Političen list za slovenski narod.
... . , ,.PC!/08ti P'^®™®0*01^	j	Naročnino in oznanila (i n • e r it e) »»prejema upravništvo In ekspedleija v
& ielo prcdptatan 16 »id.^« pol letajj »ld., xa četrt leta i »14., » ,ede»	|	„K.tel. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	3	Rokopisi se ni vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Sla «lo leto 18 ,1«., s« pol ica 6 »ldi «a četrt leta 8 fld , « jeden me.ec 1 »ld.	f	Vredniatvo je v SemenISkih ulicah it. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 »ld. 20 kr. ve« na leto.
Poaanmt itevilke po 7 kr.	<	Izhaja vaak dan, iivzemfti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e i e f 6 n - i t e v. 74.
V Ljubljani, v petek 15. septembra 1899.
&tev. Sil.
Shod v Vitanju
10. septembra 1899.
(Izvirno porofilo.)
Zdaj veš, vrli pohorski kmet, kakšni so nemški hajlovci, zdaj poznaš mokrače; videl si divje obraze, iz katerih sije strast in zaslepljenost; še ti doni v ušesih besno kričanje, divje rotenje in ostudno psovanje. Vse to ti je vendar slednjič odprlo oči. Ošabna vitanjska svojat pa je dosegla, česar ni nameravala, pa krvavo zaslužila: zaničevanje vseh okoliških kmetov, ki so ji dozdaj le takrat dobri bili, ko so jim nosili denar. Bravo! Le tako naprej, plačilo ne izostane.
Pred kakimi štirinajstimi dnevi so sklenili tu-kajšni rodoljubi, napraviti v Paki Bhod, kjer bi poučili ljudstvo o političnem položaju, je opozorili na pogubonosno delovanje socijalnih demokratov, je vspodbujali k marljivemu izobraževanju, ki je dandanes neobhodno potrebno, pred vsem pa, opomnili kmeta na potrebo združevanja ter ustanovili kmetsko zadrugo. In ravno to poslednje je v oči bodlo vitanjske talmi Nemce. Oni vedo, da jim je odklenkalo, če se postavi kmet na lastne noge in ne vozi več v požrešni mlin vitanjskih prekupcev.
Vršile so se za shod in ljudsko veselico ob širne priprave — toda mi smo obračali a gospod Zoff so obrnili, prepovedal je shod in veselico, ker je bil baje prostor nepripraven, in za telesno varnost nezadostno preskrbljeno. Vsi prizivi niso koristili nič. Odgovorilo se je: quod scripsi, scripsi. Iz političnega stolca se dalje vidi. Že v soboto zvečer se je šepetalo po trgu: mokrači pridejo in bodo razgnali ves shod in vse ven pometali. Raznesel se je tudi glas med kmeti, da sploh nobenega shoda ne bo — in mnogi so odšli na svoj dom. Se le ob polu dveh smo zvedeli, da je tudi veselica konečno prepovedana — ob enem so se pripeljali rudečkarji iz Celja, Zagorja, Ljubljane, njim še so se pridružili bratci kovači iz tukajšnih fužin. G. poslanec I. Žičkar skliče shod po § 2 v Paki v sosedno hišo prvotno odmenjene gostilne. Ko so se v gostilni delila vabila na zaupni shod, prilomastijo mokrači v gostilno in zahtevajo burno vstopnic k shodu. Posebno se je ustil in vsiljeval neki Železnikar iz Ljubljane in Čobal iz Zagorja, da hočeta pre samo slišati glas našega g. poslanca. Ker se jima je povedalo, da jih poslanec ne pozna, torej tudi k shodu po § 2 pustiti ne sme, zaže-nejo rudeči bratci huronski hrušč, začnejo puliti iz svojega znanega leksika psovk najlepše cvetke in jih metati v obraz poslancu in vsem pričujočim.
Mi pa med tem, ko tulijo mokrači svoj Lied der Arbeit, odrinemo v sosedno hišo. Mokrači, ki do zdaj niso vedeli, kje bo zborovanje, opazijo, kje smo, pridrve za nami in hočejo šiloma udreti v hišo. No, žandarji so bili na svojem mestu in ne pustijo nikogar noter, kdor ni imel vstopnice. De putacija socijalcev zahteva zopet vstop, ki se po daljši debati dovoli tukaj znanemu rudečkarju Kolencu. A revček se je držal slabo. Ko g. poslanec opomni, da so mora izvoliti predsednik zborovanju, krika zastopnik socijalcov : Jaz sem prezident tistih, ki so na cesti. Pomilovalni po-
smeh naših kmetov mu vzame vso korajžo, da zbeži zopet vun na blatno cesto — bil je namreč silni dež. Res, žaba sili v lužo.
Zunaj pa divja tolpa mokračev, bila je v resnici mokra, da se nam je kar smilila, tuli in razgraja ter ponavlja v enomer svojo junaško pesem, piska na piščalke in udarja s pestmi po oknih. Pa dež jim lije za srajco, da se revčeki vsi sključeni drže, voda jim sicer iz črevljev odteka, — toda kaj vse to, saj delajo v občni blagor. Med nje je pomešana »nadobudna« mladež, tako neki mlekozobi Ledi, ki bi naj pazil, da mu ne izginejo možgani iz razbite glavice, neki marcija-lični Hofbauer, vročekrvni Korl in cel kup čevljarčkov in drugih, ki se pečajo z banavzičnimi umetnostmi.
Vrli požarniki, na čelu jim sajavi vitanjski Hefajst, so morali tudi pomagati na cesti. Celo neko staro babje, s stoletno frcanjo na glavi, je šepalo med lepimi bratci .... Zares prizor, da bi se krohotali olimpski bogovi. Neumevno nam je, kako je zašel med to tolpo c. kr. nadgeometer Emanuel Martiny, ki je okoli skakal in kričal ter pljuval in psoval kakor najhujši fakin. Še spregovorimo s to puhlo glavico, da ji bo zeleno pred očmi!
V	sobi pa se je izvolil predsednikom vrl narodnjak, gospod Ivan Vivod iz Doliča. G. poslanec Žičkar se spomni najprej premile pokojne cesarice, ki je bila lani ravno 10. sept. umorjena, ter razvija v jedrnatem govoru, kako žalostno je v ljubi Avstriji, kako se nektere razdivjane nemške stranke kar nič več ne sramujejo svojega javnega izdajstva, omenja žalostnih dogodkov v (Jelju, Celovcu in Graslicah: vse to teži po revoluciji. Thun ima sicer dobro voljo, a kaj to pomaga, ko so uradniki vsi polni velikonemškega duha. In zdaj se nam godi slabo, kakor malokdaj poprej. V čisto slovenskih krajih, kakor so občine Dolič, Ljubnica, dobivajo vedno le samonemške dopise, kljubu vsem pritožbam — povsod hočejo po Beu-stovem receptu pritisniti Slovane ob zid.
V	takem času, ko parlament počiva, je pač težko državnemu poslancu povedati volilcem kaj zanimivega iz državne zbornice. Vlada pa je med tem časom povišala sladkorni davek od 13 na 19 kr., s čimur si pač ni zaslužila hvale revnega ljudstva, ker ta davek posebno zadeva delavno ljudstvo — rajši bi se bil obdačil veliki kapital, ki prinaša brez nobenega truda obile obresti. Nekaj pa je vendar storila vlada, kar bo kmetu v korist: znižala je desetek pri zemljiščih.
Burno pozdravljen nastopi sedaj drugi govornik, g. dr. Jankovič, ki je prihitel še s kakimi 14 vrlimi tovariši v slabem vremenu iz Konjic, da pouči in navduši svoje Vitanjske rojake. Taki hrupni prizori, pravi govornik, morajo slednjič oči odpreti tudi tistim, ki še spijo in menijo, da ni nobene nevarnosti. Kdo tiko vpije zunaj? To jo zapeljano ljudstvo, mokrači in njih zvesti bratci, kadar gre zoper Slovane in zoper vero, nemški nacijonalci. Vsem vam še se zgraža ob dogodkih v Celju, kjer se je postopalo nasproti Slovencem, kakor da bi no bili avstrijski državljani in davkoplačevalci. Niti policija ni branila nas, prodani smo
Letnili XX VII
bili uplivu celjske fakinaže. — Slični dogodki v Celovcu, kjer so se čuli izdajalski klici — v Graslicah so se borile izdajalsko podšuntane trume ljudstva proti vladi sami. Burnim osodepolnim časom se bližamo. Co preti nevarnost hiši, pazi skrben gospodar, da se pravočasno pripravi, ublažiti posledice nevarnosti ali jih uničiti.
Tudi mi Slovenci se moramo pripraviti na bodoče dni, ko se nam utegne huje goditi kakor kedaj, ko bodo do skrajnosti razdivjani nemški nacijona>ci in njih privrženci, mej katerimi je toliko zaslepljenih naših bratov, se navalili na našo zemljo in naša prava.
