Desetletnica Udruženja Jugoslovenskega Udteijstva. Priznanje javnosli in uglednih osebnostl uiiteljstvu glede pravilnosti pravca stanovs«e polilike w prvem deceniju. — Priznanje javnega prosvetnega dela In važnosti učiteijskega s ani za duhovno ujedinjtnje Jugosiovenov. — oudarek s strani javMh f ktorjev In organizac j«, da učiteljski materlj«lni položaj ni urejen in Je nu,no potrebno poboljSanje mat*rijalnega p^iozaja utiteljstvu z ocirom na interese iole, naroda In driave. — Impozant a razstava notranjega ustroja jugoslovenske šole, iolskih izdelkov In učiteljskega dela na driavni Solski razstavi v Beogradu. — Novi lemelji naše organizacije za delo v drugem deceniju - nova praviia UJU. — aii incident zaradi volitve uprave UJU. Kongres in proslava desetletnice UJLJ je za nami. Javnost morda sodi vse dneve <v Beogra* du po zaključku in pripisuje temu vso važ= nost. Toda to je povsem pogrešno. Volitve so mal, mimoidoči 'dogodek, ki bodo imele morda svoj pomen za notranjo konsolidacijo organizacije in je bil iz tega razloga incident potreben ter bo koristen, nikakor pa Ijto ni glavni efekt kongresa. Morda ta incident malo zabriše pozitivne rezultate kongresa, a čas ga' bo potisnil v Ozadje in pokazale se bodo pozitivne strani, ki smo jih dosegli s kongresom. Med prve pozitivne rezultate kongresa štejemo veliko zanimanje za kongres s strani javnosti. >To 'ni rezultat od danes, to je re= zultat desetletja v katerem si je učiteljstvo s svojim delom osvojilo široke mase in javne kroge, da so morali priznati pomen »učiteljs skega stanu in njega upoštevanje. Drugi pozitivni rezultat kongresa je pri* znanje javnosti in 'odličnih merodajnih oseb* nosti, da je bilo učiteljstvo že pred desetimi leti nosilec idejne smeri, ki se je začela šele po desetih letih uveljavljati in odločno pods črtavati v državni politiki. To so naglašali v svojih govorih zastopniki ministrstva pro* svete g. načelnik Djordjevič, to je naglašal podžupan beograjske občine g. dr. Stojadi; novič, to je naglašal zastopnik »Narodne Od» brane« g. dr. Jonič, to je naglašal predsednik profesorskega Udruženja !prof. Divac in to je naglašalo javno časopisje, >ki je s simpatijami pozdravljalo in pisalo o kongresu. Tretji pozitivni rezultat kongresa je bilo priznanje učiteljskemu prosvetnemu delu med narodom izven šole, ki ga niso podčrta= vale samo novine, ampak so mu dali vidnega izraza tudi gori omenjeni zastopniki javnih korporacij ter so vsi Viaglašali, da glavna vloga učiteljskega stanu v tem pogiedu šele pris haja. iPredsednik »Narodne Odbrane« je oso* bito naglasil, da je ogromna, večja naloga nego je bila dosedaj dana učiteljskemu stanu, dana šele za bodočnost. Od njega zavisi edin* stvena jugoslovenska kultura. »Na vas leži, kar je kralj naglasil: Čuvajte tradicije!« Na teh tradicijah je treba zidati progres človečanstva in bodočnosti. Na moralnih tradici* jah naroda je treba zidati kulturo naroda v bodoče. »In nosilci te kulture med najširšimi sloji, v selu, ste vi — učitelji!« Naš seljak ni nekulturen, on ima svojo kulturo, ki je indis vidualna in visoka. Ne mešajmo pojme kul* ture in civilizacije. »Očuvati narodno dušo in jo razviti, to je vaša naloga, naloga šole in učiteljstva. Delovati moramo na to, da se izvrši transformacija duše naroda na bolje. In v to svrho boste Vi učitelji prikazovalci in tolmači narodove duše inteligenci. Morda bodo Slovani edina mogočnost Evrope. da se ohrani moralna kultura Evrope. ki pro* pada. 1n vi učitelji ste čuvarji te kulture v narodu, v selu, ki je najzdravejše jedro na« šega naroda. Zato ste vi nosilci bodočnosti.« — Predsednica (P. R. K. prof. Leposava Pet= kovič pa je izjavila: »Zasluga učiteljstva je, da je Podmladek Rdečega Križa naša najvcčja šolska organizacija v državi. Da je Jugoslavi* ja na prvem mestu pri organizaciji Podmlad= ka Rdečega Križa je zasluga učiteljstva. Za= radi vašega dela dobivamo priznanja od vseh držav, od vsega sveta.« Četrti pozitivni rezultat kongresa je, da je ves kongres podčrtal nujno potrebo izbolj« šanja materijalnega položaja učiteljstvu. To je podčrtalo časopisje, to je podčrtal preds sednik v svojem otvoritvenem govoru, to je podčrtala deputacija pri g. kninistru, to je podčrtala resolucija kongresa; kar je pa naj« važnejše, da so to podčrtavali tudi ostali go= vorniki v svojih pozdravnih govorih, ki so naglašali, da učiteljski stan ni zadostno plas čan za svoje delo in da ga je treba nujno na= graditi primerno veliki važnosti stanu za na= rod in državo. Gmotno ga je treba podpreti, da bo Iahko vršil svojo veliko nalogo v bo= docnosti. , ; , Peti pozitivni rezultat .kongresa je impo^ zantna razstava notranjega ustroja naše ju= goslovenske sole, ki smo jo pokazali z raz= stavo šolskih izdelkov in učiteljskega dela S tem smo odprli pot za še globljo izgraditev naše jugoslovenske šole, pokazali smo kuU turnemu svetu, da ne zaostajamo za njim pokazali smo pa tudi javnosti in merodaj= nim krogom delo učiteljstva v šoli in izven nje. Sesti pozitivni rezultat kongresa je spre= jetje novih pravil UJU s katerimi smo na* pravili tudi korak naprej v smeri upravne prožnosti organizacije, v čemer se je pustila evoluciji prosta pot, da se ne napravljajo ne« potrebni pretresljaji med članstvom. Enako se je napravil korak naprej v smeri duhov« nega in ideološkega zbližavanja na podlagi stalnc pritegnitve predsednikov sekcij k so» odločevanju pri reševanju vprašanj stanov« ske in šolske politike v organizaciji. Sedmi pozitivni rezultat je položit(w tc« mcljev za izgraditev naše socialno^gospodar^ ske organizacije, za izgraditev naših stanov* skih socialnih ustanov, učiteljskih doinov v zdraviliščih in ob morju, kar se je na tem kongresu resno podvzelo in se pristopa k re* alizaciji. ¦ ' Kot poslednji pozitiven — ne negativen — rezultat moramo končno smatrati tudi in^ cident pri volitvah uprave, ker smo preprjs čani in bo bodočnost pokazala, da tudi ta korak in dogodek ni bil na škodo Udruženju. Najmanj pa je umestno po njem prctehtavati bodočnost Udruženja in soditi pozitivne rezultate kongresa, ki niso majhni. 