Posamezna številka RM 0,15 ИашшпкпБо Uprava raagenfurt, Postfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Stev. 34. |(rainburg, 13. decembra 1941. 1. leto Nemčija in llalija v vojni z Zedinjenimi državami lladna izjava Fiihrerja pred državnim zborom - Roosevelt razkrinkan koš glavni vojni poganjač Pogodba med Nemčijo Italijo in Japonsko - Zgodovinski momenti za Evropo in svet Berlin, 12. decembra. Fiihrer je včeraj pred državnim zborom podal vladno izjavo, ki je dalekoeežnega pomena za bodočnost celega sveta, Z možmi nemškega državnega zbora je ves nemški narod pri zvočnikih poslušal izvajanja Adolfa Hitlerja. Fiihrer je sporočil svoj sklep, da ob strani Japonske skupno z zavezniško Italijo vstopi v vojno proti Zedinjenim državam, ki jo je nakopala zločinska gonja Rooeevelta, da s tem vstopom zasigura bodočnost Evrope in da s pokončanjem židovsko kapitalističnih sil podeli svetu pravi mir. V svojem na velikozasnovanem govoru je FUhrer predvsem dal pregled o današnji evropski fronti, ki je zaradi fantastičnih činov na vzhodu danes za vsakega sovražnika postala nenapadljiva. Nemčija se danes ne bori zase, ampak za ves kontinent, kakor je to storila že v prejšnjih stoletjih in kakor so to storili prej Grki in Rimljani kot nosilci evropske kulture. V tem boju bomo vsako leto s povečanim in predvsem izboljšanim orožjem tam, kjer padajo odločitve. Velikost in historični pomen misije Nemčije za evropsko sedanjost in bodočnost je za ves svet postala očitna iz številk v vojni na vzhodu. Za temi številkami pa stoje storitve, žrtve in utržki, junaštvo in pog.im proti smrti najboljših našega lastnegi naroda In zavezniških narodov Evrope. Vsak uspeh na vzhodu se je moral priborici a tveganjem zdravja in življenja in z napori, ki domuvini nalagajo dolžnosti. V svojih izvajan jih v zvezah, ki so do-vedle do vojne, je FUhrer razložil zločinsko vlogo, katero je v zadnjih letih Imel predsednik Roosevelt, ki je zaradi svoje gonje postal glavni krivec te vojne. Z osebnim prizadevanjem je dosegel, da Poljska sploh ni reagirala na velikopotezni nemški posredovalni predlog, s katerim bi bila zajamčena trajna razmejitev. Prehajajoč na razmerje Nemčije z Ze- dinjenimi. državami je Fiihrer z vso jasnostjo ugotovil, da mi kot edina velesila nikdar nismo imeli kolonij na amerikan-skem kontinentu in da napram Zedinjenim državam nikdar nismo zavzemali oidklonil-nega stališča. Pač pa je veliko Nemcev pomagalo braniti Zedinjene države. Nemčija se ni udeležila nobene vojne proti Ze-dinjenim državam, vendar je bila leta 1917. po Zedinjenih državah z vojno napadena. Med Nemčijo in Zedinjenimi državami ni nobenih nasprotujočih si interesov, niti teritoriataoga niti političnega značaja. Oba konflikta med Zedinjenimi državami in Nemčijo sta v glavnem povzročila dva moža, predsednik Wilson in predsednik Roosevelt. Navajajoč zapiske prejšnjega poljskega poslanika v Waehingtonu je Fiihrer ob podrobnejši obrazložbi Rooseveltove zločinske vlyge prišel do zaključka, da je bil predsednik Zedinjenih držav po petletni službeni dobi postavljen pred take notranje politične tegobe, da se je zatekel k zunanji politiki. Njegovo poreklo in mišljenje njegovih židovsko kapitalističnih posvetovalcev je zadostna razlaga zato, kajti njim ni šlo kakor nacionalno socialistični vladi v Nemčiji za novo ureditev go- №#W '''-W№#№F Pogled na Guam v P a c i i i k u Ta kraj so zasedle japonske vojne čete. (Atlantic, Z.) spodarskih in socialnih prilik, ampak zgolj za oeebno obogatitev, ki pa mora dovesti do notranjega poloma. Svoje lastne nezmožnosti je pa mogel Roosevelt zatreti le tako, da je hlinil mir, a v resnici bil vojni hujskač in se kot tak udejstvoval v zadnjih d.eh letih. Roosevelt privoščil kot »zunanji politik«, počenši z njegovim blaznim govorom, v katerem je zahteval izločitev autoritarnih držav, do ukaza na amerikanako mornarico, da naj strelja, in do njegovega načrta, da bo odposlal kopne bojne sile v Evropo, da premaga Nemčijo in Italijo. Ni bilo konca tega zapiska najpodlejših zločinov peklenskega hinavca v Beli hiši, ki je tako stremel za tem, da se razširi vojna in da si pridobi svetovno gospostvo. Britanski bojni ladji,Repulse' in ^Prince of Wales' potopljeni Hudi laponslil udarci za Roosevelta In Churchilla - USA-nosilec letal „Langley" In 15.000 tonska prevozna ladja uničena - Pohod na Slngapur - Uspešno Izkrcanje čet Tokio, 12. decembra. Cesarski glavni stan jf objavil, da je japonsko pomorsko zračno brodovje v bližini vzhodne obale malajskega polotoka potopilo bojni ladji »Prince of Wales« in »Repulse«. Kakor poroča agentura Domej k temu še nadalje, so v sredo ob 11,30 japonskega časa v bližini vzhodne obale malajskega polot(Aa zagledali britansko mornarico na daljnjem vzhodu in japonska letala so takoj stopila v akcijo. »Repulse« je bila ob 14,29 z bombnim zadetkom v hipu potopljena. Bojna ladja »Prince of Wales« se je ob polnem zadetku nagnila na desni bok ladje in poskušala pobegniti. Ob 14,50 je pa ta bojna ladja dobila nadaljnje zadetke in se др-topila. Bojna ladja »Prince of Wales«, ki so jo 3. maja 1939 spustili v morje, je bila ena Najmočnejših in najmodernejših ladij bri-tanske mornarice. Ob 35.000 tonskem izpodrivu vode je razvijala hitrost 28.5 vozlov. Opremljena je bila z 10 topovi 35,6 cm, 1 topov 13,2 cm, 32 obrambnimi topovi zoper letala 4 cm in 1 strojnicami ter je imela 4 letala na krovu. Posadke je imela 1500 mož. Bojna ladja »Repulse« je izpodrivala 32 tisoč ton vode in imela hitrost 29 vozlov. Ta, leta 1916. splovljena ladja, je razpolagala s šestimi 38,1 cm topovi, dvanajstimi 10,2 cm topovi, osmimi 10.2 cm obrambnimi topovi zoper letala, štirimi 4.10 cm obrambnimi topovi zoper letala in šestnajstimi 4 cm obrambnimi topovi kakor tudi z osmimi strojnicami. Nadalje je razpolagala z osmi- mi torpednimi cevmi in s štirimi