Leto LXXI štev. 99 a V Ljubljani, v nedeljo, 2. maja 1943-XXI Prezzo • Cena G 0.80 NaroEnlna meieEn« 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, c* inozemstvo 65 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za lnserato. Podrnfnieal Noto mesto. SEOVEMEC Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. g Uredništvo ln spravni Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna pooblaS?enlra m oglaševanje ItatTJanskega In {nJega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. izvorai Union e Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Telefon 4001—4005. Abbonementlt Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edi-tione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le la-serzionL Filial«) Noto mesto. Concesslonarla esclnslra peT la pnbbHeltS dl prorenienza Italiana ed estera; Union« Pubbiicitš Italiana S. A„ Milana 3. maj 19tl-XIX - 3. mi] 19B-XXI Ob dragi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine V ponedeljek bo Ljubljana in z njo vsa Ljubljanska pokrajina obhajala že drugo obletnico, ko je na predlog Dueeja italijanski Kralj in Cesar podelil slovenskemu ozemlju, zasedenemu po zmagoslavni italijanski vojski, avtonomno ustavo pod vrhovno oblastjo Rima. Ta zgodovinski 3. maj v letu 1941 bo za vedno odločilen mejnik v zgodovini vse Ljubljanske pokrajine, pa tudi važno razpotje na življenjski poti njenega prebivalstva. Navdušenje, s katerim je sprejela vsa Ljubljanska pokrajina pred dvema letoma velikodušni čin, je najlepši dokaz, da je slovensko ljudstvo, ki je prišlo pod zaščito in v okvir velike fašistične Italije, doumelo izredno pomembnost tega dogodka in ga tudi primerno cenilo. Ustava, ki je bila dana Ljubljanski pokrajini, je bila predvsem izraz izredne naklonjenosti in daljnovidnosti Duce-jeve, ki je hotel, da naj prebivalstvo Ljubljanske pokrajine živi mirno in varno pod varstvom Riina. Dalje je v svoji državniški modrosti dal z ustavo načelno priznanje slovenskega značaja Ljubljanske pokrajine in strnjenega etničnega značaja našega ljudstva, kateremu gre prav zaradi tega poseben položaj v mejah zmagovite Italije. Tako je v svoji daljnovidnosti Duce z ustavo odstranil vsak videz raznarodovanja in dal možnost, da naše ljudstvo okvir Ihti i je občuti kakor objem dobre matere. Poleg ohranitve jezikovne samobitnosti, ki nam jo je ustava 3. maja zajamčila ne samo v tiskani besedi, ampak tudi v vseh šolah in uradih, nam je ustava zagotovila'tudi samobiten razvoj na vseh kulturnih področjih, tako da je bil s tem dejanjem popolnoma preprečen vsak sum o plemenitih namenih Italije. Zgodovinski ukrep fašistične Italije na našem ozemlju je zato tedaj razumljivo napolnil srca vsega prebivalstva z veliko vero in prepričanjem, da hoče Italija biti do našega naroda resnično in nad vse plemenita in naklonjena. Kaj je to pomenilo za naše ljudstvo prav tedaj, ko je izšlo iz velike stiske, dobro ve vsakdo, ki je te čase prsživel. Oborožene sile zmagovite Italije 30 tedaj na našem ozemlju povsod nastopale tako plemenito in človekoljubno, da ni bilo nikjer slišati niti najmanjše omembe o tem, da bi se bilo kjer koli zgodilo kakršno koli dejanje, ki bi naše ljudstvo poniževalo ali ga žalilo. Oborožene sile Italije in predstavniki velike fašistične Italije so prišli k nam prepojeni z velikimi načeli italijanske pravice in kulture, prišli so v znamenju slavne rimske pravice in prinesli naši pokrajini to, kar je tako težko pričakovala — red in mir. Ko se ob drugI obletnici dneva, v katerem je bilo naše ljudstvo pozvano k življenju pod zaščito Rima, obračajo pogledi nazaj na minuli dve leti, ki sta potekli pod znamenjem avtonomne ustave 3. maja, čuti vse prebivalstvo globoko hvaležnost do Duceja in izvrševalcev njegovih navodil. Saj vsakdo na vseh poljih in v vseh pogledih lahko jasno spoznava in ugotavlja, da je fašistična Italija držala vse obljube in uvidevno ter odločno izvajala določila ustave. Delo se je na vseh področjih pospešilo, zamisli socialnega skrbstva se uvajajo z veliko širokopoteznostjo, urejen je socialni položaj delavstva in na-meščenstva, kulturno delovanje se razvija v širokem okviru blagohotnega podpiranja in razumevanja, ukrepi javne varnosti in javnega reda pa se izvajajo z vso strogostjo, ki jo predpisuje zakon, a vendar po velikih tradicijah Rima tako, da se omogoča miren in reden razvoj prebivalstvu naše pokrajine. Za vse, kar je Ljubljanska pokrajina v preteklih dveh letih v svojem razvoju doživela, gre zahvala močni fašistični vladi, ki jo vodi Duce. Po njegovih navodilih je vodil usodo pokrajine z največjim uspehom Ekscelenca Visoki komisar, katerega je Duce izbral med svojimi dolgoletnimi sodelavci. Modrost Duceja je našla za težko in odgovorno mesto pravega moža, ki je v vseh panogah javnega udejstvovana vedno imel pred očmi le dobrobit naše pokrajine in njenega prebivalstva. Držeč se Ducejevega gesla: >Iti nasproti narodu!«, je Ekscelenca Grazioli ne glede na najrazli6nejša in pomembna javna rleln v nrvi vrsti oosvetil svoio naklonjenost socialno šibkim in nepremožnim slojem, ki I so ga ob jubileju dveletnega dela gotovo vsi spominjajo s prisrčno in globoko hvaležnostjo. Prav tako pa se ob jubileju vse prebivalstvo s hvaležnostjo spominja budnega in resnega dela poveljstva Oboroženih Sil v naši pokrajini. Sko7.i obe leti so Oborožene Sile opravljale svojo vzvišeno nalogo v naši pokrajini z istimi nameni in istimi svetlimi cilji, ki so prevevali italijanske Oborožene Sile tedaj, ko so prvič prišle na našo zemljo. Delo komunističnih zločincev, ki so po 22. juniju 1941 hoteli motiti to delo in z zločinsko zahrbtnostjo zabrisati te cilje ter zatreta plodne sadove tega dela, zato ni moglo uspeti in nikdar ne bo uspelo. Ko se sedaj bliža dan druge obletnice ustave, prevevajo vse prebivalstvo globoka čustva vdanosti do Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja, čustva spoštovanja in hvaležnosti do Duceja in Velike Italije in do vseh njenih predstavnikov in zastopnikov pri nas. Kljub težkim vojnim naporom, ki bodo privedli liuvo razdobjo v življenju Evrope, je po zaslugi Rima Ljubljanska pokrajina preživela zadnji dve leti tako, kakor je to zagotovila z ustavo 3. maja fašistična Italija, ki je pred dvema letoma prišla k nam kot nosileljica dvatisočletne neminljive kulture. V tem znamenju bo vsa pokrajina proslavila zgodovinski dan, ki bo obenem porok za nadaljnji lepi razvoj Ljubljanske pokrajine. Vojno poročilo it. 1071 Živahni krajevni boji v Tunisu Italijanska podmornica je potopila v Atlantskem morju 4 parnike z 29.003 tonami — 22 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na t u n i S k e m bojišču živahni krajevni boji. Nasprotno topništvo jc osredotočilo svoj izredno močan in dolgotrajen ogenj na južnem odseku. Naše letalske skupine, ki so spremljale konvoje v srednjem Sredozemlju, so se zapletle v lioj s številčno nadmočnimi sovražnimi silami ter sestrelile šest »Spitfircjev« in dva »Curtissa«. Nemški lovski letalci so sestrelili d\e letali nad T un i so m. Ameriška lelnla so spuščala na Mcssino hoinhe in eksplozivna sredstva, povzročila omejeno škodo, ubila šest prebivalcev in enega ranila. Od 21 štirimotornikov, ki so se udeležili napada, je bilo pet letal sestreljenih od protiletalskega topništva in naših lovcev, nadaljnja štiri pa so potem padla v morje ob Augusti. Strojnično obstreljevanje okolice Siracusc. iz letal ni povzročilo izgub: tri letala jc sestrelilo obrambno topništvo: prvega vzhodno od mesta, drugega v morje, tretjega pa blizu otoka Correnti. V Atlantskem morju jc naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne Udje Gianfrancn iz Milnim potopila štiri pnrnike s skupno 29.000 tonami. Dodatek k vojnemu poročilu št. fOTl: V letalskih bojih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, se jc posebno odliko\ala sku- pocl | iz Rologne. pina pod poveljstvom poročnika Amadeja Guidi Seja odbora za preskrbo in cene Duce je dal navodila za cene in za pobijanje črne borze — Določila za bivanje v zdraviliščih in letoviščih l Itim, 1. maja. AS. Neki dopisnik londonskega radia takole opisuje položaj na tuniškem bojišču. V trdih bojili na celem bojišču so imeli zavezniki skromne uspehe na severu in jugu. dočim so so morali na sredi umakniti zaradi močnih nasprotnih protinapadov. Osni protinapadi so bili uspešni na odseku, ki ga držita prva armada in Amerikanci. Rim, 1. maja. AS. 28. in 30. aprila se je pod Ducejevim predsedstvom sešel medministreki odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Prehrambeni položaj. V začetku seje je odbor razpravljal o položaju prehrane, o čemer je natančno poročal kmetijski minister. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da oddaja žita med staro in novo letino ugodno poteka ter potem poudaril bistveno važnost, ki jo bo od prihodnjega kmetijskega leta dalje imelo točno poslovanje občinskih uradov za ugotavljanje kmetijskega pridelka. Tem bo moralo pomagati delo strokovnih organizacij, katere mora prevevati kar najmočnejši čut za odgovornoet in sodelovanje. Ureditev cen. Odbor je nato razpravljal o uspehih, doseženih po sklepu prejšnje seje glede ojačenja nadzorstva nad cenami ter boja proti črni borzi. Duce je poudaril, da so oblasti te sklepe začele uveljavljati odločno in vneto in da so ti ukrepi naleteli na splošno odobravanje in pristanek pri ljudstvu. Dejal je, da je to moralno delo treba nadaljevati z nezmanjšano odločnostjo in s potrebno strogostjo. Če se bo tej pridružilo dejansko sodelovanje potrošniških množic, bo to omogočilo, da bodo zvišanja prejemkov z dne 21. aprila v celoti dosegla svoj namen, to je, da bodo pomnožila kupno moč delavcev ter sčasoma omogočila ugodno spremembo živežnih obrokov za večino državljanov. Delovna služba. Odbor je potem razpravl jal o vprašnjih delovne sile, zlasti z ozirom na najvažnejše pridelovalne in izdelovalne panoge. Da bi izraba vseh razpoložljivih delovnih sil kar najbolje odgovarjala zahtevam naroda v vojni, je sklenil naslednje: 1. Osredotočiti v eni sami ustanovi vso oblast glede razdeljevnja delovne sile, bodisi tiste, ki se udejstvuje v poklicu ali v obrti, ali pa tiste, ki jo je mogoče mobilizirati po zakonu. To delo naj izvede pristojno podtajništvo za delovno službo v korporaeijskem ministrstvu. 2. Združiti namestitvene urade ter jih izpopolniti, da bodo lahko izpolnjevali nalogo glede urejanja in razdeljevanja narodne delovne sile. 3. Zediniti v eni korporativni ustanovi vse sedanje in bodoče ustanove za poklicno urjenje delavcev in dati sredstva za uspešno in zanesljivo poslovanje te ustanove, ki naj raznim izdelovalnim panogam načrtno preskrbuje mno- • žice strokovno izurjenega delavstva. Po taki združitvi vseh ustanov bo mogoče zadostiti potrebi j>o delovni sili za življenje in obrambo naroda v vojni bodisi s premeščenjem delovnih sil, bodisi z mobilizacijo državljanov, ki niso pod orožjem, pa so 6posohni za umsko ali ročno delo, kakor ga bodo zahtevali od njih. Obiskovanje letovišč in zdravilišč. Odbor je razpravljal o vprašanju obiskovanja letovišč in zdravilišč v prihodnjem poletju in je sklcnii tudi letos dovoliti bivanje v teli krajih, kolikor 1)0 mogoče v mejah razpoložljivih prostorov, prevoza in prehrane in v kolikor se bodo izpoL njevali ukrepi, ki jih bodo glede tega čimprej izdala pristojna ministrstva. Da se prepreči naval v vojaško važne kraje ali kraje, ki jih je lahko napasti, se odsvetuje dotok v prav vse obmorske kraje. V nekaterih obmorskih letoviščih se bivanje ljudem, ki niso iz tistega kraja, tudi lahko prepove. Bodoči ukrepi glede tega bodo v glavnem podobni lanskim ukrepom, ki določajo, da se je treba 20 dni pred preselitvijo prijaviti krajevnemu prehranjevlnemu uradu. Nova so naslednja določila: 1. Del prostorov po letoviščih bo še nadalje pridržan notranjemu ministrstvu za ljudi, preseljene iz krajev, prizadetih po nasprotnikovem napadu. Takih ljudi torej ni mogoče odstraniti napi iz li otelov, gostišč, sob in stanovanj, 2. Bivanje v zdravilnih, blatnih in drugih kopališčih bo dovoljeno samo dokazano bolnim, in sicer takim, ki jih lahko spremlja en sain rodbinski član. Bivanje ne bo moglo biti daljše kakor 15 dni brez vožnje. 3. Bivanje v hotelih, gostiščih in gostilnah kjer koli ne bo moglo trajati dalje kakor 30 dni. 4. V najbolj obiskanih kopališčih in zdraviliščih Ivo glavno ravnateljstvo za tujski promet določilo največje število gostov, ki lahko prebivajo po hotelih, gostiščih in stanovanjih, da se prepreči prehud naval. 