ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." THE ONLY SLOVENIAN DAILY J BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO ijTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI — LETO VI. ~ CLEVELAND, 0., PONDELJE K (MONDAY) JULY 30th, 1S23 ______ST. (NO.- 177 Ši^"~čopyTP; Entered as Second Class Matter April 29th~T918, at the Post Office at CleveWfO., under the Act of Congress of March 3rd 1879.__Posamezna atev.lka 3c. RDEČA REVOLTA V NEMČIJI? --o-- PREDSEDNIK EBERT APELIRA NA NAROD. — NA-CIJONALISTI PROTI SEDANJEMU REŽIMU. — MARKA JE ZGUBILA VSAKO VREDNOST. Najnovejše vesti. BERLIN, 29. julija. — Komunistične demonstracije v Potsdamu in Berlinu so danes minule mimo. Sklep pruske vlade proti javnim zborovanjem in pohodom se je u-poštevalo. Ulice v Potsdamu so danes zjutraj nosile svoje običajno nedeljsko lice. Vršilo se je samo eno zborovanje v neki dvorani, kojega se je vdeelžilo kakih 1,000 o-seb. V Berlinu se je vršilo 23 različnih zborovanj, toda Policija poroča, da so vsa minula mirna in brez vsakih resnih neprilik. V par slučajih so komunisti po zaključku shoda poskusili s pohodom, toda velike policijske rezerve, ki so bile nastavljene vsepovsod, so poskus z lahkoto preprečile. Bojazen, ki se je polotila berlinskega prebivalstva v zadnjih dneh, da pride do velike komunistične revolfe; in prelivanja krvi, je očividno minula. COLOGNE, Nemčija, 28. julija. — Cologne Gazette Poroča, da so Belgijsci zasedli mesto Hervest-Doreten ob reki Lippe ter da so raztegnili svojo okupacijo do medta, Hedsterhousen. V novozasedenem ozemlju se nahajata rudnika Fuerst Leopold in Baldur, ki sta dva izmed najbolj moderno opremljenih rudnikov Nemčije. P\RIZ, 29. julija. - Kot se javlja, bosta francoski in beMjski odgovor na zadnjo angleško reparacijsko noto v rokah lorda Curzona že nocoj. Belgijska vlada *e izročila besedilo svojega odgoovra francoskemu zunanjemu ministrstvu danes opoldne, nakar je bilo nemudoma' preko privatne žične zveze odposlano ministrskemu predsedniku Poincareju, ki se mudi v svoje mletnem bivališču Pariz 28 julija. — Nocojšno poročilo iz "Gdanskega javlja, da'je bivši princ Eitel Friederich dcspelv Loewen-hagen Veruje se, da bo s svojimi pristaši uprizoril drastičen poskus za izpostavitev monarhije v vzhodni Prufeiji. Berlin 28. julija. - Situacija v Nemčiji je dosegla stopinjo najvišje krize. "Germania" uradni organ centri-stične stranke, je objavil faktični ultimatum proti kance-larju Cunu in poroča se, da slednji namerava resignirati. Mark ie padla v take nižine, da je izgubila vsako vrednost. Pomanjkanje živeža je akutno in milijoniprebivalstva se nahajajo v štadiju napol stradanja. Pre^valstvo se nahaja v stanju duševne panike, ki je celo večja kot leta 1918, ko je Nemčija zgubila vojno m je propadla nje-fia monarhistična vlada. ___________________ Danes sta predsednik Ebert in J kancelar Cuno podala na narod 11 Proklamacijo, v kateri apelira za Vzdrževanje n'iru in reda. Izjavlja se, da bo vlada uved-!a nove davčne reforme, da se Vzpričo padanje marke utrdi jav-financo. Obljublja se velik 8kok v davkih, jvoset no na do-j hodke in na luksus. Delavskim Voditeljem se je podalo zagotovi-, la, da se bo stanje delavcev iz-j boljšalo, Ebert pravi v proklamaciji, da j teniški narod kot celota ne želi: Nemirov, temveč da hočejo le de-j Hti, živeti in ohraniti državo. "Mi bi izdali svoje trpeče bra- i te v Ruhru, in ob Reni, ako bi ^Pustili ravno pot patrijotične dolžnosti," se glasi v proklamaciji. Komunisti in fašisti so aktivni Po vseh delih Nemčije. Na Sak-s°nskem, kjer je radikalno gibale močnejše kot kjerkoli v Nem-c'ii, se namerava obdržavati v netijo velike demonstracije. Širijo se vesti, da Francija namenoma zavira rešitev reparacij-8kega problema, ker želi razsula hemške države. V'slučaju, da bi v Nemčiji prišlo do civilne voj-bi Francija izjavila, da so nje-116 čete v Ruhru potrebne, da se varuje tamkajšne rudnike in to-Vafne pred uničenjem. V Berlinu, Monakovem in po j 'Ugih mestih so danes ljudje za denary ki ga so imeli, kupova-1 razne predmete, kajti nihče ne' PENNSYLVANIA VLAK JE NA DVEH KRIŽIŠČIH ZADEL V AVTOMOBILE. Terre Haute, lnd„ 29. julija. _ Proti vzhodu vozeči potniški vlak Pennsylvania železnice je danes tekom svoje vožnje med St. Louisom in Terre Hautc imel dve nesreči. Prva nesreča se je pripetila na nekem križišču blizu Highland, 111. v kateri so bile štiri osebe ubite, druga nesreča pa se je pripetila na križišču blizu Liggett, Ind., o-sem milj zapadno od tukaj oziroma okrog devetdeset milj od Highlanda. V drugi je bilo ubitih j devet oseb. V obeh slučajih je vlak zadel avtomobil, ki se je nahajal na železniški progi. Za nesrečo pri Leiggettu je bil najbrže j vzrok v dejstvu, da je bil vlak radi prve nesreče kasen in se je mislilo, da je že odpeljal naprej. ve, v kakšne nižine bo še padla I marka. "Germani" v komentarju gle-j de stanja Nemčije pravi: "vera naroda v vlado je popolnoma u- i ničena. Vlada je bankrotna. Cu-nova administracija je napačno preračunala dolgost ruhrske boir-be. Ozračje je pfenasičeno z e-lektriko. Nepotrebno je igrati noja. Centristična stranka je druga najmočnejša stranka v Nemčiji ter ima dva člana v kabinetu. j Harding je zbolel. SE JE NASTANIL V HOTELU TER PREKLICAL VSE GOVORE PO MESTIH KALIFORNIJE. San Francisco, 30. julija. — Predsednik Harding je pred ne-i kaj dnevi zavžil nekaj hrane, ki ; ni soglašala z njegovim želod-1 cem, nakar je nastopila takozva-no ptomainsko zastrupljenje, posledica česar je bila, da je Har-| ding takoj po dohodu v San Fran i cisco se nastanil v hotelu, nakar je prišlo naznanilo, da je pred-: sednik sklenil po nasvetu svojih ; zdravnikov preklicati ves (govor-i niški program za San Francisco i in Californijo. Osebni zdravnik predsednika, | gen. Sawyer, je danes zgodaj ! zjutraj poslal buletin o predsednikovem stanju, v katerem se naznanja, da so se pojavili novi : simptomi, ki kažejo komplikaci-I je zastrupi j en ja, vsled česar je ' bilo poklicanih na posvetovanje j še več zdravnikov. -o- ; Dva policista ustrel- i jena v New Yorku. < STA BILA PUSCENA UMIRAJOČA V KANALU, POTEM KO STA HOTELA USTAVI- , TI NEKI SUMLJIVI AVTO-MOBIL. New York, 27. julija. Sinoči | - sk-iog- '.ste neki- rnetski hi- neka ženska, ki sta se peljala v ; avtomobilu, ustrelila dva polici-■ sta, ko sta skočila na okrilnik ter i skušala avtomobil ustaviti. Z blatom oškropljeni trupli po-! listov sta bili najdeni v kanalu, kjer sta izdihnila, še predno sta j i mdgla dati kako pojasnilo o i streljanju. -O-- —Truplo neke nepoznane ženske je bilo včeraj najdeno v kana lu pod E. 49 St. železniškim mo- I stem na Cuyahoga Heights. De-, tektiv Fogarty, ki je našel trup-! lo poroča, da ima znake udarcev ! na glavi ter je mnenja, da je bila mcljoče umorjena. Mrtvaški oglednik pa je izjavil, da je očividno utonila in da je bilo truplo v vodi že kakih 5 dni. Ženska je morala biti stara od 50 do 60 let ter ima že vse sive lase. —Obtožen umora prvega reda-Proti John Kahlerju, ki je ustrelil svojo zaročenko Miss Gorham in obstrelil njeno omoženo sestro, je bila v soboto na\erjena obtožba umora prvega reda. .—Žrtve strupenega alkohola. Dva moška sta bila včeraj odpeljana iz tukajšnjih hotelov v bolnico potem, ko sta zavžila nekaj žganja, ki je moralo biti stru 1 peno. Eden, Robert Kelly, 38, iz | Duluth, Minn, je že umrl, dočim II je drugi Joseph Myers, 28, iz 1310 Euclid Ave. v resnem položaju. —Pogon na Moose Club: Držav-; 1 ni prohibicijski agent je pod vod-; stvom H. D. Wright in George !jC. Southwell, tajnik suhaške lige so vdrli v soboto opoldne v ! prostore Moose kluba, 100 Wal-11 nut Ave. ter zajeli preko 100 pin | tov pijače in sodček pravega pi--1 va. 11 —Vsled požarja, ki je precej • I poškodoval poslopje, kamor vozi • mesto odpadke v Willow, južno > od Clevelanda, ,se ne bo delalo v -1 delavnici tri dni- Skoda znaša o--' krog $15.000. i —Na včerajšnjem pikniku slov. soc. Kluba št. 27 je bilo izbrano , najpopularnejše dekle, in sicer i je dobila največ glasov gdč. Va-jlerija Tancek. Čestitamo! Ženske za mir. APELIRAJO NA JAVNOST, ŠOLE, CERKVE IN VLADO, DA ŠIRIJO BLAGOVEST MIRU. Clevelandska i ženska organiza- ; cija "Committee for Prevention i of War" ali "Komitej za prepre-čenje vojne", katere glavni stan se nahaja v poslopju Y. W. C. A. je ob obletnici začetka zadnje svetovne vojne podala v javnost naslednjo proklamacijo: Dne 29. julija, 1924, se je pričela največja vojna v človeški zgodovini. Vzpričo