Shod, katerega je imela »Siidmark« zadnji petek v Celju, nam je pokazal, kako premišljeno širijo svoje mreže po vsem slov. ozemlju, kupujejo naša posestva, lovijo naše ljudi in jih spreminjajo v nam neprijazne, nas prezirajoče in sovražeče Nemce. In mi ? Mar čemo gledati, kako se vgnjezduje naš tisočletni sovražnik, ki nam je vzel že dve tretjini našega ozemlja, mar hočemo gojiti kačo na svojih prsih, ki nas bode uničila, ko se je dovolj napila in namastila naše krvi ? V 13 stoletju se je v gorenještajerski vasi Liezen še slovenski prepovedovalo, bavarski knez Tasilo je dal v 8. stoletju benediktincem v Kremsmiinstru na Spod. Avstrijskem bližnje slovenske kmete kot podanike. In kje je zdaj meja? Cas je, da se postavimo na noge in zmagali bomo. Na vas je možje in žene slovenske, da spolnujete dolžnost, ki vam jo narekuje ljubezen do jezika in zemlje domače, če hočete ostati svoji gospodarji na svojih tleh. Poslušajte može, ki se potegujejo za Vaša prava in vaše koristi, može, ki so vznikli iz Vaše sredine, ktere preveva vroča ljubezen do Vas in ki nočejo drugega doseči, kot Vas videti srečne, zdrave in gmotno trdne.
Utegne me pa kdo vprašati: Vsaj bi radi pomagali pri velikem, lepem delu za slovensko domovino. Kaj pa naj storimo ? Odgovor je lahek. Svoji k svojim. Priliznjene obljube, sladko govorjenje — to vse že poznate, kadar hočejo kaj imeti od vas. Prepričale so vas zadnja leta, kako delajo nasprotniki z vami, če jim nočete biti več večni robotniki.
Sila važno je, da se bolj in bolj izobražujete. Časi so prošli, ko si je gospodar s par kljukami, ktere je samo on poznal, zaznamoval vse, kar ga je stalo nekaj dušnega napora. Pri sodniji, županstvu, trgovini, pri kmetijstvu, da celo v domačem hišnem gospodarstvu se dandanes stavijo druge zahteve, kot nekdaj. Kdor tega v mladosti ne mara priznati, se mora pozneje v starosti bridko kesati in premnogokrat škodo trpeti.
Zatorej skrbite slovenske matere in slovenski očetje, da bodo vaši otroci čas mladosti dobro porabili. Dajte jim knjige družbe sv. Mohorja, vrstite kratkočasne stvari s poučnim berilom, či-tajte dobre časopise, zanimajte se za svoje pravice kot davkoplačevalci, da Vas ne bode vsak gosposko oblečen šušmar nafarbal čez ušesa. Cim bolj se bo povzdignila naša omika, tem bomo znali varovati svoje interese, temveč mož iz naše sredine bo zasedlo veljavna mesta. Vsaj sami opazujete, kako lepo so množi število slovenskih mož
v vseh mogočih strokah, kako lastni sinovi zasedajo mesta, ktera je poprej zavzemal Nemec — ptujec.
Pa ne samo v tem obziru je treba napredka, ampak skrbeti moramo, da bode v obče ljudska omika višja. Ker čim višja, tembolj Vas bodo Vaši nasprotniki cenili in se Vas ob jednem bali, ter tem vspešneje se bode razvijal naš boj.
Vzgojujte pa svoje otroke v narodnem in verskem duhu. Katoliška vera je naša najmočnejša zaščitniea. Kdor pa je nasprotnik naše vere, je ob enem nasprotnik ljudstva. Kje raste soc. demokraciji najbujnejša pšenica, če ne med protestantov-skimi narodi, pri katoliških ljudstvih pa vidno nazaduje. Niso bili slepi naši očetje, ko so zapisali na svoj prapor: Z vero za cesarja in domovino.
Delujte dragi rojaki, po tem načelu in zmaga mora biti naša. V to pa pomozi Bog.
Oduševljeno priznanje poplača izbornega govornika, ki je vsikdar branil s svetim prepričanjem najdražja biserja vsakega naroda: vero in narodnost.	(Konec prih.)
Sestanek krščansko mislečega dijaštva.
(Konec.)
Pri popoldanskem sestanku je poročal stud. phil. Remec o ljudskih knjižnicah. Podal je najprej njihovo zgodovino. Prve knjižnice so ustanavljali menihi, ki so imeli posebne knjižničarje že v 10. stoletju. Ko so ustanavljali samostani in župniki šole, postajala je potreba knjižnic vedno večja. Univerze so morale seveda imeti obširne knjižnice, katerih napravo je olajšala zelo iznajba tiska, in v 16. stoletju so se že začele javne knjižnice za učenjake. Luteranstvo je v tem oziru mnogo škodovalo; zlasti 301etna vojska je razdrla in razpršila mnogo dragocenih knjižnic. Pozneje so samostani, zlasti jezuiti, mnogo storili, da so se te knjižnice zopet uredile. Posebno je pa naraslo zanimanje za berilo v širših krogih v najnovejšem času od enciklopedistov sem. Sedaj imajo največ javnih ljudskih knjižnic Angleži in Amerikanci. Na Angleškem smejo mesta, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, nalagati davek za knjižnice. Majhna država Massachuchets ima okoli 300 ljudskih knjižnic. Po letu 1870. so se začele po angleškem vzorcu tudi na evropski celini ustanavljati ljudske knjižnice, ki so pa večinoma v slabih, cerkvi sovražnih rokah. Na Dunaju sta dve taki društvi. V Pragi ima ljudska knjižnica 10.000 zvezkov, za jedno porabo se plača 2 kr. Zlasti zanimive so potovalne knjižnice: Določene zbirke knjig se pošiljajo iz kraja v kraj, tako se na raznih mestih berilo menjuje in da je vse hkrati v rabi. Poročevalec je tudi pojasnjeval razne načine, kako se naj urede take knjižnice, poročal tudi o načrtu, ki ga snujemo v Ljubljani za ustanovitev take knjižnice. Ljudske knjižnice morajo biti vsem dostopne in delavcem odprte o primernem času, najbolje je, da imajo tiskane kataloge, da se bralci lahko informirajo. V interesu države je, da sama ustanavlja take knjižnice ali pa obstoječe podržavi, ker s tem lahko mnogo dobrega stori in mnogo slabega zabrani.
Pri debati omenja abit. Lavrenčič, kako težko je v nekaterih krajih ljudi, zlasti mladeniče, privaditi, da bi čitali. Stud. iur. Dermota pa naglaša, da bi ljudstvo silno rado bralo , ako bi imelo le dovolj primernih, poljudnih knjig. Sedanje čitalnice in bralna društva ne zadoščajo, ker so se preživela, in treba je, nadomestiti jih z bolj praktičnimi napravami. Ljudske knjižnice se naj združijo z gospodarsko organizacijo. Ljudje, ki hodijo v zadrugo, naj dobe v njej tudi berilo. Dijaki naj neukim ljudem v takih društvih na glas bero. Pri nas se mora v tem oziru obrniti na bolje. V Ljubljani n. pr. je mnogo knjižnic, a le jedna je javna, in še ta mnogim ljudem nedostopna (licealna knjižnica).
Kot zadnji je poročal stud. med. Brecelj o alkoholizmu. Alkohol ni h r a n i v o, ker ne redi človeka, ampak mu celo škoduje namoči, ampak je le živilo, kakor tobak. Omenjajoč razne vrste alkoholov je naglašal, da so vsi jednako škodljivi, tudi v vinu in v pivu, le množica odločuje večji ali manjši učinek. O fizijologičnih učinkih alkohola se da reči sledeče: Zmerno za-vžit najprej pospeši prebavljanje, neizpremenjen
preide v krv, nekaj se ga izloči, največ ga pa posrkajo živčne stanice, zlasti možgani, prebavlja-joči organi pa opešajo. Gorkoto daje le koži, splošno jo zmanjšuje. Če se alkohol redno tudi v majhnih množinah vživa, pokaže svoj vpliv na telo: žile draži pa jemlje vlakencem prožnost; take žile v možganih rade počijo in nastopi mrtvoud; srce se razširi, mišičja vlakenca se iz-preminjajo v tolščo, jetrne bolezni nastopajo itd. Še hujši so učinki nži umstveno in moralno življenje.
Alkoholizem je družabno zlo postal še le v novem veku, ker je liberalizem dal svobodo obrti in kupčevanju in ker je moderna tehnika tako povzdignila produkcijo tega strupa. Pivovarne, žganjarije itd. s svojo reklamo slepe ljudstvo o pravem bistvu alkohola. Tudi pivo ni hranilno, ker je v najslabši hrani več hraniva, kot v njem — Da se omeji to zlo, ne zadostuje davek, ker ljudje vkljub davku naprej pijo. Družbe treznosti so dobre, a redko dosežejo pravi vspeh. Popolni abstinenti, ki so se zavezali, da nikoli ne bodo pili alkoholične pijače, in ki jih je v Ameriki 10 milijonov, na Angleškem 7 milijonov, so storili več. A najboljše sredstvo, da se vredi vživanje alkohola, je, da se smatra izdelovanje in trgovina z alkoholom kot javna zadeva. Krščanskosoci-jalna gospodarska organizacija, ki hoče delavskim stanovom dati dobra stanovanja, osvoboditi jih od krčem, dati jim zdravo hrano itd., je najgotovejši pripomoček proti temu družabnemu zlu.
