I
IZDAJA ZA GORIŠKO IH BENEČIJO
PRIMORSKI DNEYNIK
---GLAS.I.O	OSVOBODI	L	M	E FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TBŽAŽKO OZEMLJE
glvui . Stev. 302 (2298) SS-SIE.U""!1	TRST,	torek	1«. decembra 1952	—
Enotni vztrajajmo v zahtevi za uveljavitev zdTavih načel OZN o človeških pravicah in svobošCenah in borimo se za popolno zmago teh načel tudi glede slovenskih imen za slovenske in mešane kraje!
(Iz resolucije glavnega odbora SHPZ)
Cena 20 lir
POJZDAJI K0MINF0RM0VSKIH POGLAVARJEV
Ne bomo odnehali
borbe proti fašizmu!
.na obramba načel de. fcracije, antifašizma in na-postne enakopravnosti poskusom ponovnega lonja fašistične zakonodaji, Primeru dvojezičnih na-. ov vzdolž slovenske obale citut za^eve nabrežinsko-de. Hj j °f>čme postala stvar ki , vsega slovenskega pre-tem -Va n°šega področja, . Vec tudi stvar sleherne-Lat-eno čutečega demo-Prit - *n antifpšista. O tem če..a30 . javni izrazi ogor-tneja ’n solidarnosti tudi nifc. neslovenskimi predstav-!H,lo’spTav tako Pa tudi raz-Ijudst?«* USe?aJ naprednega ti0j.	glede	na	narod-
ljanj- čuti v poskusih uve. * nJan^a fašističnih zakonov Hh „T^ktivi ogrožanje svo-,>eni*č£trših in _naibolj živ-Xn pravic in interesov. pr.. razpoloženje vsega na-*!)oj ■ a liudstva je našlo - 'zraz tudi v začetni e-
trej.osti vseh skupin v na-jjjj n^° - devinskem občin-to„ , ««*, kjer noben sve-rnneJf ■ni ma9el prezreti eei). V° tn volje svojih voliv-
touor^T02^0 se ie tudi V clo~
ton 0 skupni akciji žu. foft>V vseh občin našega pod->a razen tržaške.
"hči ?a -adnii izredni seji ie h-taa sveta v Nabrežini 5. , ° sklenjeno, da se bodo iorm	,n}ki vseh petih občin.
Pu	0	skupnem nasto-
Pred svetovnim javnim n^eni- Ta dogovor je bil toP°Polnjen po ukazu gen. tJn}ertona, na sestanku avnikov vseh političnih v občinskem svetu Nabrežina. Takrat so «./0govorili, da se bodo v 14.12. ob 10. uri na o/..?** SP Z sestali župani i,j£ln Devin-Nab Ut;,’. Repentabor.
in sk upr„„ ine politične forume v sve-u na diskriminacijsko poli-**o v coni A.
, Vendar so se dogovora dr-•?ii samo župani iz Devina-^brežine, Zgonika in Repen-Dolinski župan Lovri-
Dolina in in skupno opozorili
Uih
je po telefonu sporočil da je more priti, češ da noče’ sodelovati s Ktitovciv, medtem J? o miljskem Paccu sploh ni ne duha ne sluha.
V zameno pa se je v ne. številki milanske «U. J*t&» pojavila na tržaški stra-, ?' resolucija izvršilnega od-°r« vidalijevske partije, J®Okrepljena z uvodnikom; v se izraža neka meglena “udarnost« s prebivalstvom •eh6 Devin.Nabrežina, ki bori za svoje narodne pra-in celo «zadovoljstvo» solidarnostjo komunistič-* ti s?et°valcev ostalih občin 1 abrežinsko», potem pa se tr0gruPenim, a vendarle o-prozornim izgovorom
i|J>J.	 a	- -_- - -
bi J,30 skupna akcija, ki naj Hi* a konkreten izraz te so. £*o«i.
\f}v.eza ista, kot jo je J 0/«- ^ovriha, namreč, da s » 118 st‘» ni mogoče 'sode-Stj' zabeljena z nesram-» dr	3e	uen fa'izem vre-
(i.i.U?ec,a>>- se v coni B v/an; ■.,° raznarodujejo Ita-1	itd.	Skratka, kom-
'laši°°.s^0 vodstvo misli. da , ° ‘zgQvor, s katerim bo Si,ni”1 že tako omahu-L°ie r	®n*tuom	opravičilo
^etne Jlbltie skupne kon-am^e ne *e nar°d-frnvef	Pravic	Slovencev,
ploft (D . (udi demokracije on"nlorJe™ je značilno, da »p	‘°Vska	resolucija
-°n !-• ~.>ne.nia da gfe za za-
^ italiin0. ie izdala fašistič-h,°ie Prika-
im k	si
ZVn ,atevnih u -t n
Si potujčevanje na--	imen izmislila
v ^6 hnr0en’ Winterton)
~*r0ke „em° razumeti prave yt>skp„onovnega kominfor-. 0 PrJLa■ razbijaštva, mora-«!c*na	fcomu	la*ko
rah i*KuP,l<‘ akcija vzbuja *e0!a *” *akaj. zlasti, ie bi ° me]a natega pod-n° in. zainteresirala svetov-rt*°st' V tem Primeru bi tnlq j svetovna javnost mo-l ’asn° spoznati dvoje:
•nt-. kakšnimi srednjeveški-?o,e<istvi se vzdržuje — v
1 n 01 stoletja in sedem
?odc« fašizma — ire-'lolijf |”° laž o (»pretežno
2 r> nske,n značaju» cone .A; *	56 ločen od Italije
f ^aie 171 slovenske zemlje in T1 L.*
^0 \n^veh ugotovitev se lah-„fXahtt *amo italijanska im-tv«vlna burzoazija z vse-*r>hi),;	1 pomočniki in pod-
l?re ■ a sPada v to »QVo KatePoriio tudi itali-it(,o un,onxlnf°rmovsko vod-^nfoZV"1,. “O^tura so , r»tu f?1 poglavarji v I“hfco že uečfcrat v ^0 d *• fat0 ie tudi razum-*a Secc,li“ ali kdor
*n ?haa se°el po teIc^°-
jfBrau ^apravil red«. Prav-
L*»loh n^°niliW0- če je bl'
l£lV0<lje Z! Ii°' kajti tudi h&krna Orjaškega komin-> ,l°vn ri ?-e dobro kaj je u“fc nniol ”ost m da se mo' £at> dn n,U' k° J« začelo Cfriin-ja iJl nilhova vloga Sn 0u®nie demagogije v so-,? obranih® konkretni akciji h *nskih demokracije in S‘ Prot,T°dnif> P«5*c, ” e in»perinif*l2,nu in rimske-fP^r j«, ?mu. Na ta teren s^tuo i*cer **li njihove li i*^°. Zatn 1 morejo in ne r* obpji trcba zaobrni-" nem Pa najti pri-
meren izgovor, ki naj zadovolji članstvo, ki je v dobri veri.
Ne bomo ugibali, ali je bil dosedanji nastop lcominfor-movskih občinskih svetovalcev v Nabrežini in obeh županov izraz osebne iskrenosti, ali sam&> pritiska članstva ali celo samo odraz demagoške politike njihovega vrhovnega vodstva. Ugotovimo lahko le, da je bilo njihovo zadržanje vse do nedelje pravilno in hvalevredno, čeprav bi milj-ski župan lahko postavil to vprašanje tudi na sejo občinskega sveta in ne le pred občinski odbor. Ugotovimo lahko nadalje, da je vidalijev-ski izvršilni odbor to pravilno stališče izdal in s tem ponovno izdal demokratično borbo tržaških naprednih množic, da ne govorimo o slovenskih narodnih pravicah, saj vemo, da ima na primer kominformov-ski miljski odbor za raznarodovanje Slovencev celo večje zasluge kot Bartolijeva druščina v Trstu Zakaj so kominformisti lahko 2.12, glasovali skupno s «ti-tovci» za resolucijo, ki so jo predložili svetovalci LSS, zakaj so lahko glasovali za resolucijo od 11. 12., ki so jo spet predložili svetovalci LSS, zakaj je lahko župan Lovriha 3.12 sopodpisal solidarnostno pismo skupno z županoma O-badom in Škabarjem, zakaj so kominformovski svetovalci lahko pristali, da skupno s «titovci» priredijo skupno protestno zborovanje, določeno za 21.12.. zakaj je kominformovski svetovalec lahko celo predlagal, naj župani vseh slovenskih, občin pošljejo protestno resolucijo na odbor za človečanske pravice OZN, zakaj je bilo prvotno sklenjeno, da bodo župani petih občin poslali skupno protestno brzojavko vladam 5 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija?
In zakaj danes naenkrat nočejo in me morejo» sodelovati? Ker bi ta akcija škodovala interesom italijanskega imperializma, Kateremu se udinja rimsko, po njem pa tudi tržaško kominformovsko vodstvo! Za interese italijanske burzoazije gre, in za izdajo interesov demokracije in tržaškega ljudstva!
O pretvezi za kominformovsko izdajo ne bomo izgubljali besed, ker je le preveč otročja. Poudariti je treba le to: prikazovati poskušajo fa.izem tam, kjer je najbolj dosledna borba proti fašizmu da odvrnejo pozornost od dejanske fašistične nevarnosti in od lastjiih kapitulacij pred njo, o katerih je zadnja prav ta v zvezi z dvojezičnimi napisi. In je to: kljub vsem slabim izkušnjam (naj navedemo le videlijevsko sodelovanje v marčni fašistični stavki!) smo bili brez pomisleka pripravljeni sodelovati s kominfor-movskimi predstavniki, ko so ob določenem konkretnem problemu demokratične in antifašistične borbe pokazali pravilno stališče, kot smo bili in smo pripravljeni ob konkretnih vprašanjih sodelovati z vsakim, ki v teh vprašanjih zavzame pravilno, demokratično, napredno stališče, ker se zavedamo, kako važna in nujno potrebna je najširša borba za demokracijo, katere neločljivi del so tudi naše narodne pravice, in proti fašizmu — in ker te borbe ne izdajamo!
Zaradi tega mi in z nami vse demokratično ljudstvo tudi v borbi za cdpravitev fašistične zakonodaje in za o-brambo demokratičnih pravic in načel naprednega človeštva ne bomo oditehali. Prepričani smo. da nas v tej borbi ne bodo zapustili tudi mnogi med onimi, poštenimi, ki jih je vidalijevska izdaja hotela demobilizirati Napredek si v vsem svetu vedno bolj utira pot in tudi pri nas mu bo rastoča solidarna borbenost vse. ga demokratičnega ljudstva, ki se kljub vsem nasprotnikom in izdajalcem kuje prav v konkretni borbi za demokracijo, odprla svetlejše perspektive.
Tudi Baštovanski
padel v nemilost
DUNAJ, 15. — iz Prage javkajo, da je bil glavni tajnik KP Slovaške Stefan Baštovanski odstavljen.
Vesti o novih aretacijah na Češkoslovaškem kmalu po procesu proti Slanskemu in drugim so izzvale žive komentarje med Cehi in Slovaki, ki žive v Zagrebu. Člani £eš*koslova-Mtega društva »Češkoslovaška beseda» zražajo mišljenje, da na procesu proti Slanskemu ni slo samo za običajni obračun z agenti Moskve, temveč predvsem za ustrahovanje vsega češkoslovaškega prebivalstva Nove aretacije dokazujejo da je stanje v CSR tako težko je dejal v razgovoru z dopisnikom Tanjuga ing. jam Cižek asistent na gozdarski fakulteti v Zagrebu, da so bili voditelji CSR prisiljeni kaznovati nekatere ooslušne agente Moskve, da bi tako našli «krivce» za katastrofalni položaj v državi.
NEW YORK, 15. — Včera^ popoldne se je po 15-dnevni odsotnosti vrnil iz Koreje bo-dočt predsednik Eisenhovver.
Danes popoldne je Eisenhovver spreiel bodočega upravnika MSA Harolda Stassena, bo. dočega zunanjega ministra Dullesa in Mac Cloya.
T OBRAMBO NAŠIH PRAVIC
proti laSistienl-mlstitni zakonodaji!
Župani občin Dei/in-Habrežina, Zgonik in Kepentaboc zahtevajo v brzojavki Edenu in Achesonu, naj obe vladi dasta gen. l/Vintertonu potrebna nai/odila, da se končno odprat/i fašističoa zakonodaja in spoštujejo načela enakopravnosti - Protesti tržaške javnosti
Protestna resolucija glavnega odbora SHPZ
. Zupani slovenskih občin Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor, Josip Xert‘on, Vladimir Obad in Alfonz Škabar so včeraj poslali ameriškemu zunanjemu ministru Deanu Achesonu in britanskemu zunanjemu ministru Anthonyju Edenu v Pariz sledečo brzojavko:
Zupani občin Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščamo Vašo Ekscelenco, da je generalmajor VVinterton dvanajstega decembra zaukazal odstraniti slovenske krajevne napise v slovenski občini Devin -Nabrežina sklicujoč se na formalno še nepreklican rasistični zakon od 29. marca 1923, izdan z namenom, da se potvori etnični značaj teh krajev.
Ukrep nasprotuje določbam mirovne pogodbe, naravnemu pravu, človečanskim pravicam in obljubi Zavezniške vojaške uprave, ki se je obvezala razveljaviti vse fašistične - rasistične zakone.
Diskriminacijska politika žali in razburja slovensko ljudstvo in demokratično javnost. Odklanjamo odgovornost za posledice in prosimo Vašo Ekscelenco, da daste generalmajorju Wintertonu potrebna navodila, naj končno odpravi fašistično - rasistično zakonodajo in spoštuje načela narodne enakopravnosti!).
Glavni odbor SHPZ je na svoji nedeljski seji izglasoval sledeči orotest:
Glavni odbor Slovensko - hr-vatske prosvetne zveze, zbran na prvi seji v nedelio 14. t. m. se ogorčen pridružuje protestu vsega našega ljudstva proti ponovnemu preganjanju slovenskega jezika od strani ita’ijan-skih šovinistov.
Obsoja predsedstvo cone in ZVU, da se slovenskemu pre-bival?tvu krati pravica do slovenskih krajevnih imen in da se podpirajo raznarodovalne težnje italijanskega imperializma s pomočjo Mussolinijevih zakonov.
Poziva vse Slovence, da enotni vztrajamo v zahtevi za uveljavitev zdravih načel OZN o človeških pravicah in svoboščinah in da se borimo za popolno zmago teh načel tudi glede slovenskih imen za slovenske in mešane kraje.
Na zborovanju v Lo-njerju so včeraj sprejeli sledečo protestno resolucijo generalu Wintertonu;
Demokratični in antifašistični prebivalci iz Lonjerja in Katinare, zbrani na množičnem protestnem zborovanju dne 15. decembra 1952 v Lo-njerju izjavljamo, da imamo vaš odlok, ki prepoveduje rabo starih slovenskih krajevnih imen, za ponavljanje krivic, ki so jih fašistični zakoni uveljavili po letu 1918 proti Slovencem Zato zahtevamo, da se razveljavijo vsi fašistični zakoni in da se spoštujejo demo-
kratična načela enakopravnosti in naše narodne pravice.
Odobravamo nastop nabre-žinskega občinskega sveta in župana in mu izražamo našo solidarnost ter poudarjamo, da ne bomo prenehali z našo borbo za pravice, za katere smo se borili in prispevali ogromne žrtve v skupni borbi proti na-cifašizmu.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
«11 Cornere di Trieste« je v nedeljo objavil izjavo dr. E. Besednjaka, bivšega zastopnika Slovencev in Hrvatov v rimskem parlamentu in dolgoletnega predstavnika iste tedanje manjšine na «Kongresih evropskih narodnih manjšin«, ki se glasi;
«Kar mene in moje prijatelje«— je dejal «najbolj žalosti, je dejstvo, da je pobuda za borbo proti enakopravnosti slO'
bi v odnosih do katoliških sobratov druge narodnosti morala veljati kot vodilo načela krščanske morale, ne pa krivični. Slovence ponižujoči zakon. ki nosi podpis Benita Mussolinija, čigar protimanjšinska politika je tako težko oškodovala ugled Italije v civiliziranem svetu.
Za katoličana je važnejše ko fašistična zakonodaja prirodno pravo, ki razglaša enakopravnost in bratstvo med narodi in jeziki ter je moralno obvezno tudi za vsako krščansko stranko, vredno tega imena. Naj predsednik Palutan, če je v stanju, navede en sam predpis Cerkve, ki bi opravičeval njegov krivični postopek zoper slovenske sobrate! Ga bo zaman iskal! Mu ne preostane drugega, ko da se poziva na Mussolinija.
Toda po fašističnem zakonu, venskega jezika izšla iz vrhov j ki se bivši predsednik Katoli-Krščanske demokracije, to se ške akcije nanj sklicuje, je pri pravi vladajoče stranke itali- nas ne le raba slovenščine, janskih katoličanov, za katere I temveč tudi angleščine prepo-
vedana Zakaj ne pošlje prof. Palutan svojih ljudi po deželi odstranjevat angleške napise? V vsakem jeziku se torej pri nas smejo postavljati napisi razen v jeziku grudorodnega, dpmačega slovenskega prebivalstva! Zares lep katolicizem, zares vzorno praktično krščanstvo v sožitju med člani iste Cerkve'
Ker taka politika ne more služiti drugemu ko izzivanju in poglabljanju narodnega sovraštva ter občutno škodi ugledu italijanskega katolicizma in Cerkve* bi upal, da bodo čini-telji, ki stoje nad Palutanom in njegovo organizacijo, morda v poslednjem trenutku vendarle nekaj podvzeli, da se prepreči zlo prihajajoče v našo deželo. Saj ne gre le za dva ali tri slovenske napise, temveč za mnogo večje vrednosti in višje interese mednarodnega pomena. Gre za mirno sožitje med ljudmi različnih jezikov na enem najkočljivejših predelov Evrope«.
ŠEF GOSPODARSKE DELEGACIJE FLRJ PRI GENERALU VlIA lfMtlllVI
PROTEST JUGOSLOVANSKE VLADE
proti uvajanju raznarodovalnega fašističnega zakona
Prof. Zemljak je poudaril, daje ZVIJ prevzela formalno obveznost, da bo razveljavila vse diskriminacijske zakone in odloke - Gen. Winterton ponavlja, da so imena slovenskih krajev ^določena z zakonom«
BEOGRAD, 15. — Sef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu prof. Jože Zemljak je včeraj obiskal komandanta anglo-ameriške cone STO generalmajorja Wintertona po nalogu jugoslovanske vlade in vložil protest zaradi poskusa, da se v tej coni poživi fašistični zakon šitev. 800 iz leta 1923. Ta zakon prepoveduje uporabo slovenskih napisov za mesta in občine. Osnova tega zakona je raznaroditi slovenske kraje.
Prof. Jože Zemljak je poudaril, da je Zavezniška vojaška uprava s svojim odlokom štev. 6 iz leta 1945 prevzela nase formalno obveznost, da bo razveljavila vse tiste odloke, ki predpidevajo rasno diskriminacijo. ZVU je ukinila nekatere teh zakonov kot n. pr. zakon iz leta 1940, ki prepoveduje uporabo neitalijanskih besed v nazivih industrijskih in trgovskih podjetij v reklamah, publikacijah in podobno. Poleg tega je ponovno dovoljena uporaba «tujih jezikov)) na nagrobnih spomenikih.