5. Povsod se bodo morali gostje obnašati primerno resnosti vojnega časa in pa primerno načelu, da je bivanje v letoviščih in zdraviliščih opravičljivo samo radi zdravljenja in oddiha. Drugi letni pridelek ter reja svinj. Minister za kmetijstvo je na koncu poročal o uspehih lanskih ukrepov za povečanje drugega letnena pridelka in za rejo svinj. Nato je pojasnjeval smernice, po katerih bodo lanske ukrepe spremenili za letošnje leto. Odbor je odobril ukrepe za povečanje reje svinj, namenjenih industrijski uporabi. poleg tistih, ki urejajo rejo za rodbinsko potrebe in sorejo. Dalje so sprejeli ukrepe za pomnožitev pridelka druge koruze, od česar hi imela korist oddaja za prehrano in pa živinoreja pridelovalcev. Poročali in govorili so o raznih vprašanjih minister tajnik stranke, ministri za kmetijstvo, za promet, za korj>oracije, za zamenjavo in valute. za ljudsko kulturo, za vojno izdelavo in finance. Odbor se bo spet sešel 21. maja. Obrambni uspeh ob Kuhanju V Tunisu je sovražnik od 27. do 30. aprila zgubil 98 tankov, 86 oklepnih vozil in 21 topov ter imel hude krvave izgube maja. Nemško povelj- Hitlerjev glavni stan 1 stvo objavlja: Nemške in romunske čete so dosegle tudi včeraj ob kubanjskem mostišču velik obrambni uspeh. Sovjeti, ki so tamkaj napadali z uporabo motnih topniških oklepnih in letalskih sil, so bili zavrnjeui z visokimi krvavimi in gmotnimi izgubami. Na ostalem vzhodnem bojišču jo bilo bojno delovanje samo neznatno. Nemški hitri čolni so potopili na Črnem morju sovražni konvoj iz treh obalnih enot s skupno 1.700 tonami. S tuniškega bojnega podrnf ja poročajo n živahnem krajevnem bojnem delovanju. Sovražni sunki prnii nemško italijanskim višinskim postojankam so bili zavrnjeni. Na nekaterih mestih so naše čete začele krajevne protisunke. V hudih borbah na zapadli cm odseku tn-niškega mostišča je sovražnik v času od 27. do 30. aprila zgubil 98 tankov 8fi oklepnih izvidniških in oklepnih strelskih voz, 21 voz ter številna motorna vozila in več sto ujetnikov. Utrpel je posebno hude krvave izgube. Angleški bombniki so preteklo noč napadli več krajev v zapadni Nemčiji, med njimi tudi odprte podeželske občine. Bombo na stanovanjske okraje predvsem v mestu Essen u. so povzročile izgube med prebivalstvom in znatno škodo. Po dosedanjih vesteh jc bilo sestreljenih 6 na padajočih bombnikov. Podtajnik Bastianini in Laval pri Hitlerju i Rim, 1. maja. AS. Fiihrer je 29. aprila sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Uastianinija francoskega predsednika Lavala. Razgovor je dal priliko ugotoviti popolno razumevanje vprašanj, ki obstoje med Nemčijo in Ita- lijo na eni ter Francijo na drugi strani. Pri teh razgovorih so stvarno pretehtavali vlogo, ki naj jo Francija prevzame v naporih in žrtvah za ureditev nove Evrope, naporih ln žrtvah, ki so jih države osi prevzele v svojem boju proti boljševizmu in njegovima zaveznicama Angliji in Ameriki, pretehtali pa so tudi koristi, ki bi jih Francija od takšnega svojega prispevka imela. Filov je govoril bolgarskemu narodu Sofija, 1. maja. AS. Na predvečer praznika dela se je predsednik bolgarske vlade Filov z govorom preko radia obrnil na narod. Predsednik vlade je opomnil, da je bil v dobi slrunk in političnih borb v Bolgariji praznik dela dan nemirov in socialnih konfliktov, danes ko je bolgarski narod združen, pa se na ta dan praznuje spontano in navdušeno s sodelovanjem med delavci in delodajalci, ki vsi z vsemi svojimi silami služijo domovini za dobrobit narodne skupnosti. Danes v Bolgariji delo ni le pravica, marveč tudi najsvetejša dolžnost vsakega državljana. Vlada je dovolila znatna iz-boljšanja in številne ukrepe v prid delavstvu. Takšna politika se bo nadaljevala in stopnje- vala. Predsednik vlade je nato stavil za primer tukozvane demokratske države, kjer žive delavci v suženjskih razmerah, odvisni od samovolje maloštevilnih bogatašev; v državah z izrazilo ljudskimi vladami kakor je Bolgarija s svojimi velikimi zavezniki, pa so delavci deležni najboljšega moralnega in materialnega ravnanja. Končal je s pozivom k vedno tesnejšemu sodelovanju med delavci in delodajalci, k sodelovanju, neobhodno potrebnemu v teh zgodovinskih trenutkih, v katerih Bolgarija zvesta svojim velikim zaveznikom v sveti vojni za pravičnost in pravice narodov, hoče z vsemi svojimi silami prispevati h končni zmagi. Litvi r.ov psklfoan v Moskvo Velika nervoznost v Londonu in Washingtanu Stockholm. 1. maja. AS. V Londonu in Wa-shingtonu skušajo mrzlično doseči ponovno vzpostavitev odnošajev med Poljsko in Sovjeti. V Londonu Churchill in Eden prepričujeta Sikorskega in Majskega, \Vashington pa Lilvinova. V Londonu nervozno pričakujejo kako je vplival poljski odgovor na gospode v Kremlju. Tisk napada poljsko politike in jim oiila pomanjkanje dobre volje za sodelovanje za vzpostavitev prekinjenih odnoišajev. Poročilo o skoi ajšnjem odhodu Litvinovega iz Washingtona v Moskvo je naredilo mučen vtis v obeh prestolnicah. S skrbjo ee sprašujejo, zakaj mora odpotovati Litviuov na poročanje k 6voji vladi. Smatra se, da bodo v zvezi s poljsko-ruskim sporom načeta tudi druga vprašanja, zadevajoča sodelovanje, med Sovjetsko Zvezo, Anglijo in Združenimi državami. Tudi razne majhne in srednje novojskujoče 6e države zasledujejo razvoj rusko-poljskega spora, ker sedaj vedo, kakšna usoda bi jih zadela, ako bi bila odvisna od polutaneke anglo-saško-boljševiške zveze. Angleški tisk je 6t«pil iz rezerve in je posvetil veliko prostora temu prvemu diplomatskemu porazu združenih narodov. Zadnja poljska nota je povzročila veliko razočaranje. Churchillov in Ede-nov pritisk je ostal mrtva črka. Po moskovskih poročilih dopisnika li6ta >Newe Chroniclec je zadnja poljska nota, ki je zavzela znova protimoskovsko 6tališče v zadevi poljskih meja, najbolj razburila Sovjete. Vse poskuse Londona, razlikovati med prekinitvijo in začasno ukinitvijo diplomatskih odnošajev eo v Moskvi označili za brezpredmetne. »Timeet-ov dopisnik poroča, da bo Moskva priznala le eno eamo poljsko vlado, ki bo enkrat za vedno molčala in ne bo več razširjala nazorov, škodljivih koristim Sovjetske Zveze bodisi za sedanjost, bodisi za bodočnost. Moskva da hoče na svojem ozemlju organizirati poljske čete, ki ji ne bodo več poveljevali ljudje, kateri bi še vedno hoteli podjarmiti narode Ukrajine in Bele Rusije. Sovjetska vlada bo ustanovila pravo demokratsko (I) poljsko vlado, ki ne bo imela več nevarnih stremljenj po reviziji meja na račun nepoljskih narodov. !M Sovjeti in Sikorskim ni možna sprava Odgovor poljske »vlade« je spor v zavezniškem taboru le poglobil ■ s DALE CARNEG1B Raho si pridobiš prijatelje!) rimer-obregu Praznovanje drugo obletnice Ljubljanske pokrajina V ponedeljek, 3. maja, bo Ljubljanska po- i krajina obhajala drugo obletnico Ljubljanske g pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh - Ambiciozni ste in ambicioznost ▼ pri državnih uradov z zastavami, prav tako je pa g j doseJe Q ve5 J b župan general Leon Rupnik, ukazal, da mo- « slabJega. Bojim se pa, da ste, zanašajoč se rajo bih vsa mes na poslopja okrašena s tro- g na bSvojo ambicioznost, za časa povelj- bojnicami in mestnimi zastavami. Ljubljansko B cenerala Burnsida slednjega spravili v prebivalstvo naj brez izjeme posnema državne g ■ j neprilike ter tako povzročili veliko gorja oblasti in urade ter mestno občino z okrasit- ■ ( . j. hHkrati razžalili Vašega hrabrega in vijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise ■ šk sob£jevnika. samo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, g J Sporočeno mi ie bilo in vse me sili k temu, Proslave druge obletnice v šolah S J ^v!^ Tiskovni odsek Visokega komisariata ob- ■ Nisem Vam zaradi tega poveril poveljstva nad javlja: S armado, pač pa ravno nasprotno. _ Na dan 3. maja, ob drugi obletnici usta- g Samo tisti generali, ki dosežejo velike novitve in priključitve pokrajine, morajo imeti ■ uspehe na bojnem polju, morejo kdaj postati vsa poslopja in vsi javni uradi izobešene za- g diktatorji. Zato je vse, kar zahtevam v tem stave. Na vseučilišču in v šolah vseh vrst bodo B trenutku od Vas, samo uspeh na polju slave, razlagali pomen kr. ukaza z dne 3. maja 1941- H o diktaturi bomo pu govorili pozneje. XIX št. 29, ki je podal posebno ureditev za g Vlada Vas bo podprla po vseh svojih mo-Ljubljansko pokrajino, in sicer v skladu z na- u feh, kakor je vedno podpirala vse poveljnike, vodili rektorja, odnosno drugih šolskih pred- B Bojim pa se zelo, da se prav tisti duh, ki ste stojnikov. B ga Vi vzgojili v vojakih — kritizirati svojega * »■ ■ —» ■ ______i» n__ • ___— n „n ■ _ rtinro nnr. »Prima linea« št. 26 poveljnika in ne se zanesti nanj — more obrniti proti Vam. Pomagal Vam bom, kolikor je g v mojih očeh, da pomirimo to nevarno razpo-Ta številka prinaša vrsto člankov, izmed H loženie. katerih je posebej treba opozoriti na uvodni Ci Niti Vi niti Napoleon, če bi bil še živ, ne članek o 3. maju. Slede članki »Nasilje«, »Italija g boste uspeli, da bi dosegli kaj uspehov pri in Hrvatska«, članek o filmih, nekaj kulturnih B vojski, ki je uničena zaradi take miselnosti in pregledov, več vojnih poročil ter poročil iz živ- B nepokorščine. Ne bodite prenagli in nepremišljen ja fašijev na bojnih popriščili. Posebej je g ljeni; bodite energični in odločni, pojdite hra-treba opozoriti tudi na članek »Modernost in b bro naprej in privedite nas do zmage.« katolicizem«, ki ga je napisal Marcello Taddei. H Ti, ki to bereš. nisi ne Coolidge ne McKinley Članek v glavnem preide v zahtevo, da mora g ne Lincoln. Gotovo pa hočeš vedeti, ali se ta sistem Cerkev premagati somo sebe, in da če Cerkev b obnese tudi -na poslovnem področju ter v vsak-noče sprejeti vase modernega napredka, kar E danjem življenju. Poglejmo na primer slučaj go-naj bi dokazovala ok"rožnica Pija X. »Paseendi g spoda Gawa iz Kiladelfije, ki je čisto preprost dominici gregi«, bo šla italijanska miselna tra- b vek kakor vi ali jaz. dicija preko skolastične in tomistične Cerkve ■ Družba gospoda Ga\va je gradila veliko urad-in se oklenila Preporoda, ki ima že svojo filo- g no poslopje v Filadelfiji ter ga je morala končati zofijo, ki so z njo združena velika imena Vico, b do določenega časa. Vse je š'o v najboljšem redu Rosmini, Gioberti. J® in stavba je bila že skoraj končana, ko je nena- g doma podjetje, ki je olepševalo hišo z bronastimi _ . ... . . , . ,*.« mm b okraski, izjavilo, da ne more končati svojega dela Razdelitev kuriva za leto l840"»»«»Kdo tistega časa. Knkol Zaradi trme enega samega „,.,,. . . .. . . j„„.,n n človeka bi se naj delo ustavilo in podjetje naj bi Pokrapnski svet korporacij je te dni dovršil g ^ kep ne w ,0 dostavo nakaznic za kurivo za gospodinjstva za E ...».» - - ČlO- Stockholm, 1. maja. Kakor poroča »Corriere d«lla Sera« iz Stoekholma, smatrata Churchill in Eden, da je možna sprava med Sovjeti in Poljaki le pod pogojem, ako izginejo iz političnega življenja Poljakov v Londonu Sikorski, zunanji minister Rac/in ki in tudi sedanji poljski poslanik v Moskvi Homer, kakor tudi tisti poljski ministri, ki jih Kremelj obtožuje protiboljševiškega mišljenja. — : United Press« je v nekem dopisu iz Londona celo omenjal, da jp Stalinov poslanik v Londonu Majski pri pogovorih s Churchillom zahteval, da se mora poljska begunska vlada preseliti iz Londona v Moskvo. Poljska »vlada« pa je po neprestanih razgovorih z angleškimi vodilnimi krogi in z ameriškim poslanikom v Londonu Winantom objavila že znano izjavo, ki se začenja z zagotovilom, da »politika poljske vlade stremi po prijateljskem sporazumu med Poljsko in Sovjeti, temelječim na nedotakljivosti in suverenosti poljske republike in da je to politiko podpiral in še v celoti podpira poljski narod«. Nota nadaljuje, »da je poljska vlada skrupulozno izpolnila prevzete obveznosti« iz pofj-sko-sovjetskega sporazuma julija 1940 in decembra 1941. Nato odklanja Molotovtjevo obtožbo, češ da je bila vlada Sikorskega »v sporazumu s Hitlerjem« ter pripominja, da je v svoji noti z dne dobo od L aprila !*3 >»u K<*P&(1 Gaw če«li'a fnad dobavitelju, dobijo pa se drva proti oddaji od- g ako sijajno tovarno: res ni videl še nikoli tako rezkov lahko tudi direktno pri skladiščih ljub- g krasnega in ako dobro urejenega podjetja »Vse ... g svoje življenje sem se trudil, da bi jo čimbolj ke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in po- i ".redil in izboljšal. Ali jo hočete videti?