dejstev, da v prejšnjih stoletjih ni bilo nikdar dobe, tekom katere bi ne bila kje na svetu v teku kaka vojna, in da niti ta zadnja in največja voj- ! na ni popolnoma zaključena, da so vzroki, ki so dovedli do te in ■-'o prejšnjih vojen še vedno aktivni, poživljamo me, clevelands-ke ženske, naše sodržavljane, da !se ta dan prozovite pomembnosti | zaznamuje s pričetkom neodneh-| Ijivega prizadevanja za končSno | odpravo vseh vojen — odločne-I in vztrajnega prizadevanja za ! končno nadomestitev zakona za I orožje in v izravnavanju medna-I rodnih in notranjih nesporazu-; mov. Na ta dan torej apeliramo na vas duhovne, da vztrajno in brez ; prenehanja širite evangelij miru. Da držite pred ljudstvom one ide-: ale, ki zamorejtr edino prinesti ckrrr, ki-ga Šb '^^^ŠSfMtt -preširoki, ko "narod ne bo dvignil meča proti narodu, in ko se ne bodo več učili vojne." Apeliramo na vas, vi učitelji, da pojasnite vašim učencem vr-j line znanosti, industrije in umetnosti ter njih delo za pospešitev in ne za uničenje civilizacije. Povečujte v poučevanju zgodovine narodov tudi heroje miru in ne le junake vojne. Proučujte dela o-nih in skušajt edognati, kateri so ! orispevali k sporazumu in kateri I k nesporazumu med narodi. Apeliramo na vas, matere in | očetje, da vežbate vaše otroke, ! da bodo znali ceniti dejstvo, da se najvišji pogum pokaže v kon-| troli samega sebe in zdravi raz-j sodnosti in s tem spoštovanje za i pravice soseda, kar edino more j dovesti do vzdržanja občine, državljanskega ter mednarodne-| ga miru. Apeliramo na vas, fantje in dekleta, kajti bodočnost je vaša, Dali bo bodočnost prinesla mir ali vojno, odvisi veličo od vas samih, od obsega, do "katerega ho-! čete vztrajati na odkriti poštenosti v vaših študijah, igrah, v vašem življenju doma in zunaj. Apeliramo na vas državnike, da spoštujete zaupanje, katerega so vam izkazali vaši sodržavljani ! in da vztrajno delujete za take zakone, ki bodo odpravljali spore med posamezniki in občinami doma ter za mednarodne zakone, ! ki bodo prispevali k končni in j trajni ' upostavitvi miru. S popolnim priznanjem dejst-iva, da se vojne navade, vseh let človeškega obstoja ne da zlomiti, razen potom dolgoletnega ne-odjenljivega in nepretrganega prizadevanja od strani večine človeštva, da se vojno končno nadomesti z mirom, se elevelandske ženske zavezujemo neprestano širiti propagando za vzgojo sedanje in bodočih generacij o idealih miru. Naša želja ni porek "mir za vsako ceno" temveč mir, dosežen za ceno vseh mogočih prizadevanj v šolah, cerkvah, družinskem ter javnem življenju ter v medna-I rodnem zakonodajstvu, dokler ne Izjava La Folletta. WISCONS.INSKI SENATOR JE IZJAVIL, DA JE TRETJA STRANKA GOTOVA STVAR, AKO SPREJMEJO REPUB-1 LIKANCI IN DEMOKRATI KONZERVATIVNE PLAT- j FORME. ' ■ Washington, 28. julija. — Se-! nator La Follette iz Wisconsina 1 je danes prelomil svoj dolg molk j o možnosti tretje stranke s po-! dajo izjave, v kateri svari repub- j likance kot demokrate, da bo v j volilni kampanji prihodnje-1 ga leta brezdvomno nastopila še j nova liberalna, progresivna tret- j ja stranka, ako bodo nominirali j svojim kandidatom reakcijonar-ce ter sprejeli konzervativne platforme. \ Obenem je direktno pozvj^ na boj sedanje vodstvo republikanske stranke, ko je označil pred- j sednika Hardinga kot konzerva-tivca- Ako pride do telga, da nastopi v predsedniši kampanji še tretja stranka1, tedaj se smatra La Folletta kot njenega logičnega kandidata, toda ko je danes 40 časnikarjev poskušalo dobiti od njega kako definitivno izjavo glede možnosti njegove kandidature, se je vsem tem vprašanjem strategično umaknil. Vsi bloki združeni. Minneapolis, 29. julija. — Senator Brookhart je danes govo-j ; ril na pikniku, ki so iga priredile strokovne unije. Izjavil jp, fU je j Ki'ivicnost našega gospodarske- [ ; ga sistema prisilila različne sku- j pine, kot farmerski blok, delavski blok, blok bivših vojakov in materinski blok, da so pričele: skupno razmotrivati svoje pro- ' bleme. Konferenca za progresivno politično akcijo. Albany, N. Y., 29. julija. — Zastopniki železniških bratov-! ščin, delavskih unij in farmer- i , skih organizacij so se danes zbra i li tukaj pod vodstvom konferen-1 ce za progresivno politično akci-: jo, da razpravljajo politični položaj v splošnem ter o možnosti ustanovitve nove tretje politične stranke za prihodnjo predsedniško kampanjo še posebej. Zadnja konferenca za progre-sivno politično akcijo se je vršila v Clevelandu. Sccijaliste za- j stopa na konferenci Mrs. Hill-suit iz New Yorka. Delegatov od ; Workers' Party konferenca ni i hotela sprejeti. -O--- ZASTRUPLJENJE V LORA-INU. Lorain, O., 29. julija. — V nekem lorainskem restavrantu je bilo zastrupljenih z zavžitjem pokvarjene hrane okrog 75 oseb. E-den izmed zastrupljenih, William Kirtland, je bil odpeljan v St. Joseph's bolnišnico, drugim pa so dali pomoč posamezni zdravniki. Dr. Garver, ki je preiskal več slučajev, je mnenja, da se je najbliže pomotoma rabil šrupo proti raznemu mrčesu mesto peciv-nega prahu. Prijelo se je v zvezi z zastrupljenju kuha, toda, on zanikuje, da je rabil štupo za mrčes in se ga je izpustilo. Med zbolelimi so tudi lastnik restav-ranta, njegova žena, hčer ter e-na strežnica. bo vojna za vedno izgnana izmed narodov sveta. Eksekutivni komitej: Berta G. Herzog, predsednica, Alice Gannett, Helen Green, Lucia McBri-de, Cliffe U. Merriam Prescatt, Amy F. Rowland, Evelyn Stires, | Marie Wing, Carrie M. Wolf. VLADNA KRIZA V ANGLIJI. NAJVIŠJA PRESKUŠNJA ZA BALDWINOVO VLADO PRIDE DANES. - ČASOPISJE ZAHTEVA, DA PREMIER ALI NASTOPI PROTI FRANCIJI ALI PA ODSTOPI. -o — London, 28. julija. — Angliji preti ministrska kriza, I povzročena od dveh vprašanj, enega domačega, enega pa mednarodnega. Konzervativna vlada premierja Baldwi-: na se je znašla v najbolj nevarni situaciji svoje kratke ; karijere. Vprašanji, ki prete razbiti sedanjo angleško vlado ' sts * Prvič — Reparacije in grozeča revolta v Nemčiji. Drugič — Grozeča resignacija admiralitete, ker se hoče postaviti monarico pod kontrolo zračnega ministrstva. Reparacijsko vprašanje osenčuje seveda vse drugo, iz očividnega razloga, da so učinki istega najbolj dale- kdsezni Medtem ko Francija in Belgija še nista podali formalnih odgovorov na angleško reparacijsko noto, pa je vlada že v posesti zanesljivih poročil z ozirom na vsebino francoskega odgovora. Kabinet bo francosko staliace najbrže razpravljal v pondeljek. .. Iz zanesljivih poročil se sklepa, da bo Francija zavrgla angleško stališče ter tako povzročila nadaljno odlašanje v rešitvi zamotanega reparacijskega problema. Odlašanje Francije in Belgije z njunim odgovorom je povzročilo tu j ako napeto razpoloženje. Na Baldwina se pritiska, da pod-vzame odločilno akcijo. V krogih j zunanjega ministrstva vlada ja-: ko čmerno ;n pesimistično raz-, položenje. Zunanji minister lord j Curzon se ie danes o reparacij-, skem vprašanju posvetoval s j kraljem George-om. j "Anglija se hoče izogniti dolgim pclgajanjem, posebno še, ker j je propast Nemčije že na pra-j gu." Od Baldwina odvisi, da voli med enim izmed dveh poti. Podati se mora ali pod pritiskom za j takojšno neodvisno akcijo An g-j lije ali pa privoliti v barantanje 1 z Poincarejem, za kar se izjavlja-, jo stari konzervativci. Liberalni tednik "The Out-1 look", pravi, da francoski odgovor nasprotuje umaknitvi fran- J coskih čet iz Ruhra ter vztraja na prenehanju pasivne rtzistence, ! predno more priti do reparacijs-kih pogajanj. "Tu je direkten izziv Baldwina, ki ga bo prisilil, da ali nastopi ali pa prizna, da samo slepomiši pravi Outlook. "Ako stari konzervativci prisilijo Baldwina k spre-^ j emu Poincarejevega stališča, tedaj mu po vsem tem, kar je govoril, ne preostaja druga alternati-; ^a kot da resignira. -O- —V soboto zvečer se je vršila v dvorani St. Clair javne knjižnice graduacija večernih razredov v angleščini, katere je vodil Mr. Frank Tomich, profesor jezikov na Lakewood High School. Graduainti in graduantinje so bili povečina sami Slovenci in Slovenke. Vdeležba je bila j ako i hvalevredna. Jako primeren govor je imel Mr- E. P. Wiles od Cleveland sikega aimerikanizacij-skega koncila. Lepi protgram so pomagali izpopolniti tudi igralci : dram. dr. Ivan Cankair s plesi v : narodni noši, ki so nastopili ob igranju harmonike. —Delavci, ki podirajo stara po-i .slopj a so se organizirali v Clevelandu v svojo lokalno unijo. Le-i stvica za delavce je določena po 75c na uro. Unijo se je organiziralo iz razloga', da