To predavanje, katero je pri debati stud. med. Dolšak po pravici imenoval vzorno, je napravilo velik vtis na poslušalce in je dostojno končalo znanstveni del dijaškega sestanka.
Že iz tega kratkega poročila, v katerem so razna predavanja le površno posneta, izprevidi se lahko, da je drugi sestanek krščansko mislečega akademičnega dijaštva sijajno vspel, in da smemo od naših mladih, za vero in vedo vnetih akademikov pričakovati še lepega in koristnega delovanja. Njihova predavanja pa se naj objavijo v celoti!
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. septembra.
Kdo pride za Thunom ? »Informacija« piše: Ni treba ravno preveč prerokovati, toda po našem mnenju so dnevi Thunovega ministerstva šteti. Ko spravi enkrat ogersko nagodbo pod streho, bode izvršilo svoje poslanstvo. Glavno vprašanje je potem, kaj bode stopilo na njegovo mesto, ker v politiki ne more biti nikoli kake praznine, čisto uradniško ministerstvo, o katerem se večkrat govori, je povsem izključen o v tem slučaju. Pogodu bi ne bilo nobeni stranki, niti desničarski niti levičarski, in zlasti bi tako ministerstvo ne razorožilo radikalnih obstruk cijonistiških elementov. Potemtakem bi se ž njim ne doseglo prav ničesar. Dekoracija se izpremeni, stvar sama se pa ne zboljša. Ravno tako nemogoče je koalicijsko ministerstvo. Tudi o tem noče nihče ničesar čuti, in vsakdo pravi, da skušnje, katere smo imeli z dosedanjimi koalicijami, niso ravno vabljive, da bi se zopet obnovile. Ministerstvo Windischgraetz stoji kakor svarilen napis na potu in pozabiti se ne sme, da je bilo tudi Thunovo ministerstvo spočetka koalirano. Po mojem mnenju bi imelo desničarsko ministerstvo še največ upanja do obstoja in tudi največ bodočnosti, s čimer seveda še ni rečeno, da se bode tudi v resnici osnoval desničarski kabinet; saj v politiki se ne zgodi vedno najboljše. Desničarski kabinet bi mogel pridobiti za-se nemško veleposestvo, Mauth-nerjevo skupino, kršč. socijaliste in še druge, ki so dobri Avstriji, in taka večina bi pač lahko premogla obstrukcijo. — »Informacija« ima pač vse predobro mnenje o omenjenih strankah, čeprav so patrijotične.
Belgrajski dogodki. Nekaj je prav gotovega, kar je pokazala razprava pri naglem sodu: Dosedanje izjave in »dokazi« ne zadoščajo, da bi bil kak obtoženec obsojen; če bi se pa kaj tacega zgodilo, se mora preprečiti — tako pišejo listi — izvršitev obsodbe. — Razburjenje vzbuja smrt obtoženca Angjelica. Na samomor ne verjame v Srbiji nobena živa duša, tem manj, ker je očividno, da so dozdevna poslovilna pisma Angjeličeva ponarejena; kajti
bilo je čisto nemogoče pisati obtožencu kako pismo, ker ni imel nobene pisalne priprave. — Resnična poročila o javnih obravnavah so tudi onemogočena, ker je prepovedano, med obravnavo kaj zapisavati. Vlada daje svoja pristranska poročila na razpolago. Poročevalci vnanjih listov so večinoma nezmožni srbskega jezika! — Srbskim listom je bilo zabranjeno, poročati o potovanju črnogorskega kneza v Carigrad. Vsi listi, tudi tuji, bo bili zaplenjeni, ako so pisali o tem potovanju. — Odnošaji med Srbijo in Rumunijo so postali jako napeti, ker je srbska vlada odpo-klicala poslanika v Bukareštu, Gjorgjeviča.— Razprave pred prekim sodom se bližajo svojemu koncu. Včeraj je bila zaslišana Angela Jovano-vič, ki je svojo izpovedbo pri preiskovalni razpravi preklicala in rekla, da je bila k prvi izpo-vedbi prisiljena, ker so policijski organi grdo ž njo ravnali in jo mučili z gladom. — Naj še omenimo, da je bil vrednik Ž i v k o v i č tudi zato obtožen veleizdaje, ker je simpatizoval s kraljico Natalijo in bil ž njo v zvezi. — Odvetnik Povičevič je bil obtožen, da je sodeloval pri zaroti, in sicer zato, k e r j e brzojavno častital bivšemu ruskemu poslaniku v Belgradu, Sadovskemu, za novo leto. — Najbolj pogumno je nastopal pri obravnavi vrednik Živ kovic, ki je pred sodniki ostro obsojal sedanjo vlado in dokazoval, da kdor Milana razžali, ta ni kriv razžaljenja veličanstva, ampak privatne osebe. — Obsodba se razglasi najbrže v nedeljo.
Agitacija proti pariški razstavi se najbrže ne bode tako obnesla, kakor so pričakovali in želeli Židje. Nemški vladni krogi jako ostro obsojajo to početje, in to bode gotovo močno vplivalo tudi na druge države. Zelo je razvita agitacija proti razstavi zlasti v Ameriki, a upati je, da se po pomiloščenju Dreyfusa tudi ta šum poleže.
Transvalski „ Volksraad" se jako ostro izraža o zahtevah Anglije, in skoro gotovo je, da jih ne bode vsprejel. Angleška vlada je prejšnji obrok 48 ur za odgovor na Chamberlainovo noto podaljšala, ker »želi«, da bi se stvar mirnim potom poravnala.
Izpred porotnega sodišča.
Včeraj se je začela porotna razprava proti odgovornemu uredniku našega lista v znani vipavski zadevi. — Predsednik sodnemu dvoru je dež. sodni svetnik Schneditz, votanta sodni svetnik "VVenger in adjunkt dr. Forster. Tožiteljazastopa dr. Tavčar, toženca dr. Susteršič. — Na obravnavo je povabljenih 26 prič.
Nato se prebere inkriminirani »Slovencev« dopis, ki se glasi:
»Iz Vipave: Čedne reči mi je poročati, reči, kakršne so dandanes le še v zakotnih gnezdih na Turškem mogoče. Nerad Vam pišem, toda gre se za javno moralo, ki je v zadnjem času pri nas silno trpela. Ljudje namreč uvidevajo, da velja drugo merilo za mogotce, drugo za priprosto ljudstvo. Mogotci, ki imajo oblast v rokah, smejo v se, za s to p n ik državnega pravd-ništva miži na obe očesi, pritožbe s t i-skanega ljudstva so zaman. Liberalna klika, ki terorizuje ves trg in hoče svoj vpliv po vsi dolini razširiti, ima občinsko upravo v rokah. Nji načeluje že lepo vrsto let mož, ki so ga imenovali Vipavci leta 1895. radi njega posebnih zaslug za občino častnim občanom. Oglejmo si njega zasluge na podlagi odloka slav. deželnega odbora z dne 3. dec. 1897., št. 6160. Slavni dež. odbor je pregledal zapisnike občinskih sej in letne račune, in je pri tem dognal marsikaj zanimivega. Najprej je konštatiral, da je županstvo uradno lagalo, ker je dalo v zapisnik zapisati in deželnemu odboru sporočati, da so se računi soglasno odobrili, dasi je nekdo izmed odbornikov ugovarjal in protestiral proti računom. Nadalje je odkril deželni odbor v računih velik primanjkljaj. Od leta 1883. do 1896. se prebitek koncem leta ni redno nikdar prenesel v polnem znesku v računu prihodnjega leta, ampak vselej za 100—200gl. manj. Deželni odbor je dognal, da je bila občina na ta način oškodovana do pričet kom leta 1896 za 2409 gld. 52 in pol kr., ker deželni odbor ni mogel iz računov uvideti, kam je izginil ta denar, dasi mora biti po postavah vse razvidno iz računov. Iz omenjega od-

Priloga 211. štev. »Slovenca" dn6 15. septembra 1899.
loka je tudi razvidno, da so sc uračunjevale takse godbenih in plesnih dovolitev le do I. 1891, v kateri žep pa so se stekale po 1. 1891., ni mogel deželni odbor dognati, dasi se ve, da bo v Vipavi rado plese in gode. Isti odlok izraža še marsikatere druge pomisleke, o katerih ne moremo govoriti. Ker ne moremo biti osebni, molčimo o vseh d r u z i h umazanostih in uradno dokazanih nerodnostih vipavskega župana — častnega občana, molčimo o tem, kako navzlic ukazom slavnega deželnega odbora uprav turško gospodari z gozdom v svoj in svojih privržencev prid, politične nasprotnike pa zatira, vse to za zdaj na stran, zlasti ker upamo, da se bo pričelo poklicano oblastvo za stvar zanimati in pokazalo obupanim Vipavcem, da še živi pravica!«
P red sodnik : Gospod Rakovec, se li čutite krivega ?