« vpraša krasnega in tako dobro urejenega podjetja. »Vse ljanske mestne občine. Priporoča se, da si stran- B 1 ke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in po- g , . ., sebno izkoristijo suho poletno vreme, da pred S preaseanik. jesenjo vkletijo potrebno kurivo, da ne bi bili za- BBBDBBBBBHBBBBBHBIHIBBHMBBBBBBIBBI padli odrezki neizkoriščeni. Gospodinjstva, katerim so bile po lanskoletnih prijavah stavljene zaloge kuriva z odločbami Pokrajinskega sveta korporacij pod zaporo, bodo prejela prihodnje dni nove odločbe, s katerim se jim oproščajo potrebne količine kuriva za potrošnjo od 1. aprila 1943 dalje. V kolikor blokirane zaloge kuriva ne zadostujejo za kritje pripadajoče količine kuriva za dobo 1943-44, jim bodo izstavljene nove nakaznice, kl jih lahko od 10. maja naprej po vrstnem redu, ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan plin odnosno elektriko za kuho, je bila količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne reklamacije se ne morejo vpoštevoti. Podnajemnikom za poletno dobo do 1. oktobra ne pripada nakazilo kuriva. Izpremembe v stanju gospodinjstva se bodo mogle upoštevati šele pri prihodnjem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore in pisarne za poletno dobo do 1. oktobru 1943 ne pripada nikako nakazilo kuriva. Kvote kuriva za ogrevanje poslovnih prostorov v teku zime 1943— 1944 bodo pravočasno objavljene. Za gostiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hrano. Istotako bo zavodom, ki imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb, za katere se pripravlja hrana. Industrijskim podjetjem bo dodeljevano kurivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podietja morajo voditi o porabi in prejemu kuriva predpisani register ter izvajati pri potrošnji skrajno štednjo. Izrecno se opozarjajo vsi potrošniki, da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov Zaradi tega si nikdo ne more delati pravice, da se mu dodeli samo premog gotove vrste ali gotovega izvora, marveč dobi vsak ono vrsto, ki je slučajno razpoložljiva, Vremenska napoved za 2. maj (nedelja): po deževju ki bo v glavnem ponoči, nagla razjasnitev in vetrovno, hladno. Za 3. maj (ponedeljek); zjutraj megla ali oblačno, nato pa lepo. GOSPODARSTVO Maksimalni cenik št. 8 (Na drobno v oklepajih) Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9.— (11.—), knrfijola 2.80 (3.35), korenje očiščeno 3,— (3.60), čebula zgodnja 2.9<) (3.45), kopre 2.20 (2.55), solata vseli vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.55), marelice suhe 43.35 (58.15), pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9.35), pomaranče Ha 7.35 (8.35), limone la (15 cm obsega) 4.05 (4.80, komad 0.50), orehi Sorrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), suhe češplje, domače 20,— (23.80). Preskrba s škrobom. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se počenši z dnem 1. maja preneha svobodna prodaja škroba po trgovcih, ker bo ves škrob razdeljevan samo industriji in trgovini. Trgovci bodo mogli prodajati škrob, ki ga imajo, samo proti posebnemu nakazilu Pokrajinskega korporacijskega sveta. Povišanje uvozne in izvozne pristojbino v Kraljevini. Rimski Uradni list prinaša Kr. dekret, zakon z dne 15. aprila t. 1., s katerim se zviša pristojbina za uvozne licence na 5% vrednosti. Nadalje je vpeljana posebna pristojbina na blago, katerega izvoz je vezan na dovoljenje ali licenco razen za nekatere vrste blaga kmetijskega izvora. Ta pristojbina znaša 2% od vrednosti blaga. Za blago tekstilnega izvora iz bombaža, volne in umetne svile — znaša pristojbina 4%, za oblačilo, perilo in slično pa 5%. Zaplenjeno premoženje partizanov Zaplenjeno je bilo premoženje z vsemi običajnimi zakonitimi posledicami sledečim partizanom: Kačarju Josipu, roj. 4. II. 1897 v Sp. Kašlju, biv. v Zalogu. Končarju Jakobu, roj. 1. maja 1908 v Jaršah in bivajočemu v Zalogu. Tauferju Ignaciju, roj. 26. XII. 1912 v Zalogu in prav tam bivajočemu. Potrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila po težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, naša nadvse ljubljena, zlata mamica, stara mama, leta in svakinja, gospa Ivana Meden ro|. Preveč posestnica Blago pnkojnico bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 3. maja, ob 4 popoldne iz pred hiše žalosti, Ravnikarjeva ulica 11, na pokopališčo k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v toplo molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 1. maja 1943. Žalujoči; Ivan, Viktor, Mirko, sinovi; Mirni por. Baraga, hčerka - in ostalo sorodstvo. Poslanica škofa Rozmana za letošnji majnik »če odstranimo poštenje in vero, nastane v življenju nered in zmeda« Letošnji majnik je za vso našo škofijo prav posebne važnosti, saj imamo namen, da se ob koncu šmarnic, 30. maja, vse župnije in vsa škofija posvetijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ves maj pa hočemo uporabiti za temeljito pripravo na to pomembno in sveto dejanje. Sv. oče, papež Pij XII., kakor vsako leto, je tudi letos izdal topel poziv, naj v maju še posebej goreče molimo k Mariji Kraljici miru, za mir. Tako v glavnem piše sv. oče: »Vsako leto smo povabili vse kristjane, zlasti še nedolžne otroke, da naj začno sveto molitveno tekmo in neprenehoma prosijo presveto Devico, du nam milostljivo izprosi od Boga vsem tako zaželeni mir. In čeprav še ni končan po-gubonosni boj, ki ne uničuje samo armade, ampak zuliva tudi miroljubna mesta z bratsko krvjo, ne smemo zato postati malodušni in prenehati s pobožnimi molitvami; nasprotno, čim liolj iz dneva v dan narašča število strašnih nesreč, čim bolj vzplapolava pri mnogih silno sovraštvo, tem bolj se moramo z molitvijo in pokoro zatekati k Bogu, ki edini more vliti luč krščanske ljubezni v sovraštva polna srca in pomiriti besneče viharje ter vse narode pripeljati nazaj k medsebojni slogi. Pa ni zadosti, da si z molitvijo pridobimo naklonjenost božjo; ni zadosti, da ponižno kličemo Jezusovo in našo Mater kot pomočnico in zavet-nico; še nekaj drugega zahteva od nas najstrašnejši in dolgotrajni pokol, ki se zdi, da pretresa same temelje človeške družbe in grozi s končnim uničenjem celokupnemu občestvu narodov. Predvsem morajo vsi premisliti in spoznati, da je takšna vojska, ki se zdi, da je največja, kar svet stoji, končno le prezaslužena kazen žaljene božje pravice. Prepogosto namreč v tem našem času vidimo, kako se človeški razum ošabno ponaša s svojimi zmožnostmi in odreka Bogu dolžno pokorščino; in zato ljudje zanemarjajo najsvetejše dolžnosti do Boga ali jih naravnost prezirajo; zavračajo zapovedi evangeljske modrosti, češ da so se preživele in ne odgovarjajo več sedanjemu naprednemu času; prizadevajo si končno le za to, da bi jim bilo sedanje minljivo življenje polno vsega ugodja, bogastva in naslad, na večno življenje pa pozabljajo. Toda če zavračajo najvišji in večni razum Boga, ki zapoveduje in prepoveduje, kateri drug razum bi mogel uravnati privatno in javno nravnost? Kdo drug bi mogel dati človeški družbi trdna in neomajna načela? Nihče. Kajti ,če odstranimo poštenje in vero, nastane v življenju nered in velika zmeda' (Cicero). Če smo torej zašli, se je treba vrniti na pravo pot. Ce je videz lažiznanosti privabil in omra-čil mnoge duše, moramo temo zmote pregnati z lučjo resnice. Če so torej prenekateri v preveliki brigi za pozemske stvari zanemarili najsvetejše dolžnosti do krščanskih kreposti in češče-nja božjega, sc morajo sedaj poboljšati in vse sile posvetiti temu, da dosežejo boljše dobrine, ki se nanašajo na večno življenje. To je nekaka vsem skupna sveta križarska vojska, ki gre za tem, da spravi vso privatno in javno nravnost v sklad z zapovedmi Jezusa Kristusa, ki naj se v vsakdanjem življenju čim vestneje izpopolnjujejo. Za to noj si prizadevajo vsi, ki jim je pri srcu ne le njih osebni blagor, ampak tudi to, da bi se mir in blagostanje že vendar enkrat nasmehnila človeški družbi. Če se bo vsak, kolikor je v njegovi moči, trudil za to, bodo brez dvoma bolj gotovo uslišane molitve, s katerimi se bo obračal na Boga in na njegovo presveto Mater. S temi zveličavnimi nameni naj v mesecu maju, ki je na poseben način posvečen Materi božji, vsi prihajajo pred njen oltar; in naj ji ne prinašajo v dar samo poljskega in vrtnega cvetja, ne samo svojih molitev in prošnja, ampak tudi sklepe, da se bodo poboljšali in popolnejše živeli, kar bo božjemu Odrešeniku najbolj všeč in njegovi vzvišeni Materi najdražje. Minulega meseca oktobra smo izročili in posvetili brezmadežnemu Srcu presvete Device sveto Cerkev, skrivnostno telo Kristusovo, ranjeno s tolikimi ranami, in prav tako vesoljni svet, za- žgan v sovraštvu, razklan v sporih, plačujoč kazen za lastno zlobo. In v največjo tolažbo našega očetovskega srca smo zvedeli, da so ta akt po-svečenju skoraj povsod ponovili škofje, duhovniki in množice krščanskega ljudstva. In če so se skoraj vsi kristjani prostovoljno posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu, potem se morajo tudi radovoljno in dejansko ravnati po njem, če res želijo, da bo njihove molitve Moti božja do-brotljivo sprejelu. Tako bodo, skrbno in sveto pripravljeni, ne samo otroci v blesku, v nedolžnosti in milosti, ampuk vsi kristjani, v mesecu maju s ponižnimi pogostimi prošnjami od nebeške Matere izprosili, da bo v človeških srcih ugasnilo sovraštvo in zmagoslavno zukraljevala bratska ljubezen; da bodo nn mesto napak stopile kreposti, nu mesto orožju pruvica, na mesto nebrzdane krutosti trezen razum; da se končno vendar enkrat pomirijo viharji strašne nevihte in se vsi narodi povrnejo k miru, slogi, h Kristusu, ki edini more postaviti trdne temelje civilni družbi, ker njegov vzvišeni nauk ne more varuti in ima samo on .besede večnega življenja' (Jan 6, 69).« Tako nas vabi sv. oče, radi se mu bomo odzvali, saj z njim vred vse svoje zaupanje stavimo v skupno molitev k Mariji, božji in naši Muteri. Molitvi pa bomo pridružili pokoro, za katero Gibalo komunizma je toliko priložnosti kot še nikoli. V soboto, dne 3 29. maja, dan pred posvetitvijo, bomo obhajali poseben spokorni in spravni dan. Zelo priporo- l' Najgloblji razlog komuniima in njegovega de čam in prosim vse, dn z vso resnostjo in z veselo < lovanja ti« v nebrzdanem gonu p« materialnem . .. . . • -, v . ,„ ,„ l1 uiivuniu. Ze geslo komunizma samega, du hoče pripravljenostjo .zvrš.jo kar je .n še bo za ta J ^ J ^^ ^ ^ ^ krWan. dan priporočeno, la dan naj bo v resnici (( gtyo o,)p(a y olloslrans,vu pove da j,, ujeKa ^lav-spravui dnu, ko bomo vsi, ki resno mislimo nu (l uQ giba,o Illaterlalno uiivauje. ki si go komunisti pravo rešitev nušega ljudstva za čas in večnost, (> 0i,etaj0 „,j bodočega ustroja komunistične družbe, položili pred pravičnega Boga svoj. četudi maj- |> Materializem je torej resnična iu glavna osnova hen dar prostovoljnega premagovanja v zado- (• komunističnega pokreta. ščenje zu vse žalitve, s katerimi se med nami 1'rav za prav jo človek upravičen, da stremi žali dobri Bog. Bogu najljubša žrtev bo, Ce v j po blagostanju. Tega mu ne prepovedujejo nobeno svojih srcih zatremo vsako mržnjo iu sovraštvo ( nravne ali verske normo. Krščanstvo samo ni- in si med seboj odpustimo. K tej notranji žrtvi, i kak°«; »e !ra"' *'?veku- d» s' '"''"J'"'1, "^Ti" ...... ' 1 , . i j ■ . * . »uredil življenja. Nasprotno! Znano je, da (crkev ki jo božja zapoved terja, dodajmo ta dan še g *6prav lo ni njena naloga, rada pomaga kukšne zunanje odpovedi na stvari, ki so nam ) z,as(i na IU„nshPnem področju, da dosežejo ljudje ljube ali katere uživati smo se navodili. Ni to i fim vejjj nuprPdek in s tem tudi čim večje bla-prov velika žrtev — odpoved za en dan samo — 4 gostauje. Krščanska filozofija sama pa je izolili-a veljava njena je odvisna od naše dobre volje, i kovala ono znano načelo, da nihče ni dolžan no-s katero Bogu svoj durček poklonimo. t1 udobno živeti, to se pravi, da je vsakdo upravi- Tekmujmo v molitvi in pokori v mcsecu || maju. To bo sveta tekma, ki bo imela velikanski i bif.Te' bi gon po uživanju in po dobičku zadušil pomen za vso škofijo. i vse drugo, nravne in verske oiiro, ter brezob Prepričan sem, da nam Marija, srednicn vseh 4 ,iruo stremel po samoiadostitvi. milosti, zu mesec maj pripravlja izredno velike (' |n tak materialiiem jc osnovno gibalo komu milosti. Podelila nam jili bo v najbogatejši meri, J nizma. Odtod nam jo razumljivo, zakaj se nabi čc bomo po svoji človeški moči svoje duše pripravili z iskrenim spreobrnjenjem, z molitvijo in pokoro. Storimo torej mi svoje, potem bo Marija svoje prav gotovo storila. Dne 30. aprila 1943. t Gregorij Rožnimi, škof. II If tliril, II, BV |fl ll< I, Uil |» , aunuu ..... stremeti po izboljšanju svojih materialnih er. A to šo ni inaterializem! Materialiiem bi gremo!