ne pridejo delavci v nesporazum z ostalimi stavbinskimi delavci, ki so vsi or-; ganizirani. Umetna draginja. ČISTILNICE OLJA BODO PRENEHALE Z OBRATOM, DA VZDRŽE VISOKE CENE GA-SOLINU. Chicago, 29. julija. — Cene gasolinu ne bodo padle, temveč se bodo nasprotno celo povišale. To je jasno, ko so člani Western Petroleum Refiners Association sklenili prenehati za mesec avgust z obratom v vseh oljnih či-; stilnicah, katerih dnevni produkt j znaša 112,000 sodov izčiščenega j olja. V Kansas City se bo 31. julija vršila konferenca vseh oljno-j čistilnih družb iz zapada, na ka-■ teri bo zastopana vsa oljna indu-| strija, izvzemši Standard Oil Co; in ki bo podvzela še nadaljne ko-I rake za omejitev oljne produkcije. j -O- MUSSOLINI STAR 40 LET. Rim, 29. jul. — Fašistovski premier Mussolini je danes praznoval svoj 40. rojstni dan. Sf«e-jel je nebroj čestitk od svojih pristašev iz vseh delov Italije. I -o- KU KLUKSI V OHIO. i _ i —— | Alliance, O. 28. jul. — Tu se je nocoj vršila velikanska parada Ivu Kluks klana, katere se je vde- | ležilo okrog 20,000 članov, ki so | bili skoro vsi oblečeni v uradno kukluksovsko uniformo, sestoječo iz bele halje in kapuce. To je bi- : la ena največjih demonstracij Ku Kluksov v Ohio. -O- —Žrtev napada ali nezgode? ) V soboto zvečer okrog polnoči je našel rojak Frank Colarič, 1384 E. S3 St- nekega rojaka nezavest nega na tratoarju Stannard Ave. Drugače ni bil videti pobit, le iz ušes mu je tekla kri. Poklical je policijsko ambulanco, iki nesrečneža odpeljala v mestno bolnico. Kot je zvedel sedaj Mr. Colarič, bo moški najbrže umrl. Navidez je star okrog štirideset let. Pri sebi ni imel ničesar, po čemur bi se ga dalo spoznati. —V torek 31. julija se vrši iz-vanredna seja direktorija Slov. Nar. Doma radi oddaje prodajalne št- 2. Pričetek ob 8:30 zvečer. Da ste navzoči vsi! STRAN. 2, ^1 , " ~ "ENAKOPRAVNOST' • __^ JULY 30th, 1923- ^Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDEi.J IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 me. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. $4.® POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oclasov ni odtrovorno ne uredništvo, me upravniitvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) JULY 30th, 1923 ,„.- ••• ,104 Randolph 5811 JUGOSLAVIJA IN LAUSANNSKI MIR. Lausarinsko pogodbo, ki je bila podpisana pred tednom dni od vseh zavezniških in balkanskih držav, glasom poročil s konference ni hotela podpisati Jugoslavija. Brzojavka iz Lausanne se ni spuščala v podrobnosti, zakaj da se jugoslovanska delegacija ni hotela pridružiti podpisu mirovne pogodbe, ocl katere se upa, da bo vsaj za nekaj časa umirila bližnji vzhod, temveč bilo je le kratko rečeno, da tega ni marala storiti, ker konferenca ni de-finitivno rešila vprašanja turškega državnega dolga. Ta razlaga najbrže za večino izmed držav, domaša jako male pojasnitve, kajti zadnja svetovna vojna je bila tako velika, grozovita in obsežna, da je spomin na balkansko-turško vojno, v letu 1912, ki je bila pravzaprav nekaka j predhodnica svetovne vojne, že skoro obledel. Ako torej gledamo na akcijo Jugoslavije v Lausanni v luči rezultata balkanske vojne, nam bo ista takoj jasna in celo logična. Srbija je po zaključku balkanske vojne, v kateri je bila Turčijo temeljito tepena, dobila dve bivši turški provinci, katere prebivalstvo je seveda srbsko, namreč večji del Macedonije in Novopazarski Sanžak. Glasom mirovnih paktov, sklenjenih v Londonu in Bukareštu, pa so Srbija, Grčija in Bolgarska po svoji zmagi nad Turčijo, prevzele nase tudi sorazmeren del turškega državnega dolga. Ravno tako na primer so morale tudi države, ki so nastale iz razvalin Avstro-Ogrske monarhije, prevzeti sorazmeren del avstrijskega državnega dolga. Srbija je torej prevzela del turškega državnega dolga, medtem ko nova turška vlada, ki Se je ustanovila v Angori, neče priznati državnih dolgov stare Turčije. Bila bi pač čudna logika, ako bi Jugoslavija bila prisiljena, še nadalje odplačevati dolg, ki ga je dobila z novim ozemljem, medtem ko Turčija kot originalni dolžnik sploh neče priznati svojih starih dolgov. Odklonitev podpisa od strani belgrajske vlade pa je še tem bolj umljiv, ako se pomisli, da Turčija od milijonov, katere je izposodila, ni nikdar niti pare 'potrošila v Macedoniji ali Novopazars-kem Samžaku. : ' Jugoslavija ne zanikuje odgovornosti za dolg, ki ga je dobila z novima provincama, toda opozarja, da ako bi podpisala lausannski pakt, tedaj bi Turčijo takorekoč odvezala odgovornosti za dolg, del katarega mora sama odplačevati. Ako Turčija, ki je posojila porabila iz- ključno za turške pokrajine, istih neče priznati, zakaj naj bi jih priznala država, ki je bila stoletja tlačena in zatirana pod vlado polumeseca. To bi bilo nelogično in skrajno brezmiselno. Značilo pravzaprav toliko kot, da mora Jugoslavija plačati dolg zgolj vsled tega, ker je del njenega ozemlja stoletja ječal pod turškim jarmom. Imena ameriških ulic. Pred par leti je federalna poštna uprava izdala knjigo vsebu-jočo seznam uličnih imen v najvažnejših mestih v Združenih državah, v svrho da se poštarjem o-lajša dostavljanje onih pisem, katerih naslov ni bil natančno naveden. Ta knjiga ni le koristna, saj ameriška pošta slovi po svoji iznajdljivosti v dostavljanju pisem z najbolj čudno popačenimi naslovi. Pregled seznama pa je tudi precej zanimiv in zabaven. Navadno se misli, da je "Main Street" (Glavna Ulica) najbolj značilno ulično ime z Združenih državah. Saj beseda "Main Street", vsled slovitnega Sinclair Lewisovega romana istega imena, je že postala proverbial, kot znak ameriškega malomeščanst. va. Res pa je, da ni "Main Street" najbolj pogosto ulično ime. Največ ulic in trgov v važnejših mestih je imenovanih po prvem i predsedniku Združenih Držav, Washington. V poštnem! seznamu se to ulično ime ponavlja 1,023 krat. Še le za njim prihajaju ulična imena, kot "Park" (881-krat) "Maple" (868), "Main (836), "Oak" (760), "Walnut" (743), in "Lincoln" (734). To je sed-morica najbolj popularnih uličnih imen v Združenih držav. Imena, ki se najbolj rabijo za pokrščenje ameriških ulic, so bržkone ona bivših predsednikov Združenih držav, Washingtona in Lincolna smo že omenili. Ime Jef-fersona, sestavitelja Izjave Neodvisnosti in tretjega predsednika Zdiuženih držav ,se pojavlja 588-krat. Po Jeffersonu najbolj popularen je sedmi predsednik, Jackson; dal je svoje ime 546 u-licam. Za njim prihajajo imena četrtega predsednika, Madison, (532-krat) in triindvajsetega predsednika, Harrison 465-lcrat. To zadnje ime je sicer nosil tudi deveti predsednik Združenih držav, ali kef je ta-le predsedniko-val le mesec dni, treba imena Ha-rrisonovih ulic pripisati poznejšemu predsedniku. Po Harrisonu prihaja ime drugega oziroma šestega predsednika, Adams, (400-krat) in za tem ime petega predsednika, Monroe, očeta slovite Monroeve doktrine, političnega načela, ki zabranjuje evropskim velevlastim vmešavanje v posle ameriškega kontinenta. Imena drugih slavnih Ameri-kancev so seveda tudi jako popularna kot ulična imena. Po Franklinu, tiskarju, državniku, in iz-najditelju je poimenovanih 673 ameriških ulic. General Grant, slavni vojskovodja civilne vojne, ima ulic na svoje ime. Imena bitk niso nič kaj posebno popularna ulična imena. Bue-na Wista, kjer je general Taylor zmagal nad Mehikanci, je proslavljena v 5 l ulicah, in Saratoga, county v državi New York, znana v zgodovini po dveh bitkah tekom vojne za neodvisnost, je dala ime le 35 ulicam. Imena pesnikov in pisateljev ne le Združenih držav, ampak tudi drugih dežel, so priljubljena kot pojavlja, je ono velikega škotskega romanopisca, Scott; imamo ulična imena. Ime, ki se največ 200 ulic njemu v čast imenovanih. Za njim prihaja Irving, prvi velik ameriški pisatelj, s 1 75 u-licami. Med glasbeniki se zdi, da je Wagner najbolj priljubljen dal je ime 31 ameriškim ulicam. Drevje in sadje jako pogosto pojavljajo v uličnih imenih Javor (maple) daje ime 868 ulicam, hrast (oak) 760, oreh (walnut) 743, smreka (pine) 708 in kostanj (chestnut) 539 ulicam. Nadalje je 448 Cherry (črešnja) streets, 203 Orange (pomoranča) streets in 148 Plum (sliva) streets. Mnogo ameriških ulic nosi ime po kaki inozemski deželi. Tako je 60 ulic imenovanih rt o Holand-skem, 12 po Norveškem, 10 po Poljskem, 7 po Češkem, 2 po I-taliji, in po ena po Nemški, Avstriji in Rusiji. Dostikrat se pravi, da Združene države, ker so razmeroma nova dežela, nimajo onih čudnih posebnosti, ki v stareih svetu tako vzpodbujajo