2e dne 19. avgusta so pričeli prihajati v prestolnico .delegati iz |vseh krajev države, dne 20. avgusta so pa bili v Beogradu ,poh;oštevilno zbrani delegati odposlani od svojih društev na jubilejni 10. kongres Udruženja jugoslovenskih učiteljev. Kongresna pisarna je bila nameščena ob izhodu beograjske železniške postaje. Organis zacija kongresa je bila dobra, vsak prispeli udeležnik je dobil kongresni znak, ter poseb* no kongresno brošuro. Delegati iz Bosne so prinesli s seboj srebrn lovorjev venec, izde* lan v umetniški šoli v Sarajevu, ki so ga po* ložili v Oplencu na grob blagopokojnega kra= lja Petra Osvoboditelja. Delegati ljubljanskega poverjeništva so bili nastanjeni povečini v »Študentskem do= mu« na Aleksandrovi cesti, v kolikor niso )z-razili 'željo za druga prenočišča. SKUPŠČINA UJU — (POVERJENIŠTVO BEOGRAD. Dočim so imela ljubljansko, sarajevsko in splitsko poverjeništvo svoje skupščine že v juliju, sta zborovali skupščini beograjskega in zagrebškega poverjeništva tik pred kon= gresom v Beogradu. , Beograjsko poverjeništvo je zborovalo v Učiteljskem domu, ki je last tega poverjeni' štva. Skupščina je pokazala velik hapredek beograjskega poverjeništva, bodisi kar se ti* če zborovalne discipline, bodisi z ozirom na stvarno delo poverjeništva. Zanimivo je, da dobiva učiteljski dom v Beogradu že dosedaj prirastek. Poleg starega Učiteljskega doma gradijo novo poslopje, ki bo kot samostojno poslopje služilo kot penzijonat za učiteljsko deco. Upravičeno *je ,naglasil neki slovenski dnevnik: »Djački dom UJU in oba Učiteljska doma sta poleg drugih stavb in ustanov v Beogradu verna slika žilavega učiteljskega udejstvovanja v mejah stare Srbije, ,ki kaže obenem pohvalno zanimanje tukajšnje jav^ nosti za učiteljska vprašanja, kakor tudi naklonjenost merodajnih činiteljev do učitelj^ skega stanu, ki ga Srbi upravičeno smatrajo za podlago vsega napredka svojega naroda « Skupščino beograjskega poverjeništva je vodil poverjenik, ugledni tovariš Milan Po= povič. Na skupščini je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. V splošnem pogledu !naj vsak učitelj kraljevine Jugoslavije z vsemi silami dela na tem, da se doseže duhovno, narodno in jugo slovansko pojmovanje. 2. Glede osnovnih šol se želi, da Udrus ženje Jugoslovanskega Učiteljstva, kot zako« nit zastopnik in polnopraven zastopnik uči= teljstva, vedno sodeluje z državno prosvetno upravo in da ga ona mora smatrati kot take« ga pri izdelovanju zakonskih načrtov, ki se tičejo osnovnih šol in narodne prosvete, tako pri izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in programov kakor tudi v drugih poslih splošnega šolskega značaja, da ga pozovejo na sodelovanje. Nujno potrebno je, da se reorganizira glavni prosvetni svet in da se pri tej priliki gleda na to, da bo učiteljstvo v njem primerno zastopano, da se takoj pn* čne z odpiranjem in ustanavljanjem višjih narodnih šol in da se čim prej uveljavi po zakonu o narodnih šolah predvideni fond za zgraditev osnovnošolskih poslopij in za uči« teljska stanovanja. 3. Glede učiteljstva in v interesu dušev» nega miru ter večje sposobnosti in delavno« sti osnovnošolskega učiteljstva, je potrebno, da se strokovno znanje učiteljstva redno 'z« popolnjuje s tečaji, ki jih bo z ozirom na po« trebe otvarjalo ministrstvo ali učiteljska dru« štva, da se učitelji preskrbijo za starost, da se izpraznjena mesta pravočasno razglašajo, da se materialno stanje učiteljstva izboljša, da se uredijo nagrade, da se učiteljem zasi« gura stanarina, naj se nahajajo v kateremkoli poslu in četudi so upokojeni, da se učiteljem in ostalemu osebju v prosvetni službi da red? na doklada z ozirom na kraj. v katerem se nahajajo, da se omoženim učiteljicam, ki so poročene z državnimi uradniki, da ista do= klada, četudi so v istem Imestu kjer je nji= hov soprog, da se upraviteljem šol, ki delajo tudi po oddelkih, odmeri doklada, da se vsak učiteljski kandidat čim prej imenuje za uči= telja, da se ugodno reši vprašanje kontraktiu alnih učiteljcv, :da se učiteljem, ki zaradi vojne niso bili imenovani za učitelje ali so med vojno služili v kadru, ves ta čas prizna v učiteljsko službo in v napredovanje, da se obolelim učiteljem omogoči čim lažje in ce> nejše zdravljenje v kopališčih, bolnišnicah in rekonvalescentnih domovih, da se vrši nad obtoženimi učitelji isti '. disciplinarni posto« pek, kakor nasproti ostalim državnim urad= nikom. 4. Glede učiteljskega udruženja pravi re« solucija, da mora biti vsak učitelj član syo» jega udruženja in da iskreno dela za cilje udruženja. Želi, da fnaj se posebno hrvatska učiteljska društva zedinijo s tem udruže« njem. SKUPŠČINA UJU — POVERJENIŠTVO ZAGREB. Dne 19. avgusta 1930. se je sestala v Djačkem domu pokrajinska skupščina za= grebškega poverjeništva UJU. Otvoritveni govor je imel poverjenik prof. Josip Skavič, ki je poročal o delu in uspehih poverjeništva. Omenjal je predvsem važnost novega šol« skega zakona, ki je unificiral osnovnošolski pouk, ter poudarjal složno delo učiteljstva. S skupščine sta bili pdposlani pozdravni brzo= javki Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu g. Pero Živkoviču. K ministru pro svete ig. Boži Maksimoviču pa je odšla po* sebna deputacija, kimu je sporočila pozdrave učiteljstva in mu izročila posebno spomenico, katera se dotiče predvsem izboljšanja gmot= nega stanja učiteljstva. V imenu prosvetnega ministra je kot njegov odposlanec pozdravil zborovalce šef odseka za narodno izobraževanje, inspektor prof. Strahimir Damjanovič, ki je želel naj= lepši uspeh. Za njim so pozdravili še zastops niki beograjske občine ter mnogi predstav* niki beograjskih in zagrebških kulturnih or= ganizacij. Poverjenik prof. Skavič je v svojem pozdravnem govoru poudarjal stike zagrebške= ga poverjeništva in ljubljanskega poverjem= štva v 'delu za skupne interese učiteljstva ter je pozdravil navzoča zastopnika slovenskega učiteljstva poverjenika Andreja Skulja in Ivana Dimnika. Za te izraze simpatije do slovenskega učiteljstva se je zahvalil v toplih besedah poverjenik Andrej