letali. Posadke je imela 1200 mož. Veliki japoAski uspeh na malajski vzhodni obali potrjuje Reuterz naslednjim po-roMlom: Službeno se ugotavlja da ste bili potopljeni bojna ladja »Prince of Wales« in bojna križarka »Repulse«. O nadaljnjih velikanskih uspehih japonskih bojnih sil so došla še sledeča poročila. Cesarski glavni stan je v sredo opoldne potrdil poročilo, da so sile japonske vojske in mornarice v tesnem sodelovanju z uspehom izvršile izkrcanje na otoku Guamo. Hkrati sta oddelka vojske in mornarice v cesarskem glavnem stanu v skupni objavi sporočile, da operacije japonskih čet, ki so se 10. decembra v jutro izkrcale na Filipi-nah, naglo napredujejo. Kakor poroča Domej so se izvršile operacije na točkah severne obali otoka Lucona, torej severno od Manile. Ker je filipinsko zračno brodovje po napadih japonskih bombnikov v zadnjih dveh dneh izredno oslabljieno, se lahko domneva, da je zlomljena odpornost napram japonskim četam. Agentura Domej izve iz Manile preko Buenos Airesa, da je bila USA-matična ladja za letala »Langley« v torek potopljena. Ta ladja je izpodrivala 11.050 ton vode in imela 460 mož posadke. Razpolagala je s štirimi 12,7 cm topovi, kakor tudi z dvema strojnicama in je lahko sprejela 16 vodnih letal. \ V manilskem zalivu so Jznenadili neko USA-prevozno ladjo s 15.000 brt in jo potopili. I Japonske bojne sile korakajo od dežele Tai na malajškem polotoku proti Singa-puru. Oddelek vojske v cesarskem glavnem stanu je, kakor javlja Domej, objavil, da ste bili od pričetka vojne potopljeni dve prevozni ladji, dve nadaljnji pa poškodovani. Človeških žrtev ni bilo. Po istem sporočilu se trinajst letal vojske ni vrnilo na njihoya oporišča. Glasnik glavnega stana cesarske mornarice priobčuje, da je mornarica od pričetka vojne med Japonsko in z Zedinjenimi državami ter z Veliko Britanijo izgubila 38 letal, vendar nobene japonske bojne ladje. Preko japonskega ozemlja od tistih-mal po uradnih ugotovitvah ni bilo nobenega sovražnega letala. Turčija ostane sle] ko pre] nevtralna Ankara, 12. decembra. Anatolaka agentura je v torek zvečer objavila, da zavzema turška vlada stališče nevtralnosti tudi v novem spopadu med Japonsko in Zedinjenimi državami ter Anglijo. Egipt odklanja volno napoved proti Japonski Rim, 12. decembra. Egiptovski parlament je imel v posebni ponedeljkovi seji razpravljati o britanski zahtevi, da bi napovedali vojno napram Tokio, in je odklonil vojno napoved napram Japonski. Izid glasovanja je značilen za simpatije, ki jih uživa Japonska na bližnjem vzhodu. V zasledovanju teh nj^rtov se vlada Zedinjenih držav ni strašila nobenega sredstva, tudi ne najtežjih kršitev mednarodnega prava, da bi Nemčiji, Italiji in Japonski oeporavala sredstva za zdrževanje življenja. Zategadelj in ne samo iz razloga, ker sta Nemčija in Italija zaveznici Japonske, bomo storili vse, kar je potrebno za bodočnost narodov. Nemčija, Italija in Japonska, ki so združene v pogodbi treh sil, so zato 11. decembra sklenile nov do, govor, ki dokumentira neomajen sklep, da ne položijo orožja prej, dokler ni z zmago končana skupna vojna proti Zedinjenim državam in Angliji. Člen 1. tega po Fiihrerju prečitanega dogovora se glasi, da bodo Nemčija, Italija in Japonska z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, po Zedinjenih državah in Angliji vsiljeno jim vojno skupno dovedle do zmagovitega konca. V členu 2. se sile pogodnice zavežejo, da brez popolnega vzajemnega sporazuma niti z Zedinjenimi državami niti z Anglijo ne bodo sklenile premirja ali miru. V členu 3. se ustanavlja, da bodo Nemčija, Italija in Japonska tudi po zmago, vitem koncu vojne skupno delale, da se doseže pravični novi red. Člen 4. končno določa dobo veljavnosti pogodbe. Vedno znova so bila izvajanja Fiihrerja prekinjena z viharnim odobravanjem mož državnega zbora in z ,ovacijami zahvale za to, kar je storil za bodočnost Nemčije. V manifestacijah odobravanja, ki niso hotele končati, se je izražalo hkrati soglasje mož, ki jih je zaupanje narodov pozvalo v državni zbor, in s tem tudi zahvala in odobra-nje vsega naroda. Čustva, ki so pri tem zgodovinskem govoru navdajala ves nemški narod, je raz-tolmačil Reichsmarschall Hermann G 8-r i n g v svojem končnem govoru, v katerem je ugotovil, da je pričela svetovna vojna ▼ pravem pomenu besede, vojna med svetom izgraditve in med svetom trohnobe. Z nacionalno himno in s pozdravom na Fiihrerja je bila zaključena ta znamenita seja državnega zbora. Dace le govoril Medtem ko je Fiihrer imel v Berlinu svoj veliki govor med državnim zborom, Je Duce govoril k italijanskemu narodu. V svojem govoru je označil peklensko početje despota Roosevelta, ki ni hotel nič drugega nego novo svetovno vojno in ki je na svoja izzivanja dobil sedaj primeren odgovor. Pozval je Italijane v tej odločilni uri, s katero pričenja nova epoha svetovne zgodovine, k največji požrtvovalnosti. etwn i. „ štev. 84. KARAWANKEN BOTE Sobota, 13. decembra 1941. Japonske cele so vkorakale \ Banghok Blokaiis čez obglo HoniAong# . 200 mralBlh Ш\ upliojenll Tokio, 12. decembra,. Kakor javlja ag$n- Britanska križarka in rnšilec iežko pošktdovaMa NblU lill$fviSkl lapidl tura Domej iz Bangkoka, ад iji dr#ve Xai v pohodu nahajajoče se japonske 6pte (Jije 8; d^cembr^i kmalu pp 21. url vkpraWe v Bangkok. Kakor javljajp službeno, atft ponska in država jai y ppijedejjek ppppWoje sklenili dogovor, da je japonski® dp? VPlien prehod preko tai&ke države. Kakor javlja poročevalna služba Senders SlaigoB, je Japonska državo Tai ofieieino pozvala, naj se udeležuje nove ureditve v vzhodni Aziji, in zajamčij^ neodvisnost dr-žavQ Tai, Britanska poročila prljmavajp, da je Japoncem uspelo izkrcanje čft n$ vzhpdpi obali Malake. Zelo se bojijo tudi za burm-(iko ielezflicp, Vrhovni poveljnik japonskih pomorskih bojnih sil v kitajejiih vodpvjih, p^pdmlr#! Koga, je proglasil blokado "čez obalo Hongkongain zakupnega огда!ja počenši od ponedeljka opoldne. ■ Cesarski japonski glftvfiii stan javjje, 4a ВД v teku 8, decembra zaplenili gOO »ovpgjtnib trgovskih ladij s skupno 80,0GQ bpt,, temi p»rnik »President Ha^-rjspn« a 1Q,5W brt, Ce^arsk} glevnJ stan japonslfe armade je v torek ? jutra j Pbjftvil, da napadftjp j«ppn» sHe čete p*emlje Singapyra, medtem ko vršijo »kupine jftpoBflltegs brodavje napadalne polete proti ђгНагЈвкЈго letalskim oporiščem v malajskem вгвтШ, Pri tem je b}la uničena cela v»'sta britanskih l^tal, Pro8l89 {зровлкеда veeeria Jspncen Zedinj driave 1н АихИјв qta vsilile Japonski meč v roko Tokio. 