SLOVENSKI JAVNI DELAVCI
obsojajo ukrepe proti dvojezičnim napisom
France Bevk: n0gorčenju tržaškega prebivalstva se pridružuje ogorčenje vsega slovenskega ljudstva" - Dr. Anton Melik: „Vsemu svetu je treba razodeti, kakšna načela strpnosti in pripravljenosti sožitja postavljamo mi in kakšne absurdne zahteve se hočejo uveljaviti na drugi strani11
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 15. — Odredba generala Wintertona o prepovedi dvojezičnih napisov v slovenskih vaseh na Tržaškem je vzbudila val ogorčeni in protestov v Sloveniji. Mnogi javni in kulturni delavci so izrazili začudenje nad tem postopkom proti slovenskemu prebivalstvu cone 'A. Tako je v zvezi s tem predsednik društva književnikov France Bevk med drugim izjavil;
«Ko_ je naše ljudstvo s krvjo in težkimi žrtvami premagalo fašizem, je trdno verjelo, da je s tem konec ludi fašističnih zakonov, ki so mu jemali narodnostne pravice. Ce danes gospod VVinterton s prepovedjo dvojezičnih krajevnih napisov zopet oživlja te krvave fašistične zakone, se ogorčenju slovenskega tržaškega prebivalstva pridružuje ogorčenje vsega slovenskega ljudstva. Čudimo se, kako je mogoče, da danes še kdorkoli razpravlja o odgovornosti ali neveljavnosti fašističnih zakonov z Mussolinijevim podpisom, ki se vsa ta leta brez sramu uporabljajo v škodo slovenskega življa. Državniška modrost in čut za pravico zahtevata, da se v polni meri upošteva volja prebivalstva, vse drugo je le voda na mlin novega fašizma in italijanskega imperializma. Skupen, enoten nastop prizadetih Slovencev nas prepričuje. da so te nove nakane proti našemu življu obsojene na neuspeh. Ideje ljudi, ki se
bore za svoje pravice, morajo tudi zmagati«.
Univ. prof. dr. Anton Melik pravi v svoji izjavi: «Zahteva po odstranitvi dvojezičnih napisov v slovenskih krajih ni samo presenetljiva, temveč je naravnost .ih^ifdna. Saj so to tiste vasi, ki so docela določeno slovenske, v področju katerih sega slovenska zemlja do Jadranskega morja. Iz vseh statistik starejše in novejše dobe je pripadnost prebivalstva v slovensko narodno skupnost popolno jasno razvidna. Tu ni mogoča nikaka diskusija, ki bi mogla odrekati slovenski značaj domačega prebivalstva, in prav za to zemljo so tudi na razpolago starejši zgodovinski viri. ki pričajo, da biva tu skozi' stoletja naš rod.
Naši slovenski rojaki v Sti-vanu, Devinu, Sesljanu in Nabrežini niso zahtevali, naj bodo napisi na njihovih cestah in hišah samo slovenski. Ali ni to naravnost vzorna narodna strpnost, ali niso naši rojaki ob Tržaškem zalivu pred vsem svetom dokumentirali,	kako
humano razumejo sožitje med narodi. Pokazali so smisel za složno sožitje med ljudmi raz nih narodnosti in raznih vidi kov. Tako pojmujemo mi Slovenci in mi Jugoslovani sožit je in sodelovanje med narod/
A kaj žanjejo naši slovenski rojaki za svojo spravlji vost, strpnost in kulturnost? Za svoje plemenito razpolože nje žanjejo grobost da se jim krati najosnovnejša pravica
Uradni rezultati
občinskih volitev v Gorici
Z večinskim sistemom razdeljevanja sedežev so se okoristili demokristjani, vendar pa bodo v novem občinskem svetu štirje slovenski svetovalci - Porast iašističmh glasov
GORICA, 15. — Zvečer so bili v Rimu objavljeni uradni rezultati občinskih volitev, ki so bile tudi v več občinah go-riške province.
Rezultati volitev v občini Gorica so naslednji: demokristjani 9.527 glasov (42 odst.), MSI 3.560 glasov
(15.7), PSDI 1.919 (8,4), Demokratična fronta Slovencev 1.523
(6.7), SDZ 1.542 (6,8), kominformisti 1.494 (6,6), PLI, PRI in neodvisni 1.289 (5,7), monarhisti 1.007 (4,4), ezuli 848 (3,7). Volilo je 86,4 odst. volivcev.
40 sedežev v goriškem občinskem svetu bo v skladu z večinskim sistemom volilnega za. kona razdeljenih tako: demokristjani 26 sedežev (doslej 18), MSI 4 (2), PSDI 2 (9), DFS 2 (4), SDZ 2 (2), ezuli 1, monarhisti 1, PLI, PRI in neodvisni 1, kominformisti 1 (2).
V goriški provinci so bile volitve še v Tržiču, kjer je zmagala povezana lista demokristjanov in PRI s 6967 glasovi proti kominformistom s 4.390, PSDI s 1 498, MSI S 1.468 itd., nadalje v Gradežu, Gradiški, Fari, Redipulji, kjer so občine dobile demokristjansko upravo, in St. Petru ob Soči, kjer je dobila večino lista KPI.
Polk. Stamatovič o enakopravnosti v coni B
KOPER 15. - Stalni dopisnik «Borbe» za STO se je obrnil do komandanta Vojne uprave JA jugoslovanske cone Trsta polk Stamatoviča in ga
zaprosil, naj odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z volitvami, ki so bile preteklo nedeljo v jugoslovanski coni STO.
Polk. Stamatovič je med drugim izjavil;
«Na volitvah so množično sodelovali Slovenci, Italijani in Hrvati. Rezultati kažejo, da je bilo od 939 kandidatovt ki so jih postavili zbori volivcev, izbranih v okrajne odbore 90 odbornikov, od katerih je 32 Slovencev, 32 Hrvatov in 26 Italijanov, za občinske odbore pa 334 odbornikov, od katerih je 136 Slovencev, lil Italijanov in 87 Hrvatov. S tem se je ponovno tudi na teh volitvah pokazalo, da se jamči in v praksi izvaja politika narodne enakopravnosti.
V okrajne ljudske odbore se volijo tudi sveti proizvajalcev. V odbore volijo ljudi iz raznih slojev prebivalstva:	delavce,
kmete, obrtnike, inteligenco, učitelji,- profesorji, pravniki, matere padlih borcev za svobodo in drugi.
Poudariti moram še, da so volitve potekle na vsem področju v redu in mirno ter v zelo dobrem razpoloženju. Rezultati volitev za ljudske odbore so pokazali, da Slovenci, Hrvati in Italijani tega področja odobravajo in podpirajo politiko narodne enakopravnosti ter gospodarskega in kulturnega dviga in poglabljanja demokratičnosti in samoupravnosti organov ljudske oblasti in gospodarstva.«
»o je govoril o odzivu teh volitev v nekaterih krogih v
inozemstvu, je polk. Stamatovič izjavil: «Nekateri iredenti, stični in kominformistični listi in njihovi inspiratorji, ki so znani v javnosti po svojih izpadih, histeriji in neobjektivno, sti so izrabili priliko da potvorijo in si izmislijo dejstva v zvezi z volitvami in s tem dezinformirajo javnost. To ni prvikrat, da iredentistični tisk napada in obrekuje oblast cone B. da se prikazuje v vlogi zaščitnika in glasnika vsega prebivalstva tega področja, pa celo tudi tistih, fti so bili pod fašistično Italijo narodno in socialno zatirani. Oni zavzemajo že v naprej negativno .in obrekovalno stališče do vseh u-krepov v coni B, pa naj bi bili še tako upravičeni in koristni v celoti in za prebivalstvo italijanske narodnosti.
V zvezi s širjenjem vesti, da je bilo tujim in tržaškim novinarjem zabranjeno priti v jugoslovansko cono STO med vo. litvami. lahko izjavim, da te trditve niso točne. Jugoslovanska vojna uprava ni izdala no. benega ukrepa, s katerim bi se med volitvami zabranil prihod tržaškim in tujim novinarjem v cono B. Tržaški novinarji prihajajo v cono B z navadnimi legitimacijami brez poseb. ne formalnosti, in nekoliko novinarjev iz Trsta je bilo v co. ni na dan volitev. Od tujih novinarjev pa ni bil izdan vizum dvema novinarjema iz Italije ki sta znana po svojem ireden. tističnem in obrekovalnem stališču in pisanju in onadva sta po volitvah v coni B nadaljevala s svojim iredentističnim nastopanjem in »informiranjem)) javnosti o volitvah)).
da na njihovi zemlji uporab ljajo svoj jezik. Kaj bolj absurdnega se za ureditev -narodnostnih odnosov zares nt mogoče zahtevati. Treba je, d<* se razodene vsemu svetu, kakšna načela strpnosti in pri piavljenosti sožitja postavljamo mi, in kakšne absurdne zahteve se hočejo uveljaviti na drugi strani«.
C. S.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Zadnja številka »Mednarodne politike« poudarja, da Diego De Castro s svojim člankom v listu «The Statis« podcenjuje angleške bralce ter jih skuša s prikrojenimi statističnimi podatki prepričati, da Trst lahko uspeva samo pod Italijo. Časopis ugotavlja, da je Trst proti svoji volji in svojim interesom padel v odvisnost Italije, od ka tere ima več škode kakor koristi.
»Mednarodna politika« ugotavlja, da je pomoč Italije samo fiktivna in da Italija ni do Trsta imela nikdar razumevanja niti sposobnosti za rešitev tržaških gospodarskih problemov. Način, kako te probleme obravnavajo njeni politični u-radni svetovalci, kaže, da so oni skupaj z drugimi italijanskimi funkcionarji prišli v Trst samo zato, da bi izvedli aneksijo Trsta.
((Medtnarodna politika« obtožuje v dopisu svojega urednika iz Londona Vatikan, da je organizator gonje proti obisku maršala Tita v Veliki Britaniji, in ugotavlja, da način in brezobzirnost, s katero se ta gonja vodi, kaže, da je organizirana od Vatikana, ki želi izolirati Jugoslavijo in uresničiti italijanske iredentistične zahteve. ((Mednarodna politika« ugotavlja, da navadni Angleži ne glede na versko pripadnost obsojajo to gonjo, ker vidijo v obisku maršala Tita Veliki Britaniji velik korak na poti k nadaljnjemu zbližanju med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Večina Angležev, zaključuje dopis, pričakuje maršala Tita ter ga želi pozdraviti kot gosta države in naroda, ki je toliko dal v skupni borbi in pokazal tako hrabrost, ko je sam brez tuje pomoči v borbi s temnimi silami tega časa - Hitlerjevim hordam in Stalinovim ultimatom odločno rekel ne.
Jugoslovanska misija dobre volje je prispela na prijateljski obisk v Indijo in je bila danes gost predsednika zunanjega ministra indijske vlade Nehruja, ki je njej na čast priredil slovesno kosilo. Dopoldne so člani komisije obiskali indijsko plansko komisijo . in se seznanili z indijskim petletnim načrtom, o katerem že razpravlja indijski parlament. Za tem so člani jugoslovanske misije obiskali oba doma indijskega parlamenta, kjer so jih pozdravili predsednik republike Radna-krišnan, predsednik vlade Nehru in namestnik predsednika skupščine Ajangar. V spodnjem domu so člani jugoslovanske misije prisostvovali intervenciji Nehruja, ki je govoril o indijskih naporih za prenehanje sovražnosti na Koreji.
Indijski tisk objavlja na vidnih mestih vesti o prihodu in prvem dnevu bivanja jugoslovanske misije dobre volje v Novem Delhiju. Predvsem poudarjajo ti listi izjave vodje delegacije Rodo juba Colakovi-ča novinarjem, v katerih je poudaril skupne napore Jugoslavije in Indije v Organizaciji združenih narodov za utrditev miru in varnosti v svetu. Pod naslovoiti ((Pozdrav Jugosla-
viji« objavlja list «Delhi Ex-press« dolg članek, v katerem pravi, da indijsko ljudstvo mora občudovati Jugoslavijo, ki danes gradi socializem brez kakršnih koli čistk, obsodb in prisilnega dela sovjetskega tipa. V Članku se obsojajo imperialistični poskusi Sovjetske zveze, da bi podjarmila svobodoljubne narode Jugoslavije.
Na današnji seji sedmega rednega zasedanja donavske komisije v Galacu so določili dnevni red zasedanja. Jugoslovanski delegat je glasoval proti, ker niso vnesli na dnevni red razprave o jugoslovanskem predlogu poslovnika. Sele na protest jugoslovanskega delegata so delegati večine sklenili, da se na dnevni red vnese tudi poročilo o delu komisije, ki je razpravljala o jugoslovanskem predlogu. Sef jugoslovanske delegacije Djurič je poudaril, da večina s svojim stališčem jasno dokazuje, da želi vztrajati na sedanjem stanju v komisiji in onemogočati sodelovanje podonavskih držav. Komisija bo jutri nadaljevala delo.
BEOGRAD, 15. — Zaradi naglega taljenja snega in deževja so naraste reke zlasti v Bosni in Hercegovini, Neretva je narasta za okrog 13 metrov nad normalo, prekinila železniško progo med Mostarjem in Sarajevom, poplavila okrog 600 hiš ter odnesla več mostov. Reka Rama je odnesla most in prekinila promet med Mostarjem in Nevesinjem. Neurje je prekinilo številne telefonske zveze v republiki Poplava Neretve ogroža tudi delo na hidrocentrali Jablanica V Dalmaciji je napravila močna burja veliko škodo V Splitu je burja razbila manjšo ladjo in poplavila pristanišče. Skupine Rdečega križa, milice in vojske so takoj začele z reševalnimi akcijami v vseh ogroženih krajih.
Nadalje je prof. Zemljak poudaril, da je predstavnik ZVU leta 1949 na tiskovni konferenci dal dve pomembni izjavi, da bo Zavezniška vojaška u-prava razveljavila vse zakone fašističnega značaja, ki so že pozabljeni. Slovenski del prebivalstva je smatral, da je tudi fašistični zakon štev. 800 pozabljen toliko prej, ker se ga tudi ZVU ni več držala. Zavezniška vojaška uprava uporablja v slovenskem prevodu uradnega lista imena Devin in Nabrežina. Ona je izobesila table z napisom Devin na obmejni stražarnici na italijanski meji in na vsail policijskih postajah v Devinu. .Nabrežini in Sesljanu.
Sef jugoslovanske delegacije je opozoril ZVU. da se SKušajo oživljati fašistični zakoni, ki so že pozabljeni in da se prevzemajo postopki, ki so očitno v nasprotju z mirovno pogodbo. Stavljajoč na stran sklepe londonske konference, finančnih in gospodarskih sporazumov te cone z italijansko republiko, o katerih je znano stališče Jugoslavije, je prof. Zemljak navedel primer izdajanja dokumentov v coni A, ki nosijo naslov «Republika Italija«, in naslove raznih ministrstev iz Rima kot n. pr. dokumente za vožnjo z avtomobilom, sanitetna potrdila za ladje, in drugo. Navedel je tudi dejstvo, da so v nasprotju z vsemi pravili ladje, registrirane v Trstu, ki plovejo pod italijansko zastavo.
Na koncu je prof. Jože Zemljak izrazil prepričanje, da je tak poskus oživljanja fašističnih zakonov v prvi vrsti politično dejanje usmerjeno proti slovenskemu prebivalstvu tega področja. «V tem postopku vidim tudi oživljanje drugih fašističnih zakonov, katerih odredbe so Slovenci čutili v praksi ko so bili za vsako slovensko besedo preganjani, pretepam in zatirani«, je zaključil prof. Zemljak.
O tem pa je izdal urad za obveščanje javnosti pri Zavezniški vojaški upravi sledeče poročilo:
«Načelnik jugoslovanske go. spodarske delegacije v Trstu, dr. Zemljak. je na lastno zahtevo danes dopoldne obiskal generala Wintertona. da mu izroči protest jugoslovanske vlade proti dejstvu, da je bil uporabljen kr. odlok št 800 iz le. ta 1923 v zvezi z napisnimi tablicami s krajevnimi imeni v občini Devin-Nabrežina. ki kršijo ta odlok. General Winter. ton je izjavil dr. Zemljaku, da je njegova naloga v coni A ta, da vodi strogo nepristransko upravo v skladu z zakoni. Ob tej priliki je general Winter-ton poudaril, da so imena ob. čin in vasi v coni določena z zakonom«.
Izjava
Urada za informacije Vojne uprave JLA
Urad za informacije Vojne uprave Jugoslovanske ljudske armade sporoča;
»Nekateri tržaški listi pišejo, da se v Jugoslovanski coni ne spoštujejo pravice Italijanov in uporaba italijanskega jezika.
V zvezi s tem ima urad za informacije Vojne uprave Jugoslovanske ljudske armade za potrebno pojasniti, da je Jugoslovanska vojna uprava izdala potrebne zakonske predpise v duhu mirovne pogodbe, po katerih so vse tri narodnosti — slovenska, italijanska in hrva-
ška — medsebojno enakopravne v vsakem oziru, v prvi vrsti pa glede uporabe svojega materinega jezika.
Komandant Vojne uprave je poleg ostalih predpisov, ki jamčijo narodnostno enakopravnost v Jugoslovanski coni STO. izdal 15. maja letos Uredbo št. 3, katere sedmi člen se glasi:
« «Vsi organi ljudske oblasti in uprave cone so dolžni še naprej spoštovati načelo narodnostne enakopravnosti vseh prebivalcev Jugoslovanske cone STO, njihove pravice do uporabe materinega jezika v javnem in privatnem življenju, njihove pravice do nemot-nega narodnega in kulturnega razvoja in da pri izpolnjevanju vseh javnih služb upoštevajo narodnostni sestav prebivalstva na področju njihove pristojnosti«.
Ti predpisi se izvajajo v praksi. Slovenski, italijanski in hrvatski jezik so v jugoslovanski coni STO uradni jeziki in se enakopravno uporabljajo v javni upravi v organih oblasti, v gospodarstvu, šolstvu, na sodiščih, za javne napise ustanov mest. ulic in v službenih publikacijah«.
Demonstracije v Tokiu
TOKIO. 15 — Okoli 10.000 japonskih državnih uradnikov se je danes spopadlo v Tokiu s policijo med demonstracijo, ki so jo priredili pred parlamentom z zahtevo priznanja novoletnih nagrad. Okoli dva-tisoč demonstrantov je vdrlo na dvorišče palače. Da preprečijo vdor v palačo, so poklicali na pomoč tisoč policijskih a-gentov
Demonstracija je trajala tri ure-. ..Demonstranti pripadajo sindikatu javnih in državnih uradnikov, ki šteje - poldrug milijon članov.
Zasedanje NATO
PARIZ, 15. — Danes se je začelo v Parizu zasedanje severnoatlantskega sveta. Zbrani ministri so začeli pretresati delo vsake posamezne države članice severnoatlantske zveze in prispevke, ki jih je dala za izvedbo triletnega obrambnega načrta, o katerem so se sporazumeli na sestanku v Lizboni
Na otvoritvenem sestanku je predsednik danski zunanji minister Ole Bjorn Kraft dejal, da dejstva podpirajo upe, ki jih goji ves svet za zagotovitev miru. Vendar pa je svaril, da ravnotežje še ni doseženo in da samo izvedba sporazumnih obrambnih načrtov lahko izpremeni te upe v stvarnost.
Govoril je nato italijanski ministrski predsednik De Ga-speri, za njim pa francoski zunanji minister Schuman, ki je pozval atlantsko zvezo, naj bo prožna v mislih in trdna v odločitvah.
Danes popoldne se je atlantski svet ponovno sestal na prvo izmed številnih tajnih sej, ki se bodo verjetno vrstile do petka.
PARIZ, 15 — Britanski zunanji minister Eden se je danes sestal z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom na ameriškem poslaništvu v Parizu.