Skulj, pri čemer je poudarjal, da je treba dosedanje rfiedsc bojne zveze jugoslovenskega učiteljstva ohra= niti nadalje in jih še bolj ojačiti v korist na= roda in države. Izvoljeni so bili posamezni odseki, ki so prešli takoj k delu. Te skupščine, ki se je vršila v Djačkem domu, se je udeležilo toliko učiteljstva, da je bila dvorana premajhna. Natrpani so bili tudi Tiodniki. Udeležba je pokazala veliko zanimanje za zborovanje uči= teljstva zagrebškega poverjeništva na beograj= skih tleh. Tajnik g. Ante Tunkel je navedel, da šteje zagrebško poverjeništvo 55 okrajnih učiteljsko društvo z 2540 člani. Od lanske« ga leta je narastlo članstvo zagrebškega po« verjeništva za 439 članov. VSEOBČE ZANIMANJE ZA KONGRES UJU. (Priznanje našemu dnevnemu tisku.) Za kongres je kazala beograjska javnost veliko zanimanje. Prav tako tudi beograjski listi, ki so objavili obširne članke o učitelj« skih stanovskih zadevah in prosvetnih vpra* šanjih. »Politika«, »Vreme« in »Pravda« so prinašali obširne članke iz zgodovine UJU, razne reminiscence ter slike sedanjih vodite« ljev centralne organizacije UJU, prvi odbor UJU ter razne izjave in članke dosedanjih predsednikov in vodilnih osebnosti UJU iz Beograda. Tudi o kongresu so beograjski listi pri» našali sproti obširna poročila, ki so jih opres mili s slikami osebnosti, ki so posetile kon« gres ter so na njem pozdravile učiteljstvo. Poleg tega so prinašali slike iz zborovalne dvoranc, iz katerih je bila razvidna številna udeležba na kongresu in slike povorke na razstavo, iz notranjosti razstave same, poset visokih gostov, zastopnika Nj. Vel. kralja na razstavi itd. Tako se nam je dogodilo, da je bila opoldan otvorjcna razstava in skupščina, zvečer pa si že videl slike v listih in obširne opise. Ob tej priliki ne smemo pozabiti na naše slovenske liste, predvsem »Jugoslovana«, »Jutro« in »Slovenca«, ki so nad vse častno in odlično izvrševali svojo novinarsko misijo in so našo javnost z neverjetno točnostjo in hitrostjo informirali o poteku kongresa. Tudi naši listi so prinesli mnogo zani« mivih slik s kongresa in razstave in so po« kazali, da so na višku novinarske tehnike ter ne zaostajajo za beograjskimi listi. Istočasno, ko smo čitali poročila o kongresu v Beogradu, so čitali naši čitatelji že poročila tudi pri nas. Poleg tega so naši dnevniki (»Jutro«) prina* šali ob tej priliki tudi fdruge simpatično pi* sane članke o učiteljskem stanu,, (v katerih so priznavali predvsem udejstvovanje učitelj« stva pri prosvetnem delu. l Mislimo, da govorimo iz srca vsega uči* teljstva, če tudi na tem mestu izrečemo javno vse priznanje našemu tisku, ki mu hoče ostati tudi učiteljstvo nadalje zvest botrudnik. Izšlo je tudi več kongresnih publikacij. Z organizacijo kongresa in ostalih prire^ ditev je imel pripravljani odbor polne roke dela. Najimpozantnejša je bila šolska razsta« va, ki je ipokazala vse, kar naša šola rabi in nudi. Razstava je bila nameščena v osnovni šoli kralja Petra blizu Sabornc cerkve in jo je organiziral referent prosvetnega ministr* stva iPavel Flere, ki mu je pomagalo polcg drugih tudi 6 članov UJU iz Ljubljane, ki so se mudili 20 dni v Beogradu pod vodstvom agilnega tov. Vekoslava Mlekuža iz Ljubljane. Z večernim vlakom je dne 20. avgusta prispela delegacija iz Ljubljane, ki jo tvorijo zastopniki vseh 33 okrajnUi učiteljskih dru« štev iz Dravske banovine in ki se ji je nri« družilo tudi večje število drugih slovenskih učiteljev. Zanimanje za kongres je bilo vse* obče. JUBILEJNA ŠTEVILKA »NARODNE IPROSVETE«. Ob kongresu je izšla jubilejna številka »Narodne Prosvete«, glavnega glasila UJU v Beogradu, ki izhaja že 12. leto. Urejuje jo ugledni učiteljski borec tov. Milan Stankovič. Jubilejna številka je posvečena izključno kon* gresnim in učiteljskim idejnim zadevam. Uvodnik je napisal predsednik UJU Vlada Petrovič. Številka Vsebuje 44 slik znanih or^ ganizatorjev in ustanoviteljev UJU ter seda^ njih učiteljskih delavcev, ki stojijo na čelu organizacije. Izmed Slovencev so med pisci zastopani ljubljanski povgrjenik Andr. Skulj, ki je objavil članek »Ob jubileju« in urednik »Učiteljskega Tovariša« Ivan Dimnik s član« kom »Jaka sila naše organizacije — ^iaše ča« sopisjc«. Tov. Engelbert Gangl ki je bil ured« nik »Učiteljskega Tovariša« od leta 1903. do leta 1919. ter je sedaj prvi podstarosta SK.T, je objavil v jubilejni številki članek »U so* kolske redove!« Slavko Mrovlje pa članek" o ferijalnih zadevah učiteljstva. Številka je posebno lepo urejena in ima prispevke najbolj agilnih delavcev na prosvet« nem polju. V uvodu prinaša resolucije s prvega učiteljskega kongresa pred desetimi leti. Na tem kongresu se je namreč izvršila združitev vseh jugoslovenskih učiteljskih or« ganizacij. »Narodna Prosveta« prinaša tudi sliko prvega glavnega odbora -UJU ter iz ljubljan* skega poverjeništva slike pov. Andreja Sku« lja, f Jakoba Dimnika, kot urednika »Učit. Tovariša« od leta 1893. do 1903. in soustano* vitelja UJU. Ivana Dimnika, sedanjega ured« nika »Učit. Tov.«, Luke Jelenca, bivšega pov. UJU in soustanovitelja UJU, Engelberta Gangla, bivšega urednika »Učit. Tov.« od 1. 1903. do 1919., sedanjcga podstaroste SKJ in soustanovitelja UJU Antona Gnusa, bivšega podpredscdnika UJU in soustanovitelja UJU in Rudolfa Dostala, bivšega strokovnega tajs nika. JUBILEJNA BROŠURA UJU. Za lOletnico je izšla tudi jubilejna brošu* ra UJU od 1920. do 1930. leta. Spisal jo je tov. Danilo Milanovid. Brošura obsega historijat UJU ter nebroj slik vseh učiteljskih osebnosti, ki so se uve» ljavile v prvem deceniju v UJU. Zadaj je popis Beograda in znamenitosti, kar je prak« tično služilo kongresistom. V brošuri je tudi slika bivšega pov. UJU — Ljubljana Luke Jelenca in sedanjega pov. Andreja Skulja. SEJA GLAVNEGA ODBORA UJU. (5b 9. dopoldne dne 20. avgusta 1930. se je sestal' v Djačkem domu v Kralja Milutina ulici št. 66 glavni odbor UJU k pbšvetoHtenju. Zastopani so bili člani glavnega odbom poiV noštevilnd od" vseh poverništev, Otvom ie sejo predsednik odbora tov. Vlada Petrovič, ki jc poudarjal potrebo složnega dela vsega