Leto lit., r Ha V Ljubljani, peteK dne 17. februarja 1922 Posamezna «ev. 50 P8f* 2 K Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . 240 K mesečno. ......20 m za Inozemstvo .. 600 a Oglasi za vsak mm višina stolpca (68 mm) . t K mali oglasi do 30 gub stolpca (58 mm) . i m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva eesta št. 16/1 Telefon it 72. Upravnlštvo: IV* »e rno v a ali ca X.fJ Telefon št. 86. Račun kr. pošt ček. orad> štev. 11.842. Seja narodne skupščine POSLANCI NE DOBE VEČ DOPUSTOV. Beograd, 16. febr. (Izv.) Predsednik dr. Ribar je danes ob 17.40 otvoril sejo narodne skupščine In je najpreje javil smrt poslanca Fra Didaka Buntiča. Zbornica je počastila njegov spomin s slava-klici. Predsednik poroča dalje, da je sprejel zakon o dvanajstinah za mare in april, kakor tudi poročilo finančnega odbora ter bo stavil oboje na dnevni red. Nato so bile prečitane prošnje nekaterih poslancev za dopust. Pri glasovanju je nekoliko poslancev, med njimi Magovče-vič in Lukinič, glasovalo proti temu, da se dovoli poslancem dopust. Predsednik skupščine odgovarja nato na interpelacijo poelanca Milana Pribičeviča, zaradi izplačanih dnevnic poslancu Stojami Protiču, ki do dne 20. oktobra 1921 ni prihajal v skupščino. Navzlic temu so mu vseeno izplačali dnevnice, kar se proti vi poslovniku, po katerem ima pravico do dnevnic samo oni poslanec, ki je položil prisego. Predsednik Izjavlja, da so navedbe posl. Pribičeviča popolnoma tečne. Imunitetni odbor pa ni odobril Protičeve ostavke; zato je predsednik določil, da se mu izplačajo dnevnice. Poslanec Pribičevič se s tem odgovorom nI zadovoljil. Navajal je ponovno interpelacijo. Poslanec Gjonovič je nato izjavil, da v skupščini ni dovolj poslancev za sklepanje. Predsednik konstatira i poimenskim prozivanjem, da je prisotnih samo 112 poslancev in da torej ni kvoruma. Skupščina je vzela na znanje, da se ne dovoli nobenemu poslancu odsotnosti in se tudi dosedanja dovoljenja ukinejo. Prihodnja seja je sklicana ca pondeljek ob IOl uri dopoldne. Debata o samoupravi oblasti in srezov ZDRUŽITEV DVEH OBLASTI ZA SKUPNE POSLE. Beograd, 16. februarja. (Izv.) Danes dopoldne 60 je vršila seja odbora za administrativno razdelitev države, na kateri se je razpravljalo o načrtu za splošno samoupravo. Posl. Šimunovič je v generalni debati naglašal, da v načrtu niso točno označene funkcije in kompetence samostojnih enot, ker še ni funkcijonarjev, ki bodo unificir3li upravo. Po kratkem govoru dr. Duli-bida je bila osnova sprejeta z vsemi proti enemu glasu kot podlaga za spe-cijalno debato. V podrobni razpravi so bili nekateri členi nekoliko izpremenjeni. Naziv »srezki načelnik* se je izpremenil v »srezki poglavar*. Daljša debata se je razvila o členu 15., ki določa, da mora biti veliki župan oblasti jurist in imeti 15 let državne službe. Sprejet Je bil predlog večine, da se ▼ prehodniih naredbah za prehodno dobo zniža število let državne službe. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Beograd, 16. februarja. (Izv.) Poslanec Wilder je predložil na seji odbora za administrativno razdelitev držav?, da se člen zakona o oblastni in srezki upravi, ki govori o združenju dveh ali več oblasti doda k besedi »ekonomski* tudi besedo »kulturni*, kar je bilo sprejeto. Nova redakcija tega člena (člen 88.) se sedaj glasi: Za izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih nalog, ki zahtevajo skupno delo, se morejo dve ali več oblasti združiti. O tem odločajo oblastne skupščine z odobritvijo vlade. Bonomi zopet pred parlamentom EKSPOZE O ZUNANJI IN NOTRANJI POLITIKI. - HLADEN SPREJEM Razpust madžarskega parlamenta BURNA NOČNA SEJA. — BREZUSPEŠNA POGAJANJA ZA VOLILNI ZAKON. — VOLILNI RED SESTAVI KONFERENCA SODNIKOV. Ljubljana, 16. februarja. Na Svečnico v Središču s pr 3 jota resolucija, soglasno odobrena od navzočih demokratov in samostojnih kmetov. je predmet velikega nerazpolože-nja v klerikalnem časopisju. Dr. Korošec je govoril istočasno za samostojno organizacijo Nemcev naše države. Vsi naj se združujejo zoper Beograd, tudi Nemci in Arnavti, a narodno - napredni Slovenci naj ostanejo podeljeni na demokrate, samostojne kmete in narodne socijalce! Delo za pozitivni narodni in gospodarski program, za konsolidacijo celega naroda in njegove države, naj ostane razcepljeno. Tak je račun neprijateljev. Moji zborovalci v Središču so prav dobro znali, kako važni razlogi govore za združitev. Da razbistrim pol jž-tj, sem se v najboljšem namenu lotil celo javne kritike delovanja naprednih političnih organizacij. Vedel sem v naprej, da se bodo moje besede zlorabljale, da se bo hujskalo enega zo-psr drugega, toda dvomil nisem, da le odkrita beseda vodi k spoznanju nevarnega položaja naše stvari, ki je predpogoj, da iščemo pota k zboljšanju. Mi smo toliko trdni in neomajni glede idej, katere zastopamo, da nas medsebojna dobrohotna kritika ne more oškodovati. Zato še ena odkrita beseda o stanju nale borbe. Vzemimo mariborsko okrožje. Tu se je z zadnjimi volitvami v narodno skupščino zasidral celi štab socijalno - demokratske stranke. Ne bom jim odrekal delavnosti, toda njihova briga ni v prvi vrsti kmečkoobrtni pozitivni gospodarski program, katerega bi morali z vso silo zastoiati narodno - napredni politiki. Klerikalno falango v tem okrožju vodi sam dolgoletni vodja SLS dr. Korošec z dr. Hohnjacem. Oba sta pripravljena, zvezati se z vsakim nasprotnikom sedanjega državnega kurza v borbi proti nam. Razumemo jih lahko, zakaj so oni zoper središko resolucijo o koncentraciji narodnih in naprednih sil. Ni za to koncentracijo niti dr. Novažan, ki s svojo »Našo vasjo* skuša zabiti še en zemljoradniški klin v narodno-tut-predne vrste in v svoji naivni blazira-nosti vprašuje, kaj je narodno in napredno. Mnogi tisoči, ki so se pod narodnim in naprednim praporom borili desetletja za napredek našega naroda, čutijo danes kakor nekdaj, da to ime nekaj pomeni. Zato sem se ga poslu-žil tudi jaz, predno pride konkreten razgovor o realizaciji ideje. Nemški element, ki v Sloveniji zopet samozavestno dviga svojo glavo, seveda tudi ne želi naše koncentracije. Dobro je ribariti v kalnem. Naši skupni zavistniki mi podtikajo, da iščem s svojo kritiko narodne in napredne politike osebnega političnega dobička. Dobiček, za katerim stremim, pa je le eden: da bi imeli vsi na-prednjaki od skupnega dela več poli-tičniR uspehov in več zadoščenja nego danes, ko smo šibki nasproti združenim nasprotnikom. Doba, v kateri živimo, se mi zdi odločilna za dolgo bodočnost že zato, ker stojimo neposredno pred praktično rešitvijo samoupravnega in administrativnega vprašanja. Premalo se še zavedamo ogromnega pomena samouprave, ki bo v mnogem oziru prevaž-no sredstvo, da si izbojujemo boljše gospodarske pogoje z živahnim delom. Temu delu bodo še naše združene sile komaj kos. Neprijatelji našega narodnega napredka bi si ne mogli želeti nič bolj, nego da vsled naše brezbrižnosti tudi samouprave ne prinesejo onega zboljšanja v gospodarskem našem napredku, ki si ga moremo le sami ustvariti, nikakor pa ne kar naročiti s korajžnim zabavljanjem zoper Beograd in centralizem. Poslanci samostojne kmetske stranke so si s svojim političnim delom za udejstvitev ideje narodnega edinstva skupaj z obema velikima strankama demokratov in radikalcev v narodni skupščini pridobili ogromno zaslugo sa narod. Kmetski minister poljedelstva gosp. Pucelj že drugič v imenu tvoje stranke na odličnem mestu sodeluje na upravi države. Kakor čuje-mo, odgovoril bode gosp. Pucelj v nedeljo na shodu v Slov Bistrici na moj središki govor glede možnosti napredne koncentracije v Sloveniji. Morebiti bo vplivalo na njegovo stališče, da so naši nas-protniki tako složni v tem, rta se bojijo koncentracije narodnih naprednih sil. Končno besedo ho seveda izoregovoril tudi tu — narodi Dr. V. Kukovec. Pridobivajte .Jutru* novih naročnikov! Sporazum o evakuaciji tretje cone! Beograd, 16. februarja. (Izv.) Polu-službeni komunike našega poslaništva v Parizu javlja, da je med Italijo in Jugoslavijo že dosežen sporazum glede izpraznitve tretje zone v Dalmaciji in da se v kratkem med obema državama obnove trgovinska pogajanja. ODGODITEV POSVETOVANJ MALE ANTANTE. Beograd, 16. februarja. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je brzojavno naročil našemu poslaniku v Parizu Spaiajkovidu in poslaniku v Londonu Gavriloviču. da naprosita češkega ministrskega predsednika dr. Beneša. naj določi dan sestanka konference Male antante v Beogradu. Prvotno določeni termin se je moral zaradi Benesevega potovanja odgodid. KRALJEVO SPREMSTVO PRI POTOVANJU V BUKAREŠTO. Beograd, 16. februarja. (Izv.) Kralj Aleksander odpotuje dne 19. t m. v Bukarešto v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča, zunanjega ministra dr. Ninčiča, šefa političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Anastasijeviča, šefa kontrole zunanjega ministrstva Rističa, dvornega ministra Jankoviča, adjutanta generala Hadžiča, komandirja garde Ziv-koviča, dvornega maršala Damjanoviča in njegovega namestnika Jovlčlča. V Turn-Severinu bo slavnostno sprejet od članov rumun skega dvora. PARASTOS ZA K»\LJEM PETROM V BEOGRADU. Beograd, 16. februarja. (Izv.) Ob U. uri dopoldne se je vršila v saborni cerkvi spominska slava za kraljem Petrom I. Osvoboditeljem, katero je opravil patrl-jarh Dimitrije ob navzočnosti kralja Aleksandra, Pašiča z ministri, dr. Ribarja In poslancev, diplomatičnega kora, oficirskega zbora ln zastopnikov civilnih oblasti. PREISKAVA O BLOKAŠKEM MEMORANDU. Zagreb, 16- februarja. (Izv.) »Večer* poroča Iz Beograda, da Je vlada v zmislu sklepa min. sveta odredila preiskavo, ali le bil memorandum Hrvatskega bloka v resnici izročen kakim inozemskim funkcionarjem 'a komu. DIVJANJE »ŠPANSKE* V NEW-YORKU. Washlngtou, 16- februarja. (Izv.) V Newyorku Je v zadnjih 24 urah umrlo 99 oseb za pljučnico kot posledico španske gripe. BeneS prispel v London London, 16. februarja. (Izv.) Danes zvečer je prispel semkaj češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš, da se informira o stališču angleško vlade napram genovski konferenci. Razpravljal bo pri tej priliki tudi o finančni pomoči Avstriji in o raznih drugih še nerešenih vprašanjih. Koresjx>ndentu »Timesa* je dr. BeneS izjavil, da je prispel v London zato, da pojasni stališče Male antante napram genovski konferenci in da se informira, v koliko se bo delo genovske konference dotikalo tudi srednje Evrope. Položaj v srednji Evropi je tak, da hoče Češkoslovaška nastopiti skupno s Francijo in Anglijo. Zato pa mora tudi vedeti, kake dlje zasleduje ta politika. RUMUNSKI PRESTOLONASLED-NIK NA POVR\TKU. Beograd, 16. febr. (Izv.) Včeraj popoldne se je peljal skozi mesto na povrat-ku iz Aten v Bukarešto romunski prestolonaslednik Karel in njegova žena, bivša grška princesa Helena. ODPOR PROTI HARDINGU. Washington, 16. februarja. (Izv.) Vsa znamenja kažejo, da se bo med Hardingom in senatom radi predloženih pogodb, sklenjenih na razorožit-veni konferenci v Washingtonu, razvil konflikt. Hardingu se namreč očita, da ni podal točnih podatkov o pogodbi med štirimi velesilami. RATTUEV NASLEDNIK. Rim, 16- februarja. (Izv.) V vatikanskih krogih se zatrjuje, d» bo monsignor Minoretti Imenovan kot naslednik Rattija, ki Je bil Izvoljen za papeža, za nadškofa in kardinala v MIlana PROGRAM BALTIŠKIH DR2AV V GENOVL Helsingfors, 16- februarja. (Izv.) Te dni se bo vršila tukaj gospodarska konferenca baltiških držav, na kateri se določi skupen program, s katerim bodo baltiške države nastopile na genovski konferenci. IZ ANGLEŠKE POLITIKE. London, 16. febr. (Izv.) Balfour je bil včeraj sprejet od kralja v posebni avdi-jenci, ki je trajala nenavadno dolgo. Nasprotniki politike Lkjyda Georgea so zaradi tega takoj pričeli razširjati vesti, da je Balfour določen za Lloyd Georgeovega naslednika. Vendar pa se bile vse podobne vesti že zvečer energično demen-■ tirane. Rim, 16. februarja. (Izv.) Danes se le zopet sestala Italijanska zbornica. Poslanci so prišli skoro polnoštevilno. Vlada Je bila pr! vstopu sprejeta mrzlo, brez ovaclj. Ministrski predsednik Bonomi je predstavil parlamentu svo) kabinet z Izjavo, da prosi za zaupnico. Nato je imel dolg obrambni govor, v katerem le zagovarjal svojo politiko. Naglašal Je. da so se notranji konflikti omilili in proračunski defidt zmanjšal. Tudi polom »Bance di Sconto. Je bil rešen ugodno za interesente. V svojih izvajanjih je bil ponovno prekinjen z ironičnimi medklici. Glede zunanje politike Italije Je Bonomi Izvajal: »Med vojno smo bili zavezniki zapadnih velesil In asociirani z Ameriko. Ostali bomo tudi vnaprej v skupini onih velesil, ki vodijo sedaj svetovno politiko. Italija je popolnoma miroljubna država ln prinaša med svoje zaveznike duh zmernosti In spravljivosti, kar edino more rešiti Evropo. Tudi glede nemške prošnje za odgoditev reparacij Je Itallla vodila poli- Budimpešta, 17. febr. (Izv.) Narodna i skupščina je sinoči nadaljevala generalno debato o volilnem zakonu. Notranji minister grof KlebeUberg je zavračal očitek, da je predlog o volilnem zakonu konservativen. Predlog jamči 60 odst. vsega prebivalstva velilno pravico. Naloga Madžarske ni, da stoji kar se tiče radikalizma volilnega reda na prvem mestu. Načrt o volilnem redu odreka volilno pravico le 110.000 osebam več, kakor Andrassyjev in rriedrichov načrt. Te osebe pa so ali anaJfabeti ali pa nimajo stalnega bivališča. Po tem načrtu dobi skoraj milijon žensk volilno pravico. — Ved sejo skupščine so se nadaljevala pogajanja med vlado in opozicijo, da se še v zadnji uri doseže sporazum glede volilnega reda. Okoli osme ure zvečer se je razširila vest, da potekajo pogajanja ugodno in da Bethlen popušča. Da bi pogajajoče se stranke imele dovolj časa za pogajanja, je dalo predsedstvo skupščine ob 7.53 zvečer ustaviti uro v skupščinski dvorani, kar sta An-drassvjeva in Friedrichova stranka, ki »e ne udeležujeta pogajanj in ki sta proti kompromisu, sprejeli z živahnimi protesti Med splošnim nemirom se je razprava nadaljevala. Ob devetih zvečer — ura v skupščini je še vedno kazala 7.53 — se je razširila vest, da so se pogajanja končnovp-ljavno razbila. V skupščini je nastal velik nemir, vendar pa so mogli naslednji tiko zmernosti in upa, da bo s tem prodrla tudi v Londonu, ako bodo vladi dopuščale parlamentarne razmere, da se udeleži tamošnjih tozadevnih posvetovanj. Akoprav se politika zmagovalcev in premaganih razlikuje, vendar pa v gospodarskem oziru ne obstoja med njimi nobena razlika. V tem oziru se morejo smatrati vse države za premagane. Ravno zaradi tega se je Italija takoj pridružila angleškemu predlogu glede sklicanja svetovne gospodarske konference v Genovi in je ponosna, da se bodo na njenih tleh pričela pogajanja za ustvaritev novega miru v Evropi. Bonomi je zaključil svoja izvajanja z opozorilom, da trajne negotove parlamentarne razmere močno škodujejo ugledu Italije in Je prosil zbornico, naj mu izreče zaupnico. Bonomijev ekspoze sta sprejela levica in ljudske stranka z odobravanjem, ostala zbornica pa Je bila mirna. S tem je usoda Bonomijevega kabineta zapečatena. i govorniki, Ruppert, Huszar, Apponvj in Bethlen mirno govoriti. Kmalu po polnoči so se pogajanja de-finitivno razbila, nakar je predsednik med nepopisnim hrupom zaključil sejo. Dar nes dopoldne se sestane parlament še h kratki seji, nakar bo razpuščen in razpisane nove volitve. Budimpešta, 16. febr. (Izv.) Narodna, skupščina je bila danes razpuščena, ne da bi rešila volilno predlogo. Zadnja seja je bila vredna sovrstnica prejšnjih, polna divjih prizorov. Vršila, so se dolgotrajna pravna razmotrivanja govornikov, ki jlb ni bilo ne konca ne kraja. Do sporazuma glede volilnega reda ni prišlo. Končno se je vlada odločila, da prepusti posebni konferenci sodnikov, da določi, po katerem volilnem redu naj m vrše nove volitve. Konferenca bo obstojala iz najvišjih sodnikov v državi. Podobna konferenca je bila sklicana zadnjikrat leta 1861. Vlada se je zavzela, da bo sklep sodnikov predložila državnemu upravniku Horthjju, ki bo potem razpisal nove volitve. Opozicija je bridko razočarana. Mini strski predsednik grof Bethlen je izjavil, da je vlada trdno odločena, nastopiti proti vsakemu zlorabljanju volitev. Izjava je naperjena zlasti proti organizaciji, »vzbujajočih se Madžarov*, ki so nastopili s svojim starim programom in su pripravljajo na skrajno teroristično tak tiko. Krasinova »ogafanla v -erlinu Berlin, 16. februarja. (Izv.) Včeraj je dospel ruski komisar Krasin v Berlin, kjer se je posvetoval z državnim kan-celarjem dr. Wirthom, zunanjim ministrom Rathenauom in Stinnesom o obnovi Rusije in o nemško-ruskih trgovinskih odnošajih. Kakor je znano, se je pogajal Krasin v Londonu z Lloydom Georgem o ustanovitvi mednarodnega sindikata za obnovo Rusije, kar bo tvorilo eno izmed glavnih točk dnevnega reda genovske konference. Pri pogajanjih za obnovo Rusije bo igrala Nemčija veliko vlogo. Krasinovih razgovorov z berlinskimi vladnimi in finančnimi ter industrijskimi krogi so se udeležili tudi ravnatelj sovjetske državno banke, predsednik ruske trgovinske misije v Berlinu in predsednik ruskih strokovnih organizacij. Konferenca nasledstvenih driav Dunaj, 16. febr. (Izv.) Včeraj je bila otvorjena v Rimu konferenca avstro-ogr-skih nasledstvenih držav. Navzoči so bili samo poljski delegati, prihod ostalih pa se pričakuje do dne 20. febr. Kdaj pridejo češkoslovaški delegati, še ni znatno. Začasno se vrše posvetovanja s poljskimi delegati ln poslaniki ostalih nasledstvenih držav v Rimu. Rim, 16. febr. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila v palači Chigi prva seja druge sekeije rimske konference nasledstvenih držav. Ta akcija ima nalogo izpopolniti sporazumne pogodbe, sklenjene lani v Rimu in Portorose. Na včerajšnji seji se je v načelu razpravljalo o programu dela in je bil odobren sistem, po katerem naj zastopniki zainteresiranih držav proučujejo detailna vprašanja. Rezultati teb proučevanj se odobre na, plenarni seji konference. Kari v denarnih stiskah Pariz, 16. februarja. (Izv.) Gmotno stanje bivše avstrijske cesarske rodbine je vsak dan slabše. Z raznih strani so že došli pozivi veleposlaniški konferenci, naj nujno uredi to vprašanje, toda konferenca se dosodaj še ni mogla zedinitL Podkomisija, ki je imela nalogo, proučevati to vprašanje, še vedno ni dovršila svojega dela. Zato bo pokojnina bivšega cesarja Karla končnoveljavno določena šele na prihodnji seji poslaniške konference. NEVARNOST VEČMILIJONSKE STAVKE V AMERIKI. Pariz, 16. febr. (Izv.) Ameriki grozi velikanska stavka. Pogajanja rudarjev z lastniki rudnikov so bila brezuspešna. Delavci zahtevajo povišanje prejemkov za 20 odstotkov in so se sporazumeli z železničarji glede skupnega postopanja, V slučaju stavke M stavkalo v Zedlnjenih državah nad 5 milijonov delavcev. Tudi tekstilni delavci so Izjavili svojo solidarnost z rudarji. TUDI ITALIJA PONUJA AVSTRIJI SVOJO POMOČ. Duna), 16. februarja. (Izv.) Italijanski , poslanik, grof. Orsinl, Je Izročil danes državnemu kanclerju brzojavko svoje vlade, v kateri izjavlja Italija prlnciplielno svojo pripravljenost, priskočiti AvstrUI 9 kreditom na pomoč. Radi t kot hrvatski PoiatJljena obletnica iredentist V Prag? Prvega februarja so potekla štiri V .??, „ leta o! znane revolucij jug-oslovan- V blokaškem memorandumu se ^ mornarjev ^ avstro- nafcaja tudi ugotovitev, da je tal q voinih bdjak v Boki Kotor: St. Radič že med vojno reprezen- Vstanek je izbruhnil na križarki tant hrvatske neodvisne misli na ^ Geore». Točno opoldne je bU dan historičnih konferencah v Pragi. ^ % d^ema £treloma iz topa kot Eaen najodhčnejših ceskih delav- g. j ^ splošni vstanek. V Bold Ko- oev za narodno svobodo g. ured- ^j.. . fcilo tedaj na(j 30 vojnih la- nik Jan Hajšman nam z ozirom A.. Unrn9r;. Kn aretirali vse častnike na te trditve pošilja dopis, ki ga objavljamo kot nadaljnji dokaz, da je blokaški memorandum ena naj-brezvestnejših potvorb naše nacionalne historije. Dopis se glasi: V Pragi, 14. februarja. V «dokumentu sramote*, kakor ju v Ustreljeni so bili trije Jugo-Obisk Jugoslovanov iz Ljubljane, gIovan. in en Ceh. Tudi ostali vstasi Zagreba, kot tudi iz Sarajeva m Dal- sq bj]. obsojeni ^ gmrt< a so bili po-roacije. o katerem govoo_ memoran: milol5enL y je6i 60 ostali do prevra-rinm. je. zares med najlepšimi gestami .... ......... bratska politike češko - jugoslovanske, ki je zadala AvEtro - Ogrski smrtno rano. Ti obiski ostanejo v zgodovini Jugoslovanov in Cehov za vedno med liajlepšimi manifestacijami narodne odločnosti in narodnega prepričanja. Toda Radič ni delal teh manifesta- ta. ko so bili seveda tudi oni osvobojeni Washin9tonska konferenca _____ __ Pred dobrim tednom se je končala di on se tega gibanja nI udeleževal velepomembna wasliington«ka konfe-ia memorandum falsificira zgodovino, renca. Na zaključni seji so podpisali ko trdi nekaj druzera. Ravno nasproti osem sporazumov med posameznimi >io ie res- Radičev delež pri teh mani- udeleženim državami. Sporazumi zna-tstaciiah je tolikšen, kakor je n. pr. čijo za kurz moderne^ svetovne politi delež " Šmeralov na češki revoluciji. Bil je le statist. Kot udeleženec in aktiven sotrud-7-ik v skupnem postopku češko - jugoslovanskem med vojno, moram tudi •iiSjotoviti, da Radič nikdar ni bil vodja Hrvatov, ki so med vojno prihajali v Prago. Ko je prišel prvič, so ga pri- smo se bali Radiča, kart pred njim nismo odkrili, naših tajnosti ni izvo-deL Vedno smo imeli pred očmi možnost. da je Radid v Prago le poslan, da nabere informacije za frankovce in s tem za avstrijsko vlado. Zato mu nismo povedali ničesar važnega. Radič ni vedel za nobeno zaupno zadevo, in ni bil nikakšen voditelj. Voditelji «0 bili vse drugi. Ko je prišel drugič na znano petdesetletnico gledališča in ko je govoril tja naših ulicah pred neinformirano praško publiko, takrat je že vedel, da ?e mu ne more nič zgoditi, ker imaj'o Činitelji češke in jugoslovanske politike so se takrat zgražali nad njegovim čvekanjem, ke.r je moglo postati usodepolno. izdati celo našo akcijo in spraviti na tisoče ljudi v nesrečo, če bi mi Cehi takrat ne bili tako trdni. Mnogi so .sodili, da je Radičev nastop dij. Mornarji so aretirali vse častnike in prevzeli poveljstvo v svoje roke. Na obalo so poslali patrulje ter dali zapreti vse gostilne. Pobunjenim mornarjem so se pokoravali tako Madžari kakor Avstrijci. Tri dni so bili vstaši absolutni gospodarji situacije. Tretji dan pa so prispele nemške podmornice ter obkolile križarko »St. Georg*, na kateri je Politične beležke 4- Zaupnica ministra Pribičeviču ln poslancu Wilderju. Mestni odbor zagrebške organizacije demokratske 6tranke je pod predsedstvom dr. Ljube Tomašiča razpravljal o zahrbtnih napadih na ministra Pribičeviča in poslanca Wilderja in odločno obsodil to gnusno politično borbo. Predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidovi-ču je poslala mostna' organizacija brzojavko, v kateri pravi: »Ker pozna- Po svefu — Atentat na Horthyja. Iz Budimpešte poročajo: Ko se je te dni madžarski državni upravitelj Horthy nahajal v gozdovih grofa Ladislava Karolyja na lovu, so neznani storilci Iz zasede večkrat ustrelili nanj iz pušk, vendar pa ga niso zadeli. _ Vprašanje Egipta. Lord Allenby, angleški guverner v Egiptu, le izročil angleškemu zunanjemu ministru lordu Cur-zouu memorandum, v katerem stavi pred' zujiivhu, v fiaini —------- ------------- • mo dolgoletno nacijonalno delo mini- loge glede ureditve vprašanja Egipta, stra Pribičeviča in poslanca VTilderja Lord Allenby izjavlja v tej spomenici, da- prehajamo na dnevni red e prezirom ne verjame, da bi se mogla dosedanja na nečuvene poskuse naših nasprotni- angleška politika v Egiptu trajno nada- < . « 1 V - J • "1 Y . . I 1 - X * •___ri>AIA A * m Ic?! A kov, ki hočejo omadeževati njih čast ljevati, in napoveduje zato svojo demisijo. in poštenost in se spozabljajo tako da- ni puD.cuinL ju ae . .111 «'t. - K ......... ~ o-t----- ------- leč, da njih imena spravljajo v zvezo don in vse napeto pričakuje odloka angle-' — ■ * za atentat ške vlade. »Observer* nastopa za to, da s pripravami Hereigonje -—------- ---------— — nroti nepozabnemu Draškoviču. Pr.v se Egiptu prizna popolna neodvisnost, širno vas, da sporočite ministru Pribi- ker sploh ni tal nikoli integralen del an-in nnslsnon WilHor!ii. Hn iima fflp<;kpff3 imoeriia in r.ikdar ne bo. Pravi. ke, ki ga je začel VFilson in ga nadaljujeta Harding in Lloyd George. brezdvomno velik uspeh. Podpisane so bile naslednje pogodbe: 1.) Pogodba o spoštovanju in nedotakljivosti angleških, ameriških, japonskih in francoskih interesov in po- liieljali takorekoS nasilno kot "osebo, sestev v Tihem oceanu. . tri ie dotlej stala povsem po strani, 2.) Pogodba med devetimi državami - hinitelj iz tabora izdajalccv slovanske c integriteti in suverenosti Kitajske in rodnega zločina Hrvatskega bloka ve-Tfiisli Susteršičev, Frankov, Sachsov. o zavarovanju kitajskih interesov. Kot naš protivnik se je dal pridobiti 3.) Pogodba devetih držav glede kile na informativno potovanje. Šele v tajskih tarif in carin. Pra«i so češki politiki, zlasti Švehla, 4.) Pogodba šestih držav o razdelit-predočili Radiču, kakšno politiko vodi vi starih nemških kablov, ki vodijo na on s tem. da rre s frankovci. Mi Čehi otok Jap. . - - --- - - 5.) Pogodba med Zedmjenimi drza- čeviču in poslancu Wilderju, da jima izrekamo svoje zaupanje, v polnem prepričanju, da ju ne bo ovirala niti ta sramotna in brezvestna kampanja v nadaljnem delu za narodno in državno edinstvo.* -f Protič se jen nad hrvatskimi blokaši. ki so ga tako nesmrtno blami-rali s svojimi falzifikati. in prihaja do spoznanja, da so ga blokaši izrabili samo zato, da bi njih memorandum ostal koliko- toliko neopažen v Beogradu. — Sedaj Protič naenkrat piše v svojem «Radikalu»: »Ponavljam, kar sem že rekel: bolje in koristnejše je, da pridejo Hrvati v parlament, da tu zastojiajo svoje stališče iu vrše svojo kritiko, kot da pišejo iz Zagreba memorandum in jib naslavljajo inozemstvu in to še celo memorande polne romantike in zgodovinskih laži!* — Tudi Protiču se odpirajo oči! -f Manifestacija v narodni skupščini. Iz Beograda poročajo, da se govori v političnih krogih, kako bi bilo umestno, da narodna skupščina na svoji prvi seji priredi v protest, izdajalskega, protidržavnega in protina- vami in Japonsko o mandatu za otok Jap. 6.) Pogodba mod Japonsko in Kitajsko v zadevi Santunga. na podlagi katere odstopa Japonska Kitajski Kiav-čov in ji prepušča šantunško železnico in na podlagi katere se Anglija odreče Vejhaiveju. 7.) Pogodba med peterimi državami, ki so tiče uporabe strupenih plinov v vojne namene in načel za vojno s podmornicami. 8.) Pogodba peterih držav (Amerike. Anglije, Francije, Italije in Japonske). na podlagi katere se te države Čehi v rokah vso policijo. Govoril je „—— r—. — . izven programa, za svojo reklamo, obvezujejo reducirati svoje vojne mor kakor kak harlekin, v veselje občin- narice na sorazmerno določene manj *tva in za svoj lastni prospeh. Važni še kontingente. Angina bo reducirala brodovje na tonažo 525.000 ton, kar ji je danes že dobrodošlo, ker ji finančne razmere ne dopuščajo, vzdrži-vati tako ogromne mornarice, kak>» jo je imela med vojno. Na isto tonažo bo reducirala svoje brodovje tudi Amerika, dočim bo imela Japonska v IeTizzivante avstrijskega agenta - oro- bodoče le 315.000 ton, Francija in Ua, vokaterja, najmanj pa'petega dema- lija pa 175^000 ton. Japonska m Ame- »•o^a in konjuktiiralnega politika naj- rika sta že ustavil, gradnjo velikih Slabše vrste. Karakteristično je. da vojnih ladijskih enot kar jima bo Radič ni bil pripnščen k historični znatno olajšalo proračunske skrbi. Ka- ajni konferenci zastopnikov Jugoslo- zun navedenih sporazumnih držav ne anov, Poljakov in Cehov, ki se je ta- bo smela nobena druga država mjti krat vršila v Kramarevi vili. To kon- vojne mornarice s tonazo, ki bi prete- fprenco smo pred njim na.jskrbnejše ga!a 10.000 ton. rorenco J ^ po]Gg tcga je bilo dne 6. februarja Niesrove praške govorance so v podpisanih v Washingtonu _ tudi več ostalem naši skunni stvari le škodo deklaracij, kakor n. pr izjava K,^- ^le Prva posledica je bila, da je po- ske, Amerike in Japonske, s katero se lici ri šj tisto uro izgnala iz Prage res- ukinja 21 zahtev, katere je stavila 1. no bolL-a pesnika Vojnovida? ki so 1915. Kitajski Japonska; dalje izjava mu feški pr atelji jedva izposlovaJi Japonske, da bo upošteva suveren.