Zvedelo se je, da je Eden poudaril, da namerava Velika Britanija, vztrajati na zahtevi za popolno odškodnino za po-državljenje lastnine AIOC v Iranu in za izgubo dobička, ki bi ga AIOC dobivala še 40 let.
Peking zavrača predlog Indije za ureditev korejskega spora
ZDA priporočajo sporazum med Francijo in Marokom Vprašanje spre/eman/a novih članov pred posebnim političnim odborom OZN
NEW YORK, 15, — Kitajska je sledila Sovjetski zvezi in zavrnila indijski predlog, ki naj bi prinesel mir za Koreji. V kablogramu predsedniku glavne skupščine Združenih narodov Lesterju Pearsoaiu je pekinška vlada zavrnila načrt, ki ga je v glavni skupščini podprlo 54 držav.
Ob tem ko so Kitajci zavrnili indijski predlog, so pozvali k nadaljevanju razgovorov o premirju v Pan Mun Jomu. V Pan Mun Jomu ni bilo teh razgovorov, že odkar je poveljstvo ZN izjavilo, da se bodo ti razgovori nadaljevali, ko bodo nasprotniki predložili konstruktivne predloge.
Kitajska vlada je tudi vztrajala, da bi mogla sprejeti premirje le na načelu prisilne vrnitve ujetnikov. Sovjetski predlog, ki je bil v glavni skupščini podobno motiviran, je pri glasovanju zavrnila velika večina. Podprla ga je le Sovjetska zveza sama in države njenega bloka.
Pekinška vlada je v svoji izjavi tudi znova poudarila svoje stališče, da morajo biti po ženevskem dogovoru prisilno
vrnjeni vsi vojni ujetniki, tudi oni, ki izrazijo željo’ da bi ne bili vrnjeni. Na to stališče gledajo strokovnjaki v Združenih narodih kot na slabo razlago namena ženevskega dogovora.
V političnem odboru OZN se je danes nadaljevalo razpravljanje o Maroku. Prvi je govoril indonezijski delegat Palar, ki je obtožil Francijo, da je grozila z odstavitvijo maroškega sultana, ter je prebral brzojavko predstavnikov ((Odbora za svobodo Severne Afrike« v ZDA, v katerem se izjavlja, da je Francija izvajala pritisk, da pripravi vladarja z grožnjami, naj ne prizna akcije za postavitev maroškega vprašanja pred OZN. Nato je Palar obtožil večino v političnem odboru zaradi privolitve v korist Francije v tuniškem vprašanju.
Britanski delegat je podprl francosko stališče, češ da se OZN ne more vmešavati v maroško vprašanje. Prav tako se je izjavil belgijski delegat. Ameriški delegat Jessup pa je dejal, da bi ZDA želele, naj bi Francija in Maroko mirno uredili svoj spor. in da zahteva to vprašanje mnogo zmernosti, zlasti pa potrpljenja, ker
bi naglica v tem primeru bolj škodila kakor koristila.
Iraški delegat je zavračal tezo, da maroško vprašanje ni svetovno vprašanje, nakar je odbor odložil svojo' sejo na nočne ure.
V posebnem političnem odboru glavne skupščine je imel sovjetski zastopnik Gromiko, danes govor, ki je trajal celo uro. Vztrajal je na stališču, da Združeni narodi lahko sprejemajo nove članice samo na podlagi že mnogokrat zavrnjenega sovjetskega predloga, po katerem naj bi sprejeli v Združene narode poleg Avstrije, Jordana, Ceylona. Italije, Finske, Portugalske Irske, Nepala in Libije tudi Albanijo, Zunanjo Mongolijo. Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko.
Britanski zastopnik sir Glad. wyn Jebb je priporočil odboru, naj podpre predlog srednjeameriških držav, po katerem naj bi posebna 15-članska komisija proučila vprašanje sprejema novih članic in nato predložila svoje poročilo glavni skupščini na njenem rednem zasedanju v prihodnjem letu. Predlog za ustanovitev omenjene komisije je podprla tudi Kuba.
Danes, torek IS. decembra
Zorka, Zaronega ' Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.41 Miru vzide ob 7.18 in zatone ob Jutri, sr-da <7. fpcembra Lazar, Strojslav
GORIŠKE OBČINSKE VOEITVE ZAKLJUČENE
SLOVEHCI V ITHLIJ1 SO SE UVEUHVIU
Delavci In kmetje glasovali za DFS ter s tem priznali njeno pravilno socialno in nacionalno politiko - Velik padec kominformovskih glasov po slovenskih vaseh
GORICA, 15. — Po neuradnih podatkih volilnega urada Demokratične fronte Slovencev v Italiji so posamezne kandidatne liste prejele sledeče število glasov:
DFS 1.548 S DZ 1.497 MSI 3.579 ezuli 856
kominformisti 1.484 monarhisti 988
goriška demokratična lega 1.295 demokristjani 9.466 socialdemokrati 1.936 V surovem volilnem boju slovenskega reakcionarnega klerikalizma, ki se je za blatenje Demokratične fronte Slovencev v Italiji poslužila najogab-nejših laži ■in podlosti, prižnice in podkupovanja, je Demo-
torek ob 10. uri, bomo uradne podatke objavili v naši prihodnji številki. Opozarjamo pa, da bodo spremembe malenkostne in da ne bodo bistveno vplivale na dosedanje rezultate.
Odziv volivcev 86,50%
GORICA, 15. — Po dolgih predvolilnih pripravah je vendar napočil 14. decembra, dan občinskih volitev v goriški občini. Predstavniki	raznih
strank, posebno demokristjani in SDZ so hodili zadnje dni po hišah k svojim pristašem, kakor tudi k ostalim ljudem, da jih prepričajo, naj glasujejo zanje. Nekaj dni pred volitvami so dobili tudi skrutinatorji po-
kratična fronta Slovencev v, va-Diia naj se v nedeljo, na dan
It.nliii	sirp.r	neii-radnih Tin- ..Aiu«..	»ta.
Italiji po sicer neuradnih po datkih porazila slovensko klerikalno listo SDZ-jevcev.
V tem hudem boju se je slovensko podeželje s svojim kfnečkim in delavskim elementom znova pokazalo za nosilca vsega napradnega in je ravno to slovensko podeželje odločilno pripomoglo listi Demokratične fronte Slovencev v Italiji, da se je uspešno postavila po robu plesnivemu slovenskemu klerikalnemu in reakcionarnemu malomeščanstvu v Gorici.
Samo nekaj številk z okoliških slovenskih volišč to trditev do kraja potrjuje. Tako je DFS na obeh voliščih (po podatkih volilnega urada DFS) v Standrežu prejela 431 glasov, v Podgori 204 glasov, v Pevmi p-i 260 glasov.
Drugi nauk sedanjih volitev je sledeč:	kominformistična
trdnjava v Standrežu vidno in naglo razpada. Na prejšnjih volitvah so v Standrežu dobili kominformisti leta 1948 na prvem volišču 70 glasov sedaj pa samo 42 glasov, na drugem volišču pa 1948. leta 80 glasov, sedaj pa samo 57. Njihov volilni neuspeh v Standrežu je bil torej predvolilno naznanilo njihovega' poloma.
Tudi v Pevmi smo zabeležili kominformistični padec. Leta 1948 so dobili v Pevmi 125 glasov sedaj pa jih imajo 96.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k njeni volilni afirmaciji. Posebno pa se zahvaljuje volivcem, ki so v tako hudem boju italijanskih reakcionarnih strank in nekaterih protiljudskih elementov v slovenski SDZ-jevski organizaciji ohranili slovensko napredno čast.
Po dosedanjih računih bi morala imeti Demokratična fronta Slovencev v Italiji dva občinska svetovalca, SDZ mor-di tudi dva, medtem ko bodo dobili kominformisti samo enega.
Ker se bo osrednja volilna komisija sestala šele jutri, v
volitev javijo na določenih voliščih ob 6. uri. Predstavniki liste so prav tako prisostvovali celodnevnemu poteku volitev.
Čeprav j« deževalo v soboto «kot iz škafa«, ostala je nedelja brez dežja. Volišča so bila odprta že ob 6. uri zjutraj. Na Kornu je volilo do 10.30 ure komaj 97 volivcev od 666 vpisanih, nič boljše ni bilo na
Trgu Caterini, kjer je od približno 770 prišlo na volišče do 11. ure 100 volivcev, na volišču v Ul. Randaccio pa je ob tej uri volilo le 70 volivcev. Tako je v dopoldanskem času volilo komaj od 20 do 30 odst. vseh volilnih upravičencev. Večja udeležba je bila v slovenskih vaseh, kot so Pevma, Oslavje in St. Maver, čeprav so prebivalci zadnjih dveh volili v Pevmi. V Standrežu je dopoldne na voliščih 30 in 31 (edini volišči za Standrež) volilo več kot 40 odst. volivcev.
V popoldanskih urah se je položaj v mestu začel nekoliko popravljati. Krščanska demokracija je okrog 3. ure popoldne razposlala svoje ljudi na domove pristašev ter jih prosila, naj se vendar udeleže volitev. Njeni predstavniki so se bali predvsem MSI. Pa tudi «Comitato Civico* je do 18. ure razposlal na domove volivcev, ki se še niso oglasili na določena volišča vabila, v katerih pozivajo meščane, da opravijo svojo meščansko dolžnost do 20. ure, ko se volišča zapro. Od 17. do 19. je bil pritok na volišča največji. Končni rezul-
tat je bil znan šele po 22. uri. Od 26.298 volilnih upravičencev jih je volilo 23.274 torej 86;50 odst.
Izide volitev bodo Goričani
izvedeli šele v torek dopoldne, ko bo centralna komisija, ki zaseda ob 10. dopoldne pregledala vse volilnice. ki so bile izpolnjene na 40 voliščih.
Neuradni
izidi volitev
Ul. Capuccini 10: MSI 72, DFS 22, Es. 8, SDZ 24, PC 42, PNM	35,	LDG	23,	DC	278,
PSDI 43.
Ul. Codelli 17: MSI 117, DFS 25, Es 17, SDZ 33, PC 31, PNM 47. LDG 42, DC 247, PSDI 63.
Ul. Randaccio I 22: MSI 106, DFS 40, Es. 21, SDZ 47, PC id, PNM	32,	LDG	30,	DC	281,
PSDI 49.
Ul. Randaccio II. 24: MSI 118, DFS 8, Es 21, SDZ 22. PC 38, PNM	42,	LDG	47,	DC	262,
PSDI 52.
Trg. Julia 5: MSI 80, DFS 8, Es 35, SDZ 19, PC 21, PNM 14, LDG 43. DC 195, PSDI 53.
Ul. Codelli 16: MSI 111, DFS 8, Es 32, SDZ 13, PC 12, PNM 45, LDG 46, DC 292, PSDI 51.
Ul. Leopardi 3: MSI 106, DFS 8, Es. 24, SDZ 13. PC 30, PNM 20, LDG 27, DC 172, PSDI 50.
Ul. Diaz 17: MSI 96, DFS 5, Es 9, SDZ 17, PC 8, PNM 35, LDG 43, DC 220, PSDI 36.
Ul. Leopardi 1; MSI 105, DFS 11, Es. 15, SDZ 27, PC 25, PNM 32, LDG 41, DC 260, PSDI 44.
Ul. Petrarca 3, MSI 104, DFS 6, Es. 23, SDZ 20, PC 9, PNM 18, LDG 34, DC 211, PSDI 38.
Ul. Marconi 4: MSI 143, DFS 14, Es. 14, SDZ 29, PC 18, PNM 50, LDG 37, DC 238, PSDI 40.
Ul. Roma 3: MSI 153, DFS 11, Es. 14, SDZ 29, EC 18, PNM 50, LDG 37, DC 238, PSDI 40.
Drevored D’Annunzio 36: MSI 131, DFS 10, Es. 10 SDZ 52, PC 34, PNM 19, LDG 60, DC 276, PSDI .36,
Ul. Veneto 3; MSI 68, DFS 16, Es. 4. SDZ 28, PC 9, PNM 17, LDG 37, DC 251, pSDI 18.
Ul Garzarolli 1: MSI 69, DFS 25, Es. 27, SDZ 29, PC 32, PNM
Potreba industrijske šole v videmski pokrajini
Šola v Tarfcentu bi ne mogla služili mladini iz vseh gorskih občin
KRATKE VESTI iz beneških vasi
Pokrajinski upravni predsednik iz Vidma Candolini je sklical v Tarčentu sestanek vseh županov osmih občin. Tako sta bila na tem sestanku tudi župana dveh čisto slovenskih občin Brda in Tajpane. Namen sestanka je bil ustanovitev strokovne šola, ki bi usposobila mladino za različne poklice. Poleg županov so sestanku pri-
mi ravnatelj industrijske šole iz Tarčenta, pokrajinski inšpek,-
f e m ci t alt e
PiimoVihi dmimikl
tor za poljedelstvo, didaktični ravnatelj ter ravnatelj in geo-
v severnih predelih videmske pokrajine je med drugim tudi posledica pomanjkanja kvalifikacije mlade delovne moči. Tudi za izselitev so bile zaradi tega težave za beneško ljudstvo, saj iščejo povsod le strokovno usposobljene delavce.
Tako so torej sklenili, da bodo ustanovili poskusno šclo in izbrali so Tarč»nt kot najbolj
,	.	j	primerno mesto zanjo. Leži
so: tvovali tudi drugi,	^	Tersko
Čedad
Diskriminacijska politika 1-talijanskih oblasti proti beneškim Slovencem ne popusti nikoli na nobenem področju. Prav zadnje dneve moramo zabeležiti nov postopek proti Slovencu.
V Čedadu je mnogo trgovin, gostiln in obrti, katerih gospodarji so Slovenci. Značilno je, da so ti tesno povezani z ljudmi( ki žive po Beneški Sloveniji, Ko pridejo ti v Čedad na,,, to , ali po drugih opravkih, se vedno obrnejo na svoje znance-Slovenee„ ker se pač z njimi najbolje razumejo. Taka povezava med Beneškimi Slovenci pa ni po godu niti italijanskim niti oblastem.
ne bodo pripetile tako pogosto nesreče na cestah. V proglasu je tudi rečeno, da so se luči na vozovih dobro obnesle. Luč morajo po proglasu obesiti na ojnico pred konjem in za vozom ter morajo luči imeti rdeče steklo. Seveda določa tudi za te kršitelje zakon strogo kazen,
M. K.
Otvoritev razstave
Jožeta Cesarja
in dolino Karnahte. «je čStimej-i#>fi¥b'lBede m težav«, je dejal predsednik pokrajine odv. Candolini.
K temu bi mi dodali: če bi resnično hoteli pomagati našemu prebivalstvu, bi morali u-j V središču mesta, v Ulici j'W *>° orisal delovanje slikarja stanoviti take šole po vseh ob- Adelaide Ristori je imel Miha Cesarja.
činah. Sola v Njivicah za Ter-J Obit in njegova družina v na- J	■--------
sko dolino bi koristila vsej : jemu gostilno «Alle tre Porte». j
GORICA, 15. — V prostorih prosvetne zveze v Ul. Ascoti 1, bo v sredo 17. t m. otvoritev razstave del slikarja Jožeta šovinistom I Cesarja iz Trsta. Razstavo bo otvoril prof. Kosovel iz Trsta,
mvuaicij	...	.v-	mladini te občine in tudi mla- I Kakor vse druge v mestu jej [.CSeiM deSKa 118 glaVO
meter pokrajinskega konzorci- dini vasi Breg in Flipan, ki si- tudl. ta gostilna močno obre- GOKICA ..	„
" Ta mestu je bilo, da so bi-' cer pripadata občini Gorjani. | "^ena z davk, Naši trgov-| ROKICA, 15. - Ko
nkrn«	in	lahkn	računamo	‘“''‘“J"	i	vsemi	močmi,----
svojo strokovno!	np	7ITl:ini’	da sploh lahko shajajo. Iz oko- 1 krmo živim, mu je ranila glavo
le na sestanek povabljene vse
osebe-, ki s usposobljenostjo in dolgoletnimi izkušnjami lahko mnogo koristijo pri ustanovitvi nove strokovne šole. Cernu pa je prisostvoval sestanku tudi msgr. Camillo di Gasparo iz Tarčenta? Nedvomno je to značilno za nacionalistični in klerikalni značaj tega področja.
Velika brezposelnost mladine
pripadata občini Gorjani, j	z	aav.ti.	Nasi trgov- I ““""“J, ^ 7 *'u f vt5eraj
Vsega prebivalstva je tod | gostilničarji in obrtniki se | ^ne ( M-tetni- kmet Franc
morajo boriti z vsemi močmi, i Pak°r iz Sovodenj nakladal
da bi učencev nikoli ne zmanj. kalo. Druga šola bi bila lahko v vasi Debelež za dolino Kar-nahte in bi služila vsej občini Tajpana, ki ima tudi okrog 3000 prebivalcev.
Solo v Tarčentu bo lahko obiskovalo le malo mladine, kajti doline Beneške Slovenije so z grebenom Bernardijo odrezane od Tarčenta.
lice ne prihaja toliko ljudi. ' lesena dčska, ki se je odtrgala da bi dali dovolj zaslužka če-] l>d stropa. Njegov sorodnik, ki dadskim trgovcem in obrtni- mu je pomagal pri delu, je ne-
ŠPORTNE VESTI
JUVENTINA REMIZIRALA V KRMINU
Juventina-Cormonese 0-0
Nismo zaman pred tednom dni pisali, da bo Juventina v Krminu prinesla presenečenje, kar smo sodili po nesrečni temki proti San Lorenzu. Tako je tudi bilo. Krminčani, ki so na ves glas napovedali gladko in visoko zmago lastne ekipe, so bili prisiljeni deliti obe točki z ekipo, ki so jo imenovali «pepelko» prvenstva. Kljub temu, da Juventina ni nastopila v svoji najboljši formaciji (Spangher, Giuseppin in Poldrugo niso igrali) je pokazala solidnost svoje obrambe, kjer so se izkazali Stacul kakor oba beka Radigna in Scarlatta. Tudi napad je zadovoljil, tako da je trikrat le sreča rešila Krmin-čane pred porazom. Igrišče je bilo zaradi deževja zelo težko in proti koncu igre se je poznala utrujenost pri vseh igralcih. Krminčani skušajo zmanjšati njihov neuspeh in pišejo v listih o nejasni in grdi tekmi. Očividci pa lahko potrdijo, da je bila Juventina na mestu in če je bila zmeda, je bila prav v vrstah nasprot-
nika, ki gotovo ni pričakoval toliko odpora.
V prvih minutah prvega polčasa napadajo Krminčani. Toda že v 14’ bi Bavcon lahko dosegel gol, ko je bil sam pred vratarjem, ki je že bil na tleh a je na čudežen način ujel žogo. Minuto pozneje pa se izkaže Stacul in Krmin doseže prvi stranski strel. V 16-
ko imenovali polčas izgubljenih prilik, ker tako moštvo Krmina kakor Juventine zgrešita precej lepih prilik. Tako bi v 25’, 31’, 32’ in 37’ lahko Krminčani zmagali, toda vedno ali odlično ubrani Stacul ali pa napadalci streljalo premalo odločno. Toda tudi napadalci Juventine ne zaostajajo. Večkrat streljajo ali previsoko ali prenizko, le v vrata ne. Proti koncu skuša Juventina na vsak način doseči zmago in minuto pred koncem Co-lausig krasno strelja, a žoga poboža stranski tram.
Igra nas je zadovoljila, le v napadu je še premalo sklad
kom, pač pa so vojaki, saj sta v mestu kar dve vojašnici, dalj ali obrtnikom, gostilničarjem in trgovcem nekaj zaslužka.