učiteljstva. Tajnik tov. Milan MihajkHič je v imenu Jzvršnega odbora prcdložil G.lavnemu odboru resolucije, ,ki vsebujejo TSfe,' karso pokrajinske organizacije sprcjele na svojih skupščinah. Te resolucije je revidiral za glavni kongres petčlanški odbor. Beograjsko po* verjeništvo je na tem sestanku' predlagalo naj sb osnuje javeti šolski muzej kot stalna pe* dagoška razstava. Poverjeništvi Beograd in Sarajevo sta iz= razili željo po ustanovitvi zdravstvenih dos mov za učiteljstvo. Na seji Glavnega odbora se' jc predlagalo, naj se končno reši vprašanje Frankopanskega gradu v Kraljevici; ki je last učiteljstva, t. j. UJU in ga porablja sedaj vojaštvo. Poleg tega se je obravanavla še druga važna zadeva. Ka,kor znano je zapustil učis teljstvu znani beograjski veletrgovec gosp. Jovan Gavrilovič prosvetno ustanovo, ki je znašala koncem lanskega leta 18*5 milijonov Din. Ustanovo upravlja sedaj država. Ko se je oglasila v pristojnem ministrstvu učitelj= ška deputacija UJU, je dobila fobljubo, da bo iz fonda določena vsota 2-5 jnilijona Din za zgradbo zdravstvenih domov za učiteljstvo, kot začasna kompenzacija in odškodnina za oskrbovano vsoto. Lista odsekov je bila na seji Glavncga odbora sestaVljena soglasno, in sicer za \crifikacrjski, poročevalski, finančni odsek, od= sek za resolucije in predloge ter odsek za spremembo pravil. Nato se je vršil razgovor o delitvi sekcij (sedanjih poverjeništev UJU) učiteljske dr* žavne organizacije. 'Kakor znano sta v učiteljs stvu dvestruji; prra je za sedanji obstoj petih poverjeništev, druga pa priporoča razdelitev učiteljskih organizacij po banovinah. Dopoldanski sestanek je bil končan ob 13. in se je nadaljeval ob 16. z istim progra* mom kakor dopoldne. Sejam Glavnega odbora so prisostvovali kot člani tega odbora od Slovencev Skulj An* dfei, Kobal Josip, Dimnik Ivan, Hren Anton in Šcstan Dušan. Najvažnejša je izjava, ki jo je na tej seji podal predsednik Petrovic glede materijalnega položaja učiteljstva. Izjavil je, da mu je ob priliki posebnega sprejema prosvetni minis ster g. Maksimovič dejal, da se bo moralo stanje učiteljstva vsekako izboljšati. Če bi uradniški zakon ne ;bil sprejet, in bi se mate= rijalno stanje ne rešilo ugodno za učiteljstvo, bo izdal poseben zakon o materijalnih pres jemkih učiteljstva. Na popoldanski seji Glavnega odbora se je vršila predvsem razprava o novih pravilih UJU in so zavzemala ,svoja stališča pos^ mezna poverjeništva. Za ljubljansko poverje* ništvo je podal izjavo tov. Andrej Skulj. Kompromisen predlog v zadevi sekcij je po= dal tov. Dušan Šestan iz Ptuja, ki ga je for= muliral naslednje: Sekcije naj se same orga* nizirajo na podlagi izjav okrajnih učiteljskih društev. Doslej sta namreč dominirali dve mnenji; prvo je šlo za tem, da se ohranijo le dosedanja poverjeništva, drugi pa so zahte* vali organiziranje UJU po banovinah. Zadeva je posebno važna zaradi razdelitve doseda; njega imetja in je bilo zato mnogo različni'i mnenj. Obveljal je predlog tov. Šestana. Na seii je govoril tudi tov. Ivan Dinnnik, urednik »Učiteljskega Tovariša«, ki je na zbrane dele* gate apeliral, naj se zedinijo končno na enot* no mnenje v vseh stanovskih zadevah. Važno je vprašanje proporca za voiitve v glavno upravo, proti čemer ni nihče; na proporcu so vztrajali zlasti tudi člani beo* grajskega poverjeništva. O tem je poudarjal tov. Dimnik, da so*vsi člani za proporc, a ga različno tolmačijo. »Mi hočemo točnosti, ne skupinskih opredeljenj po političnih grupaci« jah, temveč zastopstvo po sposobnosti mi= šljenju in delu za učiteljske interese. Zivimo v jako resni dobi, v kateri se odstranjujejo vse stare razvade. Prav te dni dajemo v mav=> zolej polkovne zastave naše junaške vojske, ki so bile napojene s krvjo naših prednikov, in dobivamo jugoslovenske polkovnc prapo* re. Ze samo to dejstvo nam pravi. da moramo tudi v tem smislu baš učitelji absolutno za= vreči prapore, ki bi kazali na prejšnja opre* deljenja, in moramo razviti enotno stanovsko zastavo na nacionalni podlagi.« Govoril je nadalje o »Narodni Prosveti«, centralnem glasilu UJU. Stavljen je bi! v prvem projektu pravil predlog, naj postane »Narodna Prosveta« obvezno glasilo za vse organizirano članstvo. Načelno moramo po= zdraviti to idejo, a čas in razmere še niso dozorcle za to. S tem bi bil ukinjen Ijubljanski »Učiteljski Tovariš«, ki izhaja že 70. leto, ki pa bi ga ne kazalo ustaviti in namesto nje= ga uvesti »Narodno Prosveto« kot skupno glasilo. Nadalje je poudarja!, da je ljubljansko poverjeništvo predlagalo, naj se reorganizira Izvršni odbor in ustvari pravo razmcrje, ker se često dogaja, da zavzema drugačno stali* šče kakor zunanji člani. Ko je nekoč prišla v razgovor važna zadeva, bi Izvršni odbor zma= gal z 12 glasovi proti 11, kar je vsekakor Pi« rova zmaga, ki ne morc koristiti stanovski iskrenosti. V tem oziru je bilo predlagano od ljubljanskega poverjeništva, naj sc Izvršni odbor okrne šamo na glavne funkcijonarje in vanj pritcgnejo vsi prcdsedniki poverjeni= štev. Sestanki Izvršnega odbora naj bodo od= slej vsak mescc, sklcpi pa obvezni za cen= tralo. Edino na ta način se bo vzdrževala kpn^ tinuiteta med pokrajinskimi organizacijami in osrednjo upravo ter bi došli do duhovnega edinstvakin enotne stanovske ideologije vsaj v Važnejših vprašanjih. -¦'- '; SEJA GLAVNEGA ODBORA IN DELE= GATOV. Ob 18. se je pričelo skupno posvetovanje Glavnega odbora in delegatov vseh povcrjes ništev, na katerem so se določile podrobnosti za skupščino, zvečer pa se je vršil sestanek vseh slovenskih delegatov, da v smislu naro-čil zadnje skupščine povcrjeništva UJU Ljub« ljana zavzarhejo enotno stališče. "' '""''• 'v"'s i Celokupna organizacija UJU §teje 5'-po* verjeništev z 295 sreskimi učiteljskimi društvi in 13.500 člani. Ta dan je položila posebna deputacija učiteljstva v Oplencu venec na grob pok_ojncga kralja Pctra Osvoboditelja. DEPUTACIJA PRI G. MINISTRU PROSVETE. Prosvetni minister g. Boža Maksimovič je poklical k sebi dne 19. avgusta dop »ldne zastopnike učiteljstva in jim izjavil, da sc pospešeno izdeluje novi uradniški