- dovolil, da se leči v Pragi... teto Rusije in odpokhcala evoje čete Takšno je bilo Radičevo »voditel - iz vzhodne Sibirije itd Jo>k^3vojno. Sedaj trdi, da je po- ^ashmgtcmska ffv ŽaS^Ts^ScfS p^ lV -Pehe P^vj sadovi se bodo bloka ni nič druzega nego v splošno korist človeštva izkazih nlSlifL zbirka potvorb in falzifi- šele čez leta, seveda če se bodo ua katov Jan Haj?man. konferenčni sklepi tudi izvajali. njenje. fo nezacostm estetsld Ih nteranu tzonra- ženosti obdolžiteljevi. Vrhu tega so Tončkove sanje zgolj rekvlzitnega značaja Peterčkove sanje pa so delirlj umirajočega otroka, produciran v vidni svet, česar gospod Roječ niti ni doumel v svojih očitkih. Zato se nam vidi način, kakor je gospod Roječ nastopil v Javnosti, ne samo povsem neutemeljen, ampak tudi v vsakem oziru nedopusten.* Novitete ljubljanskih gledališč. V soboto dne 18. t. m. se uprizori drama Nuši-čeva komedija »Svet*, katero je označil duhoviti hrvatski estet Matoš za najboljšo jugoslovansko komedijo sploh. Režijo vodi g. Danilo. — Isti večer pojo prvič v tej sezoni priljubljeno Puccinijevo opero «Butterfly». z gg. Thalerjevo, Stcrkovo, Kovačem ln Romanowskim v glavnih vlo- ucvau, m nu^uv^uj^ K0vacen1 t0 KomanowsKim v Vsa pozornost Egipta je obrnjena v Lon- ; gah _ v nede]jo dne 19. t m. popoldne "" nrM^k.,1«. f«l!nfc9 J.nfl(.- 0b treh igraj0 v ljublianskem dramskem gledališču Schonherrjevo dramo v petih dejanjih, »Vražjo žensko*. Vseh pet de gleškega imperija in nikdar ne bo. Pravi, da si je mogoče zagotoviti nadoblast nad Sudanom tudi potem pogodbe z egiptovsko bodočo narodno vlado. »Kaj bo nam Egipt?* vprašuje list. »Zagotovimo si kontrolo nad sueškim kanalom, Egipčane pa pustimo.* Nova turška ofenziva. »II Mon-doi poroča iz Angore, da hočejo imeti turški nacijoualisti na vsak način Drino-polje in Smirno. Baje namerava Kemal paša v marcu pričeti splošno ofenzivo. — Razsajacje španske bolezni na Dunaju. Pred štirinajstimi dasvi je bilo na Dunaju 1189 oseb bolnih za špansko boleznijo, pretekli teden pa je naraslo to število na 8370 oseb. Narastla je tudi umrljivost bolezni od 25 na 40 procentov. Kolera v Rusiji. Kakor poroča »Goles Rossi*, razsaja v Kijevu, Pcltavi in No-vorosijsku epidemija kolere ta pegastega tifusa. — Največjfl parobrod na svetu bo spomladi dovršen v angleški ladjedelnici v Southanptenu: imel bo 56.000 ton In prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 metrov. A. liko manifestacijo za narodno in državno edinstvo! Ti manifestaciji bi se gotovo pridružili vsi poslanci, ki že poldrugo leto delajo za prospeh države in s tem obsodili one, ki sede v Zagrebu in kujejo atentate proti državi. V naši državi so vsi obsodili ta blokaški načrt, tudi zunaj s prezirom govore o narodnih izdajalcih, torej je dolžnost našega parlamenta, da nastopi tudi on pred domačo in svetovno javnostjo. + «Ba!kanove» blaznosti. V Beogradu izhaja list, ki se ga radikalci poslužujejo kot svojega revolverja. Neresen je skozinskoz in služi jugoslovanski žurnalistiki v sramoto. Navzlic temu ga nekatere slovenske no-vinc rade citirajo, zlasti kadar iznaša razne bedastoče o demokratih ali pa kadar ga spopadejo velosrbski krči, katere vsi protisrbski elementi^ z veseljem popisujejo v dokaz, kakšni so — Srbi. V pondeljkovi številki je rBalkan* zopet enkrat znorel. Pod debelim naslovom »Sabotiranje države* dokazuje, kako Ljubljana in Zagreb storita vse, kar moreta, na škodo države. Zato da je brezbroj dokazov in ciničnih primprov. Slovenci zlasti s kriomčarenjem razdiramo državo, Zagreb pa s sabotažo železnic, ki meri na to, odrezati Beograd in srbsko trgovino od prometa, članek se zaključuje zopet s prav »Balkanovim* ili — ili, namreč »ili pregaziti izdajstvo ili amputirati zaraženi deo». Mi omenjamo te blaznosti seveda ne radi tega, ker se nad njimi zgražamo, tem- ,jj0 ciana g r. uolia v zuucvi i. n.cjt. več le. da opozorimo čitatelie na kva- cctra P. Oolla je odbor imenoval koml-liteto lista, iz katerega čitajo tu in slj0i sest0]ečo Iz pisateljev Frana Albre-tam v slovenskih novinah citate. Cita- chla^ A Funtka in Fr. Koblarja, ki nam li smo celo polemike proti »Bal- je posiaia S!edeč& izjavo: »Na Vaš poziv kanu*! z dne 20. januarja t L smo podpisani pri- -4- Zanimivo politično predavanje v merjali »Tončkove sanje na Miklavžev Za žrebu V soboto predava v zagreb- večer*, spisal Fr. Roječ, in »Peterčkove 5km demokratskem akademskem poslednje sanje*, spisal Pavel Golia, ter klubu »Jugoslavija* polkovnik v p. soglasno ugotovili to-le: Razen naslovov Nikola Premovič o temi: Potek nacijo- obeh iger, katerih delna slinost je za t alne revolucije od leta 1903. do r,a- vsakogar razvidna, ni niti v zasnovi niti šega" ujedinjenja. Predavanje je raz- v Izdelavi nikakršne podobnosti, na kate-deljeno v tri epohe: 1.) tragedija Obr.>- ro bi mogel avtor »Tončkovih sar.;-> opi-novičev; 2.) nacijonalni revolucijonar- rati svojo dolžltev, da so »Peterčkove ni pokret"v Macedoniji; 3.) revolucij > poslednje sanje* samo plagiat njegovega narno delo do začetka svetovne voj- dela. Trditev, da bi mogla eksistenca obeh ne; svetovna vojna in naše ujedi- babic in obeh siromašnih dečkov tvoriti janj se vrši v preprosti sobi gorske koče in nastopajo v celem tri osebe. Vsled tega in zato, kar ie vsebina vsakomu umevna in domača, pa vseeno zanimiva in privlačna, opozarjamo na to predstavo podeželske odre, ki naj bi poslali ob tej pri-'iki svoje zastopnike v gledališče. Drama jim bo gotovo dobrodošla, ker jo bodo mogli brez posebnih težkoč uprizoriti. Za mladino pa njena vsebina ni primerna. Berliozova simfonija se na vsestransko zahtevo ponovi na koncertu, ki se bo vršii v Liubljani sredi meseca marca. Prvi de? sporeda bo obsegal nove sk'3dbe, med drugimi novo orkestralno delo, ki ga ravnokar piše skladatelj Emil Adamič. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Sv. Florijana ulica 27. I. nadstr. V soboto dne 18. februarja ob osmih zvečer in v nedeljo dne 19. februarja ob treh popoldne izborna veseloigra »rGospod senator«, spisala SchSnthan in Kadefburg. Nove kulise naslikal L. Magolič. Prcdproda-ja vstopnic v šentjakobski napredni knjižnici v petek in soboto od 5. do 7. zvečer. Klub v Ljubljani vabi člane jjrijatelje društva k zanimivemu predavanju g- učitelja Cirila Petrovca »O srbo-hrvatski narodni epiki (II. del)--, ki se bo vršilo v soboto dne 18. t m. ob po! 21. uri v hotelu «L1oyd». »Gledališki list*, ki ga Je izdajala uprava ljubljanskih gledališč, ie zaradi prevelikih stroškov nehal Izhajati. Mamzel Nitouche se uprizori v Mariboru v novi zasedbi. Deniso poje gdd Mczgečeva, Celestina g. Povhe, Loriofs pa g. Rasberger. Šport in turistih NEDELJSKE Z1MSKOSPORTNE TEKME. Za drsalno tekmo na Bleda se dopolnjuje razpis v »Športu* v toliko, da ic razumeti udeležbo v skupini junlortev za vse one, ki še niso dopolnili 18. leto m vse one. Iti še niso nastopili v iavnih drsalnih tekmah. Drsalni teren na Bledu bo skrbno pripravljen ter bo nudila testm* vsem tekmovalcem in tudi vsem ostalim največji užitek. K vsem tekmam v nedeljo dna 19. t. iff. na Bled in Bohinj, imajo udeleženci pravico do polovične vožnje na progah Južne in državne železnice. Legitimacije se dobe v pisarni Športne zveze in prt športni komisiji vsake tekme. - Nedelja cx < biti prav živahen zlmsko-sportm dcn. • Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Petek. 17 febr., »Vražja ženska*. — Sobota, 18. febr., »Svet*. — B. Nedelja, 19. febr., popoldne »Vražja ženska — Izven. — Zvečer »Hamlet*. — Izven. Pondeljek, 20. febr, »Svet*. — D. Torek, 21. febr., zaprto. OPERA. Petek, 17. febr., zaprto. Soboto, 18. febr., »Butterfly»- — B-Nedelja, 20. febr., »II Trovatore*. — Izv. Pondeljek, 20. febr., zaprto. Torek, 21. febr., »Butterflv*. — A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 18. febr.: »Ptičar*. B. Nedelja, 19. febr.: Ob pol 15. »Dediči velikega časa*, ljudska predstava; ob pol 20. ManTzelle Nitouche**. Torek, 21. febr.: »Raskolnikov*. A. Proslava Dostojevskega. Sreda, 22. febr.: »Dediči velikega časa* C. Četrtek, 23. febr.: »Parižanka*. B. Sobota, 25. febr.: »Sovražnik ljudstva*. A., b(tj prav zlVauen ----- - Nedelja, 26. febr.: Ob pol 15. »Kjer ljube- j ,;ke sankaške tekme v Bohinju, dalje r.ul zen tam bog*, »Volkašin*, ljudska pred-! vge zan;mjVe in užitka polne tekine v stava: ob pol 20. »Ptičar*. Izven. !skoku raz skakalnice v Bohinju, na Bleiit Torek, 28. febr.: »Cigan baron*. Premi-1 „ drsa]ua tekma — to je program. V.i jera. B. ... bo privabil gotovo vse, kar tiubl krasoto ! zimske narave. Užitek, ki ga nuoi naše Polemika Golia-Rojec. Društvo sioven-i gorenjsko ozračje, vrhu tega še vse te sklh leposlovcev nam sporoča: Na proš- j tekme, je gotovo brez primere nastm gc-njo člana g P. Golia v zadevi F. Rejec! stilnam, kavarnam in veselicam. Zato»v., .......' ki vam ie mogoče, v nedeljo v Bohm! i« podstavo literarni tatvini, je samo dokaz na Bled • Spor v ljubljanskem nogometnem pod-saveza. Jugoslovanski nogometni savez v Zagrebu je na svoji seji v ponedeljek, kakor je bilo pričakovati, razveljavil uKor in trimesečno zabrano javnih tekem, 1« iih je Izrekel novi upravni odbor ljubljanskega podsaveza proti S. K. »Illnli* V Ljubljani. Slovensko planinsko društvo naznani«, da se vrši njegov letošnji občni zbor v soboto dne 4. marca zvečer ob osmih v salonu gostilne »pri Levu-- na Gosposv et-ski cesti. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora ter sklepanje o od-borovih in samostalnih predlogih. 3RAN1SLAV NUŠIČ: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Kolikor hitreje poteka september, tem večjo pozornost vzbujajo vesti iz Bolgarske, vsaj takšno, kakor one z bojišča. Vse tisto, kar pripovedujejo časopisi, je vsakomur premalo in -a ne more pomiriti, kajti gibanje bolgarskih čet na nasi meji jasno dokazuje, da se tiče vse to nas. Odkar ie to domnevo Dovdaril tudi Niš službeno, je žeja za vestmi vsebolj narastla iti v eručah pričakujejo ljudje niškega vlaka, s katerim prihaja vse Mino novic. Vsako pot prihaja s tem vlakom kdo izmed nenavadnih, dobro poučenih, ki znajo pripovedovati vse drugo, kar ne stoji v časopisih in okrog teh se zbirajo gruče. Tako ie prinesel danes nek beograjski begunec, ki potuje nara\most V Niš ter se nikjer ne ustavlja, vse polno zanimivega iz Beograda On ie odhajal 23. ponoči, v tisti strašni noči, ki je odločila usodo Beograda. Pripovedoval je strahovite stvari o bombardiranju mesta, trajajočega ta dan od poldne do osmih zvečer. V daljšem odmoru je on zapustil Beograd NI vede odgovoriti, kako je z bitko, če se je pričela še tis noč drugo jutro. Čeprav je to bombardiranje napravilo težek vts in fe vse prebivalstvo orestohce panično zmedlo, odhaia on vendar s trdnim prepričanjem, da se sovražniku ne posreči napredovati. Zagotavljal ie, da so naši zakopi na Banovskem brdu in Novem groblju tako čvrsti in zavarovani, da lahko preprečijo vsak prehod sovražnika. Pomiloval je edino Beograd, ki bo strašno trpel, če se nadaljuje to bombardiranje v taki meri. Odhajajoč zvečer, je ugledal že na Dordžolu plamen i zažganih hiš. V Nišu se ni ustavil, a je dolgo čakal na kolo-' dvoru, kjer je Cul, da mobilizira Grška in Rumunija v odgovor na bolgarsko mobilizacijo. Istotako ie slišal, da se zavezniki že izkrca vajo v Solunu. Ta vest o izkrcavaniu ie bila uteha za vso skrb o zbiranju bolgarskih čet Vsled tega smo se pričeli zanimati poleg niških vlakov tudi za solunske. Potniki od tara so nam vse potrjevalL «AIi ste vi vse to na lastne oči videli?» vprašuje nekega potnika tisti slaboučeni pesimist. »Se razume! Vsredo 23. tega meseca sem se nahajal baš na Keiu, ko naenkrat zabobrajo bobni in zatrobijo trombe. Ljudstvo se v trenotku zgrne po trotoarju in zagozdi vse ulice. Skozi mesto je korakal znavski polk, mimo nas je odhajal na Zejtilnik. Pravijo, da prihajajo iz Dardanel, a sedaj slede še naravnost iz Francije.« . j Tako odločno zatrjevanje vesti nas vse skupaj ojunači m. skodelica utehe se novesl Dovolj ie, da ponovi Rumunija svoi pohod na Sofijo iS leta 1915!» — In zopet iznova oživljajo po kavarnah pojasnjevanja, katera je poslednje dni izpodrinila že težka skrb. »Tudi Grška predstavlja sedaj krepko moč. Ona s svojimi novimi oblastmi vrže lahko na mejo najmani 350 tisoč vojakov!« . «To bo pomenilo, da se bo morala biti Bolgarija na treh frontah. Pa to je že enkrat bilo in takrat ie vodilo v Bukarešto.* . , «A ne pozabite, da se v teh razmerah mi ne moremo tako krepko braniti, kakor na Bregalnici!* pristavlja zopet pesimist. «Kako da ne? Mi imamo sedaj pet divizij več kakor trinajstega leta in tudi Grki, ki so svojo vojsko podvojili, sprejmejo lahko vse večje breme na svoja pleča!« «pa |e nekaj ne pozabite, da bodo imeli Bolgari sedaj opraviti s štirimi, a ne s tremi frontami kakor poprej.* »Kako s štirimi?« »Pa kaj ne bo Rusija v slučaju bolgarskega napada izkrcam v štiriindvajsetih urah svoje armade pri Varni in Burgasu?« »Pet front, gospoda! Angleži se bodo tisto minuto Izkrcali pri Dedeagaču. Saj imajo že na dardanelskih ladjah svojo kopno armado in tudi Egipt ni daleč. E, premislili se bodo, dobro se bodo premislili Bolgari!* (Dalie prihodnjič.) * Cenjenim naročnikom priložimo danes m naslednje dneve položnice, da poravnajo čimprej naročnino. Zlasti se obračamo na one naročnike, U so prezrli, da dolgujejo na naročnini še za preteklo leto. * Povodom polletnice smrti kralja Petra I. Osvoboditelja je bil včeraj v ljubljanskih cerkvah svečani parastos sa pokojnim kraljem. Ob 10. dopoldne ie bilo svečano opelo v stolnici sv. Nikolaja. katero je eelebriral knezoSkof dr. Jeglič s številno asistenco. Istočasno je bil cerkveni spomin v evan-geljski cerkvi. Ob 11. dopoldne pa v TT.-ivoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica. Cerkvenim obredom so med drugim prisostvovali namestnik minister Ivan Hribar z načelniki oddelkov, oblastev in upadov pokrajinske uprave. državno uradništvo, kot zastopnik obolelega poveljnika dravske divizije generala Dokiča polkovnik Bogiče.vič 3 štabom in številnimi častniki ljubljanske posadke, župan ljubljanski dr. Peric z nekaterimi občinskimi svetni-la, zastopniki raznih društev itd. ter znuogobrojno občinstvo. — Uradi so bili dopoldne zai»rti. — Tudi v drugih krajih Slovenije so se spominjali polletnice smrti velikega kralja na enak način. — V Mariboru je daroval službo božjo mesto obolelega škofa dr. Napotnika stolni prošt dr. Matek ob etevilni asistenci duhovščine. Prisostvovali so general Pliverič, mestni komandant, oficirski zbor in zastopniki uradov. ® O kraljevi poroki. Kakor smo že poročali, je za kraljevo poroko določen 4. junij tekočega leta, na kateri dan padejo letos pravoslavne in katoliške Binkošti. Kralj je izrazil željj. da se fioroč) točno po obredih, katere predpisuje cerkev, in po običajih našega naroda ob takih prilikah. Odbor s-tarih žen sestavlja ceremonijel, ki bo — kakor se zatrjuje — obsegal vse tozadevne narodne šege v srbskih do-mačinskib hišah. Nevesta bo torej imela druga (djevera) iz kraljeve rodbine, kar bo skoraj gotovo princ Pavle. Iz hiše. v kateri bo v Beogradu začasno stanovala, bo peljal bodočo kraljico njen brat. ki pride v to svrho v Beograd. Svati bodo prihajali na vozovih in na konjih. Kraljeva garda bo tvorila špalir okoli kraljevega voza. Kralj bo sedel do cerkve s kumo v svojem privatnem vozu, a iz cerkve se bo vozil v kraljičinem vozu. Pri vhodu v kraljuv dvor bo sprejeta kraljica po narodnem običaju: v vsako roko ji polože hleb kruha ter jej izroče krasno stekleničico vina, da ga nose v dvor. Ne bo manjkalo niti režeta, iz katerega bo kraljica potresla žita po dvoru. V dvor stopi kraljica po razgrnjenem platnu, kakor vse druge »mlade* po srbskem običaju. * Iz diplomatske službe. Kralj je po-dehl eksekvatur častnemu konzulu republike Urugvaj v Zagrebu, vseuč. prof. dr. Miloradu Sfražnickemu, ki je bil svo-ječasno na naučnem potovanju po južni Ameriki in pozna dobro tamkajšnje razmere. * Z beograjske univerze. Rektorat beograjske univerze je razpisal natečaj za stalnega profesorja fizike na tehniški fakulteti. e Dijaške štipendije In podpore. Po čl. L pravilnika o državnih štipendijah in podporah morejo dobiti štipendije samo redni slušatelji in oni dijaki, katerih starši ne plačajo nad 30 dinarjev neposrednega davka. Podporo morejo dobiti oni, ki so dovršili maturo z odličnim ali jako dobrim uspehom in polagajo predpisane izpite najmanj z jako dobrim u-jpeftom. Velikost ustanov znaša za vse univerze 200 dinarjev. Pravniki dobe podporo samo na subotiški univerzi: za zar grebško univerzo znaša podpora 200, za ljubljansko 100 Din mesečno. V svrho kontrole bo ministrstvo objavljalo sezname štipendistov in podpirancev. Študen-tinje 1. in R. semestra na pravnih in medicinskih fakultetah ne morejo dobiti niti štipendije niti podpore. * Zdravilišče ljubljanske bolniške blagajne na Rabo, Ljubljanska bolniška blagajna je kupila od »Društva skontistov* na Dunaju zdravilišče, odnosno okrepče-vališfie na otoku Rabu, obstoječe iz zgradbe, v kateri je 16 do 18 sob s 40 posteljami. Zanj je dala bolniška blagajna s posestvom in inventarjem nad 175.000 dinarjev. • Izpremembe voznega reda na drž. železnicah. Avstrijske zvezne železnice so odpovedale brzovlake 1101 in 1102. V zvezi s tem izostane prioenši z 18. febr. B* progi Jesenice - Podbrdo brzovlak 4202 in z 19. febr. brzovlak 4201. Nadalje izostanejo od 18. febr. dape na progi Ljnbljan-i-Jeseniee osebni vlaki št 916 — odhod iz Ljubljane ob 12. — vlak H. 924 — odhod iz Ljubljane ob 15.07 in vlak št. 919 — odhod z Jesenic ob 21.01. Na progi Kranj-Tržič izostane osebni vlak St. 4134 a z odhodom iz Kranja ob 18. uri 10 min. Kot nadomestilo pa vozi na progi Ljubljana-Jesenice osebni vlak 91^ r. odhodom iz Ljubljane ob 13.40 in na progi Kranj-Triič osebni vlak 4136 z odhodom iz Kranja ob 14.51. • PoStna zveza med Koprivnikom