12. decembra. V prpgja^y na ja? PlPRsk; naypd povodom japonske vojne napovedi Zedlnjenim državam in Angliji je je Tenno (japonski cesar) nedvomno ugotovil krivdo Amerike in Anglije, ki sta si z vsemi sredstvi prizadevali, egrožata eksistenco Japonske, in ki sta hoteli zadostiti svojemu pohlepu po gospostvu. Kljub vssm izzivanjem je Japonska upajoč, da a? stvar mimo uredi, čakala, dokler niso sedaj za-ui'hteyali, da se podvrže. V interesu svoje 6; nacionalne gospodarske eksistence je zato Japonska prisiljena, da aagrabi za orožje. Tennp je iIzrazil svpje prepričanje, da bo cel narod z zedinjeno voljo vpprabil vse svo;'o moč, da zasl^ufa stalnost vzhodna Azije in s tem prispeva k svetovnemu miru. Rad'ski nagovor piinigtrekega predsedtijka »frd'iq gem uvsjrjen, 4^ hp Japsnaha даа^сЛр.«, ta^jp je ugqtQvil fnj^ii^rgki ВГ§4» qeiinik To jo v radijskem nagoyori} na japopsk^ narodi v katergm je goypril p amewJ^au^lqh Zia}itevah, k) jih ni moči i?-Bdiniti, kakpr; umik vpj^klh i? Kitaj-akpga, priznanJp režima v Nanking« in razveljevo ppgpdh« pieP9S9ril M veUJio iiroitevipo ja^gke Јл »јввв immt* , jetno petrpeiljivoet v BjenHi prizadevanjih m Qhfanitey ffijnjj y вугћо, đs sfi ааутФ piJtft wW4l »P da ae ustvari pqv ped v ai Asiji, гаем јжремк* мув^ n dolgo vojno, od katere izida je edvUn^ bedečnoBt vzhodne Arije, ©n se čuti ere8-nega, da so postajali vedno tesnejši zvezi z flemčijo in Italija h* odnosi japonske M№djtull№U W Kitajikl. v WasMnetotB nt piipeio2inIi n loiH, Bern, 12. deeembra. V WaehingtOHu m članom USA-vlade dodelili osebnestra-# e- Vm javBft iKwiQpje 0p zwdi) yojftifi v polni bojni opremi, O razpoloženju Waehingftona pereia angleška Exhange agentura; »Ni nobenega razpoloženja za waakofe,* R^ljurjeBpat jRwnskegft Psari HftiPbduf je dov#4jft # da ад w Ro#8evelWY#g» lajnikft g ft fly. v nek) jiojifeffliM)} vsul« vprftS«ij^ «bf« tega dog<)4k», in j« po рлгр^Ич UgA.por&ge-valne ад;е»1цге pqeianeem Miebigaen W# povo4, 4џ eo pefvali ni^ p<^ aokih WtMlkov }n fugpnartw pflstevi ppW vQjng WWe, ajlmi *? n»h»ja tudi ftiornadw U84 v Tihem ocean«. K i m m 91, W 4& јф m kaiaitpQfQ V Pearl Harbour, Zapr«-pajSženje jp уебје, W ee j# Stavilo i»-gwb dvignila пМ SOOQ voj»*kih Oi teh j« bile bej« liao ubitih. RQO^eveltqvD hulskanle jo obrodilo sadovQ Kongres in senat sta glasovala za vojno Stockholm, 12. đeeembrji, Ро^ pritiskom RgoseveJtgve poijtiije. ki je nftfrtQma šl« sa W, 4» ae VQ№» m jR PWaj 49» sečeij. vrhunec Јбџу^ија |n razburjenja jav> nega mnenja v Zedlnjenih državah, sta koli, gres In -senat glasovala za vojno ргоЧ Japonski. RooBevelt je že podpisal vojno napoved. đrlave so edgovorlie % VoiRQ sapoveiijo Bern, 1Џ. dscenjbrp,. Ohla§ti v zemski Indiji so pp %nglos%^goQgl^gRi narpčilu Jftpanslji p9.pQye4al§ vgjno, Kanada jp po ji kabineta tudi papQ-vedala vojno Japonski in zaprla vsa tajrycaj živeče japonske državljane. Obe srednji £Unerikaji§ki republiki ^Чк%га@ца Jn %09t%rika stat ро4 ppiUskOffl Wlnjf* dfž^v tu'4i %or^i napovedati vojno Japonski, ti Filtu^fjevcga glavnega \2. cmWa. VrliovitQ pav*)jstv9 oboreiene file Ј4 <1ве 11, Десе#6* navuuiilai Na f#hodw sm« naoprotfiiku pH obrambi krajoytiih nkpadov prizadjali žra&M brođevj« * podpiralo bak # »лџлИ na »ovHižne ketone, ubrano ekIepQice, utrjene postojanke in zveze v zaledju. V severni Afriki se včeraj niso vršile nobena večja bojna dejanjp. Nemn Aka letala eo mapršUa is^fan« oklep« mlgp to I^otonia vozila, Pred ievemo afrikaiMrko pbWo sta bila wewiklh In italijanskih letalih napadena in težko po-*q^a#ama neka Mtanak« kitiarka h« nek rušilec. HeuRtnuuui MWnehaber; #| j* pri-b- V bojp proti britanskemu oeUrbovainemu bwdfvjw j« »гафпо brodovje tekom vče. rai&ajega dneva v vodovju vzhodno od h nekega konvoja potopilo ge-k?ga n^lca In štiri trgovske ladje s skupno 14.000 brt. Bojna letala so v pretekli noči bombardirala važno ladjedelnico New Qa^tie. Pa iK^čniH (*spiq#ijah In eW^mlb ^arih v ledenicah in preaUrbovalnih »brstih nn^tR aa ja moglo »poznati tispeh d?" iQffla zelii ni4l« i«vWWocg» nftpadft. N& kewlskem obrežji! j« jisgubil sovraSnik včerajšnjega dm# po qbwmW lovcev &#€t letsli Pe <попм|Шв|)1 iMMiWlvu pa ive nadaljnji letali. V муегп! Afriki W boji nwUiJjwJejo. Nepi^ki lovci so sestrelili v zračnih bojih iest britanskih letal. Nemška bojna letal# 90 v noči na 8. decembra bombardirala le, tala In pristaniške naprave na Malti. So 9vetu Istii.ibal. Тцрбка vlaija je prepovedal* vsem turjkini ladiftPj K v@6 k^kop 300 t> nami, da bi cdplule v Crnb morje. V zadnjem бми «0 aavjetaka, vejna voalla sadN žal a in preiskala nekaj turških ladij. №ruh# vulkanov #@ nedavno zaznamovali na vaJiodnen; delu Jave (otočje Sun-da). Iz IS novih žrel so se zlili celi veletokl lave, ki so se v svoji temperaturi 500 stopinj O združili In uničili bližnje rodovitna ravnine. 3APAN i. $тцм ОНАН shumrn ШгтШ Ц. prvim v o I ašh T m d o g q d k o џј ng daljnem v f hodu '' Кфаг оешШ gJavtii stan, so a« Japoaskf 8rn?