zakon, s katerim naj bi se izboljšal gmotni položaj uradništva. Če bi se ta zakon zakasnil, bo najbrž izšel poseben zakon, ki bo ured;l učis tcljske prejemke. Člani delegacije so se vrnili od razgovora z g. ministrom z najboljšimi vtisi. S predstavniki se je razgovarjal predvsem o razstavi UJU. OTVORITEV JUBILEJNE SKUPŠCINE UJU. Dne 21. avgusta 1930. dopoldne se je že ob 8. napolnila ogromna dvorana nove uni< verze, ena največjih dvoran v Beogradu. Do zadnjega kotička so bili natrpani tudi hod» niki in galerije, a še vedno je moralo z zbo* rovanja oditi kakih 1000 udeležencev, k^r ni= so dobili več prostora. Na skupščini sami jt bilo do 3000 zborovalcev. Ob 9. je prišel v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik g. Dragomir Sarič, v njegovem spremstvu pa zastopnik prosvet* ncga ministra g. Dragoslav Djordjevič. Na> vzoči so bili tudi rektor beograjske urivtrze dr. Čeda Mitrovič, podpredsednik bcograjske občine dr. Stojadinovič, predsednik jugcslo^ venskega profesorskega društva g. Nedeljko Divac, odposlanec preds. Narodne Odbrane g. dr. Jonič, zastopnica žcnskih organiz?.cij in PRK g. Leposava Petkovič. načelnik prosvet« nega ministrstva g. dr. Krstič, načelnik od= delka za osnovnošolski pouk inspekto- gosp. Dragoljub Brankovič, predsednik Udruž, rus« kih pedagogov g. Gril, predsednica Kola Srb. scster ga. Prodanovičeva, inspektor min. soc. polit. odd. za defektno deco g. Velj. Ramada= novič in mnogi drugi. Jubilejno 10. skupščino UJU je otvoril predsednik :UJU tov. Vlada Petrovič, ki je pozdravil vse navzoče delegate te,- jili po? zval, naj tudi v bodoče kakor doslej posvete vse svoje sile organizaciji. Spominjal se je zaslužnih prosvetnih delavcev, ki so posetili to jubilejno skupščino in ki so posveti'i svoje sile delu za napredek učiteljske organizacije. Med burnim aplavzom zborovalcev se je še prav posebej spomnil tov. Eng. Gangla, ki je sestavil prva pravila današnjc juc.slovenske učiteljske organizacije in tov. Čed. Tos doroviča, ki je bil prvi predsednik UJU in ie sestavil rcsolucijo prvega kongresa UJU. Zahvalil se je obema za njihovo dolgcletno delo ter ju prosil, naj ostaneta zvesta orga* nizaciji tudi v bodoče. Nato se jc spominjal pokojnih učiteljev, ki so posvetili svoje delo napredku učiteljske organizacije, Filipovič?, Davorina Trstenjaka, Sokoloviča in drugih. Po teh pozdravnih besedah je ime! pred* sednik daljši slavnosti govor v katerem je naglašal, da ima učitelj predvsem pcavico do življenja in da mu mora organizacija s svo^ jim programom pri tem iti najbol.' na roko. Naloga učiteljske organizacije bo v bodoče, izpopolniti stanovsko zavest ter .posvetiti še prav posebno pozornost učiteljskim gospo^ darskim institucijam. Uspeh, ki ga je doseglo jugoslovcnsko učiteljstvo z organizacijo prve prostovoljne šolske razstave, je pokazal, koliko idealizma in moči leži v organizaciji jugoslovenskega učiteljstva. Na razstavo morejo biti ponosni tako učitelji kakor učenci. ker kaže, da je naša šola moderna, da gre naprej in navzgor. Predsednik je ob tej priliki še prav po= sebej pohvalil delbvanje ljubljanskega pover« jeništva in njegovih članov, ki so v najveČji meri pripomogli do tako sijajne šolske razstave. Zahvalil pa se je tudi referentu mim* strstva prosvete g. Pavlu Fleretu, ki je raz= stavo organiziral. Izvajal je v podrobnem sledcče: OTVORITVENI .GOVOR iPREDSEDNIKA UJU TOV. VLADE PETROVIČA. Doletela me je redka in prijetna dolž-nost, da vas morem ob desetletnici našepa udruženja pozdraviti. Moje veselje jc še to^ liko vcčje, ko vidim, da pri vas še ni izginilc znano učiteljsko navdušenje, da ni niti malo popustila ljubczen do organizacije, ki je prestala med temi 10 leti mnogo težkih momen« tov in imela mnogo skrbi za obrambo svojih pravic v delu za dobrobit šole in učiteljstva. Vesel sem, ko vidim vaše vcliko zanimanje za našc skupne zadeve. Vcrujem, da bo skup* no delo in sloga pripomogla doseči izboljša= njc našega položaja in dvigniti zapostavljc nega učitelja na ono mesto, ki mu pripada po njegovem delu in po dodeljeni vlogi in jav* nem živl^efiJM. Zahvaljujem se vam za tako veliko udeležbo in vas pozdravljam z: dobro došli! Ko se danes zbiramo, da govorimo o delu Udruženja Jn stanu. ko želimo postaviti tudi organizacijo na drugo podlago, je naša prva dolžnost, da se spomnimo svojega položaja in svojih potreb. Vidite gospoda, kako je vsch 10 let šlo mimo nas; vidite, da se v 10 letih no= vega dela ni posvečalo zadostne pažnje učis teljstvu. Naš materijalni položaj je ostal tak, kakršen je bil, a potrebe in življenje zahte» vajo nepobitno povečanje naših prejemkov. ¦ Več zakonov in pravilnikov, .programov inijuredb, ki se nanašajo na osnovni pouk, <jc bilo sprejetih v relativno kratkem času.'!Z novim zakonom jc brez ozira na posamezna mišljenja, kakor tudi na mišljenje nase orga^ nizacije, postavljen temelj enotne osnovne šole, postavljen je cilj, ki ^si ga je naša orga^ nizacija želela vseh 10 let svojega obstanka. Vsi nedostatki kakega zakona se dajo lahko in hitro popraviti; praksa zakona je v naših rokah in ko ga bomo izvajali, bomo pokazali na vse ono, kar zavira napredek prosvetc in uverjeni smo, da se bo naš glas slišalo m tudi upoštevalo. Verujemo, da bi sodelovanje naše organizacije pripomoglo razjasniti mnoga vprašanja. Naše sodelovanje pri izdelavi pra« vilnika, učnega načrta, zakona in mnogih dvwgih odredb, bi bilo zelo koristno, ker bi naša organizacija posvetila temu delu dobro voljo, mnogo izkušenj in polno ljubavi. Dcsct let je, odkar mi pretresamo zakon o narodnih šolah, deset let je, odkar proučujemo vse tudi najs kompliciranejše probleme šole in učiteljstva, deset let je, odkar naše Udruženje z dobro voljo, ljubeznijo in vdanostjo proučuje vse probleme narodne vzgoje, šolanja in proble= me šolskega pouka, zato po pravici lahko mi« slimo, da je naše sodelovanje pri teh kapitaU nih zadevah usluga za stabiliziranje naših šolskih vprašanj in na ta način priznanjc vdanemu delu velike organizacije, ki jc že leta 1920. z ustanovitvijo Udruženja jugosio^ venskega učiteljstva