh dobrih mater V Vrhpolju sta pred kratkim odšli po večno plačilo dve dobri slovenski materi: mati g. Janka Premrla, župnika pri Sv. Luciji ob Soči in mati g. Franca Premrla, župnika v Podragi na Vipavskem. Obema pokojnicama večni mir, njunim družinam, zlasti gg. župni* koma, pa iskreno sožalje! Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu Sejmi in tržni dnevi v goriški pokrajini V Gorici je tedenski trg vsak četrtek; če je ta dan praznik je trg naslednjega dne. Med letne sejme spadajo: 16. marca sejem sv. Hiilarija, 24. avg. sejem sv. Jer* neja, 29. sept. sejem sv. Mihaela, prvi ponedeljek po 30. novembru pa sejem sv. Andreja, ki traja o« sem dni. Ob tržnih dneh, sejmih ter vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu bo tudi trg za> živino. V Gradiški bodo mesečni trgi vsak drugi torek v mesecu. Letni sejem je pa sv. Boštjan 20. ja« nuarja. V Krminu bo za izvoz sadja in zelenjave trg dnevno od 15. maja do 15. oktobra. Tedenski trg bo vsak petek in sredo, in sicer za sadje, zelenjavo, žito in perutnino. Vsak prvi petek v mesecu bo ve* lik živinski trg. Veliki trgi bodo: osem dni po veliki noči z razstavo vina in 25. junija sejem sv. Ivana ter prvi petek po prvi nedelji ▼ septembru. V Marjanu bodo imeli letni se* jem za praznik sv. Gotarda, škega patrona. V Romansu-ob Soči bodo imeii mesečni trg vsak četrti torek v mesecu. Letni sejmi bodo: 19. no= vembra, sejem sv. Elizabete in 25. marca. V vasi Villesse bo sejem 16. *r« gusta za praznik sv. Roka. V Gradežu bodo imeli vsako soboto trg raznega blaga, v V9efa ostalih dneh v tednu pa bodo v središču mesta, in sicer v pr ista* nišču prodajali sadje in zelenjavo. V Tržiču bo mesečni trg vsako tretjo sredo v mesecu pa na trgu Mercato di Panzano. Letna sejma bosta 29. sept. in 6. dec. V Ronkah bodo izvedli mesečni trg vsako prvo sredo v mesecu. V Turjaku bodo imeli letni Se* jem dne 8. decembra. DAROVI P. Ž. S. L 1.000 za Udovičev sklad. — N. N. iz Krogelj L 300 za tiskovni sklad. — Družina Da* neu L 1.500 za SPM in L 1.500 za Slov. dobrod. društvo v počastitev spomina pok. Ludvika Dancva ob 5. obletnici njegove smrti. Sirite „DEM0HHACI]0 ii Dr. R. I U N G O zobozdravnik izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. — Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, ulica Torrebianca 43 Vogal ulica Carducci Dr. FRANJO, DELAK, zdravnik v Barkovljah sprejema v ulici Bonafata 9 vsak dan od 9-12 in v Trstu v ulici Commerciale 10-11. od 15. - 17. ure. deske s m ret kooe, mačet snooe in Irt dih l e soo, trame in part kete nudi najugodneje Mizarji | Kmetovalci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Viala Sannlno, 2 4 NECCHI novi model B U za ve*enje, krpanje, ObSivanje lukenj, prišltje gumbov, čipke, cikcakaste Sive. Vsa dela se izvršujejo bres okvirja. Pouki z« vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA N A DO MESTNIH DJB-LOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O ■A OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI it. la Tel. 65-38 —TRZIC, a* Kortu