In Kočevjem je bila dne 12. februarja ukinjena. Poštni urad v Koprivniku bo dobival odslej pisemsko in paketno pošto » Črnomlja preko Starega trga pri Cr-oomlju. • Tiskovna napaka. V dopisu s Huma * Rok za napovedi o dohodnini h rent- uini Je, kakor znano goepod finančni minister podaljšal do konca februarja 1922. Natančneje se razvidi iz tozadevnih razglasov. * Pisma v Avstrijo se morajo franki ratil Poštno ravnateljstvo objavlja: Do-gnano je, da se veliko število pisemskih pošiljk iz naše države za Avstrijo odpravlja neplačano. To se godi zato, ker plačajo naslovniki v Avstriji za take pošiljke manjšo naknadno pristojbino, kakor je ona, ki bi jo mor«! plačati pošiljatelj pri predaji. Na tak način trpi naša uprava Škodo. Da se v bodoče ne bodo več oškodovale koristi blagajne, je ministrstvo sklenilo, da se ukoristi s pravico, ki mu jo daje IIL člen sklepnega zapisnika glavnega madridskega dogovora ter da se od 1. marca 1922 za pisemske pošiljke Iz naše države v Avstrijo uvede obvezno frankovanje. Neplačane pošiljke na Avstrijo se od 1. marca naprej ne smejo več odpravljati, nego njimj ie postopati tako kakor z nedo-stavljenimL * Klub «Soča» v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 19. februarja v Mestnem domu ob pol 8. uri popoldne in ne ob 10. dopoldne, kakor je bilo prvotno javljeno. * Tehniške plesne vaje v Ljubljani P. n. posetnike tehniških plesnih vaj obveščamo, da se vrši jutri v petek dne 17. febr. zadnja plesna vaja pred venč-kom. začetek točno ob 8. uri. V torek dne 21. febr. se vaje z venčkom zaklju čijo. — Odbor. * Temperatura. Vsled velikega mraza zadnjih dni so na Balkanu zamrznile skoro vse reke. V sredo je bil na Dunaju pri Beogradu 25 cm debel led, dočim je ro vse reke. V sredo je bil na Donavi j« zamrznila zadnjikrat leta 1910. Ta krat je bil led pol metra debel in so lahko vozili čez reko tudi težki vozovi. Po najnovejših poročilih pa je mraz zadnja dva dneva v Evropi znatno popustil. Beograd je imel v sredo 15.8 stop C. Sarajevo 10 stop. C, Pariz -f-3 stop C, Curih 0. Varšava 4, Berlin 3. Budimpešta 2, Helsingf rs 2 stop. C. * Smrtna kosa V Ljubljani je umrla ga. Katarina Kneisel, mati nadzornika južne železnice g. Andreja Knsisla v Trnovem na Notranjskem pa v starosti 92 let trgovec in posestnik g. Ivan Brinšek. Blag jima spomini * Za župana v Idriji je bil na seji občinskega sveta dne 14. februarja izvoljen slovenski narodnjak, trgovec Karel T r e v e n. * Je-11 to potrebno? Iz Celja nam pišejo: Hotel »Evropa* v Celju, ki je v rokah klerikalcev, ima Nemko za restav-raterko. Ko sem zadnjič tam prenočeval, sem slišal, da se v kuhinji samo nemSko govori. Ali klerikalna Unionska družba v Ljubljani res misli, da se v vsei Sloveniji ne najde kak slovenski restavra-ter ali restavraterka, ki bi njihov hotel »Evropa* v Celju ne znala uspešno voditi Ali naj še zdaj po stari avstrijski navadi zasedejo vsa boljša mesta Nemci, Slovenci pa naj od strani gledajo in stradajo. Upajmo, da se bo Unionska družba ozirala na našo pritožbo. — * Izprememba posesti. Graščino Bori s posestvi v Halozah je kupila lesna industrijska družba »Drava* v Mariboru. * Protituberkulozna liga v Mariboru priredi na izrecno željo delavstva južne železnice dne 18. febr. ob 16. uri v telovadnici IH. deške osnovne šole predavanje. Predaval bo docent dr. Matko o boju proti jetiki. * Tvrdka Grelnltz v Mariboru. Znana graška veletvrdka z železnino, Greinitz, je kupila Vlahovičevo gostilno na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Tvrdka bo poslopje porušila in zgradila tamkaj moderno, večnadstropno palačo. * Jugoslov. akad. društvo «Triglav» v Zagrebu prosi vse one. ki imajo slučajno kakšno knjigo iz društvene knjižnice, da jo vrnejo društvu. Knjig manjka precejšnje število in to večinoma iz časa preobrata, ko ni bilo mogoče vrniti društvu izposojene knjige. Vsaka knjiga knjižnice »Triglava* nosi društveni pečat. Zdravstveno stanje v Beogradu. V Beogradu sta se začeli resno širiti škr-latinka in influenca. Prošli teden je obolelo oa škrlatinki 69, na influenci pa 125 oseb. * Demonstracija fašistov pred zapori v Trstu. Kakor poroča »Edinost*, je v torek ponoči pred zapori v ulici Coroneo prihrumelo okoli 70 fašist »v. da »pozdravijo* svoje tovariše, ki so zaprti radi protipoetavne nešnje orožja. Fašisti so pričeli na ulici razgrajati in vpiti: »Doli z ravnateljem* itd. Vojaška straža jih je opozorila, naj se odstranijo, a zaman. Pričeli so se celo prerekati z vojaki in vrh tega ustrelili parkrat proti zaporom. Ker so biii vojaki v nevarnosti, »o rabili orožje in oddali več strelov. Pet fašistov je bilo pri tem ranjenih, eden težko v trebuh. Vsi ranjenci so bili takoj prepeljani v bolnišnico. Seveda so se hrabri fašisti. ko so zavohali smodnik, razpršili v trenotku na vse strani. * Aretacija atentatorja na Zanello. V nčoi od nedelje na pondeljek je reška državna t>olicija aretira'a atentatorja na Zanello. ki so mu karabinhr-ii takrat omogočili, da je po atentatu lahko pobegnil. Atentator ie eden izmed voditeljev fašistov, ki so se radi • JCaJstareJH ofldr V na« vojski Jfcr brezdvomno bivgi črnogorski major Niko-la Kovačevid, ki Je star 104 leto to je v vojaški službi odslužil 71 let. Bil je ranjen v raznih bojih Stirinastkrat 8 sprejemom v našo vojsko je penzioniraa, a minister vojne bo predlagal, da se mu Izplačuje dvojna penzija — Malo mlajši je njegov drug Marko Bogdanovič, ki je star 98 let, le 80 let v vojaški službi. Tudi on je upokojen s činom majorja. • Zopet zvišanje poštnih pristojbin. Beograjski Usti poročajo, da se v ministrstvu za pošte in brzojave pripravlja nova naredba glede ponovnega zviSanja poštnih pristojbin, ki bo stopilo v najkrajšem času v veljavo. • »Dubrovnik« se Je potopil. Vsled silnega viharja se je dne 10. februarja v Otrantskem zalivu potopil trgovski par-nik »Dubrovnik*, ki je bil last paroplov-ne družbe bratov Matijevič. • Policijski komisar v Sibenikn ubit Iz Sibenika se poroča, da je bil tamkaj pri nekem pretepu v hotelu »Kosovo* ubit policijski komisar Lovro Botica. • Vsled snega 100 rodbin na cesti. Iz Sarajeva nam poročajo, da se je vsled silnega snega zrušilo v zadnjem času v Sarajevu mnogo hiš in da je vsled tega ostalo nad 100 rodbin brez stanovanja • Volkovi napadli vlak. Blizu Dubice v Bosni je predvčerajšnjem sedem volkov napadlo oseben vlak, ki je vozil proti Zagrebu. Vlak je povozil vseh sedem gladnih volkov. Sprednji del lokomotive je bil popolnoma krvav. Sele v Zagrebu so očistili lokomotivo In vagone, na ka-te ih so se še nahajali ostanki povoženih živali • Ogenj. Vsled preveč zakurjene peči ie nastal predvčerajšnjem v podstrešju gostilne »pri Figovcu* v Ljubljani ogenj, ki je uničil nekaj posteljnine in perila. Ogenj so takoj pogasili • Tat v hlevu. Ulapec tvrdke Franz Mariboru, Kalina, je bil po opravkih poslan v Ptuj, kjer je prenočil v gostilni pri »Rdečem križu*. Isto noč so izginile iz gostilniškega hleva 4 konjske odeje in 3 konjski zvonci. Tatvine je bil takoj osumljen Kalina pri katerem so izvršili preiskavo in v resnici našli pri njem Se S odeje in vse tri zvonce. MILIJONSKA GOLJUFIJA V ZAGREBU. Sledi vodijo v Uubljano? Dodatno k včerajšnlemu telefonskemu poročilu o milijonski goljufiji v Zagrebu na škodo zagrebške »Eskomptne banke* smo dobili še sledeče podatke: Goljufija se Je izvršila dne 23. decembra prošlcga leta, torej par dni pred zlomom In bankrotom »Bance Italiane di Sconto*. Sleparji so iz Trsta, oziroma imajo dobre zveze s tržaškimi valutnimi trgovci In sleparil; gotovo so že takrat vedeli o neizogibnem bankrotu Italijanske banke. Zato so sc odločili, da izvrše premeteno In predrzno goljufijo v zadnjem trenotku, in to tik pred Božičem, ko so se nadejali, da kontrola po bankah zaradi ogromnega posla ne bo preveč ostra Tako Je prišel dne 23. decembra v zagrebško »Eskomptno banko* mlad in eleganten gospod, ki se ie predstavil in legitimiral kot Francesco Perich lz Trsu in si pustil plačati pet čekov na skupno vsoto 260.000 lir. In sicer štiri čeke po 50.000 lir, a enega na 60.000 lir, Izplačlji-ve v tržaški filljali »Bance Italiane di Sconto*. Ko Je zagrebška banka prezen-tlrala v Trstu te čeke, Jih Je odklonila tržaška fllijalka, češ da ni v njenih registrih imena Francesco Perich, In da ta nima v tržaški filijali nobenega depozita. Ravnatelj zagrebške banke, Mika Sa-mullovič, je takoj odpotoval v Trst, a banka Je prijavila stvar policiji, ker je bilo razvidno, da Je izvršena Jako premetena sleparija Po dolgem Iskanju in ugotavljanju Je policija pred par dnevi dognala sledeče: Dne 10. decembra prošlega leta Je vložil v tržaški filijali »Bance di Sconto* neki Francesco Perich 3.000 lir in vzel blok čekov, da bi mogel razpolagati s to svoto. Tri dni pozneje pa Je prišel v tržaško filijalo zopet neki mlad človek, ki se je predstavil in legitimiral kot Marlo Pe-ruzzl predložil potrebna pooblastila. In dvignil vso vsoto v znesku 3000 lir, ki jo je bil naložil Francesco Perich. Po kratkem iskanju Je izsledila tržaška policija Francesco Pericha v nekem dijaku tržaške trgovske šole, Rivoltello Carolu Sni-dcrsichu. Ta je po dolgem zasliševanju priznal, da ga je poslal njegov brat Vitto-rio Snidcrsich, da dvigne v banki 3000 lir, s katerimi Je potem po bratovem