zadostno podčrtala svoje cilje in in smer svojega dela. Pa se ravno zaradi tega nadejamo, da bi merodajni čini« telji hoteli in mogli uvideti, kako važno je, da se pri vprašanjih osnovnega pouka in uči« teljstva čuje glas organiziranega učiteljstva, glas, ki ga ne kaže zametavati tedaj, ko se hočejo reševati problemi, ki jih je naSa or^ ganizacija proučila in jih dobra pozna. Ako se organizaciji to krati, nastanejo nepotrcbni pretresi in se dela krivica gotovi vrsti ljudi, ki dajo vse, kar morejo dati. Dragi tovariši in tovarišice, ako pogleda* tno za deset let nazaj, v čase, ko sta vcliko navdušenje in Ijubezen ustvarjali naše udru* ženje, ako se spominjamo vseh onih momcn= tov, ki so nas združili v celoto, h kateri pri= hajajo vsak dan vse vcč in več tudi oni to* variši, ki so iz bilo kojih razlogov zamudili pristop k tej organizaciji takoj, tedaj moram ob itej priliki izraziti zahvalo in priznanje vsem našim tovarišem in voditeljem, ki so tako vdano delovali za ustvaritev tega jugo* slovenskega učiteljskega centra in ki so v to delo vzidali tudi svoje najboljšc želje in svo= jo največjo ljubav in svoje najboljše dni dela in odločnosti. Tudi organizacija je ho* dila po težki poti ustvarjanja in dviganja Btanu in šole. Nikoli ni organizacija klonila v tem delu, nikoli ni pokazalo naše učitelj^ stvo malodušnosti. Če še tako slabo taksirano in kakorkoli tretirano, ono ni niti za trenu* tek pozabljalo na prosvetne ideale in cilje svoje organizacije. Učiteljstvo je mnogo pre= stalo, čakalo, upalo in verovalo, da bo prišel dan priznanja samostojnosti narodne šole, njenega boljšega življenja in njenih boljših dni in s tem skupno je pričakovalo procvit življcnja stanu, ki stoji na čelu našega pro= svetnega življenja med narodom. Ne želim motiti prijetnosti, ki jo čutimo v teh dneh, ki nas silijo k razmišljanju o na» šem desetletnem dclu in o tem kaj je naše udruženje naredilo dobrega za družbo in dr= žavo, moram se pa iz pijetete spomniti vsch onih, ki danes niso več med živimi, so pa v temelje našega udruženja vzidali veselje in svojo Ijubczen, moram se spomniti onih na* ših pomrlih velikanov, ki niso ob ustanovitvi našega udruženja vprašali, kdo je Srb, Hrvat ali Slovenec in tudi ne poizvedovali kake vere je kdo, marveč so gledali v vsakem človeku tovariša, učitelja, prijatelja, Jugoslovena, v prvi vrsti moram imenovati ime pokojnika, ki bo blestelo v naših vrstah dokler bo Udru= ženje obstojalo in to je Davorin Trstenjak. Ko se spominjam onih, ki so nas za več* no zapustili, se moram ob tej priliki zahvaliti vsem onim živim tovarišem, ki so ustanav* ljali naše udruženje. Hvala jim! Ob svitu novih dni naše organizacije tno ratno imeti tudi svoj program in svoje name> m. Uprava, ki pride za nami in ki jo bomo podpirali z večjo iskrenostjo nego dosedaj, naj postavi v svoj program samo tri točke, izvede naj jih do konca in naredila je dostj. Briga naj se za materijalni položaj učitelj* stva, skrbi naj, da se učiteljstvo ekonomsko dvigne. ustvari naj mu institucije, po katerih bo vsak član čutil, da je v organizaciji, ki se stalno briga zanj in za njegovo rodbino in takoj bo šlo vse na bolje; zaupajmo sami sebi. Nazadnje mora organizacija poduzeti potom svojih društev največjo akcijo za na= rodno izobražanjc. To je tudi njena dolžnost. Nljeno delo na tem polju mora biti kronano z uspehom in priznanjem. Nadejam se, da bo bodočih 10 let princslo učiteljstvu na tem po= lju dosti posla in pa tudi dosti uspehov. Na= dejam se, da bo našc učitcljstvo tej zahtevi odgovarjalo, kakor vedno v polni meri. Na= dejarh se tudi, da bo novih 10 let dela pri* neslo učiteljstvu boljše dni in boljše razmere in'v tej nadi je moja edina želja, dabodete vsi pri tcm deiu vztrajni, složni, da v.sf ve« rujete v one, ki jih postavite na čelo udru* ženja, da bodo hoteli in mogli delati za dobro stanu itt šole, samo če bodete tudi vi vedno razumeli; da se mora dclati v soglasju in z vašo ipomočjo. Brez tega ni uspeha, brez tega se ne dospe do cilja. POZDRAVNI BRZOJAV NJ. VEL. J KRALJU. Za tem je predsednik tov. Petrovič re« kel: Najmilejša nam je in prva dolžnost. ,da iz našega jubilejnega kongresa pozdravimo velikcga Jugoslovena, našega viteškega in modrega kralja. "':; ra V tem trenotku je nastalo dolgotrajno navdušeno odobravanje. Ko se je to poleglo, je tov. Petrovič nadaljeval: V zahvalnost, da je Nj Vel. kralj poslal na naš kongres svojega odposlanca polkovs nika g. Dragomira Sariča, se moramo spom« niti preteklosti, ko je Nj. Vel. kralj delil usodo s svojim narodom, tedaj je v najtcžjih trenutkih rekel: »Učitelji, to so moji dobri tovariši v vojni. Nadejam se, da bodo oni ravno tako dobri v mirni dobi pri izobraževanju na* roda.« Nato je tov. Petrovič prečital slcdeči po= zdravni brzojav Nj. Vel. kralju: Jugoslovensko učiteljstvo, zbrano na kongresu v Beogradu, da proslavi desetlet« nico ustanovitve svojega Udruženja, se v prvi vrsti spomin ja svojega vzvišenega vladarja in mu v največji ponižnosti pošilja svoje po= zdrave. izraze svoje vdanosti in želje za dol* go življenje in popolen uspeh za vzpostavitev lepe nam Jugoslavije. — Predsednik Udruže« nja jugolovenskega učiteljstva, Vlada K. Pe« trovič. POZDRAVNI BRZOJAV .MINISTRSKE« MU PREDSEDNIKU IN MINISTRU PRO« ISVETE. Predsedniku ministrskega sveta g. Petru Zivkoviču je bila poslana naslednja brzo^ javka: Jugoslovensko učiteljstvo se spomis nja na svojem kongresu ob proslavi desetlet« nice prvega sodelavca Nj. Vel. kralja in mu pošilja iskrene pozdrave in želje za uspešno delo v prepričanju, da se bo za učiteljstvo brigal tako, kot ono zasluži. i Brzojav prosvetnemu ministru se glasi: Učiteljštvo Jugoslavije vas s svojega kongre« sa ob proslavi desetletnice ustanovitve Udru« ženja jugoslovenskega učiteljstva, pozdravlja !