««fe ;-V Na sanehprivaiajopošto in preskrbo na fronto (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Fenske, Atl., Z.) Bolgarska petletka Vladna strokovna komisija za izdelavo petletnega načrta za razvoj bolgarskega poljedelstva je zaključila svoje delo in pripravila načrte, ki se bodo pričeli izvajati v januarju 1942. Bolgarska poljedelska petletka predvideva povečanje obdelane površine zemlje, razna melioracijska dela ter izboljšanje raznih pridelkov, zlasti žita in koruze, a tudi izboljšanje travnikov in vinogradov ter tobačnih nasadov. Uveden bo poseben sistem notranjega preseljevanja ter bodo izdani primerni ukrepi za razvoj živinoreje. Narodno ozemlje bo razdeljeno na posamezna področja, katerih vsako zase bo služilo najprimernejšim kulturam. Razširiti hočejo industrijsko podjetnost v službi poljedelstva in na novo zgraditi kmečke vasi. Urejene bodo cene poljedelskih proizvodov. Velike predele države bodo pogozdili. Stro&ke za petletko nameravajo kriti e krediti in z izrednimi državnimi dajatvami. Posebni fondi bodo na razpolago tudi za razvoj kmetijskega ioletva, za izboljšanje stanovanjskih razmec in drugega. Pogled 08 pristaniiki taliv. Prvi j a po ris k i napadi na Hongkong Steen »- St«T. &L \ Cfospodarslvo ljudsko s<»elaliM> хатшготапје Wa fwW ШШШЛ Spiaal upravnsli ranqmWj; Ш-оп. w. jk V weprotj* « nila poh prajui tn po pravnih ođtodbalk wcWxwgA aavaorovonja vwJw %»д»()до ki ша. га роекфсо. wwt ali mpW# s^vja. »Kezgoda« pa Tti Фта 1# kadim %» q#kkov*№ awvawjpii vpiivib, ampak tudi, бе je bila smrt ali motnja zdravja posledica kakšnega poklicnega obolenja. Načeloma je pa treba uvaž;vati, da. morajo biti nezgode, ako uaj im%jo> za posledico povračilo škode, nezgode v obratu, torej nezgode pri poklic-пФжж Sem. spaidaiot wggpde, ki pripetija pri takih domačih, ali dpugik opravilih, h katerim je bil zavaaroyain^e a*©d de],Qv»im\ »li#!eni% ali učnim агаанлгјеж pritegnjen po delodajalcu odnosao po дЈ^-govew poobla&čeacM^ lato v^lja tudi % zgoie^ ki se pripetijo na potu od staROr vaeja na delo ali od dela do @taRQvai)j», akft ni bila ta pet prekinjena v Umtwi'stvari ali drugače bm s dslOivni« w тегјвва, ?MdpW 9«mikeg« socialBiega zavarovanja Y j»seđenih ozemljih o odSkodbi zbog obraWh nezgod: se uporabljajo tudi, ako zavarovane^, ne da bi bil k temu pravna obvezan ofc nevamoeti za življenje, telo ia zdravj« koga drugega reii iz pretep© Ijeajek« mev%mo*tl, оЦполво g# poakuia reitti i* #0 тц pri te« pripeti PokUcn« bolwei #0 delovni« nezgodam takrat в»вкв!* kadar жо povzročene pQ po* klioal »jstiriitvi v doW#RMR obratu; cialaa lavarovaJtaa blagajna jlK Je v#m otoitovo^am ta zdravnikom ozaačlla. Pripravlja se tudi, da se pritegnejo člani pro»tovoljelb gasilskih dtnitex, keir je zaščit* t«h g#%ilc#v nujna *pQv«4, ki se aeeialae- politično rwvnae »a»^ po TofMgledna uredba šgfa civUne uprave bo. v kra^w objavljena in џ tem uveljavljena^ Vsak dclavec Je zavarovan ssoper neegod«! Zavarovanje зорег nezgode v področju civilne uprave je — v Altreichu je to drugače osebno aaarovanje, in zapopade na-čtloeMk увл W «0 podvriene bolni' бк«го« »varovanju, ne glede na nevarnoatl v obratu ali roačaj delodajalca (podJetJft)» Preko tega uiivajo »aičlta driavnega ne« zgoKtaeja navwovanja twdi &e zgoraj omenjen« oeebe. D% bi #e moglo delavee M kmetijakih »trojih in motorjih,, W so po-eeibno ofroleni po neegodah, le tdaj »• ščititi I nwgodnlm »varovanjem, ao oni delavci Ч kmetijstvu — бе ravno le »plol-no alM pritegnjeni v »oclalno »varovanj — ki *> wfoalenl kot atreino osebje prt kraetijrtih »trojih, načelno eoeialno »va-rovanl« S te mje »lISno kftkor aa pokrajine 0»t-muke to dalekoeeinejle nego v bivll Jugodavlji, p* t\iod«M ali pripravi »opialna savaro km lum W§,hHedhtthtt ' Moderne Augenglđsfr jipi..Opttket C. кгрпто Hlflfflift« ваћнпвнтк«is Х9Ш. WagAjMi vem jws4V?«4i v mrnxL to, *» pwyt. 4% *» (*!0bAY%jk» a* v#k», Џ gA vAwaoi (9«iqiKvii> ]p* (АмКмм^ otWrnq, %Wy*ik4,. кК №k. W*«## y g#WNW iwtH)) Za бава trajanje lečenje se po neago^i poškodovanemu izplačuje do konca zdravljenja v gotovini bolniška podpora (pri oskrbi v zavoda delkijo svojci rodbinsko podporo in poškodovanec dnevnico !•> Namesto stvarne domače oskrbe se lahko daje tudi У 4едагјд do, 75 RM na mesec. Ako. 30) # poWt% zswwtftle, р!одк<#» »MgodR^ kt #o povajoiit«! ?тапј4«ф ?даој»Р#ј4 1ц »ko адмАа. t». olJMk zftaia o^@kodb& dv« tretjim* letnega M«## d^lavaeg« mpNW* ki @» je Unel umil V »vTko pTftxite««* (мШоФ nW m 9 мДмт %& ^ nam, ki jo je opravila po svojt ustanovitvi civilna uprava, kadar je to za poškodovanega ugodnejše, ne izhaja raz njegovega v zadnjem letu d?j%MkQ doseženega delov-ACga zaslužka, ampak ras onega novega mezdnega nastavka, ki se poda iz odredb Šefa eivHne uprav* e uvedbi delaveke prav^ ulh prAdpiaav. Vse dosedanje jugoslovanske rente se v povišanem iznosu Izplačujejo dalje OtvUne. uprav« Relck* н moM •watwitl ft» охпШЈ wwda Ш nWedulk* v рмућШ роиУк цуШфИ, 8 teni doee^jo ђ^аДеп, 91%;» Џџ doWek, Hi ^ vsf^]^ m^e^c #ig%r%, Ц stalno od(iaje nUel^a raleln^roam. кдавс tudi fteiiako primqran k у^г^фу^пјц z s^e* kom Y laatpem goeppdi^jfttyu, Ce Џ pr# pwanft ppti4)žnilfO(m porgba тДфк% Va Ut^ netxJanetega mleka na osebo na, dftn (8%m4 mali otroci ?a dobijo več), velj» te крд??!^ koncev tudi za proizvajalca mleka. Tudi ti mwwjo čim najbolj om^W pptfofejft pc>snetega mleka. To ne velja sama pri spodinjstvu, temveč tudi pri kr*4lJ®®)4 malih JivaU, Tudi PH pitanJU telet W РГИ hrani lahko dpsti mirta. Nepospeto mle, kg naj se v čim največji nadomesti Ц poenotim, . . ,,,,. , , Y#e tako pridobljene коЦбше т1фХ» oddajo v mlekarno. Oddaja m)ek% v mlekayt пф ima to prednost pr^d oddajo роадтегч nim strankam, da вф mleka, lahko vnovSI t(4ikP, kolikor ga v gospodinjstvu preostlk n^. Pri oddaji mleka poameznim strsnlnM se vnevči vedno enako količino «%lek#. C# namolze kmet včasih mle^a, kot Џ* o Z«lch*n dtr C«>und>>*it Bi« Muf*' eih' Л"?. NfSni MINDBRNAHRUN''-^ liergtst«ll* aut den BeitondteiW** 4«i Waltaakoinu, b*il«r Alp*n-yp)lniilch ?