Obtožencc: Ne.
Dr. Tavčar predlaga, da se prebere dopis deželnega odbora, ker je potreben za informacijo.
Dr. Šusteršič predlaga, da se prečita poročilo županstva z dne 13. maja 1897. štev. 91 po pritožbi Andloviča zoper občinske račune iz leta 1895.
Na to se prebere najprvo pritožba Andloviča na dež. odbor z dne 7. junija 1896, potem poročilo županstva in rešitev omenjene pritožbe od strani dež. odbora.
Dr. Šusteršič vpraša, če se nahaja sejni zapisnik občinski od dne 25. maja 1896. v spisih.
Ker ga ni, predlaga, da se zahteva, ker se sklicuje dotično poročilo dež. odbora nanj in je vsled tega zelo važen. —
Predsednik obljubi takoj poskrbeti, da se zapisnik dobi.
Dr. Susteršič konstatuje, da je bil r e f c-rent v tej zadevi pri deželnem odboru današnji zastopnik obtožitelja dr. Iv. Tavčar.
Na vrsto pridejo priče:
Ivan Nosan sod. svetnik v Vipavi. Priča je bil član obč. odb. Povč, kako se voli vsako leto gozdni odsek treh mož in kako posluje.
Na vprašanje predsednikovo, če je kdo kdaj kaj ugovarjal računom, priča pove, da je nek mož nekoč nekaj ugovarjal in rekel, da računov ne podpiše. To pa se je zgodilo koncem seje. Gospodarstvo se je vzelo odboru od strani komisarja za agrarne operacije vsled pritožb opravičencev. Na vprašanje dr. Susteršičevo, kdo je prenašal iz straž v glavno knjigo, odgovori priča, da je to delo opravljal tajnik. Glavnih knjig ni on pregledoval, ker so se mu zdele straže glavna stvar. — Glede gozda bodo prepiri trajali tako dolgo, dokler se ne parcelirajo. Kar se tiče onih dveh k bolnišnici spadajočih vrtov, se je manjši navadno oddajal v najem. Imel ga je v najemu župan. Ker ni bil za nekaj časa plačan in je nekdo v občinski seji glede tega interpeliral, odgovoril sem, da je to malenkost. Sploh pa je imel župan nekaj na stroških poračunati z občino. Imel je toraj nekak protiračun.
Priča Može je bil blagajnik in obč. odbornik skozi 7 let. Denar je prejemal in izdajal sam. — Pred Ilrovatinom je bil župan Dolenc. Nobeden ni imel z denarjem opraviti. Nakaznice pa je pod pisaval župan. Koncem leta so se prenašali računi in se volil odsek za revizijo. Potem so se še-le prenesli računi. V glavno knjigo je prenašal tajnik. Priča je imel opravka samo s stražami. —
Tudi takse je vlekel priča in jih vpisoval. — 1888 1. sem nehal biti blagajnik. O kakem primanjkljaju ne vem nič.
Priča M e s e s n e 1 je bil blagajnik od 1. 1892 do 1895. Prejemal je on sam denar ali pa žena. Župan je le nakazoval. Računi so bili potrjeni v seji, pregledal jih je odsek. Kakega primanjkljaja po njegovem mnenju ne more biti. Glavne knjige ni nikdar primerjal s stražami.
Priča Božič: Kake štiri dni po članku je prišel llrovatinov sin k meni, češ da je oče ves obupan in da naj mu pomagam. Name je napravilo to mučen vtis, ker dozdaj nisem še nikdar čul o Ilrovatinovi nepoštenosti. Ker pa je govorila o tem uradna listina dež. odbora, som si le mislil, da je prišel vendarle v zagato. Jaz sem o tem razmišljal in prišel na to, da je pomota bila
mogoča le tako, ker so bili od dež. odb. dohodki in stroški računjeni za posamezne občine posebej. Glede gozdnega gospodarstva omenim, da pristoja glasom gozdno od veznega pisma gospodarstvo občinskemu odboru. Kadar bo skupni gozd razdeljen, odpade to. Poseben odsek je pregledoval hiše in sodil o potrebi opravičencev. Isti odsek je potem v obč. odboru stavil svoje predlogo in obč. odb. je imel pravico odločiti in nakazovati. Kar se tiče knjig, sem pregledal samo zaključke in ker se je povsod ujemalo, nisem mislil na napako.
Priča P r h a v c je bil blagajnik od 1892 do
1896.	1. Tudi on je prejemal in izplačeval denar na podlagi nakaznic županovih. Priča ne bi prisegla na to, da ni kdo tudi kdaj prinesel denarja županu in da ga je ta vzel. Straža se z glavno knjigo ni nikdar primerjala.
Priča Le kan: Gozd oskrbuje županstvo. Poseben odsek poroča o potrebah in potem odloči obč. odbor. V tem odseku župana nikdar ni bilo. Gozd je v dobrem stanju. A ljudje niso zadovoljni, ker se jim ne da. V tem odseku sem bil tudi jaz. Ferjančiča gozdnega čuvaja poznam. Šel sem ž njim v gozd. A ni mi nikdar rekel, da je v lepem stanju, pač pa ga je grajal. Da bi politični nasprotniki županovi manj dobivali, ne ve povedati.
Priča S ček: Gozd je po nekaterih krajih, kjer se za kurjavo seka, preveč sekan. Župan ima gotovo preccj vpliva, če tudi ni v odseku, ker ima večino v odboru. Ferjančič mu je omenil, da se morajo gozdi drugod čistiti, ker se sicer škoda dela. Jaz sem oddajal les, kakor se jc glasila nakaznica. Priča je hlapec občinski in stori samo to, kar se mu nakaže. Na vprašanje dr. Susteršičevo, kdo je bil podpisan na nakaznicah, priča tega ne ve povedati. Koi)ečno izjavi, v protislovju z malo preje dano izjavo, da mu ni treba gledati nakaznic. Tudi zapisnikov ni gledal. Delal je po znamenjih v gozdu.
Priča M oho r č ič: Bratoš mu je pripovedal, da ga je Poniž poslal, da kupi les. Kupil je šest kosov. Pravi, da ga je nerad prodal, ker se je bal, da lesa potem ne dobi več. Če je bil les zaznamovan, nisem gledal — Svojega lesa nimam.
Priča Žvokelj je opravičenec in odbornik skozi 20 let. Z gozdom gospodari občina. Poprej je bil izvoljen za celo dobo poseben odbor, pozneje se je spremenilo v toliko, da so na splošno zahtevanje vsako leto bili voljeni v odsek trije možje. Jaz sem pomagal blagajniku pri računih. Sla sva od točke do točke, a našla vse v redu. Taks za ples ni bilo v letu 1893, ker se v tem letu ni skoraj nič plesalo.
Obravnava sc nadaljujo ob pol štiri uri popoludne:
Priča Poniž je tudi opravičenec. Tudi on ni zadovoljen z gospodarstvom, ker ne gre v redu. Mnogokrat mu je priznala komisija, a odbor ga je odvrgel. Pritožil se je, a koliko bo imela pritožba vspeha, ne ve. Zadnjič jo dobil nakazanega nekaj lesa 1. 1891 — Kodela
mu je priznal, da je dobil hojo od župana za volitev. To mu jo pripovedoval 8. nov. 1898.
Priča Ferjančič (gozdar) v Kamniku. — Bil je gozdar pri okr. glavarstvu v Postojni. Vipavski gozdi niso slabi. A v dobrem stanji niso. — Kajti sekalo se je protipostavno. — Mnogokrat je gozdnega čuvaja opozarjal, naj se boljše postopa Ubogal me ni nobeden. Zato sem bil prisiljen napraviti na glavarstvo ovadbo radi slabega gospodarstva. — Posekavalo se je dobro in slabo je ostalo. — Ovadbo na glavarstvo sem napravil
1897.	— V času, ko sem hodil pregledovat jaz, niti ni bilo kakega posebnega odseka, ampak je vso stvar vodil župan sam. — Ne vem pa, če je župan to osebno izkoriščal.
Priča Stanec: On je imel iti po les po naročilu županovem, ko jc ta ravno delal klavnico, in pripomnil, da je gori v gozdu Kobal, član gozdnega odseka. — Kobal se je branil. Mi smo podrli 2 gredi in šli. Tega je že 12 let. Priča potrdi, da dobivajo skoro izključno les županovi politični privrženci, čeprav niso potrebni. — Tako mi jc pred 2 leti komisija priznala, odbor me je pa zvrgel, med tem ko so dobili lesa županovi prijatelji, ki so imeli doma že na kupe lesa. — Tako je dobil Lerman lesa,
ko je imel doma 4 vozove. — Zato sem se pritožil na agrarsko komisijo.
Priča Kobal Andrej je bil dninar pri županu pred \2 leti. — Ko je ta delal novo klavnico, poslal je po 2 hoji. Sicer jih je imel že doma, a ker jih je zidar zavrgel, je poslal po dve novi — Kobal je rekel: Pojte do nadzornika, ker jaz nimam časa. Kam so ti 2 hoji porabili, ne vem.