<jo.t šefa prosvete z željo, da rodijo v<aši na« pori plod, ki bo v dobrobit naroda. POZDRAVI ZASTOPNIKOV pBLASTI IN KORPORACIJ. Sledili so pozdravi zastopnikov in korpo« racij, ki so tolmačili mišljenje javnosti na^ pram učiteljstvu. NAGOVOR ZASTOPNIKA G. MINISTRA PROSVETE NAČ. OSN. NASTAVE G. i DRAG. DORDEVIČA. V imenu ministra prosvete je govoril g. Dragoslav Dordevič, načelnik osnovne na* stave sledeče: V Item svečanem trenutku je treba pose« bej poudariti dejstvo, da je obstojalo v minu= lih desetih letih v naši državi padanje in dvi* ganje, tavanje in vračanje na pravo pot, am= pak naše nacionalno učiteljstvo je razumelo poiskati si zdravo orientacijo od prvega dne življenja v skupni državi. Grešili so celo lju* dje z dobrimi nameni, tem bolj pa nerazumni in oni, ki pod bremenom nasledstva niso razumeli najti pravega načina niti tedaj, ko so verovali, da se borijo za svoje najožje in* terese. Toda naši učitelji, zavedajoč se svoje velike naloge v lastni nacionalni državi, niso, to podčrtavam, niti za trenutek kolebali, ne* go so se, kljub 'vsem težkočam in skušnjam, moško oprijeli prapora integralnega jugoslo« venskega bratstva in cdinstva, se zbrali pod njim v močne vrste in korakali skozi vse burje in krize, ki smo jih prebili v teku teh mučnih deset let in se junaško prebili do da= našnjega dne, do proslave desetletnice svoje« ga plodonosnega dela, kakor ;za kralja in domovino, tako tudi za |mesto in ulogo, ki jim pripada v državi in družbi. In ravno zaradi tega, ker je naše nacio= nalno učiteljstvo razumelo ostati neomajeno rsri izvrševanju svojih dolžnosti tudi tedaj, ko so se mnogi omajali in klonili v svoji lepi veri v naše skupne ideale, 'pričakuje domo= vina od njih po vsej pravici, da ostanejo na isti liniji tudi danes, ko so se razmere pomi* rile, |ko ije tz močno, modro in junaško gesto rešitelja domovine Nj. Vel. kralja celotna zdihujoča generacija zadržana, da se oddah* ne, da se zave in da najde svoje izgubljeno ravnotežje ter da jpohiti v edino mogoči sme« ri, ki nam bo ustvarila bodočnost ravno tako srečno, kot nam je bila preteklost sijajna, ona preteklost, ki je dovedla do ustvaritve močne jugoslovenske države. Vi gospoda živite med narodom in z na* rodom; vi /sklanjate 'vsak dan glavo na njegova prsa in slušate Ibitje njegovega srca; vi ste prvi, ki veste, kaj se vrši v tem srcu; vi ste prvi, ,ki čutite kaj ga Iboli, kaj ga ve= scli, kaj žalosti. Zato je na vas, da ste mu prvi zdravniki, ko to srce krvavi, prvi to< lažniki, ko pritiska žalost nanj, prvi bodrilci, ko zavlada dvom v tem srcu in prvi razvese« Ijeni, ko je to srce od vcselja razigrano. Vi, vi ste prvi, ki skrbite za narodovo telo in tudi prvi dušebrižniki in ne dopuščajte, da se zaje črv dvoma v dušo in srce naroda, dr« žave, bratov in samega Bebe. Stojte med na* rodom in onimi, ki ga hočejo zavesti; odpo= dite od njega one, ,ki mu hočejo obrniti na drugo stran oči in srce; napodite z njegovega doma one, ki prihajajo k njemu z Judeževim poljubom in pod krinko Ijubezni in brige, za njim pa scjejo razdor med rodnimi brati; od= podite jih, kakor je odpodil največji učitelj človeštva in največji mučenik za njegovo re= šitev trgovce iz hrama božjega. Naučite narod, da edino z vero v Boga in v svojega kralja, da z Ijubcznijo v srcu za svojega brata in svojo domovino morc oditi najdalje, biti najsrečnejši in zapustiti svojim sinovom najbogatejšo dediščino. »Tuja pomoč je drago odplačilo« in naj jo ne išče, ko mu ta ni potrebna in od onih, ki mu je ne mo= rejo dati. Naučite ga, da združuje svoje vrste okoli svojega 'kralja in okoli svojc jugoslo= venske zastavc, pripravljajte ga za življcnje jn učite ga o bratski ljubezni in krščanskem odpuščanju, čc je bil žaljen. Ne učite ga mržnje napram nikomur, pač pa ga učite, da bo podnevi in ponoči pripravijcn položiti tudi svoje življenje za to grudo zcmlje, za svoje ime, za svoje mesto pod solncem. Pri= pravite ga. »da jednoga dana imadne sa čitn pred Miloša iziči,« ako nam Iponovno vsilijo, da se ogledamo na junaškem megdanu. A onim, če taki še eksistirajo, ki ne ve* vujejo v* to državo, povejte slcdečc naročilo najboljših njenih sinov: Mi te države nismo podedovali od očeta, niti jc nismo izprosili od Boga, nego smo jo krvavo izvojevali v ncenaki borbi. In kakor smo jo ustvarili, tako jo hočcmo varovati in obvarovati: v krvavi borbi in neprizanesljivi napram vsakomur, ki nanjo posežc! Da njo, našo cnotno jugoslovensko državo, v takih meiah in tako urejeno ubranimo in če bo po= trebno |Sbomo ponovno zadivili svct s svojim dclom! Tujega nočemo, mi smo sneti s križa, oprostili tudi svojim sovražnikom, kot pravi kvistjani želimo dobro tudi onim, ki nam niso naredili nič tfobrega, ampak če bo treba bra= niti domovino, nc bcmo vprašali koliko jc sovražnikov, ampak kje so sovražniki, da jih potolčemo! Zato gospodje, tudi vam priporočam: va* ša patriotska in zakonska dolžnost jc, kakor sem pred nekaj dnevi rckel, da postanete prvoboritelji pri ustvarjanju najčistejšega jugoslovenskega nacionalizma. ki pomcnja eno in edinstveno nacionalno zavest, eno in edinstveno jugoslovensko voljo. Ker, ne pos zabite, prava moč države nc obstoja v veli* čini njenih mednarodnih mej, niti v številu njencga prebivalstva. marveč v veličini njene nacionalne duše, v edinstvenosti njcnih nacio; nalnih idej in -v moči njene cdinstvene na* cionalne volje. Primer male, ampak nepremag* Ijivc Srbijc in prostane, ampak duhovno raz^ bite Avstrije vam je najboljši dokaz lza .to. Z geslom: vse za kralja in domovino, ostanite to kar ste. Kdor noče ali ne more ostati na tcm potu in vzdržati v tej vlogi, bo — to rečem v zastopstvu gospoda ministra prosvete — odstranjen iz vaših vrst. Narob_e pa, oni, ki vzdržijo do konca v svoji težki misijonarski ulogi, zaslužijo vsako moralno in materijalno priznanje najmerodajnejših v tcj državi. GOVOR G. DR. STOJADINOVIČA. V imenu beograjske občinc jc pozdravil učiteljstvo g'. dr. VStojadinovič. .Njegov go= vor je bil zelo prisrčno pozdravljcn od vsega učiteljstva. Govoril je: V imenu naše skupnc prestolnice vas srčno pozdravljam z vsemi lepimi željami, ki vas spremljajo od strani vseh Beograjčanov, pxi težkem in velikem nacionalnem delu. Veliki jubilejni dan, desetletnica vašega neumornega in napornega dela, s katerim ste krepili temelje našega edinstva in vanje sadili svojo