иф*» uowr ?,u»oll |wd ()»nVlloraintn> 4>« NmU« Wien AktiengetalltehiH Vlan I 8ib«rslro8e 11 ц\ rwcl&gG, se mi zdi verjetno, da se ima ta kraj zahvaliti za svoj naatanek prav ^ivftimemu przpm)jy Y Ijubr Ijanških dernarnih zavodih, priporočajo nemške oblasti, naj ge č|m p^rej pbmejq, ца ipa^uovanih denarnih zavqfdov (Kreditbank), kateremii naj sporože v po-%tev pr|b&)Mqgi ijvbljanpkj" denarni ?avod, številko hf%iUq§ knjiži?? in ^едек. 7x đamavine St. Georgen pri Krqijnhqfgu. (p^dec s hudimi posle^ipanii.) fomo^ni delftve« Jeaef ai m t л 9 h U ? r hi IsH« poelen pri tukajšnjih cestnih d^lih, ip hgtel v nedeljo ob 19. uri v dni§j hlgi qjb-iskati svojega tovftfi^?^* G%rav je b.U večkrat tam Ш {eprav RO Ш ђЧе hjšiie r^r mere znane, je tokrat ;араепјаД duri. Namesto vrat, iH v^Uo v pqdjtrei^o qqbg njegovega tovar^ift, odprl пфк* dru^^ vrat^ VQ^iJo g poid§t];t$ja n^ Se peđo-balkon, St^ll j« #Ko4 vfata in p%. del, pri беЖМ" i? zadobjl notranje poškodbe. Z rešilnim vpwm so ^a takoj prepeljali v Ijolnlinipg. St. Georgen pri Кгатђцг^ц, (P on pi srečena vožnja z ukradeni m avtornobilo#^) Nfk fant v ključavničarski obleki je okrog poldneva samolastno uporabil nek osebni avtomobil, ki ni bil z^Hleqjen дц ki ј^ nekfij č^aa br^z na4?or-aorstva stal na svojem stajališču, za izpre-voinjo iz Krainburga v smeri proti Steinu. Vozil je v naglepi t?TO)U i^ precej nesigur-no. Ze v n£^šem kraju ga je zaradi prevelike hitrosti na vijugi s polno silo zaneslo proti nekemu kostanjevemu drevesu. Avtomobil je bil močno poškodovan, vozač sam pa j» aadobil le lahke kožne praske na obrazu. Pustil je avto in zbežal. Poškodovani avto 80 zavlekli v Krainburg in ga izročili lastniku. Neumarktl. (Priprave za drsališče.) Orts-KdF-Wart in Betriebs-KdF Warten tvrdke Glanzmann in Gasaner so pokrenili vse potrebno za napravo drsališča. Prostor za drsališče leži za hiša KrainburgerstraSe štev. 34; gospa Jagodiz ga je dala brezplačno na razpolago. Neumarktl. (Apel za,Wehrmann-achaften.) Preteklo nedeljo se je v obednici tvrdke Glanzmann in Qassner v prisotnoeti župana Klemensa vršil prvi apel z& Wehrmannschaften. Njih vodja. Bdi-Stransky, je pred 310 postrojenimi-možmi razmotrival o razvrstitvi in sestavi teh moštev, v N?uinfvrktlu pošto je trije t%ki odredi, njih vodji st^ tovariš^ s p h ц-beft in Golln^ayer. Zup^ je moštvo pozval k zvestemu sotruc^ništvu. Apelu so obeležje predvajanja Pomschaif. (Smrtnanezgoda.) Nedavno se je sedem let stara učenka Christina Capuder iz Presije vozila na aVo-jem kolesu v Studenz. Na strmi cesti med obema krajema je srečala voznika Antona Urbani jo iz Ooritz, ki je vodil konjsko vprego. Urbanija svojega voza ni zavrl, zato konji pri vožnji navzdol voiza niso mogli zadržati in je ta prišel na levo str^n cesta. Capudrova, ki ae je privftzil* v«eu nasproti, se je hotela v svesti si preteče nesreče, naglo iiosiliti да drqgo Rtrftn, je bila p» prepočasna tf>r je bila povožena in tako težko poškodovana,, da je kwalw Ц& to umrla. Proti vozniky je bila vložena ovadba. Domschale. (S m r t.) V nedeljo je v Dom-eohale preminula gospa Barbara Grč ar rojena Resnik v visoki starosti 94 let. at. Martw i, ТцсђФ. (DrZ!o % t a tvina.) V 6ni zadnjih noči je bil posestniku Jernpju Sl&pafjy v Gabrovnici, ol^ina Št, Martin, iz nezaklenjenega hleva ukraden 3-letni yol, mčlltalerskp odnošno švicarske p,as,?a? v vrednosti pribUžno ^50 RM. l^ival j? priličRO 1,30 m vispka, rdpče barve, z heli?i\i progami preko hrbti^^a, inia pppol-цот% vodpr^yqe srednjedojge rogove, je približno 45Qkg te^a in ipia na stegnih ippčne skorje hlata. Podatki, ki bi služili z^ izsleditev, gaj se prijavijo najbližji poli-cijsi oblasti ali žandarmerljeki stanici. SCHM/llUi INHABER: OOTTWALD KI#gen(wM " Qiit«nbereh9M« \ etran в. — Ster. 34. EABAWANKENBOTE Sobota, 13. decembra 1941. Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! Qleimiina mjpfe^iinn in ftraktieMjO^ ПЈшШЈг т£Њб<Шек umi џ^икаЈ^ек 31. LEKCIJA LčsungderAufgabe: 1. Er wiirde mit dem Auto fahren, weim er Zeit hStte. 2. Der Filter wftre nicht ver-■topft, (oder; wiirde nicht verstopft sein) weim er rechtzeitig nachgesehen hfttte. 3. Der Geschwindigkeitsmeaser wiirde anzeigen, werni er nicht Icaputt wfire. 4. Er wiirde hupen, wenn in diesem Ort nicht Hupverbot w&re. 5. Er wiirde mit dem 2. Gang auf den Berg fahren, wenn dieser Berg nicht zu steil wftre. 6. Er wiirde slch ein Motorrad kaufen, wenn er nicht zu wenig Geld hfttte. 7. Er wUrde in die Garage fahren, wenn hier eine Garage wfire. 8. Daa Auto wiirde nifht schleudem, wenn die StraUe nicht schlecht wfire. 9. Er wiirde lundrehen, wenn nicht zu wenig Platz Wfire. 1<). Er wiirde die Taschenlampe anziinden, wenn nicht strengste Verdunke-lung wfire. Einige Witze 1. Sie gebrauchten das Wort >Esel«, jneinten Sie vielleicht mich? — Keine Spur, glauben Sie vielleicht, dafi Sie der Einzige Eeel auf der Welt sind ? 2. Gut, ich leihe ihnen mein Abendkleid aber ich bitte Sie, sehr darauf acht zu geben. — Ich we rde mit ihm so umgehen, als ob es das meine wfire. — Schon gut, aber bitte tragen Sie es nicht in das Ver-satzamt, 3. Ein Kompliment. — Oh, sind Sie aber wunderschon heute. — Es tut mir leid, daU ich Ihnen dieses Kompliment nicht zuriick-geben kann. — Warum nicht? Machen Sie es so wie ich: Liigen Sie! 4. Welches Tier ist das nUtzlichste? ... Das Huhn! — Wieso? — Wir kiinnen es vor seiner Geburt und nach seinem Tode eesen. 5. Wie lange schlafen Sie gewBnlich? — Bis 14 Uhr. — Und dann? — Dann wird das Biiro geechlossen. 6. Horen Sie, in Ihrem ReisepaB steht geschrieben, dali Sie kahlkopfig sind. Sie haben aber ziemlich viel Haare. Der ReisepaB ist falsch. — Der PaB ist nicht falsch aber die Haare! 7. Fritz, de'r keine Ubung hat, Liebes-briefe zu schreiben, hat sich einen Liebes-briefsteller gckauft. Auf den ersten Brief antwortet ihm seine Braut folgendes; »Wean du eine Seite weiterblfitterst, findest du die Antwort.