« Zdaj je vsak ugovor odveč in najbolje je, kar hitro iti, da staršev še bolj ne razjeze. Med potjo se bodo itak unesli; morda bomo še kam zavili in prišli še do časa domov, da bomo lahko po- ^ gledali na promenado, kjer nas čaka lepa družba tovarišev in tovarišic. Tukaj smo doma in nobena pot ni predolga... si misli naraščaj. Če bi iskali vzrokov temu nasprotovanju dru- Družinski izleti v prosto pomladno naravo Ljubljana, 1. maja. Ko smo bili še tako mladi, da 60 nas vezale različne družinske dolžnosti, smo se najbolj jezili nad nedeljskimi izleti celokupne družine v prosto naravo. Danes 6nio prišli do spoznanja, da smo takrat zelo veliko grešili, ker nam je bila vsaka druga nedeljska zabava lepša in mikavnejša kakor pa suhoparni družinski sprehod. Zdelo se nam je, da je to cisto navadno mučenje nas miadih s 6trani staršev, ki imajo neko posebno zadoščenje, če lahko peljejo vso družino na ogled. Končno smo imeli za spoznanje prav, kajti v marsikateri družini nas je bilo veliko in vsi člani zbrani skupaj smo bili nekaki razstavni predmeti, češ, poglejte nas: toliko nas je in takšni smo — pa recite, če nismo postavni fantje in brhka dekleta! Prepričan sem, da še danes starši prihajajo na dan s prav takšnimi stavki in besedami, kakršne so rabili svoje čase, Če so nas hoteli pregovoriti, da smo šli z njimi. Vem, da ta ali oni očka ali mamica moledujeta: »Ves teden garant in nimam toliko ča6a, da bi šel na kratek sprehod, zato bi hilo prav, če bi šli danes, ko je tako lepo vreme. Saj bomo kmalu nazaj.« In ko se nadebudni naraščaj zmrdu-je, zavzame dosedanje moledovanje ostrejši ton: »Kaj 6e pa to pravi? Ali se tako starše uboga? — Ce sem rekel, da bomo šli, gremo in konec besed! Vi imate ves teden čas, da se potepate okrog brez mojega nadzorstva, v nedeljo pa bo veljala moja: rajo komunistične vrste skoraj predvsem iz meščanskih ali malomeščanskih krogov, ne pa toliko iz bajtarskega ali nižje delavskega iivlja. Materialistična miselnost je namreč najbolj razvita prav med nekaterimi meščanskimi in malomeščanskimi krogi. Tukaj je gon po uživanju in po dobičku prerastel vsak drug ozir. Vse mu jo do-hro, kar služi njegovi zadostitvi. Zato nič čudnega, če se med komunističnimi vrstami znajde bogatin, ki bi v primeru komunistične image bil razlaščen * ali celo »likvidiran«. V komunizmu vidi namreč večjo možnost uživanja ter izživljunja svojih ua-i gonov, zato rajši pusti svoje bogastvo in svoj položaj, da bi lem bolj užival. Tudi je razumljivo, da se pripadnik višje inteligenčne plasti odloči ter gre med komunistične vrste prav iz istih ruz-logov. Ves tako imenovani slovenski kulturni boljševizem izhaja no morda iz kakih idealnih korenin, temveč ga ione v to smer gon po materialnem uživanju. Odtod tista penotraeija komunizma v dobro situirane kroge, kar nekatere spravlja v tako začudenje. Ves toliko razvpiti idealizem salonskih komunistov je torej le bel« Andreju žemliču na prerani grob Vedno ljubezniv in mil se nam še po smrti naš dragi Andrej smehlja. Odšel je od nas kar mimogrede, kakor da bi nam govoril: »Nikar si nič ne prizadevajte, saj ni vredno truda!« Tok je bil vedno v življenju. Skromen, vajen na siromaštvo, z vsem zadovoljen, fant, ki ga je vsaka malenkost navdala z otroškim veseljem, vsaka še tako majhna usluga vzbudila globok čut hvaležnosti. Njegov pogreb ki so se ga udeležili številni prijatelji iz študentovskih vrst ter drugi znanci, je bil nekak simbol njegovega življenja: naliv, neprijazno vreme, mraz. Tudi njegova zadnja pot je bila taka, kakršno je bilo celo življenje: mrzel dež, ki mu je s svojo vlago segel v življenjsko jedro in ga položil v prerani grob. Njegova mati daleč tam v Slovenski Krajini pleve morda zdaj no prostranih obmurskih poljih in še ne ve za Andrejevo smrt. Saj niti tega ni vedela, da ji je sin oslepel! Prijatelji ii tega niso sporočili, da bi ji prihranili to žalost. Toda Andrej je svojo nesrečo prenašal zelo potrpežljivo in vdano. Hude muke in bolečine, ki so nastopile ne dolgo po operaciji je prenašal naravnost junaško. Res je še do zadnjega upal, da bo kdaj še spregledal, toda nikoli se ni pritoževal nad svojim trpljenjem, in kakor že prej v življenju, se tudi zdaj radoval nad v6ako malenkostjo in vsako uslugo, ki mu jo je kdo storil. Ob njegovem preranem grobu žaluje mnogo prijateljev, še bolj pa bodo žalovali njegovi domači, ki so nanj polagali toliko upanje. Počivaj v miru, dragi Andrej! Tvoje oči so se zdaj gotovo odprle in brez. dvoma vidijo lepše stvari, kot si jih mogel zreti na revni zemlji ob vsem svojem siromštvu. žinskih izletov, bi jih najbrž kaj lahko našli: sle- , . . ,. ., ,. . ,,., . hernemu od sinov in hčera se zdi, da ga imajo Pobarvan materializem v najbolj surovi obliki. doma pod »copato« in da mora ubogati starše na 4 . i. ..... i ..... ■ ...i > prvi žvižg ali namig. To pa je zoper čast in osebni ponos že priznanega osvajača. kajti najhuje je pred tovariši dokazovati, da ga doma ne drže tako stro- izpolnjujejo svojo nedeljsko popoldansko dolžnost. želel, da bi se število tak nost res nekaj dajo, povečalo. Zdaj pa vas prosim, da niste hudobni in da si teh besed ne razlagate napačno: nikakih sebičnih namenov ne gojim pri tem, niti me prvi dan maja še ni prevzel, pač pa res samo v skrbi za izboljšanje in zopetni povratek k družini gorim, ker vidim, kam nas je razbito družinsko življenje pripeljalo. Odločna beseda staršev in dobro vzgojeni na- . ................ raščaj se bosta združili v prijetno skladnost in tako < dobnega komunizma, bomo doživeli prerod družine v njenem zunanjem ' življenju. Mladi pa naj se zavedajo, da promenada ludi ni vse, ampak da je le malenkosten priboljšek v sicer enoličnem življenju. Njeno vsakdanje uživanje pa več škoduje kot koristi. Ali moro biti tak materializem učinkovit nn-gib, ki priganja pristaše komunizma k tveganim in drznim dejanjem? Brez dvoma. Vedno bo resničen tisti izrek, da so sinovi tega sveta, to jo go, kakor se zdi na prvi pogled. Dalje pa tudi zelo ljudje, k« si prizadevajo za svetne dohrine. razum- mučno vpliva na mlade videz, da gre pri takem " ..... sprehodu za neke vrste razstavo ali brezobvezen ogled. Najmlajši tega itak ne opazijo; Če pa je v družini že hčerkica, ki bo v kratkem začela brenčati in se bodo fantje ozirali za njo, če je v tej lepi skupnosti fant, ki je gauil že nekaj src, potem je nekaj drugega: položaj postane vse bolj zamotan in na dnu bi nekje našli skrit ponos in prijetno zavest staršev: »So pa žc taki, da jih je prijetno pogledati!« Nedvomno so že starši sami precej misliti na to, kdo bi bil najbolj primeren in katera bi najbolj spadala v družinsko skupnost, kar je čisto razumljivo. Kdo bi jim vendar to zamerit?! Tako je bilo, je in bo in nič na svetu ne bo tega spremenilo. Gledani take družinice in družine ob nedeljah in ne morem si kaj, če se mi vedno vsiljujejo take in podobne misli. Morda sem pokvarjen, morda nejši od sinov luči, to je od ljudi, ki se bore za nadvlado duha nad snovjo. Ali so vedno razumnejši? Velikokrat. Duh jn vedno močnejši od snovi, lo človek je preslaboten, da bi mogel duha dostojno nositi. Nekaj podobnega jo pred stoletji izrekel mož. ki se je boril sredi največjega rimskega materin I izma v znamenju gesla: meso so bori proti duhu, duh pa proti mesu. Itil je to apostol poganov sv. Pavel, ki jo žalosten priznal, da nosi zaklad v krhki lončeni posodi. In to velja za vse čase. Duh je močnejši od snovi, ljudie pa, ki se bore za pravico duha, so šibke in krhke lončeno posodo, ki kmalu omagajo pred snovjo in se ji podrede. Zato je prav za prav odvisno od katoličana samega, da ovrže izrek o premoči snovi in njenih pripadnikov ter dokaže, da so sinovi luči vendarle močnejši od sinov tega sveta. Tu pa stopa i vso silo na dan nksinm, da hudoben ali pa namenoma vse narobe razlagam, t1 more nspešno borbo proti materiallimn izvajati Morda... A vesel sem, ko vidim, da je še vedno f saino duh, ne pa snov. Materializem bo mogla dovolj dobro vzgojenih sinov in hčera, ki vestno (' premagati velika duhovna izčiščenost. Ni s tem rečeno, da se ne bi smel klin spodbiti s klinom, Dovolite mi, da se zdaj postavim za varuha našega sila s silo. Reči hočemo le. da mora biti ta sila, družinskega življenja in propagatorja njegovega iz- f ki jc tudi lahko fizična, v službi duha. Tu se na- boljšania, in dovolite mi še, da zapišem, da bi < laga velika naloga katoličanom, da so proti inate-akih družin, ki na skup- f rializmu komunizma boro res iz nesebičnih duhov- nih nagibov. Kristjan, ki bi sc proti koniunizmn ali na splošno proti vsakemu materializmu boril z vidika materialnih koristi, je prav za prav zaveznik materializma, saj materializem končno ni izključno navezan na to ali ono obliko. Res so sicer zgodi tolikokrat, dn se snov bori s snovjo, toda izid te borbe jc vedno — snoven. Lo učinkovita borba duha s snovjo privede do duhovno zmage nad materijo, ki je najmočnejšo gibalo so- Terjatve v tekočih računih pri Poštni hranilnici Ponovno opozarjamo vse lastnike čekovnih računov pri bivši Poštni hranilnici in vseh njenih podružnicah, tudi ljubljanski, da morajo prijaviti do 17. maja t. 1. svoje terjatve, ki so obstojale na dan 15. aprila 1941, Poštni hranilnici v Ljubljani. Vse prijave morajo biti vložene potom občin, kjer imajo lastniki svoj sedež ali domicil in mora občina na prijavah potrditi, da imajo lastniki sedež ali domicil v Ljubljanski pokrajini. Končno je treba še posebej opozoriti lastnike, oz. upnike za take terjatve, da morajo prijave brezpogojno izvršiti, drugače je smatrati, da terjatev zapade, tega namreč v slovenskem besedilu razglasa sekvestra, ki je bil objavljen v Službenem listu, ni. Združitev nemških gospodarskih listov. Od 1. maja dalje bodo trije nemški gospodarski časopisi »Nemško gospodarstvo«, »Nemški narodni gospodar« in »Gospodarska služba« v Hamburgu združeni v en list pod naslovom »Nemško narodno gospodarstvo« za ves čas trajanja vojne. KULTURNI OBZORNIK Jože Dular: Ljudie ob Krki Mladi pesnik in pripovednik Jože Dular ni v naši javnosti več neznan. Ne samo, da je bil mnogovidni sotrudnik naših revij kakor Doma in sveta, Mladike, Kresa, raznih Koledarjev itd., temveč je leta 1941 izdal tudi že svojo prvo knjigo, zbirko pesmi Zveste menjave, ki so ga pokazale kot dobrega pesnika močnih občutij in razpoloženj. Na zadnjem recita-cijskem dnevu v Ljudski knjigarni je z novimi pesmimi, ki bodo izšle v prihodnjem Domu in svetu, naravnost zajel poslušalce s svojim_ mirnim in globokim liričnim izrazom. — Ljudje ob Krki, ki so zdaj izšli v Slovenčevi knjižnici kot pomembna petdeseta knjiga v zbirki, pa je njegova prva zbirka pripovednih stvari, črtic in novel, kakor so bile vse že prej objavljene v omenjenih revijah in zbornikih. Z njo se predstavlja po Jožetu Krivcu v tej založbi že drugi slovenski pripovednik, o katerem smo prepričani, da bo tej prvi pripovedni knjigi dodal še marsikakšno večje delo, predvsem še, ko je prav v zadnjem Domu in svetu že objavil poglavje iz novega romana Krka umira, za katerega je dosedanje delo samo priprava. In kot tako pripravo moramo vzeti to zbirko začetnih novel. Če je Krivec opisoval dom med goricami, to je gorice in razmere v tistih majhnih kočah in domkih v Halozah z velikim poudarkom na socialni plati, je snov Dularjcvim črticam ljudje ob Krki, to je zgodbe posameznih do- I lenjskih oseb. Zato ▼ teh črticah še ne zapleta J dejanj in zgodb no široko, temveč vzame po-največkrat samo eno osebo ter jo tudi stilistično tako obdela, da je videti skoraj kot monolog, to je — da vse dejanje odseva samo iz kretenj in reagiranj ene same osebe, ki je kot prizma, skozi katero vidimo obdajajoči ga svet. To občutimo pri Zankarju, Petrovu, Vinogradu, Ovnu in tudi še pri Lesenem petelinu. Tako opisovanje še ni objektivno ustvarjanje širokega toka življenja, to so — študije za večje delo, poizkusi, zajeti najprej psihološko postavo enega človeka, da ga pozneje postaviš v družbo drugih, prav tako živih in nazornih. In Dular se že razvija tudi v teh črticah iz kroga opisovanj doživljanja ene same osebe v življenje dolenjske vusi, ki se mu že kaže v širokih obrisih. To je samo splošen vtis te zbirke. Obstoji pa iz 12 črtic ter ene novele (Zemlja in ljubezen, ki je izhajala svoj čas kot uvodna povest v fantovskem »Kresu«)- In v teh črticah so pisane vse v lahkem slogu, večkrat lepo lirično poantiranem, sicer pa precej v ma-niri Milčinskega in tudi Preglja, dveh slovenskih pisateljev, ki sta po mojem mnenju najbolj vplivala na Dularja in ki sta mu najbolj sorodna. Med temi črticami bi skoraj dal prvenstvo kratkemu portretu starega učitelja Franceta Ovna, ki odhaja v pokoj (France Oven odhaja), potem pa Vinogradu, tej tragiki starega viničarja, ki mu toč pobije delo dvajsetih let. Nadalje so tu močne črtice Leseni petelin, Krača svetega Antona, Sulec, ki je naravnost za-snutek novega poglavja v romanu Krka umira, kakor ga je priobčil v zadnjem Domu in svetu. Tu je usoda ruskega begunca Petrovo, ki utone v Krki, finžgarsko zamišljena zgodba oh Po-smrtninskem zavarovanju. Tatovi. Zankar, Žganje.