domišlijo Ta sicer prozaični seznam uličnih imen glavnih ameriških mest ravno ne potrjuje tega vtisa. Kajti v njerr človek lahko najde rtajbolj čudnih in šaljivih imen. Tako najdemo v Concord, N. H., ulico, ki se imenuje Hot Hole Road (cesta vroče luknje); Philadelphia ima Mad Puddle Lane (steza nore luže),, dočim ima Baltimore in Wa- shington, D. C. ulico z imenom Pig Alley (svinska pot). Precej tečno diši Pork Steak Alley (pot svinjske pečenke), in v Wa-shingtonu, D. C. Saginaw v Mi-chiganu ima svojo Toothpick A-venue (zobotrebčeva cesta). Pu-steč za seboj ta pregrešni svet, prihajamo do rajskih poljan (E-lysian Fields) v New Arleansu, j in rajskih (Paradise ulic, cest, j stez, trgov in šetališč je vsepovsod po Združenih državah. Ali so pustili tudi Jugoslovani kak znak v imenih ameriških ulic? ! Ni tega mnogo, ali vendar tudi I mi nismo brez "svojih" ulic v! Združenih državah. V manijiih naselbinah je gotovo več ulic, ki spominjajo na nekaj jugoslovanskega ;tako na pr. najdemo v La-ckawanni. N. Y., Croatia Street in Serbia Street. Ampak če se o-ziramo le na gori omenjeni pošt-! ni seznam uličnih imen v najbolj važnih mestih, najdemo, da ima Belgrad nič manj kot deset ulic sebi v kredit. Philadelphia, Pittsburgh in South Bethlehem, vsi v Pennsylvania, imajo svoj Belgrade Street. Zdi se, da je Belgrad posebno priljubljen v Bostonu, kajti tu najdemo kar dve Belgrade Avenue v dveh raznih mestnih okrajih in en Belgrade Road. Springfield, Mass., ima svoj Belgrad Place in Augusta v državi Maine svoj Belgrad Road.' Belgrade Avenue najdemo tudi v Mankato, Minn., in San Frančišku. Zagreb je počaščen z Ag-lam Avenue v Pueblu, Colorado. Nashville, Tenn. ima Balkan A-venue in ulic, poimenovanih po Macedoniji, je v treh mestih. Na naš Jadran spominja 10 Adrian Streets, 2 Adrian Avenue, en Adriatic Street in ena Adritic Ave. Kar se tiče odličnih rojakov, ako so zasloveli v Ameriki, navaja seznam štiri ceste, imenovane po slavnem slovenskem misijonarju, škofu Baragi, in sicer Baraga Street v Gland Rapids, Mich., in Marquette, Mich., ter Baraga Avenue v Buffalo, N. Y., in Marquette, Mich. Po iznajditelju na elektrotehničnem polju, Nikoli Tesla, doma iz Like, nosi ime neka ulica v Bostonu, Mass., in od nekaj časa sem tudi neka ulica v I Brooklynu. -O- Iz stare domovine. .Zopet umor Sokola. Iz Jesenic na Dolenjskem' nam poročajo: V nedeljo zvečer sam domu. Na cesti ga je pričakal neki lopov in ga tako težko ranil, da je v bolnici v Brežicah podlegel dobljenim poškodbam. Umr- lemu Franku je priredil domači Sokol lep pogreb, ki je po ogromni udeležbi občinstva pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. Krvav prizor pred sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se je vršila razprava proti invalidu Jakobu Lukicu in njegvi ljubici Katarini Pavic, ki je končala s i trajgjičnim izidom. Oba sta bila i obtožena radi raznih tatvin, zagovarjala pa sta se z nesnosno bedo. Lukičeva ljubica je izjavila pri zaslišanju, da ni mogla j več prenašati plakanja svojega ! ljubimca in je zato pričela kra-j sti, da m upomaiga. Lukič je bil obsojen na tri, Pavileva pa na dve leti težke ječe. Ko je Lukič slišal obsodbo, je izjavil, da mu sploh ni za življenje in da bi se takoj obesil, ako bi imel vrv pri sebi. Nato je vzel iz žepa čevljarski nož in ž njim dvakrat potegnil preko svojih prsi in padel v nezavest. Po takojšnji zdravniški pomoči so oba odvedli v zapor. Konec Braitbartove slave v Zagrebu. V Zagrebu se je v kabaretu Pick v Draškovičevi ulici produci-ral med drugim tudi znani slavni dunajski junak, lomilec železa, jBraitbart. Ko je zvijal železo in pozival na korajžo, je prišel na oder ključavničar Klajič ter izja-jvil, da tudi zna delati take čude-]že. Braitbart mu je zagrozil: — j "Vržem Vas z odra, ako tega ta-jkoj ne storite." Potem izvleče izza kulis kratko železo, ga zvije v obliko podkve in ga vrže mladeniču, češ: Poravnajte ga, sicer zle tite z odra. Ta pa v nemalo izne-nadenje vseh prisotnih vzame po-dkvo ter jo med burnim aplav-■ zom publike na kolenu zopet poravna. Braitbart osramočen ves divji zgrabi mladega človeka in ga vrže med orkester, tako da je bil le srečen slučaj, da ni dobil težkih poškodb. Na to surovost Braitbartovo je Vjsa publika odgovorila z ogorčenim žvižganjem in ni dosti manjkalo, pa bi jo dunajski Herkules pošteno skupil. Poskušal se je sicer pozneje oprostiti a publika rii hotela o tem ničesar slišati temveč se je morala predštava takoj prekiniti. — Zagrebška policija je sedaj obsodi-jla Braitbarta na 500 Din kazni, ! ter mu prepovedala vsak nada-j Ijni nastop v Zagrebu. Braitbar-: tove slave v Zagrebu je konec. --O—- j ŠKRAT. I "Ameriška Domovina" omalo-i važu.je zmago farmersko-delav-I skega senatorja Maignusa John- sona v Minnesoti. Ta ubdga krpa, ki jo vzdržujejo edino žulji slovenskega delavstva, bi pač bolje storila, če ne bi tako očitno kazala svojega nazadnjaštva. — Ali pa je morda gospoda pri A. D. postala tako imenitna, da se druži edino še z gospodo na Wall Streetu ? Razočaranje gospodov pri A. D. nad zmago delavcev in kmetov je pač umevno. Tam na zapa-du so delavci in kmetje že porn etli s profesionalnimi politi-kaši obeh starih korumpiranih strank, in ne bo dolgo, ko bo v vzhodnih državah prišel čas obračuna- Potem list, ki se je proslavil s svojimi skebskimi oglasi, pač ne bo mogel farbati slovenskih delavcev in s tem bo tudi konec slave igospode pri A. D. Čimbolj pada vrednost marke, tembolj raste strah zavezniških diplomatov, kaj b,o. Obupan dolžnik lahko prekriža vse'nade upnika. "Podajte mi definicijo kapitala in dela," veli profesor. "Ako nekomu posodim pet dolarjev, predstavlja ta vsota kapital," se je glasil odgovor. "Kadar jih pa poskusim dobiti nazaj, je to delo." Dva potnika na vlaku sta pripovedovala drug drugemu o svojem izvrstnem vidu, oziroma posluhu.' "Ali vidite on0 barako?" ie vprašal prvi. "Da." "Toda ali vidite muho, ki koraka po njeni strehi?'' "Ne, pač pa slišim; kako se streha pedaja pod njenimi nogami." Mavrice, ki traja četrt ure, »nihče več ne občuduje. ČEKI Tujezcmske denarne nakaznice i« ka" belske pošiljatve izpljačljive v jug0' slovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na Ne* York, ki dobijo najboljše cene i" se prodajo bankirjem in trgovcem °n* stran morja. — Vprašajte za podrobnosti. AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22. KARL MAY: WINNETOU RDECI GENTLEMAN Vse kričanje ni ničesar druzega kakor izraz boje-vitosti; mi ne najdemo nikogar, kljub temu, da gremo precej daleč v grmovje. Umaknili so se torej in čakajo pomoči; nam koristi dogodek v toliko, da se takoj odpravimo na odhod v dolino, kjer smo varni. Jeden izmed doma ostalih in spočitih Ijudij ostane na straži; drugi pregledajo svoje rane, jedo, ali pa se odpravljajo k počitku. Posebno živo je pri ognju; tam so vsi tisti, kteri čutijo v sebi potrebo pogovoriti se. Vsak misli, da mora povedati svoja dejanja in izreči svoje mnenje. Vsi so razveseljive misli, da se jim ni ničesar bati pred divjaki. Število pridobljenih skalpov je precejšno; dogodek se je končal v splošno zadovoljstvo; nijedna rana ni taka, da bi se bilo bati kaj hudega. Vrhtega je naš kraj po splošni sodbi popolnoma varen. Živeža in streljiva je dovolj. Zato sme sovražnik oblegati uhod, dokler se mu poljubi; če se naveliča, si pa lahko iz vrha lazbije svoje glave. I udi Old Fireh'and je tega mnenja; le Winnetou se ne strinja s tem. On leži na strani pri svojem konju in misli resno. "Oko mojega Mečega prijatelja je temno, njegovo čelo je nagrbančeno. Kakšne misli počivajo v njegovem srcu?" ga vprašam, ko pridem do njega. "Glavar apaški vidi prihajati smrt skozi vrata in plavati pogubo raz gorovje. Dolina žari od silnega plamena, voda rdeči od krvi mrtvecev. Winnetou govori z velikim duhom. Oko bledoličnikov je slepo od strasti, njih razum se je umaknil občutkom maščevanja. Parra-noh pride in pobere skalpe lovcev. Toda Winnetou je pripravljen za boj in bode pel mrtvaške pesmi na truplih njegovih sovražnikov." "Kako naj pridejo Poncas v naše taborišče? Skozi vrata je to nemogoče." "Moj beli brat govori besede, kterim ne vrjame. Ali zamore zadrževati jedna puška sovražnike, kteri pridejo številno drug za drugim?" Ima prav. Proti malemu številu sovražnikov bi že opravil uspešno tudi jeden sam; proti tolikemu številu je pa to vsekakor nemogoče. Ce bi skušala priti posamezna oseba v dolino, naleti na jedno osebo. Če se pa usipljejo vedno nove, se jih pobije le