MI=RX VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 1 - Leto Vlil - Januar 1988 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avlolehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga L aško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje. Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magyar. Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet. Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. K!MIŽkiC* S EBV*88AK*a$£U*j V CELJU | Celje - skladišče D-Per III 19/1988 lili 1119881563,1 111111111 COBISS Izziv za podjetje Pred dnevi sva bila s Savom Ostrožkom, organizatorjem reje kuncev v KK Šentjur, na poslovnem obisku pri firmi ELCO France v Ceourmay - en - Bray. Osnovni namen obiska je bil sklenitev pogodbe o stalni dobavi razplodnega materiala za rejo kuncev, sodelovanje na področju tehnologije, šolanju naših tehnologov za rejo kuncev in skupna vlaganja v bodoči reprodukcijski center in klavnico. Drugi del obiska je bil namenjen predstavitvi popolnoma nove tehnologije reje gosi za meso, predvsem pa za proizvodnjo jeter, ki so posebej cenjena specialiteta. Program reje je ekonomsko in finančno izredno zanimivo. Odnos na osnovi sovlaganja v proizvodnjo s strani ELCO je dolgoročen, kar pomeni, da je trg dolgoročno zagotovljen. Po pripravi oziroma prevodu tehnologije in ekonomike reje bomo organizirali širši pogovor s kmetijskimi organizacijami. Jože Grančar V Žalcu razveselili otroke Ocene o tem, kako so letos poskrbeli za počitniško dejavnost šoloobveznih otrok, so dokaj različne. Eni so zadovoljni, drugi ne. Vsekakor pa si zasluži pohvalo kolektiv Savinjskega magazina iz Žalca. V blagovnici Savinjka v Žalcu so namreč pripravili v času počitnic kar štiri ure dolg spored risanih filmov, ki jih otroci vedno radi gledajo. Zato so bile vse predstave zelo dobro obiskane. Zadovoljni so bili vsi, tako starši, ki so bili vsaj nekaj ur brez skrbi za svoje