Priča Kobal Janez bil jo 1. 1886 do 1887 načelnik gosp. odseka. Potrdi, da so bili po njegovem mnenji odklonjeni vedno županu neprijazni možje. — Kdor je bil prijatelj, dobil je lesa, drugi nič. — Zaradi onih 2 hoj sem grajal župana v seji, vendar dosegel nisem nič.
Priča Čuk je bil 86. leta v gozdnem odseku. — Potrdi, da se je delalo v odboru, kakor je njim kazalo. — Ubožnejši posestniki so bili kolikor moč prikrajšani, mogočnjaki so dobili, kolikor so zahtevali.
Priča Rok man je bil pred 7 leti gozdni čuvaj. — Izpove, da mu je rekel Ilrovatin, ko so bile pritožbe čim dalje večjo, kaj nam hočejo, če iz gozda izpeljemo, gori več nimamo.
Priča Krhne je bil občinski odbornik 9 let. Pove, da je vrt, ki spada k ubožnici, vžival župan. Navadno se je oddajal po licitaciji. Če je Ilrovatin kaj plačeval, ne vem. Pri neki seji sem omenil, da ne najdem vrta zapisanega v knj igah.
Priča Koljšak pove, da je bil vedno prikrajšan.
Priča kanonik Kalan. Preds.: Današnja razprava zadeva notico v »Slovencu« z dne 11. oktobra 1898. Obtožen je odgovorni urednik Rakovec, ki trdi, da jo bil takrat, ko se je notica tiskala, bolan in ni vedel torej za njo.
Priča: Se ne spominjam, da bi bil bolan. Mogoče pa je, ker je sploh večkrat bolan
Priča Andlovic je pri seji povedal, da je našel napak pri računih zal. 1895. Župan je odgovoril, da so bili računi 14 dni preje na razpolago in bi se moral pritožiti preje. Zapisnika jaz nisem podpisal in povedal, da se hočem pritožiti. Naročil Bem, da obč. pisarna odpošlje mojo pritožbo tekom 14 dnij na dež. odbor. Večkrat sem vprašal slugo, če je že odposlana moja pritožba, a zavrnilo se me jc, da župan ne more samega sebe tožiti. — Na posameznosti v računih, s kojimi ni bil zadovoljen, se danes ne more spomniti. — Tudi pri gozdu ni šlo vse v redu, večkrat naravnost zoper sklepe obč. odbora. — Jaz sem bil kar po vrsti prikrajšan.
Priča Malneršič: Z gozdom se je slabo gospodarilo. Neljube ljudi sovseji zvrgli.
—	Komisija mi je priznala 1897. 1. tri voze. Jaz sem prosil za štiri. A dobil nisem ničesar. — Ker sem prodal žaganjce, me je županstvo izključilo.
—	Jaz imam 2 številki, na koji obe sem za les opravičen in se sklicujem v tem oziru na zemljiško knjigo. — Kljub temu se me je priznalo le za jedno številko opravičenega. — Letos sem dobil na 2 številkah. Dokaz, da sem za obe opravičen. — Vem tudi, da je delil hoje za volitve Kodelu. Ilrovatin mu je rekel: Kodela, ali greš na mojo stran volit, dal ti bom šibo. — Potreben je ni bil, kajti prodal jo je za 7 gld. 50 kr. Božiču.
Priča K a r i š: Gospodarstvo ne gre poštenim potem. — Se preveč ozira na mogočnjake. — Kar sem na posestvu, dobil sem dvakrat lesa nakazanega. — Lani sem prosil za les. Komisija je spoznala mojo potrebo in mi priznala 2 voza. Dobil nisem nakazanega nič. — Župan je rekel, da se ravna samo po bukvah. Tudi jaz potrdim, dajeKodela dobilzavolitve hojo, ko niti ni bil spoznan za potrebnega. — Ilojo je koj prodal Anton Božiču.
Priča Kodela povč, da je pravil o podeljeni hoji za volitve kar tje v en dan. — Res pa je prodal hojo, kar bi ne smel storiti. Dobil je hojo po potrebi in proti taksi 80 kr. — Odkazano jo je dobil od odseka. Krhne je bil zraven in mi jo je odkazal.
Priča Premru tudi ve, da se slabo gospodari z gozdom. Seka se, kar naj bi ostalo notri, in pušča, kjer naj bi se čistilo. — Tisti, ki imajo
dosti, dobivajo, drugi nič. — Jaz nisem že štiri leta, čeprav živo potreben, nič dobil. — Ko je bil uradni dan glavarstva za Vipavo, sem se hotel osebno pritožiti, a župan me je zaviral, češ saj ni treba k glavarstvu, bomo že sami dali. — Ker le ničesar ni bilo doseči, sem so res obrnil do glavarstva, a to me je zavrnilo na komisijo za agrarske operacije v Ljubljani. — Da so res premožnejši dobivali, povem, da je dobil letos Lekan 8 voz.
Priča Ferjančič Janez je bil 3 leta obč. odbornik. Vrt pri ubožnici je imel Hrovatin. Pred kratkim je omenil v seji Krhno, da ni bil plačan. Župan je obljubil plačati, kar se mu prisodi. — Prisodilo se je 40 gld. za 4 leta. — Omenil je župan, da ima protiračun z mesom, ki ga daje ubožnici.
Priča Nadlišek pove, da je hram vžival Hrovatin. Ce ga je plačeval, ne ve. Z njim vred ga je vžival llladnik, ki je imel v kleti vino.
Priča Š kap in pravi, da je pasel na vrtu pred tremi leti žrebe s Hrovatinovim dovoljenjem. Za pašo plačati je imel 5 gld. na leto. Kam se je zapisal ta denar, ne ve.
Priča K o b a 1 Janez je opravičenec pri skupnem gozdu. Gospodarstvo mu nikakor ne more ugajati, ker se pelje neredno. Komisija me je predlagala, ker sem bil nad vse potreben, toda odbor me je ven vrgel. Potrdim svojo prejšnjo izjavo, da so dobili v prvi vrsti županovi prijatelji. Dokaz temu Lekan. Zato sem se pritožil 26., ko je bil ravno uradni dan, glavarstvu, ki pa je reklo, da ni kompetentno. Zavrnili so nas v Ljubljano na agrarni komisarijat. Pritožba je bila tu na zapisnik vzeta. Ker sem bil v veliki sili, obvestil sem o tem žendarmerijskega postajevodja in prosil, da se mi od te strani nujno pregleda. Res je prišel vodja in zidarski mojster Perhul. Zapisala sta si vse in jaz sem ju še enkrat prosil, češ, da nevarnost preti. Pri ti priliki se mi je reklo, da bi bil celo kaznovan, ako bi ne bil stvari sedaj naznanil. Toda zopet sem čakal mesec dnij in še čez — zaman.
Priča Rozman je tudi opravičenec. Tudi on je z gospodarstvom zelo nezadovoljen. Leta 1896 sem zahteval hojo, katere nisem dobil. Sodil sem, da je bil župan tega kriv, ki ima prvo besedo v seji. Postopalo se je očividno pristransko. Dalo se je le županovim privržencem, in celo takim, ki nobene številke niso imeli. Les se je odvažal kar brez znamenjev. Tako je dobil les, tramove in krije Pavle Rozman meseca svečana tega leta, ki je brez številke. Dalje Lekan, ki se niti vpisal ni na polo. — Gozdni čuvaj Trček sam me je nekoč poklical in mi o tem pravil in še pristavil : Ce bo šlo tako dalje, jaz res ne vem, kako bo.
Dr. Šusteršič: Vi ste pooblaščenec skoro vseh opravičencev, razven štirih. Ali Vi kot tak lahko izjavite občno sodbo o gospodarstvu ?
Priča: Občna sodba pri nas je, da se pristransko gospodari. Tudi sem kot pooblaščenec pri agrarnem komisarju izjavil, da je vse nezadovoljno, ker se ozira samo na prijatelje. Župan, ki je bil tudi poleg, se je pa vzdignil in zahteval, da prekličem te besede. Štefan Hrib pa je na to vzkliknil: Ne, to je resnično, dokler sem bil Vaš, sem dobil vedno, sedaj ne dobim nič.
Dr. Tavčar skuša oslabšati izjavo priče.
Dr. Šusteršič: Ali ni rekel Krhne kot odsekov načelnik Lekanu: Saj ti boš itak dobil, če si vpisan ali ne.
Priča: Da.
Odredi se konfrontacija te priče z Lekanom.
Priča Zupnek, okr. agr. komisar, povč, da so se kupičile večne pritožbe glede gozdnega gospodarstva. Včasih so se kar trumoma oglašali in zahtevali lesa. — On je ljudi miril, ker je kontrola v enakih stvareh res težka. — Primoranega se je konečno čutil, zahtevati od županstva, da se opraviči. Začela so se obravnavanja, s katerimi se je stvar precej zavlekla, a vmes ni hotelo biti konca pritožbam. — Tudi glede one hoje, ki je bila darovana za volitve, je dobil neko pritožbo, a tudi ob ne ve, da bi bila vknjižena in kdo jo je dobil. — Les so prodajali res, a zato, ker so ga — namreč oni, ki so ga dobili — preveč dobili. — Dobava lesa za nove stavbe kot je bila n. pr. klavnica županova, je sporna stvar. Vendar pa navadno les v teh slučajih ni dovoljen. Gozd se deli
na tri sto posestnikov. Dokler so ne razdeli gozd, bode nezadovoljnost vedno med ljudstvom. Stvar se v kratkem vredi. Sedaj fungira na podlagi znane začasne odredbe provizorni odsek, ki bode pozneje postal stalen.