nekaj, ostalim pa se posreči priti v dolino." To povem Old Firehandu; on odvrne: "Ce si to upajo, je malenkost, pobiti jih, kakor hitro pridejo na piano. Ko se zmrači podvojimo našo pozornost. Na mojo izrecno željo prevzamem stražo šele ob zori; tedaj napadejo Indijanci najrajši. Vendar pa ne dobim nikjer miru; zato se pripravim za vse slučaje. Noč je mirna in tiha; na prednji strani doline gore ognji in razsvetljujejo merilo vso okolico. Swallow se pase popolnoma svobodno v ograjeni dolini; grem k njemu in ga najdem prav pri navpični steni. Koga po-trapljam, hočem oditi; kar me opozori neki ropot. Tudi konj stegne takoj svojo glavo od tal; ker' naju lahko izda najmanjši šum, zgrabim za jermen in mu denem roko na nosnice, ktere so se že razširile vsled pozornosti. Od zgoraj doli naju ne more zapaziti nik-do tako lahko; jaz pa vidim brez težave vsak predmet, ker imam za ozadje jasno, svetlo nebo. Napeto zrem, kaj bi bilo vzrok, da se je kamen potočil v dolino. Ko pade,kamen na tla, ne zapazim v prvem trenutku ničesar sumljivega. Vsekakor so pravtako slišali ropot kamna, kot jaz; zdaj moram malo čakati, da se prepričajo, da jih ni nikdo slišal ali opazil. Ta sodba je pravilna; precej časa se ne gane nobena stvar. Kmalu potem vidim več postav, ktere plezajo po temni skali in stopajo na tla. Kmalu zapazim celo vrsto Indijancev, kteri plezajo drug za drugim preko gorskega grebena. Počasi in previdno gredo za prvim, kteri mora biti s krajem zelo dobro znan; po par minutah so že v dolini. Ce bi bil imel brzostrelko pri sebi, bi mi bilo lahko, spraviti ga na tla; s tem bi dal tudi potrebno znamenje ostalim. On je njihov vodja; drugi bi ne smeli napraviti niti koraka po nevarni strmini, če bi bil tega ustrelil. Zal, da imam samo revolver pri sebi, kteri ni za daljave. Zdaj mi ne velja dajati znamenja, ker bodo sovražniki itak že v dolini, predno pride pomoč; jaz bi bil v tem slučaju v veliki nevarnosti. Ce bi se hotel u-makniti, moram iti izmed grmovja; v tem slučaju pa sem izpostavljen sovražnikovim puškam. Baš zato opustim misel na streljanja. Parranoh — ta je namreč prvi — je moral že enkrat narediti to pot. Baš je pri neki pečini, ktero mora preplezati naokrog .Zdaj ga lahko dobim v svojo pest. Takoj splezam gori. Za pečino skrit in zavarovan klu-bujem lahko vsem, ker prihajajo posamezno drug za drugim. Komaj storim pet korakov; že zaslišim pri vratih strel, 'kteremu jih sledi kmalu več. Kako so Indija"«11 zviti; pri vratih poskušajo priti navidezno v dolino, prikrijejo svojo pravo točko. Z dvojno silo, in hitrost]0 plezam na pečino in sem že tako blizu, da jo dosežem z roko. Kar se udre rahlo kamenje pod menoj. Jaz Pa' dam z glavo od kamna do kamna, od pečine, do pečine in priletim na tla, kjer sem prej stal; od udarcev me za' pusti zavest za nekaj trenutkov. Ko se zopet, zavem, vidim Indijance le malo kora' kov pred menoj. Hitro poskočim, dasi ves pobit in P0' tolčen, zgrabim revolver in ga izstrelim na temne p°sta' ve pred menoj; nato skočim na Swallowa in drvim ^0 ' ognja. Dobre živali nisem smel pustiti in jo izstavljatl nevarnosti. Ko vidijo Poncas, da smo jih zapazili,. ponove že znano bojno vpite in drve za menoj, kakor hitro pridej° do tal. Pri taborišču skočim raz konja, a vidim, da so f?a lovci zapustili. Pri uhodu so; ko so zaslišali moje strele, obrnili so se v smeri, od koder so jih slišali. Vsprejmejo me z nestrpljvimi vprašanji. "Indijanci gredo!" zavpijem. "Hitro v jame! To je edino sredstvo ktero nas reši pred pogin°m' velika premoč nas napada. V jamah smo varni; tamka-l jirr lahko kljubujemo in jih postreljamo do zadnjega m° ža, če bi se upirali. Zato drvim še med mojim klicer0 do "sobo", ktero so mi odkazali za spalnico; toda PrC pozno. Rdečniki co mi za peto, kar je popolnoma p*otl njihovi navadi; dasi se začne misliti na obrambo, ko Pa da že sovražno orožje po njih. Mogoče bi bil dosegel svoj prostor; toda jaz vidim, da preti nevarnost Har.yju, Old Firehandu in Will Pat' kerju; zato jim priskočim na pomoč. JULY 30th, 1923. "ENAKOPRAVNOST' STRAN 8 Prosper Merimec — Poslovenil Vladimir Levstik. KARMEN. Ciganski roman. — Poslušaj, sem mu dejal: ttidva nisva mogla živeti vkup. Jaz ljubim Karmen in jo hočem Meti sam. Sicer pa je bil Gar-c'a lopov; še zdaj ne morem pozabiti, kako je napravil z ubogim , Zaplato. Zdaj sva samo dva, a midva sva dobra fanta. Reci, ali hočeš biti moj prijatelj na živ-'j'enje in smrt? Dankair mi je dal roko. Nje-tou je bilo že petdeset let. — Hudič naj vzame zaljubljenost! je vzkliknil. Da si mu re-H bi ti predal Karmen za pija-st*r. Samo dva sva ostala; kako naj opraviva jutri? — To prepusti meni, sem odgovoril. Zdaj se smejem vsemu svetu v brk. Pokopala sva Garcio ter prebavila svoje taborišče na dve-st° korakov v stran. Drujgi dan sta res prispela Karmen in njen A,1glež z dvema mezgarjema in s'ugo. Angelž je »moj, sem rekel pwkairju. Prepodi one tri, saj i-tak niso oboroženi. Anglež je bil pogumen. Ustre-11 ^ me bil, da mu ni Karmen iz-p°dbila roke. Z eno besedo, spet si csvojil Karmen tisti dan In Prvo, kar sem ji rekel, je bilo, da Je vdova. . ~~Ti boš pač vedno bedak! mi j.e dejala, ko je zvedela, kako se Je zgodilo. Garcia bi te bil goto-0 ubil. Tvoj navarski nastop je Wsmodarija; cn je upihnil mar-^°lga, ki je bil spretnejši.od te-e. Njegova ura je prišla, to je f tlsto. A tudi tvoja pride. ^ ~~ In tvoja, sem odgovoril, a-0 zdaj ne boš dobra romi. Magari, je dejala ona; več-rat sem videla v kavinem used-Jj> da nama je poginiti skupno, naj bo, kar hoče! 'n zarožljala je s kastanjeta-kakor vedno, ako je hotela lagati kako nevšečno misel, j človek ;se zpozabi, kadar ja-^ govoriti o sebi. Vse te podrob n°sti vas gotovo dolgočasijo, a 5aJ bom kmalu pri kraju. Zivlje-1Je> ki smo !ga živeli, je trajalo dolgo. Midva z Dainkar-jettl sva si bila pridružila nekaj °varišev; tihotapili smo, in vča-S1' Priznati mora™, smo tudi u-S.tavljali ljudi na veliki cesti, to-,a !e v skrajni stiski, ako ni bi-0 drugega izhoda Drugače pa s ^tniki nismo ravnali grdo, za-°v»ljili :smo se s tem, da smo ]Itn Pobrali denar. S Karmen "°AcpBZ A9D9S9UI fB^OU {iq UX93 ljen; koristila nam je pri naših podjetjih kakor dotlej, s tem, da nas je opozarjala na dobre prilike, ki so :se ponujale. Bivala je bodisi v Mal&gi, bodisi v Kordo-vi ali Granadi; toda na mojo besedo je pustila v nemar vse drugo in se je sešla z menoj v kaki osamljeni krčmi ali celo v našem taborišču pod milim nebom. Sa-1 mo enkrat me je pripravila v skrb; bilo je v Malagi. Zvedel sem, da je vr|gla mrežo na težkega bogataša, trgovca, s katerim je hotela ponoviti gibraltar-sko šalo. Ne meneč se Dankair-jevo odgovarjanje sem se vzdignil ter prišel v Malago o belem dnevu; poiskal sem Karmen in jo takoj odvedel seboj. Grdo sva se spor okla. — Ali veš, mi je dejala, da te zdaj, ko si zares moj rom, ne ljubim več tako kot poprej, dokler 'si mi bil minčorro? Ne maram, da bi me kdo trapil, nikar še ko-mandiral. Biti hočem, svobodna in delati, kar se mi zljubi. Pazi, da me ne pripraviš do skrajnosti. Ako me boš jezil, si najdem fanta, ki naredi s teboj tako, kakor si ti z Enookim. Dankair naju je spravil; toda zabrusila sva si bila nekatero besedo, ki ;se je zagrizla v srce- Nič več ni bilo med nama po starem. Kmalu zatem nas je doletela nesreča. Vojništvo nas je zalotilo. Dankairja in še dva tovariša so ubili, dva dru|ga pa u-: j jeli. Jaz sem bil težko ranjen ini bi bil kmalu padel v roke vojni-kom, da nisem imel svojega vrlega konjička. S kroglo v sebi in iVpehan do smrti sem se skril v gozdu z edinim tovarišem, ki mi je ostal. Omedlel sem, ko sem stopil s konja, in mislil sem, da mi je crkniti v hosti kakor zajcu, ki ga je oškropil svinec. Tovariš me je zanesel v votlino, ki smo jo poznali, ter nato šel po Karmen. Bila je v Granadi in je prihitela takoj. Štirinajst dni se ni genila od mene. Ni vam zatis-nila oči; stregla mi je s takšno spretnostjo in pozornostjo kakor nikoli nobena ženska ljubljenemu možu. Kakor hitro so me držale noge, me je odvedla prav na skrivaj v Granado. Cilganka najde povsodi varno zavetje; hiša, v kateri sem preživel dobrih šest tednov, je stala za dvoje vrat od hiše sodnika, ki me je iskal. Dostikrat sem ga videl izza vetrnic, ko je stopal mimo- Nazadnje sem okreval; toda v bolniški po- stelji sem bil preudaril marsikaj j in sem se namenil začeti novo življenje. Rekel sem Karmeni, j da bi ostavila Španijo in se poizkusila pošteno preživeti v A-meriki. Ona pa se mi je smejala v obraz. — Mi