Pred kratkim pa so izdale oblasti vsem vojakom prepoved obiskovati gostilno «Alle tre Porte», ki jo ima Obit v najemu. Tisti, ki bodo v gostilno vstopili, bodo kaznovani Zaradi tega ukaza je prišel gostilničar Obit ob glavni zaslužek in se je moral z vso družino izseliti iz Čedada.
Tako torej italijanske oblasti onemogočajo ne samo gospodarski razvoj, temveč tudi najskromnejše življenje Slovencem in jih s temi metodami prisilijo, da se morajo izseljevati iz krajev, kjer so desetletja in desetletja živeli in delali.
St. Peter Slovenov
mudoma poklical na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenega PaTtorja odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. kjer mu -je službujoči zdravnik obvezal globoko rano na tilniku. Ozdravel bo v petih dneh.
10, LDG 28, DC 364, PSDI 54. Trg. sv Antona 6: MSI 102,
DFS 11, Es. 7, SDZ 38. PC 93, PNM 21, LDG 39, DC 301, PSDI 51.
Ul Mameli 10: MSI 114 DFS
20, Es 19, SDZ 43, PC 34,’PNM
28. LDG 55, DC 249, pSDI 41. Korzo Verdi 3: MSI 122, DFS
14, Es. 26, SDZ 25, PC 19, PNM 47, LDG 26, DC 277, FSD'1 32.
Ul. Seminario 26:	MSI	107,
DFS 37. Es. 29. SDZ 38, PC 28, PNM 43, LDG 44, DC 261, PSDI 66.
Drevored XX. Septembra 1: MSI 69, DFS 30, Es. 6, SDZ 33, PC 24, PNM 29, LDG 36, DC 213. PSDI 26.
Ul. Zorutti 17: MSI 87, DFS 8, Es. 8, SDZ 25, PC 20, PNM 35, LDG 36, DC 286, PSDI 29.
B. Pavia 112: MSI 210, DFS 14, Es 1, SDZ 39, PC 39, PNM 24, LDG 19, DC 291, PSDI 58.
Ul. Croce 3: MSI 141, DFS 35, Es. 7, SDZ 53, PC 19, PNM 39, LDG 51, DC 216, PSDI 50.
Ul. Cappella 7: MSI 84. DFS
19, Es. 8, SDZ 41, PC 37, PNM 14, LDG 51, DC 283, PSDI 38.
Koren 2: MSI 97, DFS 37 Es. 16, SDZ 38, PC 14, PNM 26, LDG 36, DC 242. PSDI 59.
Trg. Catterini: MSI 68, DFS
29, Es. 217. SDZ 38, PC 11, PNM
21, LDG 29, DC 228, pSDI 34. Arzoni l: MSI 97, DFS 37. Es
16, SDZ 38, PC 14, PNM 26, LDG 36, DC 242, PSDI 59.
Ul. don Bosco 33; MSI 77, DFS 50, Es. 9, SDZ 72. PC 27, PNM 12, LDG 33, DC 282. PSDI 45.
Ul. Aquileia 37: MSI 79, DFS 23, Es. 19. SDZ 21, PC 29, PNM
20. LDG 17, DC 253, PSD-I 60. Ul. sv. Mihaela 95 I.: MSI 55,
DFS 179, Es. 133, SDZ 88, PC 42. PNM 5, LDG 8, DC 87, PSDI 37.
Ul. sv. Mihaela 97 II.: MSI 45. FS 234? Es. 9. SDZ 99. PC 57, PNM 13, LDG 11. DC 120, PSDI 37.
Trg. sv. Jurija 37: MSI 29, DFS 23, Es. 9, SDZ 18. PC 83, PNM 8, LDG 26, DC 266, PSDI .102 Ul. Udine 1 4a: MSI 46: DFS
2, Es. 6, SDZ 6. PC 74, PNM 30, LDG 12. DC 282. PSDI 122
Ul Udine II 4b; MSj 44, DFŠ
9, Es: 7, SDZ 7, PC 109, PNM 9, LDG 9. DČ 306, PSDI 59.
Ul; Slataper 27: MSri6/DFS 157, Es. 3, SDZ 69. PC 120, PNM 5, LDG o, DC 78, PSDI 40.
Ul. IV. novembra 32: MSI 40 DFS 47, Es. I. SDZ 31. PC 100,' PNM 15.	LDG	16,	DC	156
PSDI 62.
Pevma: MSI 29, DFS 260, Es,
3, SD2 154, PC	96,	PNM 7.
LDG 6, DC 54, PSDI 20.
Drevored XX septembra 3. MSI 77, FS 5, Es. 3, SDZ 18, PC 12. PNM 11, LDG 12, DC 128, PSDI 30.
Ul. IX. avgusta 1.5: MSI 83, DFS 6. Es. 9, SDZ 16. PC 14. PNM 27.	LDG	57	DC	253,
PSDI 58.
Arzoni 1; MSI 82. DFS 45, Es
11, SDZ 36, PC 22, PNM 3lj LDG 45, DC 204. PSDI 56.
SKUPAJ:	MSI	3579, DFS
1548, Es.	856, SDZ	1497,	PC
1484, PNM 988, LDG 1295,; DC 9466. PSDI 1936.
POSLEDICE NEUSPELIH VOLITEV V OBČINI GORJAN.1
Pred sodišče hočejo postavili ljudi
hi so javno tolmačili težnje vsega urehžvalsira
Oblasti še vedno nastopajo proti prebivalstvu Brega in Flipana zaradi volitev, ki so bile v občini Gorjani 30. novembra letos. 22. decembra bo moralo odgovarjati pred sodiščem okrog 20 ljudi iz teh dveh vasi.
Pričakovati je bilo, da ne bo prišlo do te skrajnosti, prav zato ker se je volitev vzdržalo vse prebivalstvo, ki je v teh dveh slovenskih vaseh z abstinenco odločno pokazalo, da noče spadati pod občino Gorjani, temveč da se hoče vključiti v slovensko občino Brdo. Pričakovati je bilo, da bodo oblasti vendarle upoštevale voljo prebivalstva in da ne bodo klicale na odgovor nekaterih oseb. ki so pač javno tolmačile težnje vsega prebivalstva.
Manever oblasti je bil takole pripravljen: potem ko je prebivalstvo vrnilo prefekturi volilna potrdila, so skušali s
ADEX IZLETI
24., 25., 26. DECEMBRA TRIDNEVNI IZLET V
LJUBLJANO
27. IN 28. DECEMBRA DVODNEVNI IZLET V
TOLMIN MOST NA SOČI NOVO GORICO KANAL
Vpisovanje do 17. t. m.
31. DECEMBRA 1952 IN 1. JANUARJA 1953 DVODNEVNI IZLET V
POREČ
ROVINJ
PUL0
4. JANUARJA 1953 ENODNEVNI IZLET V
ŠKOCIJAN
POSTOJNO
KOMEN
5. IN 6. JANUARJA 1953 DVODNEVNI IZLET V
ILIRSKO
BISTRICO
PIVKO
(Št. Peter na Krasu)
Vpisovanje do 20. decembra pri «Adria-Express», Ul' Fabio Severo 5-b — tel. 29243.
poderejo na tla Colausiga, ko in Picellija. V lestvici je Ju-
{a Kil	ir	!%»«««>i t_ 1;H- • 1 .	i •	v	i	.	.
Pred kratkim je izdalo naše županstvo tri proglase. V prvem obvešča vse kmete, ki imajo pitane prašiče za zakol,
nosti in odločnosti. Colausig. d* m0r-T Poskr,be*i za živin°-je bil eden izmed najboljših travniški pregled srca, vra-
poleg že imenovane obrambe ?,ce: Jeter pljU*’ ,da S%ug0-
je bil že v nevarni bližini vrat. V 20’ pa ponovno sreča Krminčanov prepreči gol. Osem minut na to pa prečni tram in stranski tram odbijeta dve nevarni zaporedni žogi, ki ju streljata prvič Mun-gherli in nato Colausig. V protinapadu bi nasprotnik lahko dosegel gol, toda strel je prepočasen in Stacul ujame žogo. V 29’ Bavcon zgreši lepo priliko in strelja, toda zgreši. V 36’ in 40’ dve nevarni akciji ea Juventino in Stacul ima ponovno priliko, da se izkaže.
V drugem polčasu pa se že pozna utrujenost in do 15’ napada Krmin in obramba ima mnogo dela. Ta polčas bi lah-
ventina še vedno na zadnjem mestu in ima samo 5 točk.
tovijo morebitne bolezni. 2ivi-nozdravnik pa ne more hoditi pregledovat zaklanih prašičev po vaseh, zato se bo ustavil vsak dan od 8 do 9 ure v Po-štrenjovi mesnici v St. Petru Slovenov, kjer bo pregledoval
^ Za objavo božičnih in novoletnih voščil
kličite telefonsko štev. 33 82 Uprava Primorskega dnevnika
Neroden padec
GORICA, 15. — Rešilni avto Zelenega križa je včeraj zjutraj okoli 10.10 pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 63-letnega Ivana Culiata, ki stanuje na sedežu občinskega podpornega društva. Culiat se je zjutraj odpravil v mesto. Ko je dospel do Ul, Agraria, se mu je zaradi mokrih tal spotaknilo, da je nerodno padel na tla.
V mestni bolnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da sl je pri padcu zlomil levo nogo. omenjeno drobovje prašičev
SV?a Da	ki ga bodo kmetje prinašali!
oddelku, kjer se bo moral Vsakdo, ki se ne bo držal tega
zdravit, približno 30 dni, če ne predpisa bo kaznovan po
nastanejo kakšne druge kom- zakonu.
KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI !
Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite »PRIMORSKI DNEVNIKU.
Najbolje, da. se nanj kar naročite.
plikacije.
KINO
VERDI. 17: »Prišel je ženin«,
B. Crosby.
VITTORIA. 17:	«As	pobere
vse», V. Hudson.
CENTRALE. 17: «Rosalba, pom-| nike. ki vozijo ponoči " da se pejska deklica«.	morajo strogo držati člena 41
MODERNO. 17: «Je vedno neki italijanskega zakona, ki določa drugi dan», J. Garfield in E i da morajo imeti vozovi luč.
V drugem proglasu obvešča županstvo ljudi, da morajo predložiti načrte vseh del za obnovo hij ali za gradnjo novih poslopij. Načrt morajo predložiti županstvu, da ga oblasti odobrijo Kršitelji bodo kaznovani po zakonu Tretji proglas opozarja voz-
0B K0NST1TUIRANJU NOVEGA GLAVNEGA ODBORA SHPZ
Prosvetna društva in kulturne ustanove se bodo morale popolnoma osamosvojiti
Protest odbora zarodi preganjanja slovenskih krajevnih imen. Ponovno izvoljeni dosedanji odborniki in načelniki odsekov. Pred ustanovitvijo filatelističnega fotoamaterskega kluba
Parker.
I k,i se vidi na vse kraje, da se > bodo pri prosvetnem delu mo.
Dne 14. decembra je bila v Ul. Homa 15 prva seja glavne, ga odbora SHPZ; tej so prisostvovali člani, ki jih je izvolil občni zbor SHPZ, predstavniki, ki so jih poslala prosvetna društva, in zastopniki šolnikov. visokošolcev in srednješolcev. Sejo je odprl predsednik SHPZ dr. Andrej Budal, ki je najprej vse navzoče pozdravil, nato pa jih pozval, da z enominutnim molkom počastijo spomin Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, ki so prav pred enajstimi leti padli kot žrtve fašističnega terorja. Nato je dr. Budal predlagal naslednji dnevni red: 1. konstituiranje odbora. 2. predlogi o bodočem delu, 3. sklepi ter razno
Po 'predlogu predsednika so bili izvoljeni za podpredsednika tov Janko Gerdol, za tajnika tov. Boris Race, za blagajnika Srečko Merlak, za načelnico odseka za ljudsko prosveto tov. Nada Kapun, odseka za šolstvo tov Tončka Cofc in za načelnika odseka za znanost in umetnost tov. Rado Rau-ber; podzvezo Koper bo zasto. pal podpredsednik Srečko Vilhar. podzvezo Buje pa podpredsednik tov. Stanko Božič.
Pri drugi točki dnevnega reda je tov. Boris Race dejal, da bo bodoče prosvetno delova. nie zahtevalo novih organizacijskih oblik Prosvetna društva in kulHirne ustanove se bodo morale docela osamosvojiti in se več ne zanašati na Prosvetno zvezo. Požrtvovalno
rali sodelovati posamezni člani glavnega odbora. Od njih se pričakuje, da bodo redno hodili na seje, sodelovali, kritizirali in svetovali ter v svojih društvih izvajali sklepe glavnega odbora. Nata je tov. Ra. ce stavil vrsto predlogov, ki bodo prav gotovo v veliki 'meri razširili in poživili prosvetno delovanje. Omenil je tudi, da so od občnega zbora dalje vidne boljše možnosti za prostore v nekaterih prosvetnih društvih.
V zelo živahni diskusiji, ki je težila v glavnem na nekate. re probleme ljudske prosvete, so tovariši izražali tudi svoje želje glede delovanja odseka za znanost in umetnost ter šolstvo, še posebej glede na novi način delovanja, ki bo zahteval še večjo iniciativnost in požrtvovalnost posameznih referentov ter njihovih sodelav. cev.
Pri tretji točki dnevnega reda Je predseduik predlagal, da se glavni odbor pridruži protestu vsega našega ljudstva zoper preganjanje slovenskih krajevnih imen na tem ozemlju. Sprejeta je bila protestna resolucija. ki jo obljavljano na 1. strani.
prisotni so tudi razpravljali o raznih načinih, kako ohraniti slovensko lice naših vasi; napisi priimki itd. Nato je odbor sklenil, da pošlje zaslužnemu zgodovinarju prof. Milku Kosu čestitke ob njegovi BO-letnici.
Tov. Rac« je predlagal, da bi prihodnja seja članov glav-
nega odbora bila v Nabrežini in da bi na to sejo povabili tudi občinstvo iz nabrežinske-ga okraja Tov. Merlak je povedal, da je v Trstu pripravijalni odbor za ustanovitev filatelističnega kluba v Trstu in priporočal, da se o tem obvestijo filatelisti, tov. Vrabec pa je predlagal ustanovitev fotoamaterskega kluba Za rešitev vseh nakazanih vprašanj bo treba iskati pu-merne organizacijske oblike. Zato je bilo sklenjeno, da tajništvo in načelniki posameznih odsekov do prihodnjega zasedanja glavnega odbora organizacijsko izpopolnijo posamezne odseke z večjim številom referentov, Ti bodo odgovorni za posamezne panoge delovanja ter bodo tvorili izvršni odbor 21 ljudi, ki bo predlagan glavnemu odboru, da ga potrdi.
Prvo zasedanje skupščine
Zavoda za soc. zavarovanje
Danes bo v Kopru prvo zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje, ki jo je prejšnji mesec izvolilo 8 tisoč zavarovancev koprskega okraja. Skupščina, ki šteje 27 članov, bo izvolila izvršni odbor in njihove namestnike, nadzorni odbor, imenovala direktorja ter sprejela statut Zavoda za socialno imenovala bo direktorja ter spre-tuta so člani skupščine prejeli v proučitev že pred tednom dni.
policijo prisiliti posameznike. | vedel, kaj je P0^p’sai,'jcijj£>
osnovi tega zapisnika mis« sedaj pripraviti celo ptP ^
tem hočejo prebivalst
lekcijo: nikakor in v okoliščinah se ne s proti oblasti.
Jasno je, da so v obeh v seh zaskrbljeni, posebn ne vidijo prave možnosti
Sejo branuf
s
se svojim težnjam, r do kraja izpeljat! boribo ^
jo začeli. Tako bodto končno vendarle do cilj.
Namesto da bi .ob^af*L Sg).e. jele protest prebivals ga in Flipana ter ukinile b_ čino Gorjani, hočejo na“"3k0
vati s to protiljudsko p in še celo kaznovati l _ ’ a so javno tolmačili zelje prebivalstva.
da so jih le vzeli. Na dan sa mih volitev so na vse načine pritiskali na prebivalstvo, da bi glasovalo. Govorili pa so, da so volilna potrdila nekateri ljudje vzeli volilnim upravičencem s silo in jih potem vrnili prefektu. Ce bi bilo to res. bi prebivalstvo, potem ko so volilnice izročali predstavniki oblasti v spremstvu kara-binerjev, končno vendarle volilo, kar pa se ni zgodilo. Tako je prebivalstvo tudi pokazalo. da je volilna potrdila samo po svoji volji izročilo nekaterim vaščanom, da bi jih ti skupaj izročili naprej prefektu.
Toda oblasti se na vsa ta dejstva ne ozirajo in hočejo postaviti pred sodišče nekatere ljudi iz Brega in Flipana pod obtožbo, da so na ilegalen način preprečili normalni razvoj volitev.
Izkoristili so slabo znanje italijanščine in popolno nepoznavanje zakonov ter dobili na zapisnik nekatere podpise, čeprav nihče od podpisanih ni
Daleč od svojih dragih je preminul II. t. m.
Stevan Darlic
žalujoči: žena Vanda, sin Djordje ter družine Dar-lič, Bučič, Zlokovič in Lokovič.
Zadušnica bo 18. t. m. ob 7. uri v cerkvi Sv. Antona novega.
«PRIMORSKI DNEVNIK« stane : posamezna št. din. • mesečna naroč. »	'
Naroča se Pr': AGENCIJI DEMOKR. INOZ. TIS*-Ljubijana - Trg reyolu_ cije 19 - Poštn. p. 19 Tel. 20-009.
Naročnine vplačajte tek. račun št. GO6-90332"
Litatelji in naročniki
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA" je ^ nila darovati tistemu, ki postane nov narocn pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna celote*0 ^ naročnino za I. 1953, v zneska L 3200.- vnapr J pred 31. januarjem 53, eno naslednjih kul r
1. SLUVbl\!sKh \ARODl>'t' r*A*LJlC*J
2. France Bevk: IZBRAlbl SPI^I* ^	-
3. Jože Pahor: HODIL PO ZEMLJI SE‘
ISAŠl
4. Fran Šijanec: ALBER1 SIKH
5. Feigel-Nanut: BEJShŠKA SLO V EM J
Gornji pogoji veljajo sa mo za naročnike na v Italiji.
STO
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA"
NOVE SLOVENSKE KNJ1GE
F. Bevk:	«Izbrani	spisi». II. del,	platno,	.	.
Turgenjev:	«Izbrani	spisi«, II. del,	platno	.	•
Petrovič:	«Prepelica v	roki«, platno .	.
Ilešič:	((Gospodarska	geografija	Amerike»,
platno . •	. .	.
Gorki:	«0 literaturi«, polplatno	.	. .	-	>
Mehring:	((Prispevki k	zgodovini	književno-^
stin, polplatno....................•
Wels:	«Ugloni	in Eudena«, polplatno	:	•
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH ^ GORICI IN SESLJANU.
lir 950-" 1000" 900"
1300"
700"
SILVESTROVANJE V
OD 31. DECEMBRA 1952 DO 1.