« Zwblf Hoflichkeitephrasen 1. Meln aufrichtigstes Beileid 2. Ich weiB nicht, wie ich Ihnen daflir danken soli. 3. Seinen Sie mir nicht bose. 4. Bemilhen Sie sich nicht. 5. Lassen Sie doch die Handschuhe an. 6. H&tt^ Sie Lust... 7. Tun Sie, ale ob Sie zu Hause waren. 8. Bedienen Sie sich bitte. 9. Ich mBchte Ihnen nicht IRstig fallen. 10. Ich w&re Ihnen sehr verfjunden. 11. Auf Ihre Gesundheit! 12. Sie werdea immer jiinger. Moje iskreno sožalje. Ne vem, kako bi se vam zahvalil (a). Ne bodite hudi. Ne trudite se. Le obdržite rokavice. Ali bi Vas veselilo ... Naredite, kakor bi bili doma. (Bodite čiato domači.) Izvolite. Nočem vam biti nadležen (a). Jako bi vam bil (a) hvaležen (a). Na Vaše zdravje! Vedno mljaši ste. -o#o- Aufgaben I. Postavite v naslednjih stavkih vse, kar ' je mogoče v množino! 1. Ich bin ein Arbeiter. 2. In dieser Schachtel ist eine Fiillfeder. 3. Ich habe meine Fleischkarte vergeesen. 4. Hast du deinen Bezugschein schon geholt? 5. Das ist ein Briefumschlag. 6. Wae willst du mit dieser Schachtel? 7. Verkauft er seine Schreibmaschine ? 8. Ich muB auf diesen Umschlag die Adresse echreiben. 9. Du willst nicht zu mir kommen? 10. Ich muB zu dir gehen. n. Setzen Sie in die Einzahl: 1. Diese alten Herren. 2. Diese alten Damen. 3. Diese schonen Biicher. 4. Diese guten Freundinnen. 5. Diese zarten H&nde. 6. Diese kleinen H&user. Diese starken Manner. 8. Diese schonen Taier. Ш. Postavite namesto pik odgovarjajočo besedico »dieser«. 1. Wie ist der Name ... Herrn. 2, ... zwei Damen muB ichkennen. 3. Schrei-. ben Sie mir ... Ziffem zweimal ab. 4. In ... Keller riecht es schlecht. 5. Ich warte nun seit einer Stunde auf ■ ... Autobus. 6. Auf ... B&umen sind viele Apfel. 7. Die Wege . .. Parkes Bind sauber. 8. ... Flieder riecht wundervoll. 9. Mit . .. Arbeit werde ich heute nicht fertig. 10. Ich werde dich an ... Haltestelle erwarten. 11.... Biiros schielJen schon um 16 Uhr. 12. Der BetriebsfUhrer gibt besondere hBflichen Verkaufem eine Belohnung. IV. Ubersetzen Sie in's Slowenische: 1. Der Dienstmann tr> die Pakete zur Post, 2. Ich werfe die Briefe und die Ansichtskarten in den Briefkasten an der Ecke. 3. Wie war der Name des Absenders dieses Telegrammes. 4. Ken-nen Sie die nahere Anschrift des Herrn Holzer? 5. Wenn Sie in die Stadt gehen, kaufen Sie bitte: 2 Lineale, 3. Radiergummi, ein rotes Farbband fUr die Schreibmaschine und ein Dutzend Zeichenstifte. Wttrter Abendkleid (•) — večerna obleka echtgeben (auf etwae) — pariti (a* kaj) als 6b k&kbr bi bedienen — streči; (sich bedienen —uporabiti) bitte, beidienen Sie sich — izvolite Beileid (s) — sožalje Bezugschein (m) — dobavnica, prejeqinica dafUr — zato Dutzend (s) — tucat einzig — edin; einzig und allein — edino-le entsprechend — primeren erwarten — čakati, dočakati, pričakovati Farbband (s) — strojepisni trak Fleischkarte (w) — mesna karta Flieder (m) — španski bezeg folgend — naslednji, -a, -e folgendes — sledeče gebraucjien — rabiti Hoflichkeitsphrase (w) — vljudna rečenica Huhn (s) — kokoš kahlkopfig — plešast Kompliment (s) — poklon Liebesbriefsteller (m) — pismovnik za ljubezenska pisma Radiergummi (m) — radirka ReisepaB (m) — potni list umgehen (mit etwas) — ravnati s čim . Umschlag (m) (Briefumschlag) — ovoj Versatzamt (s) — zastavljalnica was (welches) — kar weiterbiattem — listati naprej wie lange? (zeitlich) — kako dolgo? wieso? — zakaj? kako to? Zeichenstift (m) — risalnik Ziffer (w) — številka zuriickgeben — vrniti Redewendungen ich meine Sie damit — Vas mislim s tem was (wen) meinen Sie damit — kaj (koga) mislite s tem machen Sie es so wie ich — naredite tako kakor jaz in einer S ache Ubung haben — vešč biti v čem jemanden fUr etwas danken — zahvaliti se komu zakaj bdse sein — jeziti se etwas anlaesen (Kleidung!) — (na sebi) obdržati (obleko) ich habe Lust — mika me; hoče se mi so tun als ob — narediti kakor bi lastig fallen — nadlegovati jemaiden fUr etwas verbumden sein - hvaležen biti komu za kaj in die Mehraahl setzen — v množino po-■taviti euf etwaa wajtea —* čakati na kaj Obvarujte sadna drevesa pred škodljivci! Prej nego nastopi zima, se morajo sadna drevesa zavarovati pred škodljivci. V. to svrho rabi zamazek iz gašenega apna, ki ga pomešamo z nekoliko karbolineja za. sadna drevesa. Posebno važna je tudi, da se drevesa obdajo s klejnimi obroči, ker se s tem prepreči, da bi se mrčes vgnezdil v vejevju. Ako je drevo še slabo, tako da potrebuje še opore, se mora tudi ta opremiti s klejevim obročem. Le ob vestni negi mor« vrtnar računati z visokimi donosi in dobrim sadjem. Na leto znaša izguba pri kmetij' skib pridelkih zaradi živalskih škodljivcev, bolezni jn zaradi slabega vkladanja prilično 1Уг milijarde RM, torej velikansko vsoto, ki se pa ob preudarni negi lahko izdatno zniža. ((Scherl Bilderdienst Dr. Hubmann - Dinges, Autoflex.) področja ^ospodinlc _ Naš krompir Krompir z olupki. Tik pod tajiko lupino krompirja se nahajajo važna hraniva, ki se izgubijo, ^o se krompir pred kuhanjem-olupi. Skrbna gospodinja postavi zato pri-prosto pečen krompir kot dodatek na mizo; mož in otroci ga bodo radi olupili, posebno ker gre krompir v lupinah veliko bolj v slast. Lupina pečenega krompirja vsebuje izredno dragocene snovi, ki zelo prijajo ohranitvi zob, pred vsem občutljivemu zobnemu vratu (t. j. delu zoba blizu dlesne). — Tudi na pločevini pečeni krompir je dober. Krompir skrbno oenažimo in SkrtaCimo, razpolovHSimo, (se^no ploskev po- greznemo v kumno in Jo položimo na pločevino za pečenje, namažemo z nekaj masti ali z debelo kožo; pečemo ga pol ure v pečici štedilnika. Za šest oseb: 1 do 1% kg krompirja. Krompirjevi zvitki. Ikg krompirja, 30dkg moke, 1 jajce, sol, 5 dkg masti. Iz krompirjevega testa napravimo za palec debele zvitke, ki jih zrežemo na en prst dolge ko-madiče, zložimo kakor buhtičke na z mastjo pomazano ponev, vsestransko opečemo in obdušimo. Krompirjeva torta. 