nismo vstvarjeni za to, da bi sadili zelje; naša usoda je živeti na stroške paillov. Glej, pogodila sem se z Natanom-ben-Jožefom v Gibraltarju za novo; kupčijo. Dobil je pošiljatev bom-baževine in čaka samo še tebe, da jo spraviš dalje. On ve, da si živ in se zanaša nate. Kaj poreko naši sotržniki v Gibraltarju, ako jim sneš besedo? Dal sem se zapeljati in sem se j , vnovič lotil grdeiga posla. Za mojega skrivanja v Granadi so bile bikoborbe in Karmen ; je šla nanje. Ko se je vrnila, je pripovedovala mnogo o nekem pikadorju, Luki po imenu, češ,; da je sila spreten. Vedela je celo, kako se pravi njegovemu konju in koliko staine njegov vezeni telovnik. Nisem se zmenil za to. Juanito (tovariš, ki mi je o-; stal) pa mi je povedal čez par dni, da je videl Karmen z Luko pri nekem trgovcu na Trgu. To me je začelo vznemirjati. Vpra-i šal sem Karmen, kako in zakaj se je seznanila s pikadorjem. — To je človek, je rekla ona, s katerim se lehko okoristiva. Sumeča reka ima dosti vode, če ne, pa vsaj kamenje. Na biko-borbah je zaslužil dvanajst re-alov. To pomeni eno ali drugo: a-li se je treba polastiti njejgovega denarja, ali pa, ker je dober jahač in korajžen fant, bi ga tudi j lehko pridobili za našo četo. Ta | in ta sta mrtva', moraš ju nadomestiti. Vzemi ga s seboj. —Ne maram ne njega ne denarja, sem ji odgovoril, in pre-povem ti občevati ž njim. — Pazi se, je rekla ona; kar meni prepovedo, je kmalu storjeno! Na srečo je odpotoval pikador v Malago, jaz pa sem se lotil dela, da bi spravil Zidu bombaže-vino na varno. Pri tem podjetju sem imel obilo posla in Karmen tudi; pozabil sem Luko, in morda ga je pozabila tudi ona, vsaj za hip. Tisti čas, gospod, sem srečal vas, izprva pri Montilji in kesneje v Kordovi. Ne bom vam (govoril o najinem zadnjem svidenju, ker veste sami nemara več od mene. Karmen vam je u-kradla uro; hotela je tudi še vaš denar, zlasti pa prstan, ki ga vidim na vaši roki, češ da je čarodej en in ga mora imeti za vsako ceno. Sprla sva se na moč, tako da sem jo udaril. Prebledela je in zajokala. Tistikrat sem jo prvič videl plakati; strašno se mi je storilo pri duši. Prosil sem jo odpuščanja, toda ona se je ku-jaia ves dan, in ko sem se odpravljal nazaj v, Montiljo, me ni hotela poljubiti. Srce me je bolelo, da nikoli tega; čez dva dni pa je prišla k meni s smej očim obrazom in vesela kakor ščin-kavka. Vse je bilo pozabljeno; človek bi dejal, da sva se pravkar zaljubila. Tik preden sva se ločila, pa je rekla: — V Kordovi je slavnost; poj-dem jo pogledat, da zvem in ti povem, če se bo kdo vračal z denarjem. Pustil sem jo. Na samem pa sem premišljal o tej slavnosti in ( ugibal, kaj bi moglo biti vzrok te izpremembe. Gotovo se je že maščevala, sem rekel sam pri sebi, drugače ne bi bila prišla prva sama k meni. Neki kmet mi je J povedal, da so v Kordovi bikobor | be. Tedaj mi je zavrela kri; u-j bral sem jo tja kakor norec in i krenil naravnost na borišče. Po-1 kazali so mi Luko in na klopi tik ! za pregrado sem videl Karmen. I Jedna minuta opazovanja mi je povedala, pri čem da sem. Kar sem slutil, se je zgod ilo: Luka ji! je podvoril že pri prvem biku. Izdrl mu je kokardo in jo nesel Karmen, ki jo je takoj zatekni-la v lase. Toda bik me .je osve-til. Luka je obležal spodaj, konj na njegovih prsih in bik povrhu obeh. Ozrl sem se, a Karmen že ni bilo več na njenem mestu. Ker nisem mogel predreti gneče oko- li sebe, sem moral čakati do konca borbe. Nato sem krenil v. hišo, ki jo poznate, in se nisem genii nikamor vse popoldne in še kos noči- Ob dveh zjutraj se je Karmen vrnila; osupnila je malce, ko je zagledala mene tam- — Pojdi z menoj, sem ji rekel. — Nu, je dejala, pojdiva! Sel sem po konja in sem jo posadil za sedlo; tako sva jahala — Cuj, pozabiti hočem vse. do jutra, ne da bi pregovorila besedico. Ob razsvitu sva se ustavila v samotni kremi, nedaleč od majhne menišnice. Tam sem ji dejal: Ničesar ti ne bom očital, ako mi prisežeš, da pojdeš z menoj v A-meriko in boš tam mirovala. — Ne, je rekla s kujavim glasom, v Ameriko ne maram. Meni je dobro tu. — Zato ker si blizu Luke; toda zapomni si, da ne bo učakal starosti, ako okreva. No bemu bi se loteval njega? Naveličan^sem večnega pobijanja tvojih ljubimcev; tebe ubijem, da veš. Ona pa je srepo uprla vame svoj divji pogled in dejala: — Vedno sem mislila, da me ubiješ. Tik preden sem te videla prvikrat, sem bila srečala svečenika pred hišnimi vrati. In si\ noči, ko sva odhajala iz Kordo-ve — mari nisi videl ničesar? Zajec je preskočil pot med nogami tvojega konja. Pisano je- i — Karmencita, sem jo vprašal, ali me ne ljubiš več? (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI NARODNI DOM, CLEVELAND, OHIO RAČUN za mesec Junij 1923. i DOHODKI: - ^-'--n Društva so vplačala na račun delnic Common Stock $ 55.50 Članstvo je vplačalo na račun delnic Common Stock 1,577.00 Najeijinina ................................................................ 231.50 Obresti od čekovnega prometa ........................................................................82 Razno ..........................................................................................................1.00 Skupaj ..........•„................................................... 1,865.82 The Otis Co. na račun posojila izplačano .................... 21,500.00 Preostanek blagajne dne 31. maja 1923 .................... 9,411.69 Dohodki skupaj .................................................. 32,777.51 IZDATKI: j Mala popravila .........................................................- 4.84 Tiskovine in oglasi ......................................40.90 Pisarniške potrebščine ............................................................4.90 j Plin .....................................'..........................................4.50 | Elektrika ....................................................................................................5.88 j Zavarovalnina novega poslopja ................................190.00 i Plača tajnika ........................................................................................80.00 j Piača oskrbnika ........................................ 45.00 ___ Skupaj .............................................. 376.02 ; Brata Satkovič na račun nove stavbe ........ 21,500.00 ———— Izdatki skupaj ................v..................................... 21,876.02 Preostanek blagajne dne 30. junija 1923...........T......... 10,901.49 LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik, JOHN CENTA, blgajnik Račune pregledali ter našli v redu: JOHN LEVSTIK, predsednik nadzornega odbora, LOUIS ORA2EM, JOHN ZUPANC, ANTON M. KOLAR, ANTON AN- ŽLOVAR. , / i i "T * * j iilSKEKl Za zdravje in žejo poskusite naše produkte iz katerih se naredi doma prav dobrega. Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš-kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d. FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVENUE. 106 ST. CLAIR MARKET HOUSE — 8704 Buckeye Rd. in pri Anton Dolgan 15617 WATERLOO RD. / * Pozor rojaki in rojakinje! Radi malega prostora smo se namenili prodati po tovarniški ceni vso poletno zalogo spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Znižalo se bo tudi cene na vsem drugem blagu, kolikor ga imamo v trgovini. Priporočamo rojakom, da izkoristijo to ugodno priliko ter si sedaj ob tej razprodaji nabavijo trpežno blago poceni. Prepričajte se o resnično nizkih cenah in kvaliteti blaga sami, ker drugod boste plačali dražje. RAZPRODAJA BO TRAJALA SAMO EN TEDEN. Prične se v pondeljek, 30. julija in se konca v soboto, dne 4. augusta, 1923. Blaž Godec TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM. 15802 Waterloo Road Collinwood, O. "Dalje, dalje v skalne doline!" kličem in praščim ^ bojevnike tako, da sovražnik, odneha za trenutek. ^ dobimo dovolj časa, da dosežemo navpično steno, efa nam vsaj varuje ozadje. "Ali mora biti tako, če se ne motim? ' zakliče nek- 'Z neke poke, ktera je tako široka, da se za silo baš oseba zbaše vanjo. "Zdaj je Sam Hawkens, sta- ^e3tman. izdan." Zviti možiček je bil edini, kteri je ohranil prisot- 1,081 duha, porabil par sekund in se rešil. Zal, da je bil ^egov trud zastonj; pokvarili smo mu račun mi, ker tekli baš proti tej votlini. Kljub temu stegne urno ^ Po Harryju in ga prime za rame: "Naj pride mali Sir v gnezdo, kot mislim; baš še ** iednega Js prostor, kot se mi zdi." Seveda so jo rdečnikil udarili za nami in se rinejo ^'vjo odločnostjo na nas; sreča je, da imajo lovci