Priča Jurij Požega: Vrt pri ubožnici
v
zadnja tri leta ni bil nič sklican. Zupan ga jo vžival, a ga ni plačal. Krhno jo pri neki seji omenil, da nič ne plača. Vrt stane letnih 10 gld. Župan imel je prejeti nekaj na mesu, ki je je pošiljal v ubožnico.
S tem je bilo zaslišanje prič v vipavski zadevi končano.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 15. septembra.
(Izpred porotnega sodišča.) Sinoči so bile zaslišano vse priče v Ilrovatinovi zadevi. Danes je bila na vrsti tožba 27 mestnih odbornikov ljubljanskih proti »Slovencu«, ki so se čutili žaljene, ker smo pisali, kako vlogo da mestni zbor igra v zadevi javne prostitucijske hišo v Ljubljani. Obravnava je bila tajna. Zanimivo je bilo, da je zastopnik tožiteljev tik pred obravnavo umaknil del tožbe, v katerem se je čutil še posebe žaljenega zavarovalni zastopnik Josip Prosenc in sicer s tem, ker smo pisali, da si je prste ob-lizoval po županskem stolu in da je sploh znana njegova politična značajnost. Možu najbrže ni bilo po volji, da je zagovornik obtožencev zato ponudil dokaz resnice. — Danes popoldne sta govorila oba zastopnika, zvečer se izjavijo porotniki in potem sodišče izreče svojo sodbo.
(Osobne vesti.) Č. g. dr. Josip Ivanič, bivši ravnatelj škof. konvikta in škof. pisarne v Trstu, je minuli ponedeljek odšel za prefekta v plemiški zavod »Theresianum« na Dunaju. — Premeščen je nadzornik južne železnice H. Stiimpfel v Trst.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo komisiji za pogozdovanje Krasa za potrebna dela v prihodnjem letu 14.000 gld., kmetijski podružnici Zagorje-Izlake pa za napravo drevesnice 200 gld. podpore.
(Umrl jc) v Litiji 14. t. m. dopoldne starosta kranjskih odvetnikov g. dr. Julij NVurzbach, star 80. let. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri.
(Volitev v pridobuinsko komisijo.) Zaradi pogovora o volitvi v pridobninsko komisijo vabi trgovska in obrtniška zbornica vsled želje več zavezancev pridobninske zavezance 4. razreda v priredbenem okraju mesto Ljubljana, da bi v soboto, 16. septembra 1899 ob 3. uri popoludne, prišli v dvorano »Mestnega doma« (cesar Jožefov trg)-
(Iz Zaplane): Nasproti poročilu »Slov. Lista« lanskega leta poročamo, da je pretečeni mesec postavila domača tvrdka »Brata Zupan« nove orgije. (Opus 72.) Delo je točno in solidno. Glas je lep, mil in mogočen.'Z eno besedo delo hvali mojstra, ki se trudi za napredek in zasluži vsestranske podpore. Reči moramo, ako bi vsak mojster tako točno izvršil svoje delo, da bi se kaj radi držali gesla: »Svoji k svojim«. Orgije je blagovolil slovesno blagosloviti prelat dr. Kulavic. Želimo le, da bi enaka harmonija, katero je g. govornik kazal poslušalcem v krasnem govoru — na orgijah — vladala kakor v posamezniku tako v ceii fari.
(Izpred upravnega sodišča.) Upravno sodišče na Dunaju je zavrnilo pritožbo J. Adlešiča v Krškem proti naučnemu ministerstvu radi članstva v kraj nem šolskem svetu.
(Iz blejskega kota,) 13. septembra. Po preteku toliko let zopet slovenski duhovnik — afri-kanski misijonar! Gospod Janez Godec, bivši kapelan gorjanski, je zapustil danes svojo domovino ter se odpeijal v Briksen, da se ondi kot sin kongregacije presv. Srca Jezusovega pripravi za apostolskega misijonarja. Delo, katero je naš slavni dr. Ign. Knoblehar pričel in pri katerem bi mu bil tako rad Luka Jeran pomagal, naj zopet Slovenec nadaljuje. Skoraj bi si upal trditi, da Bta si ta dva moža sama izprosila naslednika — misijonarja -— rojaka v Srednji Afriki. — Z gospodom Janezom Godcem izgubi ljubljanska škofija vzornega duhovnika. Dasi je bil vedno rahlega zdravja, storil je že kot gimnazijec VI. razreda sklep, da postane misijonar. In temu sklepu je kot mož jeklenega značaja ostal zvest. Premagal je vse ovire, premagal, rekel bi, z železno voljo
celo svojo bolezen. Ko sem ga danes pri slovesu vprašal: »Vam je bilo li težko posloviti se od očeta, bratov in sester?«, mi je smehljaje odgovoril : »Meni ne, ker so mi danes uresničuje moja srčna želja, toliko težje pa so se moji domači poslovili od mene.« — V Gorjah je deloval gospod Godec kot kapelan tri leta z vso vnemo pravega duhovnika. Njegov spomin pri faranih in pri veleč. g. svetniku J. Ažmanu, katerega jo ljubil in i-poštoval kot svojega očeta, ostane neiz-brisljiv. — Mi, njegovi duhovni sobratje, pa ne bomo pozabili prošnje, katero nam je dne 5. septembra pri pastoralni konferenci v Radovljici po-kladal na srce. Spominjali se bomo dragega prijatelja pri svetili mašah in prosili, naj Vsemogočni blagoslavlja njegovo bodoče apostolsko delovanje. — Dne 15. pr. m. je obhajal slovesno novo mašo č. g. J. Kunčič v gorjanski farni cerkvi. C. gospod novomašnik jo bogoslovec goriške nadškofije. Slavnostni govornik je bil gorjanski rojak č. gospod Janez Belec, župnik pri Sv. Martinu v Istri. Ker v Gorjah že 20 let ni bilo jednako slovesnosti, porabili so vrli Gorjani to priliko, da so svojemu rojaku novomašniku vsestransko pokazali, kako ga ljubijo in spoštujejo. Na mnoga leta v vinogradu Gospodovem!
(Za podržavljenje celjske policije) sta odposlali prošnjo na ministerstvo občini Bezovica in Sv. Peter v Sav. dolini. Enako prošnjo odpošlje tudi občina Gotovlje.
(Iz Ricmanj) pišejo »Edinosti«, da tamošnji župan, oziroma občinski zastop nikdar ni podpisal prošnje za združenje 8 Trstom. Istina je le, da je znani Polde Mauroner po nekem svojem delavcu poslal dotično prošnjo županu v Boršt v podpis. Toda možje so Poldetovo prošnjo vrgli v koš. S tem popravimo svoječasno poročilo, katero smo posneli po »Edinosti«.
(VolilskI sliod) bode v nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri pop. v Kozjem ; poročal bode poslanec vitez Berks o delovanju državnega zbora.
(General (le Venna.) »Tribuna« ve iz gotovega vira poročati, da je bil letošnje poletje na avstrijskih tleh italijanski general de Verma. Ta je v družbi več družili vojaških dostojanstvenikov italijanske pehote obhodil ves Trst z okolico, posvetoval se tu z nekaterimi odličnimi pristaši ire-dente, obiskal grad Miramar in šel potem čez Kras proti Ljubljani in tudi na Bled. Ti gospodje so bili ves čas svojega bivanja na avstrijskih tleh tesno v svojem krogu in zlasti izven Trsta niso občevali z nikomur. — »Tribuna« dostavlja temu podjetju de Verme, da je isto skrajno nespametno in predrzno, kajti vsi mogoči poskusi glede Trsta so same neplodne sanjarije, ker je treba pomisliti, da je od 166.000 prebivalcev v Trstu več ko ena tretjina blovanov, s katerimi bi račun nikakor ne bil tako lahak, kakor si mogoče de Verma in pristaši mislijo, več ko ena tretjina pa je izven tega tudi zvestih Avstrijcev in le mala peščica nezadovoljnih prenapetežev, katerim se v Avstriji predobro godi, sanja o združenju Trsta z Italijo. Tako »Tribuna«, iz katere poročila se da sklepati, da so doli v lačni Italiji vendar nekaj pripravlja.