kri in dušo, ta rpomembni dan zas služi polno bvalo in priznanja ne le od strani Beograjčanov, marveč od strani ce!c nacijc, ki vas spremlja na vaši težki in trnjevi poti. Vloga učiteljstva je zelo vclika. Prišla je do izraza v teh pomembnih dneh vaše glavne skupščinc v Beogradu. Tri važne momente je treba razlikovati pri delu vašega kongresa. Prvo, moment poudarjanja potrebe vaše močne organizacije, ki jc osnovana pred* vsem na potrebi čuvanja narodnega edinstva. Drugi moment, potreba vaše stanovske orga« nizacijc, ,ki teži za tcm, da se položaj učitelj* stva popravi do one stopnje na kakršni fti mogel učitelj živeti kot kulturen človek, ker mi vsi skupno z vami verujemo, da samo učU telj. ki je nacionalno zavcden. svoji dolžnosti vdan in materijalno prcskrbljen, more biti sposoben za vršitev isvoje velike in delikatne dolžnosti. (Aplavz in klici: živio!) Tretji mn= ment jc vestna težnja za sodobno reformo pouka sploh. V tem faktu naglaševanja 'potrebe za izboljšanje vašega materijalncga položaja ne vidimo izraza sebičnih čUvstcv (ploskanjc). pač pa prizhamo resnico, da so učitelji častni in pošteni ljudjc, ki težijo za tem, tfa z \z-boljšanjem materijalnega položaja usposo* bijo scbe za intenzivnejše izvrševanje tako važne nacionalne naloge (aplavz). Zaradi tega se ne sme gledati enostransko na poudarja« nje vaših zahtcv. ki težijo za izboljšanjem vašega v resnici zapostavijenega učiteljskega položaja. V nadaljnjcm govoru je g. dr. Stojadi* novič poudarjal značaj novega šolskega za* kona in reforme, ki jih ta zakon povzroča in konča svoj govor sledeče: Bratje in sestre! Manifest našega prevzvišenega kralja klici: živio kralj!), našcga kralja, ki je tudi i-okrat, kot vedno v težkih dneh naše zgodo* vinc imel pogum, polcg tega vedno prezet s •'¦isto nacionalnimi težnjami, da preseče ono kar je oviralo nacionalno cdinstvo in ustvanl s tem ono bazo razvitka, za katero ste vi ze pred 10 leti pledirali. Njcgovo Vdičanstvo kralj je še posebej poudaril v svojcm mani* festu, da se morajo iskati novc metode in dclati nova pota, da bi se prišlo do nacionaU ne in kulturne moči naroda. Kot privrženec teh metod in tega dela, vas v imenu beograj* ske občine pozdravljam z vsemi najlepšimi željami, ki vas spremljajo. (Dolgotrajcn aplavz in živio=klici!) PREDSEDNIK PROFESORSKEGA UDRU« ŽENJA DR. NED. DIVAC. je pozdravil kongres v imenu profesorskega Udruženja, ki najbolj pozna delo učiteljstva. Poudaril je: »Vi ste vložili vdliko v prilog zdravejšega življenja naroda in vendar se ni to delo nikdar in se tudi sedaj nc ceni tako, kakor ste to zaslužili. Vprašati se moramo, od kje to prihaja, da se prosvetno delo ne ccni tako, kakor se je to cenilo v predvojni Srbiji? Našel sem vzrok in način, ki mi to razjasnjuje. Prišli smo v novo perijodo, ko se presoja vse materijalistično. Danes ni vee čuta! Danes se ccni ždlcznico, parobrode, de> nar, toda duhovnih in moralnih vrednosti se ne ceni. Po vojni teče vse samo za matcrijal« nimi tekovinami. Nihče ncčc vkleti dela, ki ga nosi učitelj narodne' Sole. Naše delo je od poslednjc vrcdnosti, a to delo je vendar osnova vsemu, da sploh postoja še red in država. Čas bi bil, da bi vsaj oni, ki so naj« bolj pozvani, da čuvajo vse v državi, uvidcli, čuvalli in razumeli to dclo. (Buren aplavz). Ako se porušijo hiše in mostovi, se dajo popraviti v kratkem času, toda ako duhovno dclo naroda odpove, se nc da popraviti tako hitro in dobro, često sc nikdar nc da to vcč popraviti. S priznanjem za Vaše uspehc Vas pozdravljam in žclim, da vztrajate vkljub vsem težkočam in v zgodovini bo zapisano vaše delo. ki ga ne izbriše nihče. DRUGI POZDRAVI. Nato je pozdravil v imenu Narodnc Od» brane g. Velibor Jonič, katerega poudarek v govorusmo že prej naglasili. Tudi iz govora predsednice PRK ge. Le« posave Petkovič smo poudarili temcljno mi= sel že prej. ČASTNO ČLANSTVO RUSKIH PEDAGO-* GOV PREDSEDNIKU UJU VLADI PE= TROVIČU. V imenu ruskih pedagogov je pozdravil g. Vladimir Gril, predsednik Udruženja rus« kih pedagogov. Zahvalil sc je UJU za podpo« ro tcr izročil predsedniku UJU tov. Vladi Petroviču diplomo častnega članstva za nje; gove vclike zasluge za zbiližanje ruskih in ju« goslovenskih pedagogov v Jugoslaviji in za podporo UJU Rusom. BRZOJAVNI POZDRAV I. PODSTARO STE SKJ ENGELBERTA GANGLA. , Brzojavno je čcstital UJU k jubilejnemu kongresu prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije tov. Engelbert Gangl. Brzojavna čestitka Sokolstva je izzvala imed navzočimi viharne ovacije Sokolstvu in kraljevskemu domu. IMPOZANTNA POVORKA K RAZSTAVI. v kateri je bilo nad 4000 učiteljev in učiteljic iz vseh pokrajin naše države je nato odšla k otvoritvi razstave. Povorka je krenila po beograjskih ulicah, povsod živahno aklami* rana, do saborne šole, kjer je bila nameščena državna šolska razstava. OTVORITEV RAZSTAVE UJU. Z besedami: »G. podpredsednik! Izročam Vam razstavo, ki je gotova,« je predal vodja razstave refcrcnt ministrstva prosvete tov. Pavle Flere razstavo podpredsedniku UJU tov. Vujancu. Navzoči so bili zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Sarič, zastopnik ministrstva prosvete načelnik za osn. nast. g. D. Dordes vič, podžupan občine Beograda g. dr. Stoja= dinovič i. dr. Nato je govorill o pomenu in podrobno* stih razstave podpredsednik UJU tov. Vuja« nac, ki je naprosil zastopnika ministra pro^ svete, da otvori razstavo. Načelnik za osn. nast. g. D. Dordevič je otvoril s kratkim nagovorom razstavo v ka^ terem je posebej poudaril, da izreka prizna« nje učiteljstvu Dravske in Savske banovine, ki sc je posebno odlikovalo s sodelovanjem pri razstavi Nato jc bila razstava otvorjena samo za omenjene goste in predstavnike najvišjih oblasti, ki so si ogledali obširno in nad vse zanimivo in poučno razstavo. V posameznih odddlkih so bili gostom predstavljeni aran^ žerji razstave, med drugimi tov. Mlekuž, Rup; nik in tov. Lcvčcva iz Ljubljane, tov. Vanič iz Krškega, tov. Prinčič in soproga z Viča in tov. Skala iz Maribora. (Podrobno poročilo o razstavi in konec poročila o kongresu v prihodnji številki.)