30 dkg moke, 30 dkg krompirja, 8 dkg margarine, 1 dkg sladkorja, 1 jajce, 1 pecilni prašek, 20 dkg marmelade. 1 dkg margarine, 1 dkg moke za pločevino. Margarino, sladkor in jajce dobro umešamo in primešamo krompir, pecilni prašek in moko. Dve tretjini testa damb v z mastjo namazan in z moko potresen obod in jih namažemo z marmelado; iz ostalega testa napravimo rešetko. Pečemo pri dobrem ognju. Krompirjeva enotna jed. 1% kg krompirja, sol, jesih, čebula, 4 dkg masti, 5 dkg moke, У4, litra posnetega svežega mleka, 3 ukisane kumarice, 25 dkg faširanega mesa, majeron, materina dušica (timian), ša- txaj. Krompir olupimo, razrežemo v ne pretanke kolute in ga kuhamo v malo okisani slani vodi, dokler ne postane napol mehek. Potem ga damo v temno prežganje s čebule^ primešamo nekaj mleka, zmešamo s sesekljanimi kumaricami; na koncu pridenemo sesekljano meso, začinimo in nato še kratko prekuhamo. Ali ste Vaš krompir dobro spravili} Krompir se mora pravilno spraviti, sicer nastanejo take izgube, da se spravljanje ne izplača. Idealna je tako zvana »krompirjeva pad&lnlca«, to je zaboj, zgrajen'iz det, ki ima poševna tla, tako da je dana vedno možnost, da najprej uporabimo spodaj ležeči krompir. Vendar je danes naprava takega zaboja že nekoliko težavna. Pač pa ima vsakdo na razpolago star lesen zaboj. Ako se tega poštavi na zidne kamne ali hlode, tako da nastane zračni prostor v višini 4 do 5 cm, je dobro uporabna. Cim več zraka prispe do krompirja, tem boljše je. Kdor ima potrebno rokodelsko orodJe, naj v stene zaboja navrta velike luknje. Seveda pa mora zaboj s krompirjem stati na hladnem in suhem prostoru in se ga ne sme postaviti morda v bližino centralne kurjave ali voda za toplo vodo. Krompir moramo v teku zime večkrat pregledati zaradi gnilih mest. Bolan krompir moramo odbirati, ker se sicer ognjišča gnilobe hitro razširjajo. Kdor krmi iito za ktub pomaga sovražniku. ^Zeichnung Erik — S£herl-Bilđerdlenšt-M>S Gospođlnla, ki prepreči Izgubo toplote, varčuje s kurivom Le oni prostori, ki jih vsak dan tako prezračimo, kakor je treba, se dobro in hitro segrejejo! Deset minut temeljitega prepiha (med tem časom zapustimo sobo) zadostuje za obnovo zraka. Za zgoščenJe oken Id vrat, ki se slabo zapirajo, potrebujemo klo-bučevinaste trake, izrezane iz starih, nerabnih zimskih klobukov; dober nadomestek so pa tudi traki iz trdega papirja. V dvoJU* oknih se vložijo uporabne blazine, napravljene iz starega sukna, v katero se vSljejo papir, lesni ostružki ali zvitki is elame. Ostanke raznih barv lahko sami РГ®''Мта-mo v enotno barvno somerje. Spahe pod podoknico zamašimo z mokrim časnikarskim papirjem in jih prelepi®® s trakom papirja, tega pa lahko s čopičem prebarvamo v barvi sobe. Duri v nezakurjene sobe zaklenemo, ključavnično luknjo pa zadelamo, morda položimo tudi zvitke starih odej pred prag. V sobah, ki imajo mrzla tla, položimo časnikarski papir pod preprogo. SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainbarg vos 18. bia 20. December Apotheke za HL Dreifaltigkeit W. Schawnik R#Wa 13.. iWwnbra IHi, K A B Д W Д N BEN вОТВ Stjsao 7. A$ đžfe StkuU^itl Soeben crsthiencn LEHRSTOFF FUR DIE &RU9ID$CHULE Preis 7.50 RM Voirr&lig: BUCHHANDIUNGEN d«c NS.. Gauverlages u. Oruckerei KHrntan Kiageflturl, Krainburg Yitladi, WoHsberg BeUidsfUhtee braudien die neuen Lohnsleueriabellen Vorrliio Budihandlung MS.-Gauver!ag und Dtudierei KStniOT > Xfaliiburg, Klageirfuri F RASCM UND SAUBEB RABITSCH ^ StVElT^SAVr Nastanil sem sc v Krainburgu, Fobelgassc a kot zdravnik za očesne bole/ni Ordiniram ob delavnikih od 9. do 12. ure, razvcn lega pa v poivfdeljek, torek irv petek še od 14. do 16. ure. Dr. Rolf 1<икк Kralnbii K. Kr. 2 Spar- und DarleheniEcasse KrainburS G. w unb. H. (Goevheplafz) FOhrung von laufenden Konten. - Entfiegennahnje von Einlagen auf Sparbudi. Darlehen aller Art. Jlinfs!nnden von 8-12 oiir. • Uradne ore za sfratine ođ 8.—12. ere Vodimo tekoče račune. - Sprejemamo hranilne vloge na hranilne kejižke. Dajemo posojila. ANION lESCHE $фр||спеа^|шб Ncnnrarkii • sumamlem UTEtTUMER Elektrizitatswerk ¥. NAmDflTSCHil K R A I N В U R G v J Ц nI r^niiif 9 b e rel Farbarel ц, llppr»,ur iextilindurn Specialne »a pieparlrttnjc рИб^у In »e- seicev vsake vr» e. ^ontlianJe tggov, umeir.o rez1)ttn)r rogovja v gumbe, broš^ sveJiilke itd. ERMAN& ARHAR MOBELTISCHLEREI P4HN1UF. ST. VIIT Nh Tli ST. YEIT/SAVE АтишШк lfR4INeUilG MOPU.POLITUR SCHUHCREME BODENPRSTA WOU^EB POLISH C'BMISCHE "RUBRIK PAUL OEtTZE (VORM.auElH-WERKE) LIMZ/OOMAU f u ( H s £ kanti WHiiMjUl PGLZWEBKITATTB МАИОЕб I »esai UND ALLE vWKy ROHFELIE sir.2 BeactKen з:е cle Anzetq^n mi „KA A«WANKEN cOlE"'* Manufaklur-Galanfer le w№KO mwMiK RADMANNSDORF Aljllng-Veldes мт Si»ielwaren Kinderw^oen CRONER Kiagenlur!« BaCinho'>str. Ptran 8. — Ster. 34. EARAWANRBN-ВОТБ Sobota, 13. decembra 1941, ORGANISATION md бешеек sind eingelađen zum Besuchc der Sonderschau der Rll f - В 19 cll Is R 11II II in Krainburg Hotel 4lte Posi am 12. nnd 13. Dczembcr jeweils von 9 bis 18 Uhr Gen wall erlrelnnn der Rnf-Budihaltun^ G. m. b. H., Wien Dr. Uallin, KlagenSuri, Platzj^asse 9 — Tel. 1136 Herstellung folgender Gerbsiotfe: Pinolan N, Pinotan CC, Pinotan __CC Sp, Fiditenrindenexlrakt, Ke- ZWISCHEHWESSERN motan TF u. TC, Summadi etz. Laufender Einkauf jedes Quantum s Fiditenriode Ernuhrungsamt B bclm Chef der Zlvllverwaltung; In Veldcs A u F R C F Mit Beginn der 31. Kartenperiode, d. 1. ab 15. Dezember 1941, kann Im besetzten Geblete Kralns Jeder Versorgungabevechtlgte (ohne Untersohled des Alters), der elnem Ha\ishalt angehort, In welchem woder HUhner gehalton werden noch auch Vorr&te an Eiern vorhanden sind, auf Grund elner bed der zustSndlgeo Kartenausgabe zu bezlehen-den Bierkarte 4 StUck Eier pro Person erhalten. Der Versorguingsberechtlgte bzw. der Haushaltungsvorstand