(Tržaška oblast in lahoni.) Včasih se tržaška politična oblast venderle postavi po robu preširni oholosti iredente. Ob navzočnosti »generala« Ga-ribaldija je pridno potiskala v luknjo lačne ne-mirneže, ki so plačani skovikali po tržaških ulicah »eviva Garibaldi« in detto Italia, in je temu smešnemu generalu dala krepko razumeti, da se je — prenaglil s svojim »tržaškim obiskom«. Minoli praznik pa je prepovedala društvu »Unione Gim-nastica« demonstrativno veselico v Barkovljah, na kateri bi bili delili darove vesljačem »regatte« in žalili avstrijska čutstva na najdrznejši način. Judje in plačani kričači so skrili svoje dolge nosove. Mi le želimo, da bi politična oblast dosledno poj stopala proti tržaški iredenti.
(Ogenj v dimniku.) Sinoči ob pol sedmih so se vnele saje v pekarni g. J. Sehreya v Gradišču. Ognjegasci so bili takoj na mestu, a niso imeli nikakega posla.
(V Oljn) bo se tudi nekateri nemški uradniki udeležili ljudske veselice povodom zborovanja »Sudmirkc« ter s »heil« klici pozdravljali vele-nemško pesen »\Vacht am Rhein«. Za to slavnost je celjska mestna uprava kupila za 300 gl. frank-furtarskih zastav in jih vsiljevala raznim hišnim posestnikom. Pregovarjali so tudi nekega upoko-
jenega uradnika, da bi razobesil nemško zastavo. .A ta jih je zavrnil: »Jaz kot c. kr. uradnik, ki dobivam plačo od naše države, nikakor ne pustim, da bi mojo hišo zlorabljali v protiavstrijske namene«. Dobro jim je povedal, vsa čast mu !
(Nova učna knjiga.) Naučno ministerstvo je (potrdilo ravnatelja Senekoviča učno knjigo »Osnovni 'nauki fizike in kemije za meščanske šole v treh stopinjah. III. stopnja«. Cena 1 K 20 h.
(Ustrelil) se je včeraj ob 5. uri v Slov. Gradcu, kakor se nam brzojavlja, poročnik Weidinger; bil je takoj mrtev. Pred samomorom je pisal nekaj pisem.
(Samomor.) Služabnica Uršula Dolenc, o katere poskušenem samomoru smo že poročali, je
predvčeranjim v Trstu umrla.
*
* *
(Peš v Pariz) je odšel te dni iz Karlovca tr govski pomočnik Dragotin Fadič. V Pariz misli priti v 30 dneh. Vsak dan bode prehodil CO km. Iz Pariza se namerava odpraviti v Petrograd, isto-tako peš. Lep izprehod!
(V V8etinu) je delavski voditelj Janez Kori-canen izginil dne 1. septembra. O njem se ne more zvedeti ničesar drugega, kakor da je 4000 goldinarjev delavskega denarja nesel seboj. Tako umevajo socijalni demokratje načelo: »Posest je tatvina".
(Mažari izumirajo.) Mažarski listi prinašajo žalostno statistiko iz debrecinske matice, katera kon-štatuje vsak mesec mnogo večje število umrlih kakor rojenih. Tako je v minolem mesecu avgustu umrlo v Debrecinu 228 oseb, a rodilo se jih je samo 189; torej je število umrlih za 39 večje nego število novorojencev. Ravno tako pravi statistika, da se niti v jednem ogerskem mestu tako malo ne poročujejo, kakor ravno v Debrecinu. Zadnji mesec se je poročilo samo 25 parov, kar je za 50.000 prebivalcev majhno število. Ako na mesec 39 oseb več umre nego se jih rodi, se zmanjša prebivalstvo na leto za 468, v 100 letih za 46.800 oseb. To se pravi, toži neki list, da bode v Debrecinu v 100 letih izumrla njegova prava mažarska rasa in nastalo bo novo pleme. To je tem bolj žalostno, pravi list, ker je De-brecin bogat, in to dejstvo moramo zapisati kot najbolj čudovit pojav, da stoji najbogatejši in najbolj madjarski list na pragu izumiranja.
(Za klobukom v smrt.) Prošlo nedelje vozil se je z železnico neki Josip Pribanič, 36 let star človek, z Dunaja v Hoflein. Med potom mu je padel skozi okno klobuk in se strkljal na železniški nasip. Pribanič ne bodi len, skoči iz vagona za klobukom, pa se še on zatrklja za klobukom na nasip. Kmalu si je opomogel ter se skobacal na železniški tir, kjer bi imel biti klobuk. Začel ga je iskati, a bil je tako zaverovan vanj, da ni čul za seboj drugega brzovlaka, ki je povozil nesrečnika. Našli so ga žalostno razmesarjenega.
(Skrivnosten umor v Polni,) V Polni pri Kutni gori na Češkem je bilo umorjeno dne 29. marcija mlado dekle Anica Hruzova, hčerka vdove Marije Hruza iz Vežnice. Umor se je izvršil na cesti iz Polne v Malo Vežnico v Brzezinskem gozdu. Okolnosti, pod katerimi je bila umorjena uboga deklica, skrivnosten način umora in razni drugi momenti so povzročili silno senzacijo. Obtožen je radi umora žid Leopold Ililsner Splošno se širi mnenje, da se je zvršil umor v židovske obredne namene. V torek se je pričela obravnava pred porotniki v Kutni gori. Pri razprav' je navzočih nad 30 poročevalcev raznih nemških, čeških in francoskih časopisov, Ljudstvo je Bilno razburjeno in bati se je izgredov proti Židom. — Mater umorjenke zastopa kot to-žitelj dr. Baxa, ki bode govoril s stališča, da se je izvršil ritualen umor. — O izidu senzacijonalno obravnave bodemo poročali o priliki.
(3000 divjih koz) je že ustrelil princ Avgust Koburški. Prvo divjo kozo je ustrelil 1. 1869, a tritisočo je ustrelil dne 5. t. m. Love ima v Pi-renejah in na Tirolskem.
(Oko ozdravljeno.) Na čuden način so ozdravili v Monhottanski bolnišnici v New-Yorku nedavno ranjeno oko. Bolniku je majhen, oster košček jekla priletel v oko, kožo prerezal in so vsedel v sredi očesa tako, da nihče ni vedel, kako bi ga spravili ven. Zdravniki so pa prinesli velik magnet, 22 palcev dolg in 14 palcev debel, ter ga približali očesu. Oko je najprej stopilo daleč ven dz jame, nato pa je skočilo po bliskovo tudi jeklo
iz očesa in obviselo na magnetu, ne da bi posebno ranilo očesa. Tako poročajo namreč amerikanski časopisi.
(Čuden klub.) V Filadelfiji se je osnoval te dni klub brezzobcev. Člani tega kluba morejo postati samo tisti možje in ženske, ki nimajo niti jednega zoba. Klubova prva naloga je, da zabrani z vsemi mogočimi sredstvi, da si ljudje ne dado napravljati umetnega zobovja, češ, da se to ne strinja s človeškim dostojanstvom. Član, za katerega bi se zvedelo, da bi si pri kaki zabavi ali plesu nataknil umetne zobe, če tudi samo za jeden večer, bi moral plačati 50 dolarjev globe.
Društva.
(Iz S t. Vida nad Ljubljano.) Veselice v spomin stoletnice rojstva Blaža Potočnika se udeleže: 1. Pevsko društvo »Ljubljana« korpora tivno z zastavo. 2. Narodna čitalnica v Šiški s svojim mešanim zborom korporativno z zastavo. 3. Narodna čitalnica v Ljubljani se udeleži slavnosti samo popoludne brez zastave. 4. »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« v Ljubljani korporativno z zastavo. 5. Telovadsko društvo »Sokol« se udeleži korporativno z zastavo ter nastopi na bradlji in na drogu pri popoludanski veselici; prihod ob 9. uri dopoludne. 6. »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani se udeleži slavnosti korporativno z zastavo; prihod ob 9. uri. 7. »Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani se udeleži slavnosti korporativno z zastavo.
(Kamniški salonski orkester) priredi v dvorani zdravišča v nedeljo dne 17. sept. t 1. koncert v korist revne šolske mladine v Kamniku. Vstopnina 30 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
(Sprejem gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani). Meseca oktobra se otvori drugi tečaj gospodinjske šole, kateri bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, kateri je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhinju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu, itd. Gojenke se isto tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld., ali za cel tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črev-ljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbijo v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. zna čitati, pisati in računati; 3 predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 20. s e p t e rebra t. 1. glavnemu odboru ces. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1899.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. septembra. Minister Thun je bil pri cesarju jedno uro v avdijenciii.
Dunaj, 15. septembra. Položaj je zelo resen. Ako se izjalovi poskus dr. Fuchsov za sporazumljenje, najbrže da se umakne sedanja vlada ter da pride na krmilo prehodno ministerstvo. Vendar upa dr. Fuchs, da se bo posvetovanje pri njem vršilo in da se doseže vsaj nekaj pozitivnih vspehov.
Dunaj, 15. septembra. Desniški krogi obžalujejo, da je katoliška ljudska stranka na svojo roko začela akcijo za sporazumljenje, ker so prepričani, da je brez vspeha vsak
poskus, za katerem ne stoji vsa desnica; boje se, da bodo pri tem imela škodo desnica in tudi kat. ljudska stranka.
Dunaj, 15. septembra. Predsednik Fuchs odločno zanikuje vest „Politike" in „Narodnih Listov", da bi bila katol. ljudska stranka za odpravo jezikovnih naredb, preden se v tem oziru sklene primeren zakon. — Katoliška ljudska stranka želi sporazumljenje, in zato je ukrenila nekatere pripravljalne korake, sicer pa ostane tudi še nadalje v zvezi z desnico. Dr. Fuchs je mnenja, da ta prepir glede jezikovnih naredb zadeva le bolj Cehe in Nemce na Češkem in Moravskem, da tu treba najprej stvar urediti.
Dunaj, 15. septembra. Glede vabila na posvetovanje pri predsedniku Fuchsu se stranke še niso odločile, vendar se danes zatrjuje, da tudi liberalci in ustavoverni veleposestniki pošljejo svoje zaupnike na to posvetovanje, da se pa bodo le pod gotovimi pogoji vdeležili razgovorov.
Dunaj, 15. septembra. Klub nemških liberalcev sklicuje sejo članov za 22. septembra.
Dunaj, 15. septembra. Nemci v Bol-zanu so vsi proti temu, da bi se pri ondot-liem sodišču vršile obravnave tudi v italijanskem jeziku.
Lino, 15. septembra. Zadnjo nesrečo pri Payerbachu je provzročil jez pri papirnici Schloglmiihl, katerega je vodu, kakoršne ne pomnijo prebivalci, popolno razdrla. Na mostu čez potok Scliwarza so bili v trenutku, ko ga je voda raztrgala, trije ljudje, katerih na stotine zbrani gledalci niso mogli rešiti.
Praga, 15. septembra. Včeraj se je vršilo posvetovanje zastopnikov češkega kluba v državnem zboru in onih veleposestva. Glasom sinoči objavljenega komunikeja so se udeleženci razgovarjali o političnem položaju sploh in posebno z ozirom na konferenco, ki jo sklicuje zbornični predsednik. Sklenilo se je, da bodo možje popolno jedini v vseh vprašanjih.
Levov, 15. septembra. Včeraj je bil slovesno umeščen grško-katoliški metropolit nadškof Kuilowski.
Budimpešta, 15. septembra. Pod predsedstvom kneza-primasa dr. Vaszary-ja se je včeraj otvorilo posvetovanje ogerskih škofov. Na dnevnem redu posvetovanja so vprašanja glede naučnih zadev in avtonomija ogerskih katolikov. Posvetovanja se danes nadaljujejo.
Monakovo, 15. septembra. Narasla voda Isar je odnesla most pri Miihldorfu ter raztrgala pred malo leti zgrajeni železni most princa regenta. Izmej ljudij se ni nihče ponesrečil.
Pariz, 15. septembra. General Mercier je naprosil svojega advokata, da zasleduje vse liste, ki so ob aferi Dreyfusovi pisali žaljivo proti njemu.
Pariz, 15. septembra. Proračun francoske republike za 1. 1900 izkazuje 3523 milijonov dohodkov in 3522 milijonov stroškov. V prirheri s tekočim letom so stroški večji za 45 milijonov frankov, mej temi samo za armado in mornarico 36 milijonov.
Rim, 15. septembra. Križarka „Karlo Alberto" je dobila nalog, naj se pripravi na odhod na Kitajsko.
Pretorija, 15. septembra. Mnogobrojno obiskani shod prebivalcev države Oranje je sklenil soglasno ramo ob rami iti v boj s Transvaalci proti Angležem.
jii.-fti.rit »«»;
V hiralnici: 12. septembra. Teobald Šeber, železniški čuvai, 63 let, Apoplexia cerebri, Dementia senilis.
V bolnišnici: 12. France Jurca, zidar, 54 let, Oedema cerebri, Alcocho-lismus chron.__
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanju
Stanje barometra v inm.
Temporn-
tura po Colzija
Vetrovi
Nebo
gg. ►3 s
ul
70 19 1
14| 9. zvečer | <35D | lu 6 | M. sever | jasno
L .'I 7. zjutrajl 735~0
2 popol. | 738 8
sl. svzh. | dež
si. jzah. [skoro jasno
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga ž neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3 v I jjutoljmii,
sprejema in izplačuje
hranilne vloge po 41L.°|0 obresti
od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi.
Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
757 1
jDr. Hudnik,
predsednik.
Mlad, vojaščine prost
i 1
'i
Od vseb avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za nk in bogočastje prlpuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
tli liiiinM aauk
jj
ki ga je založilo knezoškofljstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in viliki po 40 kr.
Na debelo pa ga bo od 15. sept. 1899 dalje razprodajalo edino le knezoškofijstvo ljubljansko, ki je
poskrbelo za to. da ne dobe le knjigotižci kolikor mogoče velikih ugodnosti], ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom. ki bi katekizma več vkupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po tri iztlse namečka za uboine učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih bo od 15. septembra t. 1. dalje razprodalo knjigotricem, bodo imeli znotraj ua platnicah prilepljen po en listič. Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj je svoj čas poSliejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotlčnega katekizma za ubožne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve.
Natančneja pojasnila gladi dobave v večjih množinah daje na željo gg. razprodalalcem knezoškofljstvo ljubljansko.
V Ljubljani, duč 9. septembra 1899.
749 3
srn
izvežban v vseh strokah, išče službe. Sprejme tudi kako drugo primerno službo 748 3—3 Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Flloteja sv. Frančiška Sal. ali navod k bogoljub-nemu življenju. S pridejanim molitvenikom. Po francoskem izvirniku poslovenil Ant. Kržič. Stranij XVI-j-503. V usnji z marmorno ali rudečo obrezo 90 kr., z zla o obrezo 1 gld. 20 kr. Po poŠti 10 kr. več.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Ser , ki med svetom živijo. Spisal o Nikolaj M e z n a r i č, 5. pomnoženi natis. Stranij VI -f 583. V usnji z marmorno ali rudečo obrezo 90 kr., z z'ato obrezo 1 gld. 20 kr. Po poŠti 10 kr. več.
Oboje je dobiti tudi v prodajalniol kat. tiskovnega
društva (prej H. Ničman).
Barve za umetnike, ŠX££w?.kv Pd«r:
Sicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobč se pri tvrdki BRAT AEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11-6
Kupiti želim
v škofji Loki majhno hišo S tremi ali štirimi sobami. Poslopje naj je v dobrem stanu, in če mogoča blizo kake cerkve. Kdor tako hišo prodati želi, naj z imenovanjem hišne številke to naznani upravništvu »Slovenca«.	743 3—3
Naznanilo.
V sredo, dnč 20. septembra, ob 10 uri dopoldne prodalo se bo v skadišču južne železnice v iijubljani po
javni dražbi
Sporco 1008 kilogramov
K obilni udeležbi vabi
Načelništvo postaje.
Učne knjigre ®^ ^s za vse šole
kakor tudi
vse druge šolske potrebščine
priporoča	759 3-1
L. Schwentner
knjigotržec v Ljubljani, Dvorski trg štev. 3.
Prostovoljna prodaja
bode dn6 21. septembra t 1. predpoldnem ob 10. uri v Vel. Dolini sledečih cerkvenih posestev:
a)	z dvoriščem in vrtom na najlepšem cerkvenem prostoru. najnižja ponudba je 800 gld.
b)	WM	z novim nasadom, cena 2000 gld.
c)	nTji-vsa, kateri je cena 125 gld.
7-6 1_1	Župni urad.
Knjigarna,
Kleinmayrja & Bamberg a
v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	639 6—2
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezi h po znižanih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Telefon štev, 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokellrana
»MM1 Maks Veršec'
v I^JUBLJAIVl.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro -konto),
obresti od dnč do dnč po 4 l/s%. Poštno - hranllnlčne položnloeso na razpolago.
D u naj« k a b o
r z a.
Dno 14. septembra.
ftkapni državni dolg v notah.....100 gld
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0.......117
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 . . . Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
uondon vista........ . .
SemSki drž. bankovci za 100m. nem. drž velj.
90 mark............
iO frankov (napoleondor)......
C. kr. cekini
100 gld.	—	kr.
99 »	95	»
117 »	90	>
100 .	50	»
117 .	50	>
95 »	30	»
90fi »	—	»
372 »	60	»
120 »	57",»	
58 »	92	»
11 >	77	»
9 .	66'	1»
44 >	50	
5 >	69	»
Dne 14. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171 gld. 25 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156 » 50 »
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....1^5
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......140
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	215
» » južne železnice 3°/„ .	168
» » južne železnice 6°/„ .	118
» » dolenjskih železnic 4°/0	99
50 50
50 75
25 25
50
Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salinove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
\Valdsteinove srečke, HO gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
197 gld 25 kr. 165 » — •
20	»	85	»
29	»	—	
83	»	75	»
84	»	—	»
62	»	—	>
23	•	20	»
151	»	—	
3220	»	—	
429	»	—	>
69	U	75	>
105	•	—	»
290	»	25	
184	»	—	»
127	»	37	»
I3MT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje-Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
«
Menjarnicna delniška družba
„M E R C U
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

Ai" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JBJT naloženih glavni <5.