}. same krajše stvari, y katerih kaže Dular usodo ljudi, podvrženih tej nli oni strasti ter vplivajo tudi vzgojno na bralca, da, naravnost poučno (Žganje). Šo pa vse te zgodbe — pesimistične, kakor bi na prvi pogled ne pričakovali od Dularja, ki kaže velik smisel za sočnost in humor ter karikaturo. Optimistični sta samo Osojnik je zadihal in — novela Zemlja in ljubezen, ki bo gotovo žela mnogo odobravanja med bralci, dasi je pisana zelo po obrazcih večerniškilr povestic in kaže, da je Dular dober ljudski pisatelj in da je zrasel iz duha našega zdravega podeželja. Jože Dular zori v izrazitega pripovednika naše Dolenjske, Dolenjske z goricumi, zato seveda s pijanci in tatovi vina, pa tudi divjimi lovci: zankarji na znjce in na ribe, potem jahači na konjskih tekmah v Št. Jerneju ali sej-marji v Novem mestu; predvsem pa je pesnik Krke, njenih mlinov in voda z ribami in barvnimi spremenjovomi. Ta njegova zbirka je tako prijetno domačo, da jo človek rad bere in uživa. Njegov slog je lohak in poln, njegov izraz klen in naraven, le še preveč se izgublja v opisanih »samogovorill« svojih junakov, dočim vidimo, da zna svoje osebe tudi zaplesti v dramatične konflikte. Njegov realizem in nagnjenje v karikaturo in humor pa napovedujejo, da se register njegovih motivov in izrazov širi ter da ima pred sabo še lep razvoj. Kolikor lahko sodimo, bo roman Krka umira pokazal v tej že novi luči razvoja, ko je svoje pripovedne oblike znal povezati tudi z liričnimi razpoloženji pokrajinskih »zvestih« menjav. Z njim nam bo dal tekst, v katerem bo zaživela dolenjska vas ob Krki, ne samo nekateri iz celote vzeti ljudje in tipi. Teli Ljudi ob Krki pa smo veseli kot dobre nove slovenske knjige jnladega in dobrega pripovedovalca, katerega razvoj bo odslej treba imeti v vidu, kajti kot pesnik in kot pripovednik je močno zastavil svoj korak, ki ga lahko pripelje še visoko med slovenske pripovednike. Ob tej prvi knjigi mu je napisal tople in pravične napotne besede njegov rojak in vrstnik pesnik Severin Šali. td. Nove knjige Po veliki noči je izšlo nekaj novih knjig, med njimi omenjamo na prvem mestu izdaje naše Akademije znanosti in umetnot-H. Filozofsko filološko historični razred je v zbirki Dela, kot 4. zvezek izdal obširno (str. 400) študijo o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade Lepa Vida, kakor jo je spisal dr. Ivan Graienauer. O njej bomo še posebej poročali, kakor tudi o drugih knjigah. — Založba Mohorjeva družba je v zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov v seriji Slovensko slovstvo izdala dva zvezka (17. in 18.) in sicer Živalske podobe Franca Erjavca (uredil Janez Logar) in Slomškovo učivo Blaže in Nežica, v izboru in ureditvi dr, Vinka Brumna. — Nova založba je izdala v lepi opremi knjigo dr. Andreja Gosarja: Eden je Gospod, misli o božjem kraljestvu na zemlji. Knjiga, ki obsega 172 strani, ima tudi škofijski impri-matur. — V Slovenčevi knjižnici je izšla zbirka novel mladega pripovednika Jožeta Dularja: Ljudje ob Krki z ilustracijami Lojzeta Perka. — Tiskovna zadruga je izdala otroške pesmi Mare Tavčarjeve Biba v opremi inž. arh. Otona Gasparija (izvirni lesorezi). Knjiga je izšla tudi v bibliofilskl izdaji. — Salezijanske knjižice pa so izšle v dveh knjižicah: prva vsebuje Pastirski list našega ikofa, druga pa lep setavek župnika Filipiča n Marijinem Srcu, kar naj pripomore k širitvi pobožnosti, določene za letošnji maj, Današnji številki našega lista so pri-1 Iožene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. Osebne novice Koledar Nedelja, 2. velikega travna: Bela nedelja", Atanazij, škof in cerkveni učenik; Eva, sveta žena in mučenica. Ponedeljek. 3. velikega travna: Najdba sv. Križa; Aleksander L, papež in mučenec. Torek. 4. velikega travna: Florijan, mučenec; Monika, vdova; Gothard, škof. Luna sprememba: 4. velikega travna: m'aj ob 10.43; Henschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberkl 2. velikega travna: I. 1335.. le podelil rimsko-nemški cesar T.ud-vid Habsburžanomi Albrehtu in Otonu v fevd Koroško. Ravno dva meseca kasneje je vojvoda Oton, kot prvi iz novo dinastije, sprejel po starodavnem običaju na Gosposvotskem polju deželo v svojo posest. Nato je odšel na Kranjsko, ki ga je sploSno priznala za svojega deželnega gospoda. S letn je zaključena tretja elapa habsburškega osvajanja slovenske zemlje in preko nje prodiranja proti morju. Prva jih je privedla lela 12S2. do dejanske oblasti nad štajerskim Podrav-jem, druga jim je leta 1311. naklonila Sovinisko dolino, tretja je po smrti goriško-tirolskega grofa Henrika leta 1335. postavila habsburške mejnike še na kraške prehode. Habsburžani postanejo tnko bližnji so«edle oglejskemu natrijarbu in goriškemu grofu. Z obema je prišlo že 1. 133.5. do ožjih zvez. Oglejski patriarh Rerlrsnd je v pogodbi z novimi eospodarji Kranjske skušal zagotoviti svojo kraško posest, ki so jo mogočni vazali hoteli razdrobiti in razdelili v lastno korist. Goriški grofje pa obljubijo, da bodo podoi-rali interese Habsburžanov na Kranjskem in Koroškem — I. 1519.. je umrl na gradu Amboise v Franciji slikar, kipar, arhitekt, prirodoslovec in inženir najpomembnelJa osebnost florcnlincko - italijansko visoke renesanse Lcopardo da Vinri. Njegov duh je objel vsa pedročia znanosti in umetnosti; tesna povezanost * prirodo. združena s silo in jasnostjo razuma, mu je omogočila pogled v v=e tajne zakone človeškega življenja in umetniškega razvoja. Od ohranjenih del sta najpomembnejši »Zadnja večerja« v rrfektoriju samostana S. M. delle Grazie v Milanu in slavna Liza v pariškem Louvreu. 1. 1937. je umrl Matej TTuhad. rojen 1.1860. v Podvodju pri Skaručini. Gimnazijo ie obiskoval v Ptuju in Ljubljani, na Dunaju pa Študiral glasbo. Nato je deloval v Ljubljani pri Glasbeni Matici in postal leta 1917. po Gerbičevi smrti njen ravnatelj. Kot učitelj šolo petja je izvežbal več priznaih slovenskih koncertnih in onernih pevcev ter pevk. Kot koncertni vodja GI. M. je celih 21 let vodil vse Matične koncerte s pevskim zborom, ki ga je izvežbal in dvicmil v enega najboljših v bivši državi. Golil je slovensko umetno in narodno pesem ter izvajal tudi velika 6vetovna dela. Z Matičnim zborom je konrertiral z velikim uspehom v raznih mestih doma in v tujini. Z vzornimi matičnimi koncertnimi prireditvami je močno vplival na dober razvoj petia tudi po drugih naših pevskih društvih in pripomogel k splošnemu slovenskemu pevskemu in glasbenemu napredku. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospodična Šiško 'Anica v 23. letu starosti. Pogreb bo 2. maja ob pol štirih popoldne z Žal. + Tit Strmljan. Na Vačah nad Litijo je umrl 'daleč okoli znani posestnik g. Tit Strmljan, dolgoletni naročnik »Slovenca«. Rajnik je bil globoko veren mož, izvrsten gospodar, nad 00 let cerkveni pevec ter občinski odbornik in cerkveni ključar. Bil je dobrega srca ter podpornik reve-žev. Znan je pa zlasti bil kot velik poznavalec keltskih grobišč, ki so blizu njegove lepe domačije nad Vačami. Pri vseh izkopavanjih ie vešče sodeloval rajni Tit ter strokovnjakom bil v veliko oporo. Izletniki, ki so romali na Sveto goro skozi Vače, je bil dobro znan. saj je marsikomu gostoljubno postregel. Bil je vnet Marijin častilec vse svoje življenje. -j- V Škofji Loki je na veliko nedeljo umrla gospa Alojzija Feigel roj. Medič, uradnica Vzajemne zavarovalnice v pokoju. Pokopali so jo 27. aprila. Naj rajnim sveti večna luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje! Na predlog medicinske fakultete je Imenoval Visoki komisariat g. prim. dr. Vladimirja Guzelja za honorarnega nastavnika na kirurgični j kliniki v Ljubljani. G. dr. Vladimir Guzelj je i prevzel 15. t. m. strokovno vodstvo kirurgične klinike. = Poroka. V župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani se je v soboto, 1. maja poročil gospod dr. Jožo Cenčič. pravni referent Zavoda za socialno zavarovanje, z gospodično Antonijo (ierjo-lovo. Poročni obred je opravil šempetrski župnik gospod Alojzij Košmerlj. Mladima novoporočence-ma iskreno Čestitamo z željo, da bi jima Bog v novem stanu naklonil veliko srpče in blagoslova. — Poročila sta se v torek pri Sv. Petru g. Artur Jak. prokurist in gdč. Verica Mencinger. Želimo obilo sreče! Cerkveni vestnik V torek, 4. maja, obhaja palron cerkve sv. Flori jana svoj god. Zalo bodo tam ta dan sv. maše: ob pol 6, ob pol 7 (s petjem) ob 8 (za člane dimnikarskega drušlva), ob 9. Cerkev bo skozi ves dan odprta. V sredo, 5. maja, jc v ecrkvi sv. Ftorijana celodnevno češčenje. Sv. maše bodo tam ob pol 6, ob pol 7 (s petjem) ob pol 8, ob 8, pol 9 in 9. Pri vseh mašah se bo delilo sv. obhajilo. Zvečer ob pol G za zaključek celodnevnega češčenja litanije in zahvalna pesem. Dr. Branko Volavšek specialist za notranje bolezni |e odprl privatno prakso na Tržaški cesti 10/11. Ordlnlra od 2—4 — Razstava Riharda Debenjaka jo dosegla velik uspeh. Razstavlja v Galeriji Obersnel na Ajdovščini od 9 do 17. Ker bo danes, v nedeljo, 2. maja zadnji dan odprta zanimiva razstava, opozrjamo vso ljubitelje umetnosti, da 6i jo še ogledajo. — Imetniki starih gramofonskih plošč pozor. Z ozirom na veliko naknadno ponudbo bo tvrdka »Evereslt zopel kupovala stare rabljeno in zlom- ljene gramofonske plošče in gramofone od ponedeljka naprej po novi zvišani ceni. Zato Vas vabimo prinesite vse plošče namenjene za prodajo takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44. — Lepo prvomajniško vreme. Vremenska napoved za 1. maj je poudarila, da se bo vreme izboljšalo in da bo lepo. Prvi maj je res lep, sončen. Zgodaj zjutraj je po barjanski ravnini valovila prav tenka plast megle, ki se je kaj hitro razpršila. Oglasila se je na Golovcu tudi kukavica. Zbor krilatih pevcev je zapel svojo ju-tranjico. Že v petek je biio mnogo lepše vreme ia nekoliko toplejše. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura +17.8° C, v soboto jutranji minimum +4J C. Barometer se je dvignil na 707.4 mm. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za manj denarja le v specialni trgovini Everest servis, Prešernova 44. — Mladinske predstave »V času ohiskaiija«. Šolski mladini se bo nudila izredno lepa prilika, da bo lahko videla Gregorinovo pasijousko dramo »V času oblskanja«. Vršile se bodo mladinske predstave, ki bodo v !em in v prihodnjem tednu. Mladinskih pasijonskih predstav bo pet. Te predstave bodo zaključene in za šolsko mladino bodo vsi sedeži po izredno nizkih cenah. Kolikor pa bo morda ostalo prostih 6edežev, bodo na razpolago tudi odraslim, po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Dobile se bodo te vstopnice pri blagajni v Drami, pol ure pred vsako predstavo. Mladinske pasijonske predstave bodo začenjale vsakokrat oi> 5 popoldno in končale ob 7. Vršile se bodo: v četrtek, 6.; v petek. 7.; v soboto, 8. maja. Naročila sprejema Uprava. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis. Prešernova 44. — Izšle so večbarvne podobice Fatimsko Marije, ki bodo dobro služile kol spomini na razne posvetitve. Dobijo se v Mladinski založbi. Stari trg 20. Tu se dobijo tudi lepe podobe za prvo-obhajance. — Litanije brezmadežnega Srca Marijinega ima zaloga nrSulinskega samostana v Ljubljani. Ivod velja 10 cent. — Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-lovška cesta 8. (Lastnik Lojze Jerenčič, mlajSi). — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. Iz Slovenske Krajine Smrt mladega učitelja. V Ižakovcih jo umrl g. Avgust Zver, učitelj, ki je bil komaj nastopil svojo služlK). Pokojnik je študiral v Ljubljani, po prevratu pa se je vrnil domov, kjer je nastopil službo učitelja. Bil je postavljen v Kološvnr, kjer si je nakopal hudo bolezen in je za posledicami bolezni nato umrl. Počivaj v miru! Iz JeSsi m življenja - e J iws m tfain Z Gorenjskega V delu za socialno skrbstvo v kranjskem okrožju je sodelovalo vsega skupaj do 18.000 Gorenjcev. Za zimsko pomoč je bilo nabranih v okrožju 910.500 M, kar da na gospodinjstvu 55.62 M ali na glavo prebivalca 12 M v dveh lelib. Urad deželnega svetnika ▼ Kamniku je v poslopju, ki je bilo v zadnjih dveh letih popolnoma prezidano. Staremu, enonadstropnemu poslopju, v katerem je bilo svoj čas okrajno načelstvo in okrajno sodišče, so prizidali eno nadstropje in ga popolnoma preuredili tako, da ga ni mogoče več spoznati. V tem uradu deželnega svetnika je vsega skupaj sedaj 54 lepo urejenih prostorov s centralno kurjavo. Tu so nastanjeni vsi oddelki deželnega svetnika, tako tisti, ki so podrejeni državni oblasti kakor tisti, ki spadajo v območje okrožne samouprave. V tem poslopju je tudi kopališče za uslužbence, delavnica za avtomobile in nekaj garaž. O klanju letos jeseni je priobčen v sol>otni številki »Karavvanken Bote« daljši članek. V njem je rečeno, da se dobi dovoljenje za domači zakol enega prašiča samo v primeru, če je prosilec tudi prejšnje 'leto klal doma in če je za klanje omenjenega prašiča redil najmanj tri mesece, ter ga pital pretežno z lastnimi krmili. Dočim je bila letos pozimi še tu pa tam dovoljena izjema, bo v liodoče v vsakem primeru vračunana enotna teža za klanje. S Spodnjega Štajerskega Tečaj za voditelje mladinskih motornih enot. Na šoli za mladinske voditelje na Spodnjem Štajerskem na gradu pri Sv. Jungerti pri Slovenji vasi pri Ptuju je bil od 4. do 11. aprila tečaj, na katerem se je izobraževalo 34 mladinskih voditeljev o vseh vprašanjih motorizacije. Poleg strokovne izobrazbe so dobili udeleženci, zbrani iz vse Spodnje Štajerske, tudi svetovno nazorni pouk. Tečajnike je obiskal pokrajinski vodja mladinske organizacije dr. Zetter in je v svojem govoru poudaril, da se sedaj mladi voditelji izobražujejo zato, da bodo pri svojih edinicah kasneje sami nadaljevali izobraževalno delo. potrebno za ustvaritev motoriziranih enot nemške mladine. Sprejem letnika 1925 v stranko. Kakor po vsej državi, tako je bil tudi v Mariboru minulo I nedeljo na slovesen način opravljen sprejem 18 let starih članov v stranko. Na Spodnjem štajerskem so člani stranke lahko svojci tistih, ki so pripadali prej nekdanji inozemski organizaciji stranke, dalje vsi tisti, ki so po osvoboditvi Spodnje Štajerske prišli v deželo in končno vsi tisti domačini, ki so bili sprejeti v priznanje za njihovo narodnostno delo za časa tuje zasedbe v stranko. Vsi člani stranke so združeni na Spodnjem Štajerskem v krajevno skupino, ki se imenuje »Spodnja Štajerska« in je direktno podrejena pokrajinskemu vodstvu. Vodja te skupine je pokrajinski personalni referent stranke Rutte. Ob sprejemni slovesnosti v Mariboru je spodnješta-jerska krajevna skupina stranke prvič javno nastopila kot samostojna enota. Poroke. V Ptuju so se poročili: Anton Ža-franko in Terezija Hvaleč, f ric Steinbrugger in Olga Kainz, vsi iz Ptuja, Marko Kosec iz Borovcev pri Sv. Marku ni/e Ptuja in Marija Toplak iz Podvincev. V Št. Juriu ob j. ž. sta 6e poročila Jožef Zupane in Marija Buser, oba iz Kranjčice, v Rogaški Slatini Anton Zober in Rozalija Kit iz Podtuma, Jožef Siccv iz Selnice in Ana Bratuša iz Spodnje Kustrivnice, Vincenc Sket in Marija Bauer, oba iz Kamne goricc, na Teharjih Alojzij Bolha in Frančiška Veber, oba iz Bukovžlaka. Dediča iščejo. Sodišče v Celju objavlja v mariborskem dnevniku da jo Ana Brežar, ki je umrla v Zagrebu v Klaičevi 44, zapustila oporoko, po kateri dedujeta njena otroka Alojzija Lepenik in Ivan Vrečar. Ker bivališče Ivana Vrečarja ni znano, ga sodišče poziva, naj se v šestih mesecih oglasi, sicer bo njega zastopala gospa Alojzija Lepenik iz Maribora. Žuunim uradom! IZDALI SMO Spovcdnt listke — kot podobice — s sliko Marijinega Srca. Na podobicah, ki se dobijo v treh inačicah v rjavi in črni barvi, so natisnjene molitve po Marijinem in angelovem naročilu v Fatimi. — Cena za 100 podobi« je Lir 20-— Pri večjem naročilu popust. Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 in podružnica v Novem mestu Ljubljanska c. Iz Hrvaške Poročilo o skrbstvu za mater in otroka v NDH. Hrvatsko časopisje objavlja poročilo oddelka »Mati in otrok« v hrvatskem glavnem ravnateljstvu za zdravstvo, iz kuterega je ruz-vidno, da je omenjeni oddelek v letu 1942 ruz-polagal s kreditom 3,915.000 kun. V tem letu sta bila postavljena dva materinska domova v Zagrebu in Osijeku. Za materinski dom v Zagrebu je bilo odobren še izreden kredit 1 milijon kun, poslopje je pa dalo na razpolago finančno ministrstvo. To ministrstvo je dalo nn razpolago tudi 300.000 kun za materinski dom v Osijeku, enako vsoto pa tudi zavod za kolonizacijo. Zagrebški materinski dom je nudil popolno preskrbo in nego 186 dojenčkom in 105 materam. V domu so zdravniki in zdravnice pregledali v omenjenem letu nosečih žena, nad 2000 dojenčkov in nad 10.000 otrok. V raznih poliklinikah so zdravniki v letu 1942 pregledali in zdravili 54.000 otrok. Mlekarne tega oddelka so pa dajale mleko 342 materam in dojenčkom. Hrvatska pomožna akcija »Pomoč« je dala oddelku »Mati in otrok« na razpolago en miljon kun za nabavo raznih vitaminskih preparatov. Nov hrvatski tednik. Skupina izobražencev v Križevcih je sklenila izdajati tednik »Križevački glas«, ki bo obravnaval vsa domača občiuska, kulturna in gospodarska vprašanja. Lepo Dolenjsko je lepo opisal mladi pisatelj Jože Dular v svoji knjigi Ljudje ob Krki Knjigo krase številne ilustracije Lojzeta Perka Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah Iz Srbije Tovarna čevljev z lesenimi podplati. Kra-gujevški čevljar Dušan Jovanovič je pred kratkim odprl tovarno za izdelovanje čevljev z lesenimi podplati. Tovarna, ki je prva te vrste v Srbiji, že v začetku 6vojega obratovanja lepo uspeva. Po novih čevljih ne segajo samo »preprosti in navadni« ljudje, temveč tudi meščani. Cena čevljem z lesenimi podplati je določena na 250 do 280 dinarjev. Domači dogodki v filmu. Obiskovalci kinematografov v Beogradu so v zadnjem času doživeli zanimivo presenečenje. Običajnemu zvočnemu žurnalu je bilo dodanih tudi več dogodkov iz domačega srbskega življenja. Tako so pred kratkim vrteli v Beogradu film o blagoslovitvi vode pred pravoslavno saborno cerkvijo, o sestanku skupine kmetov, ki je prišla na obisk k predsedniku vlade Nediču in drugih važnejših dogodkov. Družba, ki je izdala ta film, pripravlja obiskovalcem kinematografov novo presenečenje s filmom, ki bo pokazal operno prireditev v beograjskem gledališču, kakor tudi srbski narodni ples in godbo. HARMONIKE v najmodernejši izdelavi in zelo dobre kvalitete v največji izbiri dobite po najnižjih cenah samo pri Prešernova ul. 44. Drobna Ifublianska kronika 8v. maSa za 15. aprila umrlo Vero Klad-■vo iz Kamnika bo 6. maja t. 1. ob 7.30 v frančiškanski cerkvi pri oltarju presv. Srca Jezusovega. Vsi prijatelji, sošolke lu znanci vljudno vabljeni. Rekolckclja za gospe In matere bo v Lich-tenturnu v sredo, 5. maja. ob 1 popoldne in v četrtek, 6. maja, ob 8 zjutraj z nagovorom, posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu, s skupno bv. mašo in obhajilom. Priditol Kohngregacljn gor.podlčen ln kongrega-clja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redili shod v ponedeljek, 3. maja. Pridite vset II. vnanja Marijina kongregaclja pri nr-Sullnkah v Ljubljani ima danes ob 2 shod. Voditelj. Vodstvo na retrospektivni razstavi umetnin I. Vavpotiča v Jakopičevem paviljonu 1)0 v nedeljo ob 11.15. Razstava .le pomno-na z novimi deli. mod katerimi se nahaja tudi fantastična kompozicija »Privid« iz lela 1941. ltazstava ho odprta le še prihodnji te-don. Danes oh 4 popoldne v frančiškanski dvorani »Župnik Iz cvetočega vlnogrndn«, drama v 3 dejanjih. Režija Milan Skrbinšek. Konec predstave po 6. Predprodaja vstopnic od 10—12 ter dve url pred pričetkom predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Na koncerta Ljub'lanskega komornega dna. ki »ra tvorita odlična niiSa umetnika prof Anton Trost in prof. Jan Slais, bomo Migali poleg Tartinijeve in Mozartove Sonato So Vomačkovo in fizym»nowskega Sonato Vomačka jo komponiral svojo Sonato on 3 pod vtisom očetove smrti. Prvi stavek prične a topnim samogovorom violine, ki ga rirevzame klavir in razvije skupno z v.iolino K . k n" tra"'.i u k tu v trpko razmis- Tiovanje""o1 ''neizprosnosti usode. Skladatelj pa ne ostane pri tožnem gpominu, temveč se vzpne v d ni Kem stavku v srdit odporn^ prain krivici, kt jo občuti. Srednji del jc zgrajen na ponavljajočem ae basovskem motivu v neko žalno koračnico in se razvije v veličasten alobni spev. Tretji stavek prične v mistični zamaknjenosti. Koncert Ljubljanskega komornega dua bo jutri, v ponedeljek, točno ob 7 zvečer v veliki filharmoničnl dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Jezikovni tečaji tujih Jezikov — v središču inesta pri Trnovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. prično v ponedeljek, 10. maja. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in kon-verzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna inetoda — odlični dosedanji uspehi. Informacijo In vpisovanje dnevno do 10 v pisarni ravnateljstva. Koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta Izvajali Silva Hrašovec in Marta Bizjak-Valjalo v petek, 7. t. m., ob 7 zvečer v mali filharmonični dvorani bo imel zanimiv spored. Predprodaja vstopnic ae je že začela v knjigarni Glasbene Matice. Pasljonsko dramo »V času oblskanja«, ki jo uprizarja io s tako velikim uspehom v dramskem gledališču, bodo Igrali danes, na belo nedeljo, 2. maja, ob 3 popoldne. Cene r.H to predstavo so znižane od 15 lir navzdol Vstopnice dobite v predprodaji v Operi. Specialne strokovne InStrukrlJe za gimnazije ln meščanske fiole: Za inalo maturo v vseh predmetih pripravljamo dijske-injo 3 in 4. razreda gimnazijo in 4. razreda meščan ske šole Učni honorar ni/.ekl Poučujejo profesorji. strokovnjaki. Informacije in prijave vsnk dan cul 9-12 in popoldne od 4-6: Mus-solinl.lev (Kongrcnsl) trg 2. II. nadstroje. — Središče mesta. Mali gospodar — Zcgnza obveščata svojo člnne. fin nreimeio za mesce maj no 2 kg riževe zdrobi jenke nn enoto. In sicer počenši s 3. maj*m. 1'rvl teden (3. maja) prejmejo rejci « štev. 1—1000, drugi teden (10. ma.ia) 1001—2000, tretji tedon (17. maja) od 2001 na- proj. Krmila delimo samo v ponedeljek, to-rok, sredo in četrtek popoldne od 3—t. Za vse dneve velja sledeč abecedni red: ponedeljek: A. B, C. C, D, E, F, G. torek: II, I, J, K. L, sreda: M, N, 0, P, It. četrtek: S. S, T, U, V, Z, 2. Kdor ne pride oh določenem času. no prejme nobenih krmil. Mali gospodar sporoča: O krmljenju koz je naslov predavanju, ki bo v nedeljo, 2. mn.ia, ob 10 v novi posvetovalnici društva Mali gosnodar, Gallusovo nabrežje 33, kamor so vabljeni vsi člani kozjerejo!. O perutnlnar-stvu bo dališa razprava v torek. 4. maja, ob pol 7 zvečer istotam, kamor so vabljeni člani perutninarji. O bolezni kuncev ln zdravljenju bo rnzgovor v nedeljo. 9. maja, ob 10 istotnin, kamor so vabljeni člani kuncerejci. Kuncerejnkl In kozjerejskl krožek imata sestanke vsako sredo ob 7 zvečer, golobnrskl In perutnlnarskl krožek pa vsak četrtek ob 7 zvečer. Vsn obvestila glede razdeljevanja krmil in ostalih društvenih zadev so objav ljena v Izložbi pisarne, Gallusovo nabr. 33. Važno za vsakogar sedaj ln v bodoče Je znanje Rtrojeplsja In stenografije! Novi poletni točaji prično 4. inajn. Pouk dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Podrobne Informacije in brezplačni prospekti na rnzpolago: Trgovsko učlllšfe »OhrlBloTov učili zavod«. Domobranska cesta 15. Sobotni živilski trg. Ob lepem majni škem vremenu so je v soboto začelo žo prav zgodaj tržno vrvenje. Sobotni trg je bil razmeroma živahen. Zasedena sta bila oba živilska otokn. Na obeh je bito na izbiro ln v obilju razno domačo zelenjave In vrtnine. Po daljšem času so branjevke prodajalo poma ranče, ki so jih mnogo gospodinje zelo ku povalo. Kot novino naj omcuiino. da je pri šel nn trg prvi, iz Gorizije uvoženi stročji fižol, ki je bil po 7—8 lir kilogram. Na izbiro je bilo dalje precej uvoženo glavnate solit I c. Domača herivka je nekoliko cenejša kajti trg jo ima polno jerhnse nnprodnj. Tu (ii domače Spinn'-e jo vedno več. Na drugem zelenjadnem trgu je prodajala neka okoli čanka semenski fižol najrazličnejših vrst pa tudi bob je človek lahko kupil po 12 lir Gledališče O p e r a » NcdoIJa, 2. maja, ob 16: »Janko In Metka«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: Zaprto. Torek, 4. maja, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. Sreda, 5 maja, ob 18: »Madame Butterfly«. Red A. Dremal Nedelja, t. maja, ob 15: »V časa oblskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 18.30: »Jesen«. Izven. Zniane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: Zaprto. Torek, 4. maja, ob 18.30: »Prava ljubezen«. Red B. Sreda, 5. maja, ob 18.30: »Veliki mož«. Red Sroda. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. - Nedelja, 2. maja, ob 4 popoldno: »Župnik Iz cvetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih, Rožija Milan Skrbinšek. Konce predstave po 6. Predprodaja vstopnic od 10-—12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Nedelja, 2, maja: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Koncert Izvaja organist Ireneo Fuser — 11 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Rnzlaga evnngeli.ia v italijanščini (o. G. B. Marino) — 1215 Razlaga evangelija v slovenščini (o K. Sckovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Nnpcvi in romanco — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini -13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oiioro enili sil v slovenščini - 13.12 Simfonična glasba - 13.35 Orkester Cetra vodi dirigent Bnrzliža — ii Poročila v Itulljanščinl — 14.10 Koncort radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. ftijanee, slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Praktična navodila kmetovalcem, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert tria »Emona« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 20.20 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent 1'etralia — 20.50 Koncert pianista Marijana Lipovška — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert sopranistke Ksenije Kušej — 22 Moderne pesmi vodi diri-fcent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek. 3. maja: 7.30 Pesmi ln napevl — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 13 Napoved časa, poročila italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oborožonih sil v slovenščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janec. glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Koncert Kmetskega tria — 17.85 Koncert sopranistke Marije Wciss — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben - 19 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 22 Napoved časa, poročila v italijnnščini — 20.20 Koncert violinistke Francke Rojee-Ornik, pri klavirju Marta Biz.jak-Valjalo — 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Angelo Ouesta, v odmoru predavanje v slovenščini — 21.10 Pisana glasba — 22.30 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. Bleiweisova cesta 43; mr Trnkoezy ded., Mestni trg 4: mr. Ustnr, Rclenhurgova ulica 7: v ponedeljek: mr. Bn-karčič. Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, iu mr. Murmayer, Sv. Petra cestn 78. Poizvpdovnnjn Bon ključev najden. Na Miklošičevi cesti ie nekdo nnšel šop ključev, ki Jih lastnik lahko dobi v upravi »Slovenca«. Spori Današnji športni spored se bo odvijal na Rakovniku in v Šiški, kjer bodo nadaljevali z nogometnim prvenstvom in tekmovali v teku na 1000 m. Če se na kratko ozremo po današnjem športnem sporedu moramo ugotoviti da se bo odvijal kar na treh področjih: v namiznem tenisu, v nogometu in v lahki atletiki. V torek so zaključili na Rakovniku z juniorskim prvenstvom Ljubljane v namiznem tenisu, včeraj popoldne pa so začeli v športnih prostorih SK Korotana s tekmovanjem seniorskih moštev. Danes zjutraj ob 8 prične turnir posameznikov in seniorskih dvojic, ob 10 bodo prišle do besede ženske (če se jih bo kaj prijavilo) in končno tudi mešani pari. Največ zanimanja bo vsekakor za tekmovanja posameznikov. Ne bo odveč, če se tokrat ozremo malo nazaj in si pogledamo listo dosedanjih ljubljanskih prvakov. L. 1935. si je priboril prvenstvo Ljubljane Hermežan Kosmina, naslednja leta pa so se udeleževali prvenstva tudi Zagrebčani in so odnesli naslove po Mariču Blažiču in Dolinarju vse do 1. 1942. ko je zmagal spet domačin Bradeško (Ko-rotan). Čigavo ime bomo tokrat in za 1. 1948. zapisali v kroniko ljubljanskih prvakov namiznega tenisa, bo odločilo današnje tekmovanje na Rakovniku. Dr. Aljehin bo zopet prvi Čez velikonočne praznike so odigrali na šahovskem veleturnirju v Pragi 15., 16. in 17. kolo. Ostali sta še dve koli do zaključka turnirja, vendar se je že za praznike pokazalo popolnoma jasno, kdo bo zasedel prvo in drugo mesto. Dr. Aljehin namreč že od 11. kola naprej odvzame vsakemu igralcu po celo točko, medtem ko je Kores v 17. kolu zopet remiziral s Thelenom. Tako je nastala ob zaključku 17. kola že precejšnja razlika, ki jo tudi pri najugodnejšem poteku igre Kere« ne bo mogel odpraviti, čeprav bi bilo to teoretično mogoče Če bt namreč Aljehin obe zadnji partiji izgubil, Keres pa dobil obe in še visečo, bi ga celo za pol točke prehitel. Hudo smolo je imel tudi S»miseh, ki je v zadnjih štirih kolih nabral vsega skupaj komaj eno točko zase in tako padel s tretjega mesta, ki ga je zavzemal v drugi polovici turnirja, kar na šesto mesto. Da je proti koncu turnirja nervoza že precejšnja, dokazuje tudi to. da je v 10. partiji dr. Aljehin vzel kvaliteto Kuhaneku takoj iz začetka po slabi otvoritvi in se ie ta že po 14 potezah vdal. V istem kolu je SHmisch v partiji proti Katštovu prekoračil čas in alo izgubil. Stanju po 17. kolu: dr. Aljehin 15. Keres 12 in pol (1), Foltys. Katčtov 10 in pol (1), bajtar 10 (1), Siimisch 10, Lokvenc 9 in pol (D. Urb«-nec 9 in pol, Thelen 9 (2. 1), Parhman 8 in pol, Prflcha 8 Opočenskv. Novotnv 7 in pol d). FichH 7, dr. Florian 6 in pol (1), dr Bartošek 6 (2) itd. V predzadnjem kolu se bodo srečali: dr. Aljehin—Pachman. Keres—sa. Suchy. Lokvenc— dr! Bartošek, Foltvs—SHmisch, Novotnv—Opočen-sk£ Thelen—Šajtar, Urbanec—Fichtl, Kubftnek— Prflcha, dr. Floridn—Dietze. Podgorny—Katčtov. Hermes : Ljubljana Glavna točka nogometnega sporeda ua stadionu v Šiški bo gotovo nogometna tekma med lier-mesoin in Ljubljano. Po tem ko je Nogometna zveza razveljavila prvenstveno srečanje med Herme-som in Dopolavorom t. t. (po krivdi slednjega moštva), so se povzpeli železničarji na vodstvo domače razpredelnice. Danes jim bo najbrže od-klenkaio in skoraj ne moremo dvomiti o tem, da jih bo Ljubljana prehitela. Hermežani so sicer obljubili, da bodo preuredili svoje moštvo, vendar ne moremo soditi po obljubah, temveč po moči moštev, ki smo jo videli na velikonočnem turniju. Ljubljana je torej favorit in če bo zaigrala tako kot zadnjič, bodo glodalci z njo vsekakor zadovoljni. Pri zadnjih tekmah smo opazili mnogotere nevšečnosti, ki spominjajo na pomanjkljivost športne vzgoje. Klubski voditelji bodo storili samo svojo dolžnost, če bodo opozorili igralce na primerno vedenje, ki ne dopušča prerekanja s soigralci, protestiranja proti sodnikovim odločitvam ali pa celo nedostojnih izrazov vpričo stoterih ljudi, ki so prišli, da bi gledali prijetno športno igro. Vse skupaj je vendar samo igra, ne pa bitka, pri kateri se nekateri preradi poslužujejo nedovoljenih sredstev kakor da ne bl poznali do potankosti izdelanih pravil, pri kateri je vse, kar je surovo ali nedostojno, strogo prepovedano. Velja pa tudi za občinstvo, da ne gre sramotiti fantov v areni, če jim ne gre vso tako od nog kakor bi želeli. Če bo tudi občinstvo na višini, tedaj smo lahko prepričani, da se bo med nami razvijal šport, če že ne odličnih uspehov, pa vsaj na zdravih temeljih. Današnji športni spored na Herrinesu bo obsegal tudi zanimivo lahkoatlelsko točko. Tekači bodo nastopili v teku na 1000 m za Veliko nagrado v tekih na srednje proge. To tekmovanje, ki so ga organizirali v Italiji na pobudo milanskega športnega dnevnika Gazzetta dello Šport ima zlasti propagandni pomen, da hi odkrili iz množice tekačev posebne nadarjence za srednje proge. Tekača, ki bosta dosegla prvi dvo mesti, bosta pripuščena k nadaljneinu tekmovanju s prvaki drugih športnih središč. Potemtakem bo danes na Hermesu naslednji urnik: ob 14 Tobačna tov. rez. : Hermes rez. ot> 15 Mladika : Vič (prvenstvena tekma II. r.) ob 16.45 nastop lahkoatletov v teku na 1000 m ob 17 Hermes : Ljubljana (prvenstvena tekma I. razreda). Končno omenjamo, da bodo Igrali tudi na igrišču za Kolinsko tovarno. Tam se bosta srebali ob 10.30 prvi moštvi Marsa in Žabjaka. Križanka št. 85 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 - 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 61 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naročajte »Slovenca«! Vodoravno: 1. naslov Dularjeve zbirke povesti. IS. slovenski sodobni pisatelj, 18. roka v Srbiji, 20. desni pritok reke Amnzonke v Južni Ameriki, 21. akademija lepih umetnosti, ki Jo jo Marija Terezija leta 1776 ustanovila v Milanu, 22. naslovna oseba li Thomp-sonove mladinske knjige, 23. tuja beseda za uSno snov iz glasbe. 24 krnj v Nemčiji, kjer jo župnikovai Primož Trubar. 25. drnga stvar, dragocenost, 27. tuja beseda zn pripravo, 28. poklon, darilo, 29. oseba iz svetega pisma. 30. mesec, mali traven, 3.1. znamenit slap v Soverni Ameriki, 38. čukanje, prlPnkovanje. 43. reka v Evropi. 45 bilka, trava. zeliMe, 47. razbojnik, ropar. 49 mesto v Romuniji. 50. oselnik. ko«(Vvn po-trebSčlnn, 51 Bpredaji del voza, 52. vpad. prodor. 53. pripadnik izbranega naroda. 54. hud ameriSki vihar. 55. vzrok bolečine, udar, 56. samoglasniki iz besede pod 43. vodoravno. 57. stari o«e. prednik. 58. roka v Svlci, 59. gora v Armeniji, 60. mlada kravica. Navpično: 1. naslov Ungernovega romana. 2. slo-vonskl pisatelj (Kraj umira). 8. natančen rokodelec, 4 vonj. duSa. 5. del jadrnice, 6. reka v ftpnnlji, 7. pristaniške v Severni Afriki, 8. butarn. znamenje cvetne nedelje, 9 vrorta voda. 10. egiptovsko hožanstvo sonca, 11. draga tekočina. 12. najmanjši sestavni del vsako snovi, 13. del roke, 14. nemfiko filmsko podjetje. 15. slovenska narodna peRem, .lurMfleva povest, Cankarjeva Igra, 16. ud družine. 17. naslov Capkove drame. 18. reka v Sibiriji, 19. mehkn snov zn ohvezovanje, 26. iveri, odpadki pri tesanju, notivo, 29. tuja beseda za snzvok, 31 slovstvena oblika, 32. južna rastlina, 34. živalski glas 35. francoski znanstvenik (1749 do 1833), 36 otočje v Atlantskem oceanu, 37. gojltelj, vzdrževalce, 39. južna cvetlica. 40. Aviesrski kanton, 41. poljski pridelek. 42. oseba iz svetega pisma, 44. glasbena oblika, 46. prlžnlca. 48. slostvenu ohliku, 61. glasbeni . izraz. . Rešitev križanke št. 84 Vodoravno: 1. Velika noč. 10. vstajenje, 19. Irig, 20. umik. 21. Ana, 23. lopo, 24. Slnm. 25. jok, 25. opni, 27. obveza. 28. Kant. 29. tri. 30. ost, 32. pero, 34. nahod. 36. ofkn. 38. tli, 39. lonec. 41. otm. 42. rov, 43. ime. 44. Azorl, 4(1. Itnka, 4S. Siv. 49. Iva, 52. Nno, 54. Pirej. 55. cola. 56. ris, 57 idila, 58. rja, 59. ježa, 60. oko, 61. čad, 62. kiadara, 63. Eva, 64. kan. Navpično: 1. vijolica, 2. Eros. 3. lik, 4. igo. 5. kupec, 6. Amaro. 7. Nil, 8. oko, 9. Cahar, 10. Vazov, 11. sla, 12 tok. 13. Apače. 14. joka. 15. Est. 16. nit, 17. juri, 18 Emtlijan, 22. Nebo, 31. tnalo, 32. pekaf, 33. Obisk, 34. naval. 35. dinar, 36. omara, 37. Azija, 38. torek. 40. otok, 45. roža, 47. ara. 48. Sld, 49. Ida, 00. vid, 51. Ala. 53. oje. 54. pav. Kmetje, sadite buie! KORIST: razmeroma ogromna količina buč za živalsko krmo, pa tudi za človeško prehrano, 2. bučne peške, ki dajo izvrst no olje in oljnate tropine, prvovrstno močno krmo za živino. Seme in navodila dobite pri tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana Blehvelsova cesta 1a/lll., (v palači Ljubljanske kreditne banke). PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA JiSOVEZNKA UUDSKE TISKARNE v LJUBLJAMI KOPITARJEVA 6/II v svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že t zalogi. Istotako izvrši tndi vsa draga Knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelšk za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij, blaga Vam nndi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Kosilnice, brane, kultivaiorji, reporeznlce, gnojnične črpalke, trijerji, m i a t i I n i c e i.t.d. TRGOVINA Z ZELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI FERRUM _LEON STUPICA Ljubljana, Gradišže 2 (poleg UrSulink) Na veliko nedeljo je odšla po plačilo k Vsemogočnemu gospa Alojzija Feisel roi. Medic uradnica Vzajemne zavarovalnice v pokoju K večnemu počitku so jo položili dne 27. aprila v škofji Loki. Sveta maša za blagopokojnico bo darovana 3. maja ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 1. maja 1943. Žalujoči sorodniki. Spisal Karel Jaromir Erben KO PRIDE V PRVO MESTO, GA VPRAŠA KRALJ PO ODGOVORU IN PLAVACEK RECE: »OČISTI STUDENEC, DAJ UBITI ŽABO, KI ZAPIRA IZVIR, IN IMEL BOS ŽIVO VODOU KRALJ TAKOJ UKAZE OČISTITI STUDENEC IN UBITI ZABO, IN GLEJ: Z1VA VODA JE ZOPET TEKLA. Sozift samih mrtvih plitev Nikjer nu svetu ni gozda, ki bi bil tako strahoten, kakor je pragozd, ki ga je nedavno odkril neki raziskovulec na malem, samotnem otoku lsabel, blizu južnokalifornijske obale. Neštevilne jute ptičev, raznih galebov, pelikanov, golobov gnezdijo na tem otoku. Tudi gozd ie poln ptičev, a vsi ptiči v gozdu so mrtvi. Katnor koli se je raziskovalec ozrl, so ležali mrtvi ptiči na tleh ali so visela ptičja truplu na drevesih. Celo krog gnezd, ki so v njih še živi ptiči gnezdili in valili, so med vejevjem viseli mrtvi ptiči, a tla so kar pokrita s okostnjaki ptičev. Te smrti v množinah pa so krivi ptiči sami. Gozd sestoji iz dreves in grmovja, ki so njih veje in vejice tako gosto prerasle druge z drugimi, da je na pogled ko ena sama gosta mreža. Če se kak ptič zaleti v to goščo, se zaplete med vejevje, da obtiči v njem, in čim si prizadeva, da bi se osvobodil, tem bolj se zapleta v neprodirno goščo. Ptiči so na milost in nemilost ujeti v mrežo, kjer polagoma poginejo od lakote. Najliolj čudno pri tem je pa to, da pogled na mrtve ptiče ne posvari živih ptičev in da še zmeraj priletavajo v ta gozd po svojo — 6mrt. • Kupujte pri naših inserentih! CHŠfl EBIPII3U5KEBR PBDKRntan U. Mioni -22- Zato mu reče: »Okoristil se bom s tvojim nasvetom. Glej, da te oni nič ne vidijo.