fUr alle Haushalts-angehSrlgen erhtllt die Elerkarten auf Grund eincr bel der Kartenausgabesteile von Ihin zu unterferUgenden Erkiarung. Auf Grund der Elerkarte hat der Bszug balm Brtllch nftchstgelegenen Elerverteller gegen Abtrennung je elmee Abschmittes pro El zu erfolgen. Von der vorherigen Abgabe dee auf der Elerkarte enthaltenen Hestellschelnes wlrd diesmal im HtnbUck auf die KUrze der zur Vertellung verfUgbaren Zelt Abstand genommen. Die Kartenausgabestellen haben, sowelt erforderllch, dafUr Vorsorge zu treffen, dafi die Abfertlgung der Elerkarten ohne unniitzes A-nstellen abgewlckelt wlrd (etwa durch Aufruf nach Anfangsbuchstaben oder StraCenzUgeo Innerhalib gewleser Zelt-r&ume). v e 1 d e s , am 8. Dezember 1941. Ern&hrungsamt B. Prehranjevalni urad B prt načelniku civilne uprave v Veldee POZIV s pričetkom 31. dobe živilskih nakaznic t. j. od 15. decembra 1941 lahko dobi vsak upravičenec do preskrbe na zasedenem ozemlju Kranjske (brez razlike starosti), ki pripada gospodinjstvu, v katerem se ne redijo kokoii, niti nimajo na zalogi Jajc, pri pristojnem mestu za izdajanje nakaznic na podlagi nakaznice za jajca 4 komade jajc na osebo. Upravičenec do preskrbe, ozir. predstojnik gospodinjstva, dobi za vse one, ki spadajo h gospodinjstvu, nakaznico za jajca na podlagi izjave, ki jo podpiše pri mestu za izdajanje nekasnic. Na podlagi nakaznic za Jajca se IzvrSd oddaja pri krajevno najbližjem trgovcu proti enemu odrezku za eno jajce. Z o žirom na kratko dobo razdelitve se tokrat ne zahteva poprejšnje oddaje naročila na nakaznici za jajca. Meeta za izdajanje nakaznic, v kolikor je to potrebno, imajo skrbeti za to, da se bo Izdaja nakaznic za jajca vršila brez nepotrebnega čakanja (kakor po pozivu začetnih črk aH po imenu Katere koli ulice tekom gotovega časa). v e 1 d e s, dne 8. decembra 1941. £icM§pieie Mgemeine film reuhand G.m.i H •£welgs!elie Veldes \ s s L I N G 13. ХП. um 15.30 und 18.30. Uhr 14. XU. um 15.30 und 18.30 Uhr 15. Xn. um 18.30 Uhr Die schwed.sche NachtigalI FUr Jugenilliche nicht zugelaesen! 16. XII. um 18.30 Uhr 17. XII. um 18.30 Uhr Frau im Strom FUr Jugenditche nicht zugelasscn! 17. XII. um 15.30 Uhr 18. XII. um 15.30 Uhr Marchcnfilmvorstellung Kumpelstilzchen 18. XII. um 18.30 Uhr 19. XII. um 18.30 Uhr Kennwort Machin FUr Jugendltchc nicht zugelassen! DOMSCHALE 13. XII. um 18.30 Шг 14. XII. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Ein Leben iar.g FUr Jugendllche nicht zugelassen! 17. XII. um 15.30 Uhr MUrchenfilmvorstellung Die verzauberte Prinzcssin 17. XII. um 18.30 Uhr 18. XII. um 18.30 Uhr Der Weg zu Isabell FUr Jngpndllche nicht zugelassen! . U A I N B U R G 12. bls 15. XII. Der Schritt vom Wege FUr Jugendllche nicht zugelassen! 14. XII. um 10.30 Uhr Miirchenflimvorstellung Rumpelstilzchen 16. ble 19. XII. Manner miissen so sein FUr Jugendllche nicht zugelassen! VorstellungHbeglnn: T&gllch 18.30 Uhr, Sonntags auBerdem um 13.30 und 16 Uhr i A A K 13. ХП. um 19. Uhr 14. XII. um 13.30, 16 und 19 Uhr Der (iasmann FUr Jugendllche nicht zugelassen! 16. ХП. um 19 Uhr 17. XU. um 19 Uhr 18. XII. um 19 XJhr. - Die barmherzige Luge FUr Jugendllche nicht zugelassen! 17. XII. um 16 Uhr Jugendvorstellung Der Jftger aus der Kurpfalz u I T T A I 13. XII. um 19 Uhr • 14. ХП. um 16 und 19 Uhr Achtung! Feind hort mit! Ur Jugend]. unter 14 Jahren nicht zugelassen! 17. XII. um 15 Uhr Jugendvorstellung Der Jiiger aus der Kurpfalz 17. XII. um 19 Uhr 18. XU. um 19 Uhr Der Silndenhock FUr .lujjendllphe zngpla4sen! MIESSDORF 13. XII. um 20 Uhr 14. XII. um 15, 17.30 und 20 Uhr Hochzeitsnacht FUr JiiKt'iidliche nicht zugelassen! N E U M A R K T L 15. X3I. um 15.30 und 18.30 Uhr 14. XII. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 15. XII. um 18.30 Uhr IS. XII. ШП 18.30 Uhr Rosen in Tirol FUr •lugfcndlic-lii- nicht zugelas.sen! 17. XII. um 16 Ulir Miirchenfilmvorstetlunff Verzauberte Prin/essin 17. XU. bia 19. XII. um 18.30 Uhr Fal.schnillnzer FUr JuKcndllcho nicht zugelnsmen! S A I R A C H 13. XII. um 18.30 Uhr 14. XII. um 15.30 und 18.30 Uhr Falstnff in Wien FUr Jiigendllcho zuj^elassen! STEIN 13. XU. um 18.30 Uhr 14. XII. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 15. XII. um 18 30 Uhr Auf Wiedersehen, Franziska! Fiir Jugendllche nicht zugelassen! 17. XII. um 15 Uhr Jugendvorstellung Der JSger aus der Kurpfalz 17. XU. um 18.30 Uhr 18. XU. um 18.30 Uhr Das himmelblaue Abendkleid FUr Jugendllche nicht zugelassen! ST. v E I T 13. XII bla 16. XII Trenck, der Pandur FUr Jugendllche zugelaaaen! 17. ХП. um 15.30 Uhr Die verzauberte Prinzessin 17. ХП. bls 19. XII. Die letzte Run de FUr Jugendllche nicht zugelassen! Vorstellungen: T&gllch um 18.30 Uhr, Sonntags auQerdem um 13.30 und 16 Uhr VELDES 13. XII. nm 15.90 Uhr MiirchenfilmvorstoUung Heinzelm&nnchen 13. XII. um 18.30 Uhr 14. XIL um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Die Goyerwnlly FUr Jugenditche nicht zugelassen: 17. XU. um 18.30 Uhr 18. ХИ. um 18.30 Uhr Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendllche nicht zugelassen! WART 13. ХП. um 16 Uhr MiirchenfUmvorstellung Frohliches Kunterbunt 12. ХП. um 18.30 Uhr 13. ХП. um 18.30 Uhr WelBer F'lieder FUr Jugendllche nicht zugelassen! 14. XII. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 15. XII. um 18.30 Uhr Mordaache Holm FUr nicht zunrelnssien! Prehranjevalni urad B. Kesaeta pslca folcsterlerka, !e pred 10 dnevi ušla. Najditelj ;e naproša, da jo proti primerni lagradl odda v podružnici >Ka--awankeo Bote* v Kralnburgu Veriiaufe /ollstfindlg neue Rundstricl«-mascliine zum Stricken der 3trUmpfe. Anfragen zu richten n den Verlag des >Karawan--'■n 1217« — Kr-Jribu"" ANTRACEN * in nalivno IDES črnilo. „IDES" Chemiidie Erieudnlsse KSillNBIIRG Leinenindustrie A. G. J AR SCH E POST DOMSCHALE GROSSHANDEL IK. IFIPIEDJIDIEI^IBIEIPCIEIP ASSLING, SDDKARNTEN