navodilu, odpotoval v Zagreb, kjer je prejel od neke osebe, katerega Imena in stanovanja se pa ne spominja, 35 tisoč lir. — Kar se tiče goljufije v zagrebški »Es-komptni banki* v začetku Cario Snider-sich rti hotel ničesar vedeti, a nazadnje je deloma priznal, da Je dobil onih pet ponarejenih čekov od neke osebe v Ljubljani! — Tako vodijo sledovi te premetene sleparije v Ljubljano in kot se zdi. Je to pot po'Icl}a, ki Je izvršila že potrebne aretacije, na pravi sledi, ki vodi v slaboznane valutno-verižniške primorske kroga O zadevi bomo poročali obširneje, ko to dovoli potek preiskave. MAKSIMALNA TARIFA ZA CARIN-SKE POSREDNIKE. Generalna direkcija carin pri finačnem ministrstvu je z odlokom z dne 6. februarja t L št 6897 odobrila maksimalno tarifo za carinske posrednike pri carinarnah v Sloveniji, ki Jo Je bila v zmislu ČL 6. pravilnika o carinskih posrednikih predložila trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani v sporazumu s tukajšnjo carinarnico. S tem je ustreženo davčni želji gospodarskih krogov. Predpis makslmal ne tarife je bil sklenjen na anketi o carinskih posredništvih, ki se Je vršila pod predsedstvom pomočnika ministrstva financ, dr. Kostrenčiča v Beogradu dne 8. maja lanskega leta. V naslednjem prinašamo celotno besedilo tarife: A. Uvozno carinjenje: 1.) Za 1 ali 2 tovorka enostavnega blaga do 100 kg nečiste teže i Din 7.50; b) za 1 ali 2 tovorka nad 100 kg nečiste teže i Din 10. 2.) a) Za 3 in več tovorkov enostavnega blaga kakor pod 1.) a) d 4 Din; b) za 3 In več povorkov enostavnega blaga kakor pod I.) b) £ Din 6. 3.) a) Za 1 tovorek blaga do dveh tarifnih postavk Din 10; b) Za vsako daljno tarifno postavko več 4 2 Din. 4.) Za 1 vagon (5- do 15.000 kg) enostavnega blaga v razsutem stanju, vrečah, sodih itd.: a) pri carinjenju v vagonu samem Din 50; b) v primeru razlo-žitve in delnega tehtanja Din 70; c) v primeru popo'ne razložitve in popolnega tehtanja Din 90. 5.) V primeru dospetja na enkrat več vagonov za eno ln isto stranko 20 odstotkov popusta od cen pod tarifno številko 4. 6.) Za zbirne cele vagone, naložene z blagom do 2 tarifnih postavk: a) v primeru delne razložitve in delnega tehtanja Din 90; b) v primeru popolne razložitve in popolnega tehtanla Din 120. 7.) Za zbirne vagone naložene z blagom 3 in več tarifnih postavk veljajo cena tarifne številke I do 3. 8.) Sestava prošenj za prenose, čez-urno carinjenje, za spremembo dispozicij itd. i Din 3. 9.) Statistika a) za eno vrsto blaga Din 0.50; b) za vsako daljno vrsto blaga Din 0.20. 10.) Kolki, tiskovine — po predpisu. 11.) Odpiranja, zapiranja, poprava za-jojev, sodov itd. po faktfčno uporabljenem časti in delavcih. B. Izvozno carinjenje: 12.) a) Za cele vagone enostavnega blaga Din 50; b) za drugo kakor pri uvozu tarifne številke 1 do 11 Din 25. C. Prevozno carinjenje: 13) Za 1 do 2 tovorka i Din 5. 14. Za 3 in več tovorkov i Din 3. 15.) Za cele vagone i Din 50. 16.) Sestava prevozne popratnice dinarjev 15. 17. Ostala manipulacija kakor pri uvoznem carinjenju. Pripomba: V primerih, ako se za tari-firanje po carinski tarifi zahteva posebna strokovna vednost, potem, ako se mora v svrho carinjenja blago analizirati, aH ako Je treba za dosego uporabe odnosno nižje tarifne postavke doseči posebne do-zvole in uverenja v spredaj navedenih minimalnih tarifnih cenah, se priračunajo še sledeči odstotki, In sicer: a) Pri uvoznem ocarinjanju kemikalij, zdravil, barv Itd. Iz IV. d. car. tar. 20 odstotkov. (Pač pa stranak plača takso za analize. Op.); b) pri manufakturnem blagu 100 odstotkov; c) pri galanteriji, igračah in pri predmetih, kojih uvrščanje v tarifo zahteva posebno vednost 40 odstotkov; č) carinjanje ob nedeljah, praznikih In Izven uradnega časa po dogovoru. pri Ormožu v 37. štev. se mora Ime pra- aretacije maščevali potem i naskokom rilno glasiti Lesiak-Vtičar. ne Kočar, I na reški magistrat. Soominialte se naSih obrambnih druStev! Darujte za Jugoslovansko Matico, n Družbo sv. Cirila In Metoda in za Gosposvetski Zvon! = Poročilo s tedenskega živinskega sejma v Zagrebu dne 15. febr.: Na sejmu e bilo malo živine. Ccne kažejo tendenco naraščanja Vsled visokih cen malo kupčije. Za izvoz, se je tudi malo nakupovalo. Cene okoli 10. ure so bile (za J kg žive teže): voli prvovrstni 32 do 35 K. Irugovrstni 24 do 26 K. mlada živina 24 do 28 K, krave rrvovrstne 24 do 28 kron, drugovrstne 14 do 16 K. teleta 29 lo 39 K. svinje rejene 56 do 60 K. suhe 18 do 54 K. Seno se je prodajalo po 8o0 do 1000 K. slama 450 K za 100 metrskih stotov. "» Z novosadskega žitnega trg* dne~15 febr.: Dovozi slabi, povpraševanje živah no. Cene so zopet narastle. Pšenica no-tira 1700 do 1720 K, ječmen 1230 do 1250 K, koruza 1280 do 1300 K, moka št. 0 22.50 do 23 K, št 2 21.50 do 22 K. krušna moka 20.50 do 21 K, otrobi 930 lo 950 K. Tendenca čvrsta. «■ Dvodnevni vinarski tečaj pri kmetijski šob na Grmu se je moral vsled '-rute zime preložiti rta 7. in 8. marca Podučevalo se bo teoretično in praktično o napravi vinogradov, režnji trt itd. Za četek dne 7. marca 1922 ob pol 8. uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi takoj po dopisnici pri ravnateljstvu kmet. šole na Grmu, p Novo mesto. Ker se koj na to vrši trodnevni sadjarski tečaj se ukaželjni lahko obeh tečajev udeležijo, ne da bi jim bilo treba dvakrat v Novo mesto potovati — Češki obrtniški odposlanec v Beogradu. Iz Beograda poročajo. Semkaj Je prispel češkoslovaški poslanec parlamenta, Neuman, vodja čeških obrtnikov. Proučeval bo prj nas po načelo češke vlade obrtniške rrilike ln našo obrtniško {zakonodajo. G. MaJn.an potuje potem « iste svrhe tudi še v Sofijo In Bukarešto — Otroci do 15 let ne mejo izvažati valute in devize. Na vprašanje ljubljanske carinarnice, ali se imajo otroci, ki potujejo s svojimi starši v inozemstvo a* skupni potni Ust, smatrati po pravilnike o reguliranju prometa z devizami in v»» lurami za potnike in se jim sme dovoliti izvoz valute, ja generalni inšpektorat ministrstva financ odločil, da se otroci do 15 let ne morejo smatrati kot potni« ki in da torej nimajo pravice, nositi t seboj valuto in devize. a. Uvoz blaga, Id je naročen na n. čun reparacije, namenjen za potrebe privatnih oseb. Gospodarsko-finančni komite je izdal odlok, da se material, ki ga naročajo na račun vojne odškodnine privatniki in privatna podjetja za svojo lastno porabo, ne more oprostiti od uvozne carine. Carine oproščeno je samo ono blago in material, ki ga uvaža ministrstvo ln gotovi državni zavodi na raču" vojne odškodnine. = Blagovni promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Beograda, se dne 20. febr. otvori železniški promet, med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vsek odpošiljalec blaga plača voznino do meje svoje države vnaprej, a od meje do določenega kraja se plača voznina v kraju, kamor je blago name njeno. = Prevoz govejega mesa Iz Rumunijfc preko naše države dovoljen. Z odlokom ministrskega sveta je dovoljen prevoz; govejega mesa lz Rumunije preko naš.«; države. Pošiljatve morajo biti opremljene z izpričevalom o izvoru in veterinar, nim certifikatom rumunskega državnega živinozdravnika ter se morajo prevažati preko posta,je Zombolja. = Izvoz žita to koruze Iz Rumunije za-branjen. Po naredbi vrhovne komisije za nabavke v Bukarešti je zabranjen vsak izvoz Žita in koruze. S to naredbo 6o uničene vse dosedanje dozvolje z* izvos. «= Ponovno zvišanje tovornln v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da se bodo železniške tovornine na državnih železnicah * Nemčiji s L marcem najbrže zopet povišale za 15 odst — Produkcija surovega železa v Fran d ji je bila lani manjša nego leto 1920: znašala je 3.250.000 ton napram 3,400.00t tonam leta 1920. _ Insolvenca pariške banke. Pariška banka Claude de Lafontaine je ustavila plačila Deficit znaša 15 milijonov frankot Poštni promet med Italijo to Rusijo. Ker je zaključena rusko-italijanska trgo vinska pogodba, se otvori med obema državama poštni promet. Brzojavni promet se otvori 15. febr. — Podaljšanje delovnega časa v Švici. Iz Berna poročajo: Švicarska gospodarska zveza je sklenila podaljšanje delov-nega časa v trgovini in industriji Sšorza Zagreb, devize: Berlin ček 150 — 152, izplačilo 152 — 154.25, Bukarešt 244 — 246.25, Milan 1490 — 1495, Lodon 1344 — 1345, Newyork kabel 307. Pariz 2665 — 2670, Praga 58550 — 587, Švica 6000 — 6025, Dunaj 4.75 — 4.85, Budimpešta 4S — 48.25; valute: dolarji 302 — 304. avstrijske krone 4.90 — 5.10, češke krone 580 — 585, napoleondorji 1150 — 1155, marke 150 - 156. leji 232 — 240, lire 1480 — 1485, madžarske krone 50. 