vsa pri sebi, ker so se oborožili za dozdevni napad vratih. Seveda so puške skoro brez pomena, ker smo s sovražniki; toda tem grozovitejše divja se- 4 fried rdečniki. ■ Samo Hawkens in Harry upotrebljujeta svoje puš- ' Prvi polni, drugi stoji pa pri robu ter strelja med ^oj in Old Firehandom. Divja, grozna borba je, katere ni mogoče popisati. .Pol pogasel ogenj razširja svojo trepetajočo svetlobo V . Po dolini, koder se bore ^posamezne gruče kot vragi Med rjovenjem Indijancev se slišijo posamezni J^ujevalni klici tekačev zapada in ostro, kratko po-^ie revolverjev. Zdi se, da se zemlja trese pod težki-' '"-dimi stopinjami borečih sovražnikov. £ Ne dvomino za trenutek, da smo zgubljeni. Število 0ncj»s je preveliko, da bi se zmogli zdržati. Ne moremo ^»kovati, da se bode obrnila sreča v naš prid; tudi na- ša rešitev je več kot dvomljiva. Zato smo vsi prepričani, da lahko v nekaj trenutkih prenehamo živeti. Toda zastonj ne maramo dati dragocenega življenja. Dasi smo ve udali v svojo osodo, se vendar borimo z vsemi močmi in ono hladnokrvnostjo, katera daje belim ljudem velikansko prednost pred drugimi plemeni. Med krvavo borbo se spomnim osivelih starišev, katere sem pustil v domovini; ti ne bodo dobili nobenega obvestila od sina, kateri je tako daleč — ah — čemu te misli! Trenutek zahteva, da sem ne samo z močjo, ampak tudi z duhom prisoten. Ko bi imel svojo brzostrelko! Toda ta je v spalnici, do katere ne morem. Jaz sem prej slutil, kaj bode; svetoval sem in opozarjal, zdaj moram pa sam trpeti za napake drugih. Polasti se me taka jeza in srd, kot še nikoli; to podvoji moje moči; kot besen maham po sovražniku tako, da mi kmalu pride priznanje iz poke: "Prav tako, Sir, prav tako! Vi pa Sam Hawkens spadata skupaj, če se ne motim. Škoda, da naju zatro! Lahko bi si pridobila še marsikateri skalp, kot mislim." Borimo se molče; tiho, a tem groznejše delo je; zato slišimo vsi besede malega Sama. Tudi Will Parker jih je cul; kljub včerajšnjim ranam deli grozne udarce s puškinim kopitom in zakliče: "Sam Hawkens, sem pogledi, ti stara jerhovna ti, če se hočeš naučiti, kako se sovražnik boža. fee pndi iz luknje in presodi, če se je greenhorn — ha-ha-ha, Will Parker je greenhorn, ali slišiš, Sam Hawkens? — če se je greenhorn kaj navadili" Komaj dva koraka od mene stoji Old Firehand. Način, kako uničuje življenje za življenjem z obema rokama, me sili, da ga naravnost občudujem. Ves oškropljen s krvjo, sloni na skali. Dolgi, sivi lasje vise v posameznih kepah: kri trdi med njimi in jih lepi. Zdi se, da se pod razkoračenimi nogami udaja zemlja. V desnici ima težko bojno sekiro, v levici pa oster, lahno zakrivljen nož; s tem se brani sovražnikov, kateri pritiskajo z vsemi močmi nanj. On ima še več ran kot jaz; toda vse te niso povzročile, da bi padel. Nehote se oziram v to krasno, divje se borečo postavo. Zdaj nastane gibanje med rdečniki; Parranoh prihaja in si dela prostor med svojimi vojniki. Komaj vidi Firehanda, že zavpije: "Konečno te imam; misli na Ribanno in umri!" . Mimo mene hoče planiti nanj; jaz ga zgrabim za rameno in zamahnem; ko se ozre, me spozna in poskoči nazaj; moj tomahawk švigne po praznem zraku. "Tudi ti? zahrope. "Tebe moraiii imeti živega. Dajte mu lariat!" Predno dvignem sekiro, plane mimo mene in dvigne samokres; strel poči. Old Firehand razprostre roke daleč po zraku, skoči z močnim, krčevitim korakom med sovražnika in mene in se brez glasu zgrudi na tla. Meni je, kot bi dobil sam kroglo v prsa; tako me pretrese trenutek, ko je padel junak. Potolčem Indijance, kateri me napadajo in hočem planiti na Parranoha; v tem trnutku zagledam temno postavo, katera se vije z izredno spretnostjo med sovražniki. Baš pred morilcem se stegnejo gibki udje. — "Kje je pošast iz Atabaskah? Tukaj je Winnetou, glavar apaški, kateri maščuje smrt mojega belega brata! "Ha, pes iz Pime. Vrag te vzemi!" Več ne slišim. Dogodek me tako zmoti, da pozabim na svojo obrambo. Začutim zanjko okrog vrata, nagel potezaj — udarec po zadnji strani glave in padem nezavesten na tla. Ko se zbudim, je bilo popolnoma temno in mirno okrog mene; zastonj mislim, kako sem prišsl v to te- mo. Pekoč udarec čutim na glavi; ta me spomni polagoma na vse. Posamezne slike se vrste pred menoj, dokler nimam vse celote. Poleg omenjenih bolečin me mučijo vezi, s katerimi so me izredno trdno povezali; zajedle so se globoko v meso, tako, da se sploh ne morem gibati. Kar zaslišim šum poleg sebe, kot bi se nekdo pre- gibal. ^ f I t s. : "Ali je kdo tukaj? vprašam. "Hm, seveda! Ta človek tako vpraša, kot bi ne bil Sam Hawekns nikdo, če se ne motim." "Ali ste vi, Sam? Povejte zaboga, kje sva!" "Tako, primeroma pod streho, mož. Utaknili so nas v usnjato jamo; že vedo, kje so kože, katere smo mi tako lepo zakopali. Toda našli jih pa kljub temu ne bodo, če se ne motim." "Kako je pa z drugimi?" "Se shaja, Sir. Old Firehanda so pihnili, Dick Stona so pihnili, Will Parkerja so pihmli — sploh pa je bil greenhorn, prvim, a mi ni hotel vrjeti, če se ne motim. — Bili Bulcherja so pihnili, Harry Cornerja so pihnili, vse, vse so pihnili, samo vi pa Apach še gorita. Tudi mla d iisr živi še malo, kot se mi zdi — in Sam Hawkens, hm — tega tudi niso še popolnoma pogasili, hi-hi-hi!" "Ali veste popolnoma za gotovo, Sam, da Harry še živi?" ga vprašm nestrpno. "Človek, ali mislite, da tak star dirjač ne ve, kaj vidi? Poleg naju so ga utaknili v drugo luknjo, pa vašega rdečega prijatelja poleg. Tudi jaz sem hotel iti tje, a me ni nikdo poslušal, kot mislim." "Kako je z Winnetouwom?" "Luknja pri luknji, Sir! Če ozdravi bode tak, kot stara suknja, v kateri lazi Sam Hawkens trideset let; krpa pri krpi, znamenje pri znamenju." (Dalje prihodnjič,) 1 , "ENAKOPRAVNOST' __________________ ______,i====a__ JULY 30th, 1923- . JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R NAJBOLJŠI SLAD IN HMELJ se dobi pri LOUIS SOMRAK 15803 Waterloo Rd. Kar rabite pri izdelavi domače pijače dobite v na-:i trgovini. Priporočam, kadar potrebujete te izdelke, da :e zglasite pri nas. Zadovoljni boste z našo postrežbo in tudj cenami. CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave. ^tllrrJiip iti FT ' !! v :i .. ; c \-it u j iP fix dr* u'j VAM SClSTIM, POPRAVIM IN ZLIKAM OBLEKE POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Make Your Trip More Enjoyable by a Refreshing Night o a Lake Erie (Your rail ticist ir. r?ood on tho boats) Thousands of rast and north bound travelers say they wouldn't Jiave missed that cool, comfortable night on one o; our fin ■ steamers. A good bed in a clean stateroom, a Ions sound sleep and an appetizir.c breakfast in the morning! Steamers ''SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" —"CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st. to November 15th Leave Cleveland - 0:00 "P.M. \ Eastern I Leave Buffalo - 9:00P.M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M. J Statdard Time \ Arrive Cleveland -7:30AM. Connections for Niarnra Falls. Eai tL-ra zz.i Canadian points. Ask your ticket agent or tomia; agency for tickets via C & .. Lin;. New Tourist Automobile Rate—510.00. Send for free sectional puzzle chart of t! 3 The Great Ship Creatbhip "^eeaedbee" and o2-pai:e booklet. "Seeandtxc" — the „ _ . _ . _ J' largest 3teamer on The Cleveland and Buffalo Transit Co. 1 inland waters of Cleveland, Ohio ^^^^ $5.50 Čistiir:i>, -ikamo, barvamo, popravljalno m predelujemo obleke. STARA ZANESLJIVA TVRDKA New York Dry Cleaning Company Poleg kopališča. e delničr.rjiev vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 .uri dopoldne. Priporoča svoje krasne in prostorne dvoru ne društvom za seje, iA veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob prilik ___ienitovatij, botrij, za r.izne drugo za! uve kakor tudi za shode, ker so dvorane i a ko pripiavne za take in enake prireditve. Slovenski ; )om ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče l-nf-i priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vas dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega živbenjn. Slovenski Dom naj ho kakor dru žinska hiša, kjer se bomo spoznavali ;n delov;1! vzajemnosti za procvit ir. napredek nr.