JANUARJA
31 deCelD
Program: v dvorani hotela Kvarner Daf(jd-bra 1952 silvestrovanje in 1. januarja 1953 f<5,iv*^a8rcDa nih plesov s sodelovanjem folklorne skupine 11
Kxpre*”>-
Vpisovanje do 20. decembra pri «Adn<»
Ul. Fabio Severo 5-b — tel. 29243,
. ExP
VEČER SLOVENSKE
UMETNOSTI
Tomažiča ^
V spomin na narodnega heroja pinlt5rp2 v Ul. danes 16. decembra t. I., v prostorih s ..jgdnjim sp.°' ma 15/11 «Večer slovenske umetnosti« z nas redom:
UVODNA BESEDA, Boštjan 2agar.	gpo
Boris Pahor: REVIER Odlomek iz '"n^odoškova. PAD S POMLADJO. Bere članica SNG Zlata KLAviB' Pavle Merku: GRAVE iz SONATE ZA Op. 12. Izvajs pianistka Damijana Bratuž	aLL^'
Pavle Merku: PEZZI MINUSCOLI. ®PrFTTO R O GRETTO, ANDANTINO, PRESTO, A ,C.raijan3 Bra-MANTICO. RUSTICO. Izvaja pianistka ua tuzeva.	avtor.
Alojz Rebula: IZ DNEVNIKA 1952. Bere Odmor.	snq Le1*
AnreJ Budal: SREDI MIRU. Bere članic
Nakrstova-	.	lanist	cojmir	D«*'
Vasilij Mirk: ELEGIJA. Izvaja pianist
^ Irvaja
Marij Kogoj: ANDANTE CANTABILE-ni&t Gojmir Demšar.	„	e	čian	SNG
Vladimir Bartol: DVA STAVKA.
Jože Babič,
Ta večer bodo razstavljali svoja ^aH|”^atv — ^V” Jože Cesar - Bogdan	Grom	- R°bert	HlaV3	y
relij Lukežlč	—	Lojze	Spacal.
_________________________________	Hruštv°
Večer se	bo	pričel	točno	ob	t^.r°,S'[etnsiovetlslce
Pinka Tomažiča vabi nanj vse Uu 1 umetnosti na Tržaškem. — Vstop prost.
— 3 —
16. decembra 1952
_0B AKCIJI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V LADJEDELNICI SV. MARKA
TRŽAŠKA	IND
in stanovanjsko vprašanje
Pred časom so sindikalni za- -  —-   .	___._____
Del kapitala bi se moral naložili v gradnjo stanovanj za uslužbence kak načrtciiii prilnfo" naj "bt Aldisiieva pomoč je za večino delavcev nedostopna * Nizko ren-fe0dJs?iVbe^cedilki Zpotrebuje?J rabilnosr v stanovanja naloženega kapitala odtehtajo druge prednosti
stanovanje, nekaj stanovanj-	'
, I**®- Tej iniciativi, ki je
w^la zelo pozitiven odmev ted delavstvom ladjedelnice, riVe Pridružila tudi druga sindikalna organizacija — Delavska zbornica.
Vodstvo tovarne ni dalo do-fl še nikakega odločilnega “Ogovora, pač pa sta sindikal-i organizaciji — predvsem “otni sindikati — izvedli “d delavstvom popis stano-“njskih razmer, oziroma po-reb delavstva ladjedelnice.
I ni,0.0®* s? izpolnili posebne-razce, iz katerih je razvidni potreba posameznega de-*.avca.
Ko je bilo to opravljeno, je a stvar, kakor kaže. zaspa-„ ' j .av gotovo je vprašanje ki	. stanovanjskih blokov,
n-	bili delavstvu ladjedel-
ce tako potrebni, zelo važ-
vei'-Jn ga tucil vodstvo tako 1 ..ega podjetja, kakršno je j, ^ n.’ca Šv. Marka, ne mo-jt sPre-ieti brez temeljitega sta i-8'- moremo si pred-razmer stotin družin, Uslužbencev tega podjetja, ki tajo v nedogled prebivati stanovanjih, ki so povsem ^primerna. Potrebna je to-re'I. nuina in seveda ugodna
n- j?v teSa prepotrebnega Predloga
Primer stanovanjskega .prosi, ^ delavcev ladjedelnice zn=--?ar*Ja smo navedli le kot n \C.unost za velika tržaška a v tem Pogledu. Po-bna ■ F’ syetu gradijo velika 3a v bližini tovarn sta-lav an3slce četrti za svoje de-1- ,ce 111 nameščence. Ponekod, J-.. na Pr. v Nemčiji, v An-„ a1, v KDA, v Franciji in dru-va S° V bližinah velikih to-]0nrn nastale stanovanjske ko-.mje za uslužbence posamezni, tovarn. Celo sama moder-aa urbanistika se skuša vskla-aitl s temi zahtevami. Tudi v Trstu imamo nekaj podobnih ‘inerov; ki pa so Starejšega ptuma Čistilnica nafte Aqui-‘4 ima' nad starimi Zavljami t«cej dvo ali večstanovanj-tfclh his za svoje uslužbence. ^Tžaški plavži Ilva imajo ka-deset stanovanjskih blokov za svoje delavce. Ne trdimo, da so stanovanja delavcev Ilva idealna, ker so v resnici Izredno skromna, pomanjkljiva. prezanemarjena in tudi gunena po zastarelih načelih, n-ijub temu pa bi bil marsika-teii Tržačan, ki je zaposlen v drugih podjetjih in ki tiči v raznih zakotnih, kletnih ali Podstrešnih luknjah, srečen, če bi imel vsaj tako stanovanje.
Ne moremo sicer trditi, da ie gradbena dejavnost v Trstu majhna, kajti občina je zgradila lepo število stanovanj. Tudi nekatera druga podjetja, kakor na pr. Delavske zadru-ge, so zgradila nekaj hiš za sv'oje uslužbence. Toda stano-Vanjska kriza je še vedno zelo Pereča. Stanovalci iz Ulice Ri-®Utti, Ulice del Eivo, stanoval-, Sv Jakoba in starega mesta T 9 tem marsikaj lahko povedi. Občinski stanovanjski u-*d ima še, danes okoli 6.000 ^sečnih prošenj za stanova-•a. Cfe bi hoteli načenjati Prašanje že dograjenih stano-in predvsem načina dolivanja teh. bi nas prived-jj^redaleč, zato se bomo ome-ij0 samo na sedanjo stvarco- Vsem je znano, da je še iin na tisoče delavskih dru-5ta v Trstu, ki se stiskajo po km vani'b. ki so leglo tuber-tijj°?e, revmatizma ter nešte-
pogosto slišijo «nasveti», naj bi si ljudje, ki nujno potrebujejo stanovanja pomagali sami s pomočjo načrta Aldisio. Ne glede na veliki škandal z gradbenim podjetjem Lombardo Veneta, ki je onesrečil 270 tržaških družin, kako naj ta načrt pomoči, ki je do neke mere tudi sprejemljiv, reši stanovanjsko vprašanje povprečnega delavca. Povprečna plača za normalen osemurni delavnik v ladjedelnici Sv. Marka na pr. znaša okoli 32 tisoč lir na mesec. S temi prejemki, ki še zdaleč ne zadoščajo za najskromnejše življenje družine, se prav gotovo ne morejo prihraniti vsote od 600 do 800 tisoč lir. ki so potrebne za gradnjo dvosobnega stanovanja -po Aldisijevem načrtu.
Kakor torej vidimo tudi ta «pOmoč» ne- reši še stanovanjskega vprašanja. Kako temu čimprej odpomoči? 2e prej smo navedli primer gradnje stanovanjskih blokov in četrti v inozemstvu in pri nas. Ne maramo trditi, da je ameriški industrialec bolj človekoljuben od našega domačega in da je gradil stanovanjske četrti za svoje delavce zato, ker bi ž njimi sočustvoval. Njegovo načelo je tudi v tem primeru sledeče:	imeti na razpolago
dovolj zdrave ter za delo sposobne delovne sile. zato je potrebno nuditi tudi nekaj iz «svojega» — preskrbeti ji primerna stanovanja. Ce bi tudi naši industrialci sledili temu zgledu, ki, sicer ruma človekoljubne pobude, bi bilo stanovanjsko vprašanje v Trstu vsaj deloma rešeno. Za Aqui-lo se na primer trdi, da je vložila v obnovo, modernizacijo ter razširitev svojega podjetja nad 4 milijarde lir. Ladjedelnica Sv. Marka, ki sicer v obnovi ter predvsem v modernizaciji delovnega procesa še ni na svetovni višini, je potrošila tudi velikanske kapitalu za svoje podjetje Podobno je 7. drugimi velikimi podjetji v Trstu. Res je tudi, da je marsikaj bilo zgrajenega s pomočjo ERP in to pod določenimi pogoji. Toda pri milijardnih številkah je vendar niož* no da se določen del sreds.tev odbije^ za to, da se zadovolji najvažnejši činitelj proizvod-
nje — delovna sila. Rekli sme sicer, «da je možno«, morali bi pa reči, da je povsem nujno ter obvezno dati del investiranega kapitala predvsem za to, da se zagotovi delovni sili primerno stanovanje. Kaj moremo pričakovati na pr. od delavca, ki nima niti kam leči, od delavca, ki na pr. stanuje v javnem prenočišču v Ul. Pondares,. kjer jih stanuje okoli 200 in kjer nima razen svoje oštevilčene postelje ter navadnega umivalnika prav nič niti omare za perilo ali obleko niti mize celo niti stolice? Ali moremo pričakovati od takega delavca, da bo v podjetju delal toliko 'kolikor bi lahko?
Ce bi torej vsa tržaška velika podjetja zgradila s svojimi sredstvi za potrebe svojih uslužbencev primerno število stanovanj, bi bila stanovanjska kriza v Trstu že rešena.
Vemo sicer, da nam bo kak ((gospodarstvenik«, ki ocenjuje vsako investicijo svojega kapitala samo po odstotkih, ki mu jih investirani kapital nosi, rekel, da se denar investiran v stanovanja danes ne izplača, toda če se omenjeni kapital amortizira zelo počasi ter ima nižji ■ odstotni donos, so koristi zadovoljne ter zdrave delovne sile na delu dovolj velike, da odtehtajo tudi to »slabo« stran procentual-ne računice.
1ŠA*'
■v;;.
Najvarnejše motorno kolo »Triumph Temeni. — Na 27. londonski razstavi koles in motornih koles je vzbujalo veliko zanimanje lahko motorno kolo «Triumph Terrieni s 125 k. c. motorjem in 4 brzinami, ki ga vidimo na sliki.
Znano je, da je iz Jugoslavije v času okupacije, zlasti pa po zlomu nemških in s tem slovenskih belogardističnih, u-staških ter četniških vojaških formacij, pobegnilo mnogo ljudi, ki so se udinjali okupatorju in s tem povzročili bratomorno bojevanje. Toda tudi po vojni je marsikak zapeljanec. pa tudi avanturist, varan od lažnive protijugoslovanske propagande, pobegnil iz države. Ne bi se na tem mestu podrobneje seznanjali, kakšni so bili motivi pobegov, toda gotovo je, da je zlasti močna protijugoslovanska propaganda v Italiji obljubljala tem zapeljancem raj v Italiji in drugod, kamor bi begunci odšli, ko bi zapustili svoje rojstne kraje, kakor da. tujina prav na te nesrečneže čaka z odprtimi rokami ter jim bo nudila lahko in udobno življenje.
Nemalo je tudi takih, ki so nasedli tej propagandi, zlasti med italijansko manjšino v Jugoslaviji in so, sledeč njenim lažem, optirali. Toda poglejmo, kaj so doživeli v tej opevani zemlji. Dotaknili se
bomo samo treh od mnogih zapeljanih optantov.
Ivan .peruško iz Vodnjana v Istri je živel v domačem kraju z ženo in dvema otrokoma. Toda vztrajna napihnjena propaganda z one strani meje je vplivala nanj in odločil se je za pobeg s čolnom v Italijo Kaj kmalu se je znašel v zloglasnem begunskem taborišču Fraschette. Tam je zaradi neznosnih razmer, katerih pokrovitelji so, mimogrede rečeno, poleg zločinskih ustašev še pobegli slovenski in hrvatski duhovniki, ki vedrijo v Vatikanu. Silno razočaran :aradi takega «sprejema» v obljubljeni deželi se je odločil, da se čimprej vrne v Jugoslavijo Toda uprava taborišča mu tega ni dovolila, zato je pobegnil iz taborišča. Pobeg mu je kljub silnim težavam uspel in zdaj zopet zadovoljno živi v Jugoslaviji,
Optant Dinko Picinich iz Malega Lošinja je, zaveden od italijanske propagande, leta 1950. zapustil ženo in dve hčerki in odšel v Italijo. Toda ko je prekoračil mejo, se je kaj kmalu znašel v nelju-
ii itn im ii m 11 m n ti 11111111 m 11111 m n iimiiii m n n iiiiiin milili n iiiiiiiMtiiim m minil n iiimir
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
BOHUMIL LAUŠMAN, BIVSl MINISTER ČSR:
ssKdor preveč dokazuje ta ničesar ne dokaže"
Zaključil se je v zgodovini Češkoslovaške še neviden politični proces. Od skupno 14 obtožencev jih je bilo 11 obsojenih na smrt. 3 na dosmrtno ječo. Štirinajst vodilnih če-hoslovaških komunistov je na vsem lepem izvedelo in pred sodiščem tudi priznalo, da so bili člani «protidržavnega zarotniškega centra Rudolfa Slanskega«, da so bili nacionalisti, sionisti, saboterji in špio-ni, da so bili agenti gestapa, konfidenti, ubijalci in da so hoteli podobno kot ((fašistična Jugoslavija« ter po zapovedi zapadnih imperialistov zrušiti ((ljudsko-demokratični režim v Pragi, odtrgati češkoslovaško republiko od »tabora miru s Sovjetsko zvezo na čelu«, obnoviti stari kapitalistični režim pod protektoratom Wall Streeta.
Praški radio, ki je pred ne-
I kaj I panl
* rol
trenutki raztrobil v svet pankraško obsodbo, bi bil moral skupno z Lafontainom pristaviti še to-le: ((Spuščamo zastor, farsa je končana.« In v resnici je bil ta proces samo farsa, čeprav je pri tem mnogim od groze zledenela kri v žilah. Pravzaprav ne gre samo za «štiiinajstorico», od katerih je enajstim bila prisojena zanka, trem pa dosmrtna ječa, marveč gre za veliko skupino vidnih državnih in partijskih funkcionarjev, ki jih še pravtako čakajo sodišče, zapor in vešala. Sedem dni trajajoča sodna razpravo je pokazala, da je razen dveh ministrov pripadalo «protidržavnemu zarotniškemu centru Rudolfa Slanskega« še enajst bivših pomočnikov ministrov, šest generalov, sedem diplomatov, veliko število bivših ljudskih poslancev, .nekaj
■j";.	-......................................
ho , aSih bolezni in istočas-tale vzrok prepirov, nemogoči1- celo družinskih tra-
V n°katerih krogih se sicer
\
Irak na poti gospodarske obnove. — Gradnje novega cestnega in železniškega mostu čez Tigris v bližni Bagdada, prestolnice Iraka, ki spada v načrt za obnovo iraškega gospodarstva, katerega finansirajo iz petrolejskih dohodkov.
vidnih partijskih publicistov in novinarjev, kakor tudi več znanih sekretarjev CK in oblastnih komitejev Kp CSR. ne računajoč pri tem bivše generalne direktorje podržavljenega gospodarskega sektorja. V resnici, nad. vsem tem se. je moral	češkoslovaški narod
zgroziti!!
Ko je bila pred 170 leti zaradi čarovništva obsojena na smrt Anny Goeldiova, je plemeniti a. L. Schloeger. v svoji publikaciji Abermaligejr Ju-stizmort« («J?onovljen sodni u-mor«) zahteval, naj jo — pri bogu -— sodijo in obsodijo za kar se je pregrešila, vendar ne zato, ker je čarovnica. To srednjeveško Čarovniško vzdušje je sedem dni napolnjevalo sodno dvorano praškega Pan-kraca, in to. ker je bilo po nalogu Kominforma omenjenih 14 obtožencev sojeno in obsojeno ne zato, ker bi se bili v resnici pregrešili proti državi in socializmu, marveč za dejanja, ki jih niso napravili, pa so v Moskvi prav danes zelo potrebna, da bi se diskreditirala Zapad in Jugoslavija, prestrašili nezadovoljneži v KP Češkoslovaške, četudi za ceno glave nekaj vodilnih partijskih funkcionarjev, . ki mnogi od njih spadajo v staro Gottwal-dovo gardo, Zato so tudi bili vsi naenkrat in nepričakovano odkriti ter obtoženi za vohune Zapada, torej točno po receptu, ki je svetovni javnosti poznan že izza procesov v Moskvi, Sofiji, Bukarešti, Varšavi, Vzhodnem Berlinu, Budimpešti in Tirani. Nimam namena tajiti, da je bilo, ko sem prebiral razne vesti o vseh teh procesih, organiziranih v imenovanih mestih proti najvidnejšim partijskim in državnim funkcionarjem, tudi v. mojem srcu nekaj sumničenja, če morebiti res niso vsi ti ljudje vohuni. Vendar zahvaljujoč predvsem ministru javne varnosti CSR Karlu Baci-leku, ki je nedavno tega v ti-
sku in na radiu tudi mene o-značil za starega vohuna britanskega I, S. ter najnovejšega sotrudnika ameriške C.I.C., sem danes povsem ozdravljen teh sumničenj. Zatorej imam tudi pravico nastopiti v o-' brambo Slanskega, Clementi-sa in njihovih tovarišev, ki. so bili obtoženi in obsojeni za vohunstvo v korist Zapada. Kljub temu. kar so nekateri od teh že bili govorili in pisali proti meni, enostavno ne verjamem, da so bili vključeni v katerokoli tujih obveščevalnih služb. Nasprotno pa trdim, da je bil na pr. Rudolf Slan-sky v službi Kominforma, torej v službi Moskve proti Pragi. Vendar zaradi tega ni bil sojen in tudi ne obsojen na praškem procesu ne on ne kateri drugi od obsojencev.
§tar latinski pregovor pravi; «Kdor preveč dokazuje, ta v resnici ničesar ne dokaže.« Na praškem procesu pa je oi-lo vse ((dokazano«. Tudi to, da je Slansky kriv smrti Gott-vvaldovega najožjega sodelavca Jana Sverme, katerega žena je, med drugim povedano, pravtako v zaporu kot članica že imenovanega «protidržav-nega zarotniškega centra Rudolfa Slanskega«. Ce bi ne bil sam priča tragični Svermovi smrti bi morda še verjel obtožnici, javnemu tožilcu in sodišču, toda tega ne morem m ne smem, ker sem delal skupaj s Svermo in Slanskim. Bilo je to na Slovaškem, oktobra meseca 1944, v času ljudske vstaje, ko so se prebijale fronte, ko je padec Banske Bystri-ce, centra odporniškega ozemlja, postal neizogiben. Takrat je Slansky silil Svermo, naj bi se z njim vrnil v Moskvo z letalom, ki mu je bilo stavljeno na razpolago. Sverma je to odbil. Dasiravno ni bil zdrav je ostal z nami, vojaki in partizani, po padcu Banske Bystri-ce pa se je spet z nami vred umaknil v planine. Umrl je 10. novembra 1944, ko so se nešte-
ti vojaki in partizani zaradi nacistične premoči morali u-makniti iz neke doline pod planino Chabenec. Umikali smo se v skupinah. Zaradi svoje' slabostne telesne konstitucije in bolezni je bil Sverma prav na iniciativo Slanske-go uvrščen v prvo odstopajočo skupino. V tej skupini sta se nahajala tudi glavni komandant slovaških partizanskih edinic sovjetski polkovnik Osmolov in češkoslovaški general Prikryl. Jaz sem bil skupno s Slanskim v četrti, predposlednji skupini. Umik se je vršil v strašnem snežnem metežu. Ne da bi sploh stopili v borbo smo izgubili nekaj
konj. psov in okrog 80 ljudi. Svermo smo spet srečali šele na vrhu Chabeneca, kjer smo se posvetovali kje postaviti taborišče: Tu je že nihal med življenjem in smrtjo, malo kasneje pa je pri spuščanju s planine umrl na rokah partizanov, ki so ga nosili. Njegovo truplo je Slansky videl šele pod Chabenecom. Semkaj so ga namreč partizani prinesli in tu sem ga videl tudi jaz, ko sem se medtem spuščal s planine. Kljub tem dejstvom pa je praško sodišče naprtilo smrt Jana Sverme Slanskemu in mu na osnovi tega prisodilo zanko,
(Konec jutri)
Slike z onega sveta. — Nova vrsta orjaških zvezdarskih daljnogledov »Schmidt-Cassegraimi, s katerimi lahko snemajo obsežna področja nebeškega svoda na fotografske plošče. Včasih osvetlijo fotografske plošče tega daljnogleda celo 3 ure. Ker se pa zemeljska obla vrti, morajo zvezdoslovci ob takih prilikah z brzino zemlje seveda točno slediti predmetu, ki ga snemajo. Slika kaže, kako namešča zvezdoslovec vseučilišča St. Andrew fotografsko ploščo na daljnogledu vrste »Scmidt-Cassegrainn.
se vračajo razočarani
bem položaju in končno v taborišču Valetta pri Bariju, kjer je našel še okrog 750 optantov v približno enakem položaju. Pred dobrim mesece,n se je vrnil v Jugoslavijo ne samo zaradi slabih razmer v taborišču in ker že pred tem ni mogel dobiti nikake zaposlitve. temveč- zato. ker se je temeljito seznanil, z- dejansidm stanjem in spoznal veliko razliko med zlonamerno propagando in 'obstoječimi življenjskimi pogoji, ki vladajo v so sedni državi.