20 K v zlatu 1150. turške zlate lire 1200. Banka za Primorje 735 — 740. Trg. obrtna banka 285 — 290. Hrr. eskomptna banka 785 — 788. Brodska banka 370 — 380. Jadranska banka 1115 — 1160. Jugoslovenska banka 494 — 498. Ljub. kreditna banka 905 — 925. Slavenska banka 520 — 525. Praštediona 5450 — 5500. Rečka pučka banka 500 — 510. Slov. eskomptna banka 635 — 650, Srpska banka 725 — 732. Dubr. paro plovna družba 4800. Slavonija 600 — 695. Ljub. strojne tovarne in livarne 885. Beograjska borza Je bila včeraj za-radi spominske svečanosti za kraljem Petrom zaprta. Praga, devize: Berlin 26.05 — 26.55, Curih 1028 — 1032, Milan 255.50—257.50, Pariz 455.50 — 457.50, London 229.50 — 231.50, Newvork 52.35 — 53.35. Beograd «8 — 69. Sofija 35.10 — 3530, Dunaj 0 71 — 0.91. Varšava 1.20 — 1.80, Budimpešta 7.87 — 8.47, valute: marke 26 05 — 26.85. švicarski franki 1023 — 10*7 lire 252.50 — 254.50, franki 452.52 _ 454.50, funti 228.50 - 230.50. dolarji 52.19 — 53.12, dinarji 65 — 66, levi 3385 — 34.65, avstrijske žig. krone 0.71 — 0.91. poljske marke 1.20 — 1-80- ms-Ižarske krone 7 £7 — 8.47. Curih, devize: Berlin 2JJ6. Newyork 5.13, London 22.32. Pariz 4450, Milan 24.87, Praga 9.70, Budimpešta 0.79, Zagreb 1.65, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.00. Dunajska borza je bila včeraj zaprta. Berlin, devize: Rim 971.50 — 973.50, London 875.70 — 877.40, Newyork 200.54 — 200.66. Pariz 1638.25 - 1641.75, Švica 3921.05 — 3928.95, Dunaj 5.78 — 5.82, Praga 378.60 — 379.40, Budimpešta 30.76 — 30.84, Zagreb 65, Sofija 134.25 — 134.65. Odgovorni urednik Vit. F. J j 1 e n e, Lastnik in izd&iatelj Konzorcij «Jutra*j Razne vesfi DEMOKRATSKA ZABAVA V BEOGRADU. 15. febr. (Izv.) Včeraj zvečer w je vršila v Kolarcu velika demokratska, nabava, ki je bila ena najveličastnejših letoSnjih prireditev in se je razvila fv veliko manifestacijo demokratske Stranke. Ministra Svetozarjn PribiSeviču so bile prirejene pri prihodu več minut trajajoče ovacije, za, katere se je zahvalil z daljšim govorom, ki je izzval nepopisno navdušenje. Izjavil je med drugim. da, se ne plaši nobenega boja in nobenih »vratnih razkritij, ker je že navajen na podobne napade. Deloval bo neastrašeno dalje po začrtani poti ta domovino in ujedinjeni troimeni narod, prepričan, da bo ideja ujedinjenja prodrla končno na vsej črti. Spominjal se je tudi zaslužnega vodje demokratske stranke Ljube Davidovica, ki se zaradi bo-lesri Tti mogel udeležiti tovariške ze-bsve. ZRAČNI PROMET MED PRAGO IN BERLINOM. Praga, 14. fehr. (Izv.) Kakor poroča «Tribuna>, se je danos vrnil delegat, češkoslovaškega delovnega ministrstva iz Berlina, kjer se je s tamošnjimi oblastmi pogajaj o vpost-avitvi zračne prometne zveze med Prago in Berlinom. Tozadevno pogodbo se podpiše prihodnji mesec. Namerava se vpoetaviti tudi zračna linija Praga-Dunaj. Vremensko L jablana, 16 februarja 1982 poročilo Ljnbljana 306 m n^d morjem Kraj opazovanja Ljnbljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . , Beograd Dunaj . Praga . inomost. . ob 7. 14. 81. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 784 9 732-6 7330 762-0 764 3 762-3 761-9 Zračna temperatura. -2-8 -2 4 -32 -6-0 -160 -2-0 -00 Veter jug. vah. ju« brezvetra n gev. vah. brezvetra Oblaeeo 0-10 ■neg oblačno megla oblačno Padavine mm 2-4 20 V Ljubljani barom, pada, tempsratora višja. — Solnee vzhaja ob 7-05, zahaja ob 17-26. 6fa aManiuiiiarafr JOSIP JUG sprejema vsakovrsi na popravila od najmanjših j do generalnih popravil. Postrežba točna, dela : zajamčena. 330 Maribor, Tržaška cesta 16. i Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" sprejme npravnišlvojutra",^^ MŠU. atanala tfe 30 Maatfl OlD. 3"—, aramlčnlfta 4« SO Maadl 5 Otn. ■' »amtah.1 M« *prata«i|a »takih aadal|n|lli S s«Md> < Ola. - TrgonO »gr»! (Lahka m« a ia adgovaria 'a, aka la «p.ai»n|a prtloiaaa inamka ta adgoaor. —■ ICal le Ju$oslaviJ§ najbolj potrebno? Zelo točen in resničen odgovor smo dobili iz Zg. Tuhinja: ^Nevednost je za nas sovražnik, ki cniči več življenj in onesreči več ljudi, kot katerikoli drogi. Največ bolezni ee pojavi iz ignorance. Največ zlih dejanj napravi človek radi svoje ignorance. Največ prepirov in sovraštev se pojavi iz ignorance. čim višje je razvita inteligenca prebivalstva kakšne države, toliko prijetnejše, snažnejše, zdravejše in srečnejše je tam življenje. Zato je Jugoslaviji najbolj potrebno: odpraviti ignoranco.* Pančur Franc. Gospodična Mira ie zajahala Pegaza in ga kroti z dokaj uspehom: Kaj Jugoslaviji najbolj potrebno je, to Vam radevolje tudi Mira Lenassi . pove: Predvsem je treba toVko solnca in pa vdde, da vedno dobra letina nam bode. Degradirati pač vse verižnike in tod" verižnice — seve! Maščevati se nad Lahom, ljutim vragom, nikdar zabiti, kaj vse počeli so pred našim pragom1 V Jugoslaviji potrebna je tudi bratska zveza, zato naj celo ljudstvo ji priseza: za te damo vse imenje, m če treba, tudi kri, življenje... * •-Obmejni učitelj* pa dostavlja: Najpo-Irebneje je <0no, v oemer vidimo vsi najboljše jamstvo lepše. bodočnosti: mladino, zna-čajno, idealno, doraslo svoji zgodovinski nalogi," — Ali velja to o naši? — Ne, vsaj ne v polni meri. Želimo si mladino zavednejšo, boljšo, aktivnejšo od sedanje, vredno velike tledšičr.e in nove svobode. Mladino hočemo: prosto tuje idejne navlake, prosto idejnih konfliktov dorasle generacije, z enotno usmerjeno voljo. z globjim pojmovanjem naše edinstvene ideje, s pojmovanjem, kl ne vidi v njej golo abstrakcijo in idejno konstrukcijo, formo brez jasne vsebine, negacijo individualnega duševnega življenja naroda, ampak mojroCno sintezo naj-iačjib kulturnih in duševnih vrednot vseh »edin jenih rodov, novo živo enoto, zajemajoča Svojo tvorno silo iz raznolikega, bogastva in neizorpljivega vira samoniklo rstvarjajoče narodove dušo. Mladino si želimo, kj se bo zarvedala tvojih dolžnosti napram narodu in državi, ki bo moralno in duševno usposobljena za. veliki apostolat jugoslovenske nacionalne ideje in bo dala tej ideji ono etično globino in veliJFno. da postane vsemu narodu ideja voditeljica, učeča spoznavanje njegove zgodovinske naloge m združujoče vse njegove sile za nje častno rešitev. Mladino hočemo, zavedajočo ee, da ie treba z delom za, napredek naroda pri sebi začeti, da je njena rast narodova rast, niena propast narodova propast, da ni n?f-edka naroda brez napredka posameznika* Mladine nam je treba stremeče s ple-sifriatim zanosom navzgor k višjim ciljem, ne sledeče cenim geslom dnevne politike, od u še vi jenih borcev za pravico in resnico, svobodomiselnih. Sirokognrnih. mj-®ečih tesnosTČne strasti zmožnih žrtev in heroizma, a svestih si. da narod zahteva predvsem junakov dela, tihega, vztrajnega, vestnesa dela. žrtev, ki jih zahteva petek in svetek. h tako mladino bi lahko zrii mirno ln samozavestno v bodočnost pa bodi. da bi se zaklele rse temne sile sveta proti t>am.» i ^g® Knjigovodjo, 387 starejšo izurjeno mož, vešč tudi strovepisja in korespondence (slov. - nemšk.), išče specialna mannfakturna vele-tvrdka v Ljubljaui. Začasne pismene ponudbe na upiavo »Jutra* pod « Veletvrdka*. Skladiščnik se išče za d tka špecerijsko veletrgovino v mestu. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe n > upravo »Jutra* pod št. 28 a Fiodajalka epeeerijske stroke, se išče za neko podružnico v mestu. Vb oskrba v biši. Ponudbe na upravo «Jutra« pod št. 31/a. Tfgivaki sjtraiiaik detailjst), starejša moč, so iSče za neke specerijsko trgovino v mesta Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 30,'a Knjigovodja (bilancistX starejša moč, se išče za neko veletrgovino z deželnimi pridelki r mustu. Ponudbe na upravo pod št. -9/a. Eiio ali vilo 7 Ljubljani, event. s trgovskim lok*.lom, kup;m takoj. Naslov povš An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 38'J Otroški voziček, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Voziček". 403 Klad gospod 28a že'i znanja z gospodično vesele narave, neomadeže ane preteklosti, staro ne n d let. ki bi ila pri ra ljena stopiti i njim v korespondenca ali na ž 1 o t koj osebno znan-stvo. Ženitev ni izkl učena Odgovarja se le na resne ponudbe in če le mogoče s sliko. T nost zajamčena. „ Bodočnost", uprava .Jutra". Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je danes ob 4 V,, uri zjutraj po dolgi in močni bolezni zaspala r Gospoda gospa Alojzija Lipovšek pocestnica. Pogreb nepozabne rajnke se vrši v petek 17 t. m. 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, dne 15. februarja 1922. Tona LipovSek, Marija Lebar, hčeri. Fran Lebar, zet ob V od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje se kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na Sentjanški premogokop, Krmelj, Dolenjsko l! «5 'rgovski šolnik. Veletrgovina vina sprejme dva trgovska potnika, odnosno zastopnika. Nastop takoj po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače itd. je vposlati do 28. t. m. na upravo „Jutra" pod „ Veletrgovina vina 24". Delniška glasnico: Din 30,000.(1- Rezerva: Din 15,0110- Podružnice : Celje, Ca v tat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovio, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojaves Jadranska. Afililran! zavod: Frank Sakser State Bank 82 Cortland Street New York City. Marija Krisper naznanja v svojem, kakor tudi v imenn svojih otrok Erika Krisper, Roze Germ, roj. Krisper, in nečakov, Marte Krisper, roj. pl. Hollegha, in Roberta Germ pretresajočo vest, da je moj srčno ljabljeni soprog, predobri oče, brat, stric itd., gospod veletrgovec in posestnik danes, dne 15. t. m. ob 4. nri zjntraj, po dolgi in mnčni bolezni, previden s tolažili sv. vere, bognvdano zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v petek dne 17. t. m. ob pol 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Stritarjeva nlica 3, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se truplo položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah Ljubljana, dne 15. februarja 1922. «06