šf collin^voodslre naselbine. ' Clevelandske novice i' —Proti vojni. V Clevelandu se j je ustanovil ženski koncil za pre-1 prečitev vojne in včerajšnji dan | je bil proklamiran kot "mirovni i dan". V soboto je govorila na Public Square javnem govorniškem odru Miss Elizabeth Hau-ser, ki je izjavila, da bo delova-1 lo osvobojeno ženstvo celega sve-J, ta za definitivno organizacijo za mir. "Ženska je še vedno v politiki in mednarodnih zadevah v manjšini, toda vseeno je brez pomena pripovedovati nam, da je nemogoče skleniti trajen svetoven mir. Dokler ne poizkusimo, ne moremo govoriti. Vlade in ne 1, ljudstva, delajo vojne in vse vlade so organizirane finančno' in politično za vojne. Ženske pa bodo zahtevale, da se organizirajo za' mir." Tako je izjavljala go-1 vomica . —Včeraj se je pojavil v okolici E. 134 St. in Earlwood Ave- nek obnorel človek v sami telovadni obleki na ulicah ter teroriziral stanovalce. Kakih petnajst oseb ga je skušalo prijeti, toda v raz-1 j učenosti je vse odbil od sebe. Sele ko je prišla policija in mu uklenila roke in noge, je bil u-kročen. Moškega so videli najpr-vo, ko je letel bos in razoglav po Belt Line železniški progi v Col-linwoodu. Moški je star okrog 25 let in tehta kakih 145 funtov. Je gladko obrit in ima do!;?e črne lase. -O- DAVIS SE POSVETUJE Z MU-SSOLINIJEM. Rim, 26. julija. — Ameriški delavski tajnik Davis je danes izjavil, da je z italijasko vlado dosegel sporazum, glasom katerega se bo vse italijanske izseljence podvrglo preiskavi že pred vkrcanjem na ladjo, tako, da se bo preprečilo zavračanje nezaželjenih naseljencev na Ellis Islandu. Davis se je tekom bivanja tukaj posvetoval tudi z ministrskim j predsednikom Mussolinijem. -o- v Cas počitnic. —- V Ameriki je nekaj popolnoma navadnega, da gredi poleti ljudje za eden ali več tednov na ------1 Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v Enakopravnosti. deželo, da se sredi narave odpo-, L čijejo od svojega dela in pozabi- i e jo za nekaj časa na trpko bor-1 š bo za obstanek. Vsak si izbere j !< letovišče, kakršno mu pač njego- j c va sredstva dovoljujejo. Otroci': komaj čakajo na konec šolskega j leta in se razgovarjajo med se- s boj, kam pojde kdo na počitnice. V milijonih družinah se pretre-'> suje velevažno vprašanje, kam ■ i ; naj se letos gre — na farmo, ob | ] morje, ob kako jezero itd. Vsak-j i do se raduje vnaprej na dan od- j ] hoda in na spremembo okolice. Zalibog, v istih mestih in na-'1 selbinah žive milijoni dru'gih družin, ki ne pretresu jejo vpra-; sanja letovišča. Za njihove otro-1 ike konec šolskega' leta ne pome-, nja ničesar drugega kot še več-! |ja nadloga. Počitnice ne iqsrecujejo teh družin; za njihovo deco one ne poznajo priložnosti, da se duševno in telesno osvežijo- ojaču-jejo in pripravljajo za prihodnje delovanje pozimi. Počitnice zanje pomenjajo, da njihov štirinajstletni sin ostavlja šolo dodob ra, tudi če je dovršil šele šest razredov — in dostikrat še teh ne, in iglej, nov delavec-otrck se priključi milijonom nedoietnih delavcev v Združenih državah. | Kajti, ako on stanuje v 37 Iz-! med vseh držav, sme on po za- j konu iti na delo, tudi če ni dovr-1 , šil ljudske šole. On je morda sla- j boten za delo, ki ga čaka, in u-tegne še bolj oslabeti, ali ako sta , nuje v eni izmed 18 držav, sme i on biti najet kot delavec, tudi če I ni telesno sposoben za tako delo. j Dočim mnogim otrokom po-1 čitnice pomenjajo odpočitek in ; zabavo, kar prinesejo počitnice njegovi mladi sestri, utegne biti delo blaigajničarke ali vlagatelj i-1 ce omotov ali katero drugo delo v prodajalnicah. Kajti, ako ona stanuje v eni izmed osmih dr-} žav, sme ona biti vposlena v ka-terisibodi trgovskem podjetju, tudi če nim^ še 14 let. Pa tudi pred koncem^olskega leta, ki po-1 menja njih formalni vstop v vrsto kruhoborcev, je na tisoče o-trckprispevalo k družinskemu dohodku stem, da so delali po šol skih urah, zvečer in ob sobotah. Na tisoče šolske dece prodaja časopise po ulicah ali dela doma ■ na tovarniških izdelkih — izgo-i tavlja perilo, plete umetne cveti-i ce, prilleplja j kartone, nanizuje _ korale. Children's Bureau fede-i ralne vlade je nedavno ocenil na 1 podlagi raziskovanj v treh me-.! stih Združenih držav, da je tam preko 5000 otrek bilo zaposlje-» nih s takšnimi deli ,in da izmed 2.336 dolgnanih slučajev je bilo 86 odst. cdstrok še ne 14 let staji rih in 45 odst. ni bilo še starih 11 let. To njihovo delo'ni trajalo le j' eno uro, oziroma kratek čas po šoli; velika večina te dece — več J kot tri četrtine izmed Šestletnih h otrok — je delala zvečer pozno v noč. Dec a je celo prinašala svo-je deio v šolo in tu opravljala svoj posel. f Zadovljne in brezskrbne dru-1 žine, ki potujejo tekom počitnic, imajo polno prilik, da vidijo, da; ; počitnice za mnogo otrok ne po- j ! menjajo čas počitka in razvedri-; i la, kajti od vsakega tucata otrok j j v Združenih državah je po eden j -' delavec, in v nekaterih državah j ( kaT po en otrok za vsake štiri, i Samo 13 držav je uzakonilo 1 zakone v zaščito otrok, ki odgovarjajo onemu minimumu zašči-! te, ki ga je določal federalni za-i kon o otroškem delu; Vrhovno 1 sodišče ga1 je pa proglasilo ne- j : ustavnim. Zato, kamorkoli gre- j ste širom dežele, najdete polno j : delavcev-otrok, ki so gospodar- j skih okoliščin primorani biti kru I hoborci- 1 Ako vas vodi pot čez pennsyl-vanij'sko okrožje trdega premo-j ga, boste videli dečke, zaposle- i : ne ket "breakers" ali celo kot1 : "trappers'", ko prihajajo na po-j t, vršje iz svojega dela globoko v . j jami, ali dečke od 13.do 14 let, ki • i so polnovredni premogarji. Ako ■ i pa vas pot vodi čez Michigan ali - j Colorado ali mnoge druge dr- . j žave, boste lahko iz vlaka opazo-1 -' vali velike poljane sladkorne pe-i se, na katerih delajo cele druži-i | ne skupaj z otroci od 8 do 10 let. i j Skrčene noge in bolečine v hrb-. j tu so pa posledica takega dela, in -1 otroci so tako utrujeni, da niti i j sesti ne morejo, marveč zmuče-3 ni in lačni gredo zvečer spat v i postelj — ali nekaj takega, kar . bi moralo biti postelja. 3 Nadalje imamo dečke in dekli-i ce v bombaževih mlinih in poljih . na Jugu — trgače jagod in deco . .na farmah Sredozapada'. Za delo te vrste ni nikake omejene delov i ne dobe. Počitnice za to deco značijo - isto, kar so značiie za Hamlin - Carland-a, ko je opisoval svoja .i otroška leta na farmi: "Orati 1 ves dan kot hlapec — to ni majh-.. no hišno delo — to je delo." "Za a to deco solnce leze počasi preko a neba", kot je pravil Garland. - "Lačni so 9. in sestradani ob 10. - in potem kot da je so PRVI SLOVENSKI POGINE15 ZAVOD V COLLIWOODl^in. Se priporočam cenjenemu 0 -ji, stvu v slučaju nesreče ali s da me pokličete ker bom gleda ' bom vsakomur dobro postreg Ambulanca in avtomobili slučaje. . Podpirajte domače podjeiJ 'f,220-26 Saranac Koa«- O. S. Wood 44 Eddy * Don't Fuss W»h Mustard Plaster* Musterole, made of pure oil of tard and other helpful ingredients ^ do all the work of the ol°;fa^ster. mustard plaster — without tne u Musterole usually gives Prom*Lugh& from bronchitis, sore throat, con. colds, croup, neuralgia, head^"'iriuS' gestion, rheumatism, sprains, so -nS. cles, bruises, and all aches ana It may prevent pneumonia, j^'ues-gists-35c and 65c jars and tin* hospital size $3. Dr. L. E. Siegelstein naznanja, da je preselil svoje urade v sobe »15-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj. Oh torkih, četrtkih in sobotah zveče- od 7. do 8. PROSPECT 582 Frank J. Lausche si.ovunski (mh-ktm- j Uradu]* po dnevi v avojl odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BLDG. BveCer od 0:30 do 8. ur« pa n* domu C»at. TlO. 8121 ST. CLAIR AVE. Main »TI ZA OČARLJIVE OCl Se navadite rabiti dnevno MURINE. To osvežujoča zimivalna voda napravi ^ oči, čiste, bliščece in kraane! £(jy0J/ajcijalislu in ne h kakemu neiz-vežbanentu. Resničen špecijalist in profesor vas ne b.» vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo snm povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriolngične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali no. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglap. Posebni oddelki za moške aH ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105. St 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. DO YOU KNOW WHY — The Barber Shop Coon Always Knows Where You're from? Drawn fpr ttire paper By Frank l2Sf CH0V0%5 THIKGS IN ] - NEW -IAWK / ( So Yoo -THINK I LIVE IN V THAT'S [ NEW VOS.Q PROVE I C45V I --IUVE J 3o^>£ J r.^J^T^E^AND / \-~Vi ut^rT/ I'lu ^cjfyf^ sive Vbo t^yyf VA ajAj^iEw) fVn "TOADE-MAftK. INSIDE VooAH \ I <--oAT SE2 MEU) VAU/K.! \ --—N , I SPO'TS'EM EBERV \ Voo LOSE "V this "TIME,SAM) I LIVE IN r/" KEKTUC.KV rJL I Bou&t,r I ^ J TVtiS EL/ (VSf q Xiw .TIOWAL Skurdfa Co.. *. y. jfj^ t —m**mm i........ ——«—■ ■ ,M