« »Saj bi me res lahko spoznali,« reče Ra-muzenti. . . »Pa če te niso videli?« vpraša podkralj, ki že drugič ujame nesrečnika v zanko. »Suj res. Niso me videli! Vendar... previdnosti nikoli ni preveč,« pristavi ta. »Vrni se jutri k meni. Povedal ti bom, koliko so priznali in dobil boš najlepšo nagrado.« »Ne služim ti za nagrado,« pripomni zvito ropar. »Vem, da je le čustvo, ki ga gojiš do mene in te siii k tuko plemenitemu dejanju. Toda pri Faraonovem zdravju, dobil noš plačilo, vredno usluge, ki si mi jo izkazal,« reče podkralj. Rnmuzenti poljubi skrajni rob obleke, ki je predstavljala neomejeno Faraonovo oblast in odide, vesel da je našel osebe, na katere bo padel sum podkralja. »Vse gre po sreči. Nocoj torej,« misli, in si mane roke oa radosti. Odide iz palače skozi skrivna vratca, da se ne sestane z desetorico, ki jo je obrekel. Medtem privede suženj brate v obširno sobo, kjer odlože svoje vreče. Ko vstopijo, se vrata zapro in zaklenejo. Poparjeni so, ko vidijo, da so zaprti v sobi in medtem ko Benjamin radovedno opazuje slike, ki so krasile stene in ponazarjale po knjigi umrlih vse, kar se dogaja onstran groba, reče Ruben zaskrbljeno: »Gotovo so nas zaradi denarja, ki smo ga našli v vrečah, zaprli s ključem. Kruti podkralj nas hoče imeti za tatove, da nas nasilno pošlje v sužnost in zapleni noše osle.« Kmalu nato vstopi veliki dvorjanik v sobo. Ruben mu stopi nasproti in reče v imenu vseh: »Gospod, prosimo, da nas poslušaš.« »Govorite,« reče veliki dvorjanik dobrohotno iz previdnosti, ker je njegov gospodar ščitil desetere brate. »Prihajamo že drugič kupovat žito.« »Se spominjam.« »Ko smo na potu domov odprli svo|e vreče, smo našli v njih svoj denar. Gotovo se je zmotil tisti, ki nam je prodal žito. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da prinesemo nazaj ta denar in prinesli smo ga še z drugim, da kupimo žita, ki ga potrebujemo.c Veliki dvorjanik se dobrohotno nasmeje. »Denar, ki ste mi ga izročili za žito, sem shranil v vladarjevi blagajni,« reče. Bratje se čucfijo. »Ni mogočel« vzklikne Juda. »Res je tako. Bodite zaradi tega mirni in se nikar ne bojte. Vaš Bog in Bog vašega očeta je položil ta denar v vaše vreče,« nadaljuje majordom, ki je iz vljudnosti poleg drugih bogov častil tudi Boga Jožefa in njegovega očeta in mislil, da v kanaanski deželi vsakdo časti svojega boga in boga lastnega očeta. Med njihovim razgovorom vstopi Simeon. »Simeon!« vzkliknejo veseli bratje in ga objameio. Mislili so, da ga bodo našli suhega, upadlega, bolehnega in zavitegu v strgane cunje. Kako so se pa začudili, ko so ga videli ne le zdravega, marveč tudi rejenogn, z okroglimi lici in brez sledu trpljenja. Obleka je bila snažna in brada dobro gojena. »Ubogi Simeon! Koliko si moral trpeti!« vzklikne Benjamin sočutno. »Nisem ravno trpel. Lepo so ravnali z menoj. Mnogim najemnikom v hiši mojega očetu se godi slabše kot meni v ječi. Manjkalo nii je samo svobode. Zakaj ste toiiko odlašali? Zakaj niste prišli urej? Zakaj ste bili toliko čusa odsotni?« »Vzrok bi prav lahko uganil. Oče ni hotel izpostaviti Benjaminu nevarnostim potovanja,« pojasni Ruben- »Oče je vedno tak. Prej Jožef, zdaj pa Benjamin,« godrnja trpko Simeon. »Jaz sem ga tako prosil, da mi dovoli potovati,« se bruni Benjamin. Bratje se nekaj časa razgovarjajo med seboj. Višji dvorjanik jih nato odpelje v Jožefovo hišo onstran vrta in postopa z njimi kot pod-kraljevimi gosti. Dobe vodo, da si umijejo noge, prvi znak, ki ga zahteva gostoljubnost in oslu dobita sena. »Podkralj, Oziride naj ga varuje, bo vstopil,« jim sporoči majordom. »Prinesli smo mu darove.« »Vzemite jih in ga prosite, da jih izvoli sprejeti.« »Kako? Ali podkralj ne sprejema vedno darov, ako so mu prineseni?« vpraša presenečeno Benjamin. On ne pozna egiptovskih obi čajev. »Ne. To je velika naklonjenost tistemu, ki ga hoče počastiti. Mnogi prosijo za to milost, pa le nekateri jo dosežejo.« Bratje odpro svoje vreče in rozlože svoje darove na lepo uglajeno mizo iz sienskega granitu: mandeljne in pisluceje, varjeno vino in dragocen gumi. Majordom opazuje te darovi »Njjuatc drugega?« vpraša prezirljivo. 3. s. van dine: 56 Umorjeni Kanarček Mallory, ki je prejšnji večer zasledoval Skeela, ni vedel povedati ničesar točnega, kajti v hiši je bilo dvajset opremljenih sob, zato je toliko ljudi prihajalo in odhajalo, da nikakor ni bilo mogoče vseli nadzorovati, V.-e, kar je Mallory mogel povedati z gotovostjo je bilo, da se je Skeel vrnil okrog desetih in da se pozneje ni več prikazal. Hišna gospodinja ni vedela ničesar. Trdila je, da je bila bolna, da je že zgodaj odšla spat m ostala v svoji sobi, dokler je nismo priklicali mi, ko smo tako nasilno vdrli v njeno hišo. Zdelo se je, da so bila hišna vrata vedno odklenjena, kajti najemnikom se ni ljubilo, da bi trkali, če so se vračali pozno domov. Tudi najemniki-so bili zaslišani, a brez uspeha. Ilili so to ljudje, ki bi policiji nikdar ne dali pojasnil, tudi če bi jih mogli dati. Izvedenci za prstne odtise so preiskali vse, a niso mogli najti drugih odtisov kakor umorjen-čeve. Več ur so policisti pregledovali vse stvari, ki so bile v sobi, poselmo vse papirje, a niso mogli najti nikakega sledu za morilcem. Na postelji pod blazino so našli nabit samokres, v neki vdolbini tisoč sto dolarjev. Odkrili so tudi dleto, s katerim je bila odprta skrinjica gospodične Odel, a vse to nikakor ni moglo niti malo pojasniti zločina. Ob štirih popoldne je bila soba zapečatena in pred vrata postavljena straža. Markham, Vance in jaz smo ostali v sobi več ur potem, ko je bil zločin odkrit. Markham je takoj začel sam zasliševati gospodinjo in najemnike. Vance je ves čas pazljivo zasledoval poiek preiskave. Zanimal se je prav posebno za večerno obleko, ki jo je imel Skeel spravljeno v omari. Pozorno je preiskal kos za kosom. Heath ga je od časa do časa gledal, a ni se mu več posmehoval. Ob pol treh je Markham odšel, potem ko jo povedal Heathu, da bo ostal ves popoldne v Stliy-vesautu. Tudi midva z Vancejem sva odšla z njim. Obednica v klubu je bila skoraj prazna. »Ta dogodek s Skeelom je uničil temelje celo zgradbe,« je dejal Marhkam po kosilu. »Nikakor ne,« ga je zavrnil Vance. »Nasprotno, moraš priznati, da je ta dogodek dodal nov steber fantastični zgradbi moje teorije.« »Saj res, tvoja teorija... Samo ta nam še ostane zdaj, da moremo nadaljevati delo. Ites jo po vsem tem postala malo bolj verjetna. Čudno je, kako si mogel slutiti, da Skeela ne bo k meni.« Vance mu je znova ugovarjal: »Preveč važnosti pripisuješ mojim domnevam. Domnevni sem le, da je dekletov morilec izvedel za to, kar ti je Skeel obljubil. Morda mu je Skeel s tem samo grozil. V nasprotnem primeru bi ne bil odložil sestanek na drugi dan. Urez dvoma je upal, da si bo žrtev premislila, in bo pripravljena pogajati se. Denar, ki smo ga našli, dokazuje, da je izsiljeval plesalkinega morilca in da mu je ta odklonil nadaljnjo vsoto, ki jo je zahteval in da ti je prav zato telefoniral. Na ta način je tudi razumljivo, čemu je ves ta čas molčal.« »Morda imaš prav. Na vsak način pa smo zdaj mnogo na slabšem kakor prej. Niti Skeela nimamo več, da bi nas vodil.« »Dovedli pa smo skrivnostnega morilca do tega, da je z novim zločinom skušal zakriti prvega ... Ko bomo izvedeli, kje so prebili večer Ku-narčkovi oboževalci, bomo imeli v rokah nekaj, na kar so bomo mogli naslanjati. Kdaj bomo mogli to zvedeti?« »To je odvisno od sreče. Morda nam bodo Heathovi pomagači poročali o tem še nocoj.« 01) pol devetih zvečer nam je Heath res že sporočil o teh poizvedbah. A zdelo se je, da razočaranj Še ne bo konca. Poročilo ni moglo biti manj zadovoljivo. Doktor Lindquist je dobil živčni napad in so ga prepeljali v bolnišnico že v sobolo popoldne. Njegovo stanje je bilo nevarno in zdravniki so izjaviii, da najmanj teden dni ne bo sposoben za nobeno delo. Iz tega poročila je bilo jasno, da je bilo treba črtali doktorja iz števila osumljencev. Mannix, Cleacer in Spots\voode niso mogli podati zadovoljivega alibija. Vsi trije so, po nji-jiovih trditvah, bili doma. Vreme je bilo slabo in vsi trije so trdili, da so se že pred deseto uro vrnili domov. Mannix je stanoval v nekem hotelu, kjer pa je bilo ob sobotah popoldne in zvečer toliko ljudi, da ni bilo mogoče z natančnostjo ugotoviti, kdaj se je vrnil domov. Cleaver je imel majhno privatno stanovanje, kjer pa ni bilo hišnika, ki bi mogel potrditi, da se je zares vrnil domov pred deseto in da potem ni več odšel iz hiše. Spotsvvoode pa je stanoval v Stuyvesantu in ker je njegova soi>a bila v tretjem nadstropju, se je ie malokrat posluževal dvigala. Poleg tega pa je bila prejšnji večer v klubu veselica in i)i bil lahko nemoieno večkrat odšel iz palače in se zopet vrnil, ne da bi ga kdo opazil. »Ta poročila nam res ne morejo pomagati mnogo,« je dejal Vance, ko mu je Markham vse povedal, »Na vsak način lahko izključimo Lindquista.< »Urez dvoma. Obenem pa je prost tudi šuma glede umora plesalke, ker ta dva umora tvorita eno samo celoto. Drug drugega se izpopolnjujeta. Drugi se je izvršil zaradi prvega... Nekaka logična posledica je.< »Vse to je popolnoma razumljivo... Zaenkrat hočem popustiti v svoji borbenosti in se prepustiti toku tvoje teorije. »Kar me najbolj razburja je to, da se ne bo zgodilo nič, če ne bomo mi sami izzvali dogodkov. Ptiček, ki je zagrešil ta dva zločina, je nenavadno prebrisa n!« Medtem ko je še govoril, je vstopil Spotswoode in gledal okrog sebe, kakor da bi nekoga iskal. Ko je zagledal Markhama, je krenil proti njemu t vprašujočim in zmedenim izrazom na obrazu. »Oprostite mi, da vas nadlegujem,« je dejal. »Danes popoldne je bil nek policist pri meni in se je zanimal, kje sem bil včeraj zvečer. Zdelo se mi je zelo čudno, a sem pozneje na to popolnoma pozabil, dokler nisem zagledal v nekem po-poldnevniku Skeelovo ime. Cital sem, da je bil zadavljen. Spominjam se, da ste me spraševali o tem človeku v zvezi z gospodično Odeli. Vprašujem se, če je kaka zveza med obema zločinoma in če sem v nevarnosti, da pridem v javnost...« »Mislim, da ne,« je izjavil Markham. »Dozdeva se, da je neka zveza med obema zločinoma, zato je policija poizvedovala pri vseh tistih, ki so imeli kake stike z gospodično Odeli, v nadi, du najde kako sled. Upam, da policist ni bil preveč nadležen.« Mati oglasi mmanmmfaam 1 S Itoiht Jštr;o: Gospodična vešča pisarniških ln ro-.-podlnjsklli poslov želi primerne zapustitve. Ima pisalni stroj in sprejme rada tudi tipkanji-. Nn-slov v upravi »Slovenca« pod Stev. 2S96. a Mesto hišnika if^o ključavničar, vajen vseh v hlSo upadajočih popravil. Naslov v upravi > Slovenca« pod St. 292S. Sl&žfce Izposodite si cjramofon In plošče proti cnajhnl odškodnini pri tt. »Evo-resi«, Prešernova ul. 44 ECME: Deklica od 13 do 17 let stara, poštenih ln kršč. staršev, se sprejme v pomoč pri gospodinjstvu. Vsa oskr. I»a v hiši. Poizve so v trgovini : Stari trg 33. Gospodinjsko pomočnico z dobrimi spričevali — sprejmem proti dohri plati. Naslov v oglasnem odd. »Slov.« St. 2909. b Samostojno kuharico starejšo, sprejmemo čez »lan k dvema osebama. Zglasiti se je osobno v upravi »Slov.« pod šifro »Gospodinja«. Služkinjo vajeno tiull poljskega dela, sprejme Zaje, Poljanska cesta 79. b »Singer« šivalni stroj naprodaj. Prod škofijo 19, polzvo so pri hišnici. (1 Več ženskih oblek In čevljev St. 38 ln 39, prodam. Gcrbičeva ul. lili (Kolezlja). (1 Otroška košara na stojala naprodaj. Koseze, Draga 43, (1 400 kg krmilne pese prodam, Ilruševska c. 23, Cerin. o Obleko za prvoobhajance novo, belo, prodam. — Predjamsku 43-1, desno. 2imo za modroce vseh Kvalitet Kupile že od 32.— Ur naprej pri »2IMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina: Sv. Petra o. 17, predilnica : FUŽINE Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleiwelsova cesta 29. Čebulžek in krompir topinambur nudi po znižani eenl Sever & Ivomp. Ljubljana. (1 Otroški voziček globok, lep, in trenčkot, prodam. Domobranska 23, I. nadstr., levo. (1 Rjuhe in kapne nove, prodani. Sv. Petra cesta St. 62. (I Voz »parizar« prodam. Poizve ee pri : jnž. Itabnlk Ivan, Tavčarjeva 10 ali Tomačevo St. 17. (1 »Ornega« uro prvovrstne znamke, prodam. MIlan Košak. Cankarjevo nabrežje 31. (1 Žimnico na peresih