Oglejmo si še enega mnogU* vračajočih se optantov. Gia-conuni Lorenzo, doma iz Poreča v Istri, se je v sestavu italijanske vojske boril v A-friki in Siciliji. Tam so ga Angleži ujeli ter internirali v Afriki. Od tam se je vrnil.šele 1947. leta k svojim staršem v Poreč. Toda zaradi močne italijanske propagande je še istega leta optirai za Italijo ter se napotil v Trst. zatem pa s trebuhom za kruhom dalje v Italijo. Zaradi nezadostne hrane je zbolel ter se znašel v videmski bolnišnici. Razočaran zaradi razmer, v katere ga je vrgla usoda po prestopu meje, se ni več hotel izreči za Italijo. Zato so ga italijanske oblasti odvedle v taborišče Fraschette. Od tam je uspel pobegniti, klateč se po Italiji, čez mejo v Avstrijo, kjer se je izčrpan zaradi nerednega življenja javil jugoslovanskim predstavnikom. Letos v oktobru se je vrnil domov — v Jugoslavijo. Po svojem povratku je v Ljubljani napisal v knjigi vtisov, ki jo hranijo v bazi za povratnike, nekaj stavkov, ki so značilni, da spoznamo bedno usodo večine optantov. Kaj je napisal bivši italijanski vojak, ki je mnogo let nosil puško in se boril za italijansko zastavo? V italijanskem jeziku je napisal v knjigo: ((Prestal sem mnoge žrtve za mater Italijo. Ko sem prišel kot optant cez mejo, sem dospel v taborišče Fraschette di Alatri, kamor so me poslali italijanski lopovi in kjer sem živel od 1947. do 1952. leta Zelo sem zadovoljen, ker sem prišel v Jugoslavijo in se vrnil v svojo rojstno hišo v Poreč, kjer bom ostal do svoje smrti.«
Taka je stvarnost in take so posledice lažne propagande, ki onesrečuje celo vrsto družin in jih vržejo v težke življenjske razmere. Mnogi od njih preklinjajoč ugotavljajo zlonamernost te propagande šele tedaj, ko je prepozno.
C. S.
iiifinmiiiiiiiiiimitiiimitiiiiimiitfHiitfiiiiin
Kako so jih poznali
Biio je leta 1866. tiabburška Avstrija je bila v vojni s Prusijo in Italijo. Pri Kralovem Hradcu se je odločala usoda. Vse je kazalo na poraz Avstrije in na njeno izgubo Benetk, ki so bile več ko pol stoletja avstrijske, V miru pri Miku-lovu na Moravskem so bile Benetke res priznane Italiji.
V dobi, ko so Benečani mrzlično pričakovali odločitve m združitve z Italijo, je bil zasidran avstrijski parnik pred otokom Giudecca. Ni' sprejemal niti ni oddajal nobenega tovora, Mirno je počival pred otokom. Benečani so menili, da je to vojna ladja, ki bo obstreljevala mesto, kakor hitro bo podpisan mir, da se maščuje nad izgubljenim mestom. Mir je bil slednjič le podpisan. Parnik še je nato približal obali in začel raztovarjati blago: bile so majhne zeleno-rdeče zastavice, ki so jih Benečani navdušeno kupovali. V najkrajšem času je bila velikanska zaloga trobojnic razprodana. Benečani se niso spotikali nad to kupčijo s svojim starim sovražnikom in tlačiteljem, a tudi dunajske oblasti niso zamerile podjetnim trgovcem te nenavadne kupčije.
iiiiiiii,
“■Hiiiiiiniiiiiii nuli iiiii  ..........................................................................................................................................................
'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItliliiiHiii,
^/ffhdtično društvo v Trstu i sor dr. Ivan Merhar in v ka-
llfllllflllllllllllllllllllllllllll|l||||ll|||||t||||||l|||||||||,|||||||||||,|,|||,||n(||||||||||r||t|)|(||)||t
si ?	.	Uslanovljeno	1902.	Da-
kDri istega leta zaielo z 5,, zarianjcm gledaliških iger, deinVen^ar Prva leta svojega De 0Ua’ija ni povzpelo nad ra-navadnegu diletantskega
9!e“:,^ač vaJe zbiralo svoje usico občinstvo, ki ga je Hiti	meri moglo priteg-
ne
ti,
ko
je
^Pdni dom »Itšlct 1‘^ilo
bil 1904 sezidan dvorano za gle-
t*°iiriCe Predstave. Tu se je *po-rij!}0 društvu primernejše to-
Pr:"*’ Posebno ko je bil zbran s”1 koder igralskega osebja.
Peda prostovoljcev. jt' adaljnji razvoj gledališča je gPodbudil odbor društva, da »tat 1907 odločil ustanoviti gledališče in je zato an-iijrol iz Ljubljane Antona r, Joška kot umetniškega dr! ’ režiserja in učitelja v t0rm°tični šoli. Društvo si je j, eJ začrtalo isto pot, kot jo ■.^Prehodilo matično Drama-
društvo v Ljubljani od ^etaesetih let prejšnjega
p0 tlAa do časa, ko je moglo Poi/k , * novega gledališkega v Ljubljani preiti k kbo jnau gledališču z napol po-TnJl igralskim osebjem.
»tv0 *a Prvo gledališko občin-ternJ^ n‘ bilo dovzetno za lite je J repertoar gledališča, ki m moral ravnati po do-SI°iieM-utoi)ni* kulturne ravni Tr*(u ftega prebivalstva v "vzlie11 3,0 njeP°vem okusu. s,J°ji ?mu je Verovšek v Oal „FJVt triaški sezoni tve-Predstn,v poskusov. Med 31 r0rH	te	sezone	je	upri-
obveznega Gove-»LZofkJjDesetega brata» tu-I®9oi>P Kvedrove enodejanko LUr0enjeo *Vn‘rd tajim i deli
I nprhFJf, “Tuji kruhn. ki ga Jbidesei I trikrat in mu je JlJicev pr,znanje italijanskih ,, 1“borni.,,	Mosenthalovo
a,a Avnj. ? kateri je gosto-J°io j ar	Danilova in s
”Pvo osvojila triaško ob-
*,<l ^“iti	ki	mu	je	bil
predsednik profe-
lerem je kot gledališki intendant sodeloval Fran J. Knaflič, je z navdušenjem ugotovil napredek' gledališkega življenja v Trstu in oznamenoval prvo sezono stalnega Slovenskega gledališča v Trstu 1907-08 kot ((historično sezonon v razvoju gledališča v Trsttt.
Na občnem zboru društva 4. junija 1908 je dr. Merhar ugotovil, da je društvo ((gojilo v prvi vrsti ljudsko igro glede na to, da tvori glavni kontingent našega gledališkega občinstva preprosti narod, a izgubljalo ni svojega umetniškega cilja in je uprizorilo več imenitnih dramskih del...« Vero vškovo vodstvo se je torej obneslo iti zaradi višjih ciljev, ki jih je imel dr. Merhar, se je zdel že za naslednjo sezo-mt čas ugoden, da se uprizarjajo še druga kakovostna dela. Zdelo se je že potrebno, da se Pospešeno nadaljuje z vzgojo občinstva, posebno ker je bilo upanje, da prihaja iz Ve-rovškove dramatične šole nov podmladek za igralski zbor in da bo mogel slediti izbranejše-mu gledališkemu repertoarju.
Občni zbor je odobril predlog odbora, da se po ljubljanskem vzgledu odpravi kolegial-na intendanca in da naj po novem odboru iz svoje sredine imenuje intendanta kot artističnega vodjo gledališča. V tem svojstvu je bil v začetku sezone 1908-09 intendant Fran Knaflič, ki je s predsednikom društva dr. Merharjem izdelal načrt repertoarja za novo sezono po izčrpnem posvetu z Verovskom.
Repertoarni načrt je napovedoval poleg Vojnoviča in Čehova ter Schillerja in lesena tudi Ivana Cankarja dramo «Kralj na Betajnoviti. Danes ni več mogoče dognati, kdo je prvi sprožil predlog za uprizoritev te Cankarjeve drame v Trstu. Nedvomn'o pa so pri tem v enaki meri sodelovali i predsednik društva i in-
na Betajnovi*1
prvič na odru Slovenskega gledališča v l^rstu leta 1908
tendant t Anton Verovšek. Mimo tega je slovstveno vzdušje v slovenskem središču Ljubljani že v taki meri pronicalo v slov. kult. življenje v Trstu, da je bilo vprašanje uprizoritve enega Cankarjevih dramskih del skoraj neodložljivo.
Cankarjevo sodelovanje pri tržaški reviji «Slovenka» je bilo že ob prehodu v novo stoletje slovstveno doživetje vsaj pri dobršnem delu tržaških slovenskih izobraženk. Poleg tega je v neki meri tudi «Edinosti> spremljala slovensko slovstveno dogajanje in z njim v tako veliki meri povezanega Ivana Cankarja. Res je, da je uredništvo tega dnevnika v nemajhni meri stalo pod vplivom prijateljskih zvez s Franom Govekarjem in je po zaničljivem poročilu o uprizoritvi Cankarjevega «Pohujšanja v dolini šentflorjanski» tudi 1908 objavilo ne prav dobrohotno poročilo o nori knjigi Cankarjevih šentflorjanskih zgodb. Toda ob tem je prav ((Ljubljanski Zvonu redno prinašal poročila o Cankarjevih knjigah izpod peresa dr. Ivana Merharja, ki so razodevala vsaj trud za razumevanje pisatelja in priznanje slovenskega izdbraženca ob prvih stikih s Cankarjevo slovstveno osebnostjo, kakor tudi so se še zdela problematična.
Ce je torej pobuda za uprizoritev Cankarjeve drame prišla po njegovem kritiku in hkrati predsedniku Dramatičnega društva v Trstu, je pri-
šla po slovstveni pobudi nič [ ski ansambel, nedvomno pose-manj kakor po osebnem stiku I ben mik za režiserja in vzgo-s Cankarjem. Cankar je že po- [ jitelja mladega igralskega na-
gosto hodil v Trst predavat slovenskim delavcem, k čemur ga je vabil prosvetno živahno delujoči «Ljudski oder«. Cankar je hodil v Trst k «svojim» ljudem, k ljudstvu, ki ga je na drugi strani Merhar skušal privabiti v slovensko gledališče in s katerim je-sam imel najožje stike tudi kot predavatelj «Ljudskega odran.
Nič manj ni možno poudariti igralskega stika, ki ga je imel Anton Verovšek s Cankarjevimi deli že v Ljubljani in so ga morale mikati njegovemu igralskemu razvoju primerne vloge Cankarjevih del. Se v jeseni 1907, ko je že prevzel igralsko vodstvo tržaškega Slovenskega gledališča, so Ija poklicali v Ljubljano, da igra v Cankarjevem ((Pohujšanju v dolini šentflorjanski» vlogo župana. Pri prvi uprizoritvi ((Jakoba Rude« je bil igr til Dobnika, v eKralju na Betajnovin župnika., v komediji «Za narodov blagor» pa dr. Grudna. Na vsak način ga je morala zamikati vloga Kan-torja v »Kralju«, fci pa jo je bil igral Lier.
Repertoarni načrt za sezono 1908-09 je torej ustrezal razvoju kulturne ravni v Trstu med slovenskim izobražen-stvom in slovenskim delavstvom. Hkrati pa bi mogel biti ta poizkus preizkusni kamen za mladi, razvijajoči se igral-
rascaja.
Tako je prišlo do uprizoritve Cankarjeve drame ((Kralj na Betajnovi» v Slovenskem gledališču v Trstu 18 oktobra 1908.
Skladno z razvojem gledališča in ravnijo gledališkega občinstva je v svojih napovedih vodstvo Dramatičnega društva v svojem glasilu dnevniku uE-dinost» utemeljevalo uprizoritev Cankarjeve dra ne, poizkušajoč hkrati izkoristiti gledališke vzgojne metode za «kontingenti) svojega občinstva — preprostega naroda. «Edinost« je prinesla pred uprizoritvijo notice o nameravani predstavi, ki so po svojih stopnjah v neki meri značilne za ta čas, za tržaško gledališko občinstvo in nič manj za tedanje gledališko osebje v Trstu. ,
15. oktobra 1908: «Slovenska noviteta... Spregovoriti na tem riestu kaj o pisatelju, ali o tem njegovem najboljšem dramatičnem umotvoru bi bilo skoraj odveč. Umetnik Cankar je znan vsem Slovencem, ali vsaj bi moral biti znan. Upamo zato, da se bo vsak Slovenec rad seznanil z domačim umotvorom in s tem tudi znal ceniti kulturno stremljenje našega gledališča...»
10. oktobra 1908: »...Umetniški večer, ki je tem bolj po memben, v kolikor se vprizon
cvet domače umetnosti Cankarjev «Kralj na Bctajnovis. — Ta uprizoritev nam dokazuje da si je vodstvo našega gledališča svesto svoje visoke kulturne naloge. Naše občinstvo treba šele vzgajati, treba ga Voditi od ležernih burk do uživanja resne umetnosti — Zaradi tega je dolžnost našega odra, da nam tupatam priredi literarne večere, kjer naj nam podajo v prvi vrsti domače umotvore. — In tak je brez dvoma Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Pripominjamo, da ko se je ta drama uprizorila v Ljubljani, je ljubljansko občinstvo z razveseljivim obiskom dokazalo, kako se briga za razvoj domače umetnosti in kako je nanjo ponosno. Mi smo uperjeni, da tržaško občinstvo ne bo hotelo zaostati v tem pogledu. Bilo bi to preža-lostno 1»
17. oktobra 1908: «Nedeljskn uprizoritev... vzbuja veliko zanimanje, kakršno pač zasluži ta domači umotvor. Naj se o Cankarju že reče kar se hpče, dejstvo je, da je on najzttni-mivejša sedanja prikazen v slovenski literaturi in skoraj edini resnični slovenski dramatik. — »Kralj na Betajnovi» je gotovo njegova najboljša drama in ne glede na kritično stališče, ki naj ga vsak zavzema nasproti isti kakor mu ljubo, pojde vsak v resnici zaveden Slovenec, ki mu je mar za produkte moderne slovenske lite-
rature, rade volje ogledat si nedeljsko uprizoritev...s
Kakor omenjeno vsebujejo te vabilne napovedi neko stop-njevalnost v vabljenju in hkrati neko dokazovalno napetost. Kaj se je godilo v ozadju? Ali je uprizoritev vzbudila nevo-Ijo zunaj vodstva gledališča odnosno društva? Ali je vzbujalo nevoljo dejstvo, da je Cankar veljal za pronunsiranega pristaša slovenske, razredne delavske stranke, ki je obiskoval socialno-demokratične prireditve v Trstu, sam predavatelj tu in nekaj pred tem napadel slovensko filistrsko izob-raženstvo? Ne vemo! Vsekakor uprizoritev ni vzbudila tiste nevolje kakor nekaj let zatem nameravana uprizoritev Kraigherjeve »Skoljkes, ki jo je moralo vodstvo odstaviti z repertoarja zaradi nasprotovanja meščanskih krogov.
Uprizoritev Cankarjeve drame je kljub vsemu le bila na določeni dan in z določeno zasedbo.
Ze naslednji dan po predstavi je dnevnik ((Edinost)) objavil v svoji ponedeljski izdaji naslednje kratko situacijsko poročilo: «...pri razmeroma polni hiši. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvrstni interpretaciji tega dela. Grobna tišina je vladala po dvorani, ko so se proizvajale na odru razburljive scene. Koncem vsakega dejanja pa je napetost ponehala v občinstvu, kr je
burno aklamiralo igralce . . . Predstava je vrlo dobro uspela in bila kakor vestno naštudirana tako tudi konkretno m 'oravurno proizvajana.s
O poteku igre in uspehu posameznih igralcev so se nam ohranila tri pričevanja.
Prvo je daljša kritika gledališkega poročevalca »Edinostu ki je obravnaval podrobno vso igro in nam v neki »itn uklonil igralske Dke, v ko1,ker je o tem pri improvizaciji te drame z igralskimi začetniki bilo možno soditi. Napisal jo je Pe-tronius.
Ko je poročevalec ugotovil, da je bila uprizoritev Cankarjeve drame «piece de force za naš gledališki ensamble in tudi za naš gledališki publikum)),
je prešel na ugotovitev sodobnega razmerja do Cankarjevega dela, češ da si »Cankarjeve drame težke, jano težite; one zahtevajo preciznega igranja in igralec poteg tega ne sme gramofonsko interpretirati svoje vloge, marm.č iz nje ven kreirati Zato pa treba, da jo čuti in umeva... In to pri Cankarju ni malenkost. Sicer je nevarnost, da igra doseže naravnost nasproten vtis od onega ki ga namerava pisatelj. Veliko prizorov je v igri, in ravno najbolj pretresljivih, kjer je skrajno nevarno, da igralec zavozi dramo iz vzvišenosti v — smeh.))
JANKO TRAVEN
(Nadaljevanje sledi.)
v: ;r,, -
Plavajoča elektrarna. — Nedavno je splaval v škotsko reko Clyde približno 50 metrov dolg in 27 metrov širok brod, na katerem so uredili elektrarno, ki jo ženejo Dieselovi motorji. Ta elektrarna bo na globokem jezeru Maracaibo v Venezueli proizvajala električni tok, ki je potreben za vrtanje petrolejskih vrelcev na dnu jezera.
11 r	1 i	I"	vremenska napoved	za danes:
jfUL	KA	L	Pretežno jasno. —	Tempera-
Y |\L/VlL	tura bo nekoliko	padla. —
Včerajšnja najvišja	tempera-
tura v Trstu je dosegla 10.6; najnižja 8.2 stopinje.
STRAN i
ŠPORTNA POROČILA
16. DECEMBRA 1952
: :
i:	Hi!	iii
sili II:	Hilli?
, • * ;: ::::	i:::; :::: w
:l:: iiili;!:	1
	ij;
IH ^	11
illii lil-P
ilJ -lili!:
k::«:::
11™
silili!:::"!: !!!!!!!!!!!!,!!
liililijjp... !|p HHlIn.
Jf '
■!::!!.
i?s
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15:
Slovenske narodne. 20.00: U.
Giordano: «Andrea Chenier«, o-pera v 4 dejanjih. — Trst II.:	18.15:	Stravinski.
Simfonija v 3 stavkih. 23.00: Schumanove skladbe. — Trst I.: 21.00: Izbrani odlomki iz R. ”asn®‘’ ja opere «Lohengrin». — Slovenija: 22.Id: Konc sopranistke Ksenije Vidali.
Partizan-zimski prvak
pred Hajdukom in Spartakom
Velež se je pribižal ostalim enajstoncam, Zagreb je zmagal v Novim Sadu, BSK pa v Sarajevu - Zagrebški derby se je končal neodločeno - Izvrstna igra Hajduka proti Partizanu
Najvažnejša tekma jugoslovanske lige je bila med Hajdukom in Partizanom. Beograjski igralci so imeli praktično žc zagotovljeno zimsko prvenstvo, vendar je bil v igri prestiž, domačinom pa tudi ni bilo vseeno, kakšno mesto si bodo zagotovili ob koncu zimskega dela, od koder bodo spomladi začeli dolgo pot do naslova prvaka države. Igralci Hajduka so bili od začetka v premoči, goli pa so prišit kot zrele hruške od 30. minute dalje. V 31. minuti je Luštica za-streljal enajstmetrovko, minuto kasneje je Matošič po lepi Vukasovi soloakciji dal prvi gol, Broketa je skoraj na isti način povišal na 2-0 in v tem razdobju je Senauer zabil tudi tretji gol. Ko je v 16. minuti drugega dela Vuk as povišal na ■1-0, se Hajduku ni bilo treba več bati. Partizan je sicer kasneje znižal na 4-2, vendar niti za minuto gledalci niso imeli vtisa, da bi na igrišču lahko prišlo do senzacionalnega preobrata.Hajduk je imel igro v svojih rokah.
Spartak se je v Beogradu boril za drugo mesto in ga izgubil. Igralci Zvezde so bili neverjetno dobro razpoloženi, tudi Mitič je po dolgem času bil nevaren. Zivanovič je sam zabil štiri gole. Rezultat tekme o-l (1-1). Igrišče je bilo blatno in težko.
Na zagrebškem derbyju med Dinamom in Lokomotivo je bilo samo 6000 gledalcev. Majhnemu zanimanju občinstva je bila primerna tudi igra. Lokomotiva je igrala s sistemom «ključavnice» ki postaja tudi v Jugoslaviji vedno bolj popularna. Rezultat 1-1 (1-0 za Lokomotivo) odgovarja igri.
Presenečenje predstavlja anaga Zagreba v Novem Sadu, kjer je porazil Vojvodino z rezultatom 2-0 (2-0). Vojvodina je bila v premoči, vendar napadalci tega niso znali izkoristiti. Igralci Zagreba so izrabili dve napaki domače o-brambe in dosegli zmago, ki jih je spravila na peto mesto pred mnogimi bolj znanimi enajstoricami.
, Velež je sicer ostal na zad-
LESTVICA : Partizan 11 7 2 2			35:16	16
Hajduk	u	5 4 2	27:19	14
Spartak	11	6 2 3	22:18	14
Crv. zvezda	11	5 3 3	22:17	13
Zagreb	11	5 2 4	11:9	12
BSK	11	4 4 3	19:22	12
Sarajevo	U	4 2 5	23:21	10
Dinamo	U	3 4 4	15:15	10
Vojvodina	11	4 2 5	20:24	10
Lokomotiva	11	2 4 5	16:26	8
Vardar	11	2 3 6	17:28	7
Velež	11	2 2 7	10:23	6
njem mestu v zimskem delu prvenstva, vendar se je z nedeljsko zmago preril tik za o-stale enajstorice. Vardar je si-
lovito napadal, obramba igralcev iz Mostarja je dobro čistila pred vrati/ napad pa je? s hitrimi protinapadi ustvarjal pred golom Vardarja nevarne situacije. Rezultat tekme 3-1 (1-1).
V Sarajevu je BSK nepričakovano odpravil solidne igralce Sarajeva z rezultatom 3-2 (G-l). Gostje so nastopili s tre. mi rezervami in imeli v tekmi tudi že dva gola deficita. Z neverjetno poletno igro so izenačili, tri minute pred koncem pa je Kaloperovič dosegel zmagoviti gol.
Britanski novinarji
razlagajo ameriški nogomet
LONDON, 15. — Britanski novinarji hočejo pojasniti svojim bralcem, kakšna je tekma ameriškega nogometu.
Igrali sta v Londonu dve a-meriški moštvi letalcev. Bilo je vse v ameriškem stilu. Dekleta, ki so organizirano navi. ja/a, zvonci, godbe. Orli iz Furstenfeldbrucka so premagali bike iz Burtowooda s 26:7
«Ljudje s pozlačenimi čeladami so tekali po igrišču — piše Sunday Pictorial — toda žoge, podobne stisnjeni banani, ni videl nihče«.
«Sunday Graphics; «22 kolosov z usnjenimi rameni in podloženimi koleni je stalo drug proti drugemu...v Naslov član.
NOUOMKTNO PRVENSTVU ISTRSKE P0UZVKZE
Visoke zmage vodečih
ka je «Ro, ro, ro», posnemanje klicev navijačev.
«Empire News»: vTa igra je mešanica žonglerstva, človeških raket in jo neprestano motijo štirje sodniki. 70 mladih kolosov se menja na igrišču, porivajoč se po blatu... Manjka samo še slon, pa smo godni za cirkusn.
«Sunday Express»: «Sel sem, videl sem, in bi rad razumel... V napitih trenutkih, bilo jih je precej, so godbe obeh strank igrale, množica je kričala. Kričala? Spuščala je indijanske glasove. A igra? Samomor, o bratje. Samo 11 mož na vsaki strani, toda pretepajo se kolikor se hočejo. Opazil sem v moštvu Burtonmooda gospoda Jamesa Simmonsa iz Texasa. Vedno ko sem ga odkril v gneči, se je trudil, da bi zlomil nasprotniku udev.
«Observer»: «Zabava je popolna Manjka samo Rajah iz Bonga na svojem slonu. Del spretnosti obstaja v tem, da se teče kot če bi imeli žogo. V resnici pa je nimajo. Tema proti koncu tekme je zakrivila, da gledalci niso mogli videti vsega in so zato zapustili igrišče prepričani, da je igra boljša kot je v resnici...»
V Kopru:	Proleter - Izola 2:2 (0:0), v Bujah; Aurora -Momjan 15:0 (6:0), v Umagu: Buje . Umag 2:1 (1:1) prekinjeno v 6. minuti drugega polčasa zaradi napada na sodnika, pri So. Luciji: Piran - Brto-nigla 8:1 (4:0), v Dekanih: Jadran - Soline 5:1 (3:0), v Novem gradu: Odred • Novi grad 8.0 (4:0)
LESTVICA
Aurora 14 točk, Piran, Odred in Umag, Proleter in Jadran 8, Izola, Buje 4, Soline 3, Novi grad in Momjan 2 Brtonigla 1.
Sedmo kolo nogometnega pr. venstva koprske podzveze se razlikuje od ostali zaradi visokih zmag vodečih moštev. Koprska Aurora je v Bujah proti Momjanu dosegla rekordni rezultat prvenstva s 15 goli. Enajstorica Momjana, ki letos prvič igra v podzveznem prvenstvu, je sicer požrtvovalna toda še nedorastla nalogam, ki jih tako prvenstvo zahteva.
V Umagu je nastal prvi res. nejši incident, letošnjega prvenstva. V 6. min. drugega polčasa je gostujoče moštvo iz Buj dosegla drugi gol in s tem
prišlo v vodstvo. Igralec Le-narduzzi je žalil sodnika, ki je igralca opomnil, ta pa je sodnika napadel in ga udaril. Njegovemu zgledu je sledil še drugi in v kratkem je na igrišču nastal pretep. Proti krivcem naj se uvede kazenski postopek, da se v bodoče izognemo nešportnim izpadom.
Najlepše srečanje dneva je bilo v Kopru, kjer sta se enakovredni enajstorici. Proleter in Izola, borili od zajetka do konca z vsemi močmi, da bi dosegli zmago. Tekma je navdušila gledalce in navijače na terenu. Končni rezultat 2:2 je realen.,
Kaže, da se je moštvo Jadrana iz Dekanov zopet popravilo. V nedeljo je igralo in onemogočilo vsako igro svojim nasprotnikom . igralcem Solin. Odred JLA iz Umaga je v Novem gradu prikazal pravo eksibicijo modernega nogome. ta. Domači vratar je prejel kar osem golov.
Pirančani so brez posebnih težkoč premagali na lastnem igrišču požrtvovalne nogometaše Brtonigle, čeprav niso na stopili z najboljšo postP'"'
PNS
Zmaga Triestine
na stadionu v bologni
Igralci Triestine so kmalu opazili, da imajo , pred seboj nasprotnika, ki si še ni opomogel od krize. Bologna je dve nedelji zaporedoma izgubila na domačem igrišču: najprej proti Napoliju, v nedeljo še proti Triestini, ki pa ni igrala na isti višini kot prejšnji zmagovalec. Gol je dal v 36. minuti prvega polčasa Soerensen, točne v >sti minuti drugega polčasa ;.e danski napadalec ponovil podvig, vendar sodnik zaradi off-sidea tega gola ni priznal. Pri gostih se je izkazala obramba ter desna stran napada (Boscolo - Curti). Domačini so igrali brezvoljno z nejasnimi idejami in še bolj nejasno izvedbo slednjih. Trie-stina je v zadnjih štirih tekmah osvojila sedem točk in v tem času prejela en sam gol. Tega nihče ni pričakoval. Skupno z Udinese in Fiorenti-no je trenutno v sredini lestvice:
REZULTATI :
Roma - Atalanta	5-1
Triestina - Bologna	1-0
Lazio - Inter	1-1
Milan - Como	4-2
Palermo - Novara	2-1
Pro Patria - Juventus	3-3
Sampdoria - Fiorentina	4-0
Napoli - Torino	2-1
Udinese - Spal	2-0
LESTVICA :
Inter	13	9	4	0	22	7	22
Juventus	13	8	3	2	35	16	19
Milan	13	9	1	3	25	12	19
Roma	13	7	4	2	20	U	18
Lazio	13	7	3	3	18	13	17
Bologna	13	6	2	5	21	17	14
Napoli	13	6	2	5	22	20	14
Triestina	13	4	4	5	20	19	12
Udinese	13	4	4	5	14	18	12
Fiorentina	13	3	6	4	U	17	12
Pro Patria	13	4	3	6	19 24		U
Atalanta	13	3	5	5	17 24		U
Sampdoria	13	2	6	5	11	15	10
Palermo	13	3	4	6	16	23	10
Torino	13	3	3	7	16	22	9
Como	13	2	4	7	10	17	8
Spal	13	1	6	6	8	16	8
Novara	13	2	4	7	13 27		8
Mulloy najboljši igralec
tenisa v Združenih državah
NEW YORK, 15. — Ameriška teniška zveza je sestavila provizorično rang listo najboljših teniških igralcev, ki pa bo morda po koncu tekniovanja za Davisov pokal doživela spremembe. Na prvem mestu je 39-letni Mulloy, ki se je na ameriškem prvenstvu plasiral v finale, kjer je izgubil proti Sedgmanu. Sledi Seixas, nato Larsen, Savitt, Flam, Talbert, Richardson, Bro’wn itd. Na ženski lestvici je prva Maureen Connolly, pred Doris Hart.
Sindikati bodo vodili
češkoslovaški šport
PRAGA, 15. — Danes zjutraj so češkoslovaški listi objavili vest, da bo od danes dalje šport pod nadzorstvom sindikatov. To je sklenila vlada na svoji seji 2. decembra. Tekmovanja bodo med posameznimi sindikati, kot n. pr. rudnikov, težke industrije, tekstilne industrije, železnic itd.
TEKME PRIHODNJE NEDELJE :
Como - Torino; Juventus -Roma; Lazio - Bologna; Milan -Fiorentina; Napoli - Triestina; Novara - Pro Patria; Palermo -Inter; Spal - Atalanta; Udinese - Sampdoria.
FUDERER IMA POL TOČKE NASKOKA PRED ZADNJIM KOLOM
BEOGRAD, 15. — Rezultati osemnajstega kola jugoslovanskega šahovskega prvenstva:
Nedeljkovič : Rabar 1:0; Kržišnik : Vukovič remi; Pirc : Milič prek. (Pirc kmeta več); Andrič : Djaja prek.; Ivkov : Krivec 1:0; Fuderer ; Matano-vič : 1:0; Trifunovič : Gligorič remi; Božič : Udovčič prek.; Trajkovič : Bogdanovič remi; Puc : Djuraševič prek.
17. kolo: Djaja : Pirc remi.
Danes je bil prost dan, jutri zjutraj pa bodo igrali zadnje kolo: Fuderer bo nastopil kot črni proti Krivcu, Trifunovič pa prav tako kot črni proti Matanoviču. Fuderer ima torej lepe izglede, da osvoji častni naslov jugoslovanskega šahovskega prvaka.
Stanje pred zadnjim kolom: Fuderer 13, Trifunovič 12,5, Gligorič 11, Udovič 10,5(1), Pirc 10(1), itd.
Udeležence prvenstva je danes sprejel predsednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jo-kič, ki je med drugim podaril vsem igralcem in spremljevalcem umetniško izdelane cigaretne doze v spomin na beograjski šampionat.
Primorska podzveza
Na igrišču na Opčinah sta nastopili v nedeljo zjutraj v okviru nogometnega prvenstva
primorske podzveze Ilirija ter Primorje. Zmagali so prvi z rezultatom 7-1 (4-0). Na blatnem terenu so se tehnično boljši igralci Ilirije hitro znašli. Pri Primorju je tokrat zatajila krilska vrsta. Zmagovalci so bili vseh 90. minut v napadu, v zadnjih sekundah igre pa je Stupar dosegel častni gol za Primorje.
V Sežani je domači 2elezni-
SD PRIMORJE vabi vse člane odbora, da se zanesljivo udeležijo sestanka, ki bo v sredo 17. t. m. ob 20. uri v začasnih društvenih prostorih.
čar porazil Zarjo (Bazovica) z rezultatom 5-0 (1-0), ki pa ne odgovarja poteku igre. Polčas bi se lahko končal neodločeno. Sodnik v prvem polčasu ni priznal pravilnega gola Zarje, baje zaradi off-sidea. Igralci Zarje so do 15. minut pred koncem obdržali nespremenjen rezultat; šele tedaj je demoralizirana tržaška enajstorica prejela štiri gole. V zadnjem delu tekme je vratar gostov zapustil igrišče. Pri stanju 3-0 so igralci Zarje za-streljali enajstmetrovko.
Komentarji nemškega tiska pred tekmo proti Jugoslaviji
Strah vzbuja četverokotnik, medtem ko trenerja Herberqerja najmanj skrbi obramba edina šibka točka jugoslovanske enajstorice
LIZBONA, 15. — Pred 70.000 gledalci je argentinska nogometna reprezentanca premagala Portugalsko z rezultatom 3:1 (3:0).
BEOGRAD, 15. — Nemški listi obširno komentirajo nogometno tekmo med državnima reprezentancama Jugoslavije in Nemčije, ki bo prihodnjo nedeljo. Listi poudarjajo zaupanje v zveznega trenerja Her-bergerja, ki dobro pozna jugoslovanske igralce, saj jih je videl na olimpiadi. Herberger je mnenja, da bi dobro premišljena taktika in domače igrišče lahko prineslo domačinom zmago. Nemški list svarijo pred «magičnim četverokotnikoma, v katerem bo Mitieevo mesto prevzel mladi Jocič, nada jugoslovanskega nogometa. Poudar. jajo tudi izredno prodornost obeh kril. Po mnenju nemškega tiska, predstavlja ožja obramba šibko točko v jugoslovanski enajstorici. Ne samo novinarji, temveč tudi Herberger, so mnenja, da bosta nemški krili boljši od Stankoviča in Crnkoviča; zlasti komentarji o slednjem niso laskavi. Idol nemškega občinstva Fritz Walter bo imel proti sebi najboljšega krilca Evrope, Čajkovskega in bo nemško občinstvo z velikim zanimanjem spremljalo dvoboj obeh velikih igralcev. Walter je že ob nogometnem zatonu.
V dokaz njegove starosti lahko povemo, da je debutiral pred vojno ravno na tekmi Nemčija - Jugoslavija.
V Nemčiji se poudarja, da je jugoslovanski nogomet poleg madžarskega najboljši v Evropi in da bi zmaga Nemcev pomenila velik mednarodni uspeh.
Obe enajstorici sta že določeni. Jugoslavija bo nastopila v naslednji postavi:	Beara,
Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Jo-cič, Vukas, Bobek, Zebec. To je ista enajstorica, ki je zavzela drugo mesto na letošnji olimpiadi. Manjka edino Mitič.
BSK v Nemčiji in Belgiji
BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska nogometna društva dobivajo vedno več vabil za gostovanje v tujini. Poleg Dinama, Zvezde, Partizana in Hajduka so te dni povabili na turnejo po Belgiji in Zahodni Nemčiji tudi BSK. Gostovanje beograjskih igralcev bo trajalo sedemnajst dni.
O C I L A
UPOR V INTERNACIJSKEM TABORIŠČU NA OTOKU PONGAM ; NAGIB IN SlŠflKLI SNUJETA VSE ARABSKO PR2AV0
Stotine mrtvih in ranjenih Brezhompromisna Dorna proli telcem
Izjalovljen množični beg internirancev. JužnoKorejski in ameriški stražarji so uporabili orožje, pri tem je padio 82 internirancev, 120 pa ie bilo ranjenih. Smela napoved radia Peking
Egiptovski ministrski predsednik in sirijski podpred-jsednik sta se zedinila v trnh točkah, ki naj bi orno gočile osvoboditev in zedinjenje arabskega sveta
PUSAN, 15. — Južnokorejski in zavezniški stražniki so včeraj pobili 82 civilnih internirancev, 120 pa so jih ranili v taborišču ha otoku Pongam. V poročilu poveljstva taborišča je rečeno, da so bili pri tem poškodovani 4 stražarji* ki so jih uporniki ranili s kamenjem. Ameriški in južnokorejski stražarji so zatrli nerede in ima poveljstvo ZN sedaj popolno nadzorstvo nad položajem.
Domnevajo, da predstavlja izjalovljen prevrat del načrta o množičnem pobegu, ki so ga taboriščne oblasti pred kratkim odkrile. Odtlej so bili stražarji ZN v stalni pripravljenosti, boječ se neredov. Do upora je prišlo v taborišču 1 C na majhnem otoku Pongamu zapadno od otoka Kojedo. Otok Pongam je pokrit z majhnimi griči, ki se dvigajo drug nad drugim v obliki teras. V trenutku neredov je močan veter pihal preko griča in onemogočil uporabo solzljivih plinov. Okrog 3600 do 9000 internirancev se je udeležilo demonstracije, in sicer v šestih ločenih sektorjih. V vsakem sektorju je zaprtih okrog ,600 oseb. Najprej so interniranci pričeli z vojaškimi vežbami, akoravno jim je to prepovedano. Nato so se po načrtu zbrali na terasah in se stisnili v tri zaporedne vrste. Drugi njihovi tovariši so potem izza teh vrst pričeli metati kamenje na zavezniške stražarje, ki so stali dokaj niže pod terasami. Streljanje v zrak ni preplašilo organiziranih upornikov. Strnje-
ne vrste so pričele napredovati proti stražarjem, ki so končno na povelje uporabili orožje, da bi preprečili morebitne pobege.
Cim je bil prevrat zatrt, so prepeljali ranjence z ladjo v bolnico na otok Kojedo. Mnogi izmed upornikov so prišli na otok Pongam iz zloglasnega taborišča št. 62 na otoku Kojedo, kjer so bili stalni neredi februarja meseca. Ujetniki, pridržani na otoku Pongam, so na vprašanje zavezniških oblasti glede repatriacije izjavili, da bi se radi vrnili na Severno Korejo.
Vojaški glasnik je v zvezi z uporom izjavil, da so uporniki «fanatično korakali proti puškinim cevem tesno stisnjeni drug ob drugem, akoravno so vedeli, da bodo pobiti«.
Tigri, levi in medvedi
na pariških uucah
PARIZ. 15. — Silovit snežni metež, ki je danes popoldne divjal nad francosko prestolnico, je imel dokaj nenavadne posledice. Štirje medvedi, dva leva, trije tigri, tri hijene, štiri krvoločni volkovi in štiri tjulnji so se dokopali do prostosti t^r se pričeli sprehajati po obljudenih pariških ulicah, kar je seveda povzročilo do-kajšen strah in paniko
Znana krotilka zveri Jean-nette Mac Donald je namreč na velesejmskem prostoru pod ogromnim šotorom razkazovala svoje zveri in pripravila več napetih točik sporeda. Teža snega in silovit veter pa sta ji
podrla šotor in tako so se zveri znaile nepričakovano na prostosti. Pričelo se ie kajpada panično tekanje in nihče se v skrbi za lastno kožo ni potrudil, da bi takoj opozoril varnostne organe na nenavadni dogodek. Edini, ki ni izgubil hladne krvi, Je bil neki prometni stražnik. S posebnimi signali, ki so v veljavi med prometnimi stražniki, je opozoril sedež policije in najbližjo gasilsko postajo. Kmalu za tem je bil organiziran pravcati lov na zveri, ki se ga je udeležila tudi krotilka Skupine policistov so z brzostrelkami v rokah oprezovale P° vogalih medtem ko so ostali z železnimi drogovi, vrvmi in verigami polagoma spravili na varno vse ubežnike. Neikaj vač prostosti si je privoščil eden izmed levov, ki se je oddaljil iz središča in so ga ujeli prav v trenutku, ko je cepetal po stopnišču, ki vodi na postajo podzemske železnice.
KAIRO, 15. — Politični opazovalci komentirajo sinočnja govora generala Nagiba in sirijskega. podpredsednika Si-Šaklija ter so v splošnem prepričani, da Sirija in Nagib ne bosta sodelovala v načrtu za obrambo Srednjega vzhoda, dokler ne bo rešeno vprašanje Sueškega prekopa in Palestine.
Iz sinočnjih izjav generala Nagiba in Sišaklija je izzveneli želja po najtesnejšem sodelovanju med Egiptom in Sirijo, ki stremita za tem, da bi za vsako ceno osvobodili arabski svet. Zavedajoč se strateške važnosti Srednjega vzhoda in zemljepisnega položaja arab. skih držav, se nameravata ti dve državi pogajati samo s silami, ki bodo priznale njune pravice. *Nagib in Sišakli sta poudarila zlasti naslednje tri točke; 1, Združitev arabskega sveta, ki naj bi omogočila ustanovitev vsearabske države, 2. brezkompromisna borba proti imperializmu, 3. želja arabskih
NOVE SLOVENSKE KNJIGE		
		Lir
F. Bevk:	((Izbrani spisi«, 11. del; platno . .	950-
Turgenjev:	((Izbrani spisi«, II. del, platno . .	1000 —
Petrovič:	((Prepelica v roki«, platno . . .	900,—
Ilešič:	((Gospodarska geografija Amerike«,	»
	platno . . . „		1300 —
Gorki:	«0 literaturi«, polplatnn		700,—
Mehring:	((Prispevki k zgodovini književno-	
	sti«, polplatno		800,—
VVels:	«Ugloni in Eudena«, polplatno . .	320 —
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTI).		
	GORICI IN SESLJANU.	
narodov po miru. vendar pod pogojem, da bodo pri tem spoštovani-nj-ihovi interesi.
Na teh treh točkah vztrajata general Nagib in polkovnik Sišakli z vso odločnostjo, «Za okupatorje ni prostora«, je izjavil Nagib, ((prevzeli smo obveznosti na poti k osvoboditvi in bomo na tej poti nadaljevali do konca, kljub vsem žrtvam«. Šiškah pa je s svoje strani dejal; «Egipt je skozi dolga leta nudil zatočišče vsem onim, ki ?o se upirali zapadne-mu imperializmu in se borili za neodvisnost Kljub temu so mnogi izmed teh postali žrtve imperializma. Na truplih nnših mučenikov bomo zgradili arabsko državo, ki bo dovedla a-rabske države do končne zmage njihove stvari. Mi, «je zaključil Sišakli, «ne moremo več' živeti v orezčastnem položaju. Na prijateljstvo bomo odgovorili s prijateljstvom, na vljudnost z vljudnostjo, toda na silo bomo odgovorili s silo in od-porom«,
Nagib je danes sprejel angleškega poslanika v Kairu Stevensona in se z njim zadržal okrog tri četrt ure. Razpravljala sta o nedavni resoluciji v zvezi s Palestino, ki jo ie odobrila politična komisija OZN, ter posledice tega za arabske države. General se je pritožil angleškemu diplomatu zaradi stališča, ki ga je v tej zvezi zavzela Anglija. Kakor znano, pr:poroča resolucija neposredna pogajanja med arabskimi državami in Izraelom Anglija je resolucijo podprla.
KINO
v tbsti:
Rossetti. 16.30: ((Pristaniška ženska«, S. Winters, R. Con“-., Excelsior. 16.30:	»Robin Hoo®>,
r Todd, J. Rice.
Nazionale. 16.30: »Dekleta i žitev«, M. Ferrero, D. S0"3' Fenice «Usodna senca«, 5.
ret, M. Casades	^
Filodrammatico. 16.00.
razbrzdanosti«, J.
Arcobaleno. 16.00: «Pla3č«i
to Rascel, Y. Sans^l’ V1 Caru-Astra Rojan. 15.30: «VeIiki caru
so«, Mario Lanza.	iruna
Alabarda. 16.00:	«Sla»,. B1*"®
Rossi Drago, A. Nazzar‘,li,. B Ariston. 15.30: cclndianopolis*, .
Stanwick, C. Gab'e- ^ _u. Armonia. 15.30:	«Tangerska pu
stolovka«, B. H°pe.
Aurora. 15.15: «Pnčakuj me nocoj«, B. Grable.	rimski
Garibaldi. 14.30: «Tot6 m kralji«, A. Sordi. A.
Ideale. 16.00: »Zločin Pod m skopom«, Van Heflin.
Impero. 16.00: «Tri male b«s«« • Italia. 15.30: «Ena ženska je la«, L. Cirillo.	d0
Viale. 16.00: «Od Mayerlin«a Sarajeva«, J. Lodge.	... .
Kino ob morju. 16.00: ((Nasilje«, Van Heflin, R. Ryan.	-
Moderno. 16.00:	«Pot smrti*.
Granger, K. 0’Donnell.	,
Massirao. 16.00: »Železni m«”’ Chandler, E. Keyes.	^
Savona. 15.00: ((Odpadnikovo rofiilo«, G. Ford, E. O. °	«
Secolo. 16.00:	((Mestni KlJuc*
Yung, C. Gable.
Vittorio Veneto. 16.00: «Tetf<*T sko sporočilo trem zena«#. Winters, G. Merrill, B. Da Azzurro, 16.00:	((Francozinj*
vonne«, S. VVinters. ,	.	hi.
Belvedere. 16.00:	((Veliki _	J
mec«, B Hope, R. Flemin«-Marconi. 16.00:	((Zaročenec
dve«, B. Hutton.
Novo cine. 16.00: «Pekovk3»> da Baarova.
Odeon. 16.00:	«MuCene duše .
Hans Albers.
Radio. 16.00:	«Leseni podnareo"
nik« Dean Martin
RADIO
.1 UliOSL«VA»SttE C O X E TBSTA
254.6 m alt 1178 ke
TOREK, 16. decembra
7.00 Poročila. 7.15 Slove"*1« rarodne. 13.30 p?r	postrani naše zgodovine. 1 • mači zvoki. 17.30 10’ anSnm strov. 17.40 Pesmi J°ancoske narodov. 1815 Star ^ og0Vori-
pesmi. 18 30 kJoe/a'r° nekaj, i9-00 18.40 Za vsakogar Giordano Večerne vest.. 20.00	^ 4 de.
»Andrea chenie^!ih n0g naokrog-janjih. 22.00 LahYahk0 noč. 23.30 23.10 Glasba za lanKu Zadnja poročila.
TBST »*•
. i qR0 kc-seK
306.1 m ail	10	Z3
11.30 Lahki orkestri. poro£ila. vsakega nekaj. Jf:	,4c0 P°~
13.00 Glasba po željan.	ije, rečila. 14.15 Lahke m« y 3
18.15 Stravinski:	Sl"f°"1Jg,ast>a.
stavkih.	18.38 Kom	Angle*
19.15 Pestra glasba 19- ciia. ščina po	radiu. 19-«	lasba.
20.00 pestra opereltna pr3.
20.45 Lahke me °	21'30 'prilju&' matizirana povest ^30 P ttl: liene melodije. 22.00
Lucia di Mammermoor, 3. « nje. 23.00 Schumanove skia
t II S T ».	-J,
11.15	Mednarodna	[°’weio-
11.45 Komorna glasba. 12.15	„
dični orkester. 14.C0 Odloge* Bizetove	suite «L’Arie	reVi|.
8.30 Glasba iz °Perej; 11Ibr)n' 19.25 Lahka glasba. 21-0° oVet‘
odlomki Iz R. Wagnerja in
»Lohengrin«. 22.45
pesmi.
*,,o* *»*•*% „
327.1 m. 202,1 m, 2l"t 12-3°
12.00 Opoldanski konice Poročila.	16.00 Iz za
mol« ___________ ---	mo5*1* *c0”i
narodne pesmi pojeta ^ meSanl
Rista Savina. 18.00
lldiuunv	--
rnorni zbor Iz Celja R dovU>‘ ' zbor A. T. Linhart iz K 5K‘ad,. 18.40 Nekaj virtuoz^ ^ pr za klavir. 19.40 Igr?i S	2 .
žil s svojim or est	po1”	_
K.	Janko:	Vzg°Jn	v ,
udejstvovanja ml- ^ j5 K°n'
dinskih organizacijah. ,dali,
cert sopranistke K.
JUL-^JUUUJ
Ckarleb
161
nnci
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
Po kratkem molku je neki gospod v vezenem suknjiču, ki mu je segal do peta, in v enako dolgem telovniku, ki mu je grel noge do polovice, energično pometal svoje žganje z vodo, naglo vstal, pošteno srknil in rekel, da želi družbi nekaj povedati, na kar je mož s privihanim klobukom odgovoril, da ni najmanjšega dvoma, da bo družba neizmerno srečna, £e bo nekaj slliala od njega.
«Sem v veliki zadregi, gospodje, da moram nastopiti,» je rekel mož v dolgi suknji, «kajti sem tako nesrečen, da sem samo kočjaž, tako da sem k tej sojreji pripušten le kot 'asten »Man; toda dolžan sem, gospodje, sporočiti vam žalosten dogodek, ki sem ga izvedel in ki sem nanj vsak dan mislil. Gospodje. nas prijatelj Whiffers (vsi so se ozrli na gospoda v oranžni obleki), naš prijatelj Whiffers je dal odpoved.«
Spošno zafudenje se je videlo na obrazih poslušalcev. Vsak je gledal na svojega soseda in potem prenesel svoj pogled na govorečega kočijaža.
«Ne čudim se. da site presenečeni, gospodje,* je rekel kočija*. «Ne upam si vam sam povedati vzrokov te nenadomestljive Izgube za službo, temveč se obrabam na gospoda Whiffersa,
naj nam jih sam pove v korist in zgled svojih prijateljev, ki ga občudujemo.*
Ker je bil ta predlog glasno sprejet, je moral gospod Whif-fers vse pojasniti. Začel je s tem, da bi bil ?e dalje rad ostal v službi, kjer je dal odpoved. Livreja je bila zelo bogata in draga, dame v rodbini zelo prijazne in dolžnosti, ki jih je imel to mora priznati, niso bile velike; glavna služba, ki so jo zahtevali od njega, je bila, kolikor mogoče največ gledati skozi okna salona, in sicer v družbi se drugega gospoda, ki je tudi odpovedal službo. Rad bi družbi prihranil bolestne in gnusne detajle, o katerih mora govoriti, toda ker so hoteli pojasnilo, se temu ne more izogniti in mora moško in jasno pvedati, da so od njega zahtevali, da bi jedel mrzlo meso.
Popisati nejevoljo, ki se je polastila vseh posluslacev zaradi tega, je res nemogoče. Glasni V2ikliki «Sramota!», ki jih je spremljalo vzdihanje in sikanje, so trajali najmanj četrt ure.
Gospod Whiffers pa je dodal, da misli, da ga je zadela ta žalitev deloma zaradi njegove potrpežljive in uslužne narave. «e danes se jasno spominja, kako je nekoč celo privolil v to, da je jedel slano maslo in da se je nekoč pri naglem obolenju v hi M spozabil tako zelo, da je sam nesel posodo premoga v drugo nadstropje. Upa, da zaradi tega odkritega priznanja svojih napak ni preveč padel v ooeh svojih prijateljev in da mu njegovo naglo maščevanje za poslednjo prostaško žalitev, ki ga je zadela, zsnova vrne njih dobro mnenje o njem.
Na govor gospoda Whii'fersa so odgovorili z glasnim odobravanjem ter navdušeno pili na zdravje zanimivega mučenika; nato se jim le mučenik zahvalil in napil gostu, gospodu VVellerju; sicer mu Se ni časti, da bi ga bliže poznal, a je prijatelj gospoda Johna Smaukerja in to je gotovo zadostno priporočilo vsaki dru?.bi gospodov kjerkoli in kadarkoli. Zato bi bil rad napil gospodu Wellerju z vsem spoštovanjem. 6e bi nje-
govi prijatelji pili vino, ker pa pijejo za spremembo likerje in bi bilo težko izprazniti ves kozarec pri vsaki napitnici, prosi, naj sprejme to tako, kakor gre.
Po teh besedah je vsak zpil požirek v čast Samu, ki si je nalil ln izpil dva kozarca punča sebi v čast ter se v lepem govoru zahvalil.
«Hvala vam, star prjatu,» se je oglasil Sam in si brez zadrege nalival punč «za ta poklon, k naprau čluveka kar pai, pusebn Se pride ud vas. Slišu sm že dost o vas družb, ampk morm rečt, de s vendr nism mdslu, de ste tku prjazn ldje. tipam tud de ute pazil nase. de na ute nkol žalil sojga dusto-janstva; tku lepu je za pugledat, kedr se tkula sprehajate, in že, k sm biu Se mejhen smrkuc kokr pulovica te-le palce z mednem gumbam mujga spuštvanga prjatla ognenca, sm biu kar u nebeseh, kedr sm tu vidu. In kar se tiče žrtve punižanja u pumarančen ublek, lohka rečem, de upam, de u pršou u raun tku gorek gnezd, kokr zasluž in de ga uja malkdej muči z mrzlem mesam.»
Nato je Sam sedel z blaženim smehljajem in njegov govor je bil sprejet z bučnim ploskanjem. Družba se je tudi že pripravljala domov.
«Ampk vi vnder Se na mislte odit. dragi kulega,» je klical Sam na svojega prljatella gospoda Johna Smaukerja.
«Moram. zares,» je rekel gospod Smauker. «Obljubil sem Bantamu.*
«0. tu Je sevede druga,« je odgovoril Sam. «Morbet b vam dau udpoud, če b ga naplahtal. Ampk vi še na greste, ognenc, kaj?»
«0 ja, že grem,» je odgovoril Tuckle
«Kua? In skori ves punč pestite na miz!» je karal Sam. cNaumnast. kar usedte se»
Gosipod Tuckle se ni mogel temu pozivu več upirati. Odlo-
da lzpij<;
žil je torej svoj privihani klobuk in palico ter rekeju y m odrl kozarec na dobro prijateljstvo. In ker je Sel g°®P oTeg°v obleki domov po isti poti kakor Tuckle, so ga tudi gam v da je ostal. In ko je bil punč že do polovice Pop‘ ’ ;e b5-l prodajalni naročil nekoliko ostrig ln učinek obo.ieg^u jn s pa-ko razveseljiv, da je gospod Tuckle v svojem klobu in golico v roki plesal žabji ples med lupinami ostrig P°ovitem 81*?' spod v moori livrejl ga. je spremljal na zelo du ^ ^ sled-bilu, narejenem iz glavnika in tankega pap rja. ^ s0 ge izko-njlč punč in skorai tudi noč že nagibala h korlQOSpod Tuc^® bacali ven ter spremljali drug drugega domov. enje, da _ je komaj stopil na sveži zrak, ko je začutil flu nasproti legel v jarek. Sam sl je m sMl. da bi bilo *koda m se privi ti, in zato ga je pustil, naj dela, kar hoče. Ker P je gafl1 hani klobuk pokvaril, če bi ležal s svojim gospod0 ^ m0drl (>b' zelo oprezno vzel in ga poveznil na glavo gcsp0,npijai prav d° leki, mu dal Se veliko pal co v roko ter ga P1 p kai dotn°^' njegovih hišnih vrat. pozvonil, petem pa mirno vstajal, J Drugo jutro, mnogo bolj zgodaj^ kakor Je s Sel gospod Plckwick dol že ves oblečen in za7V ’ ‘	^onje*
«Sam,» je začel gospod Pickwick, ko se je e nje pokazal, «zapri vrata.«
Gospod Weller je zaprl.	Sam>,	j«
«Včeraj ponoči se je dogodilo nesrečno nas ]	’ d \yinK1®
rekel gospod Plckwlck, tki Je zakrivilo, da Je 6 raztogotil gospoda DowlerJa.»	^govoril	Sart'
«Sm že slišu ud gespudine spodi, gspud,* Je ^ wmkle 12 «In na žalost ti moram povedati, da Je	zmedeneŽa
strahu pred jezo gospoda Dowlerja pobegn' . obraza nadaljeval gospod Pickwick,	.	,	jt)
(Nadaljevan*« slea
^ ■■	»■...—....■	’	1	  —	'	"	        .	i ,, ,	_	  ,	,	■	.....n.	■	    *	ečno
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. S III, nad. — Telefon številka 93-808 in 94 638. — Poštni i NAROČNINA’ Cona A: mese&na 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed ljud. repub Jugoslavija:	Izvod 1°- mes n° tis*3
predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefonska števiika 73-38 -- OGLASI. od 8 30	-	12	In	od	1»	-	18	- Tel.	tekoči	raj,un za STOZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega	*	.T^-
73-38 — Cene oelasov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mjt, širine 1 I	in tiska D- ^
ij-so i^ene ogiasov. z,a vm* nun v.*« * ..ra	v	s—	•_	_	   I	Ljubijana	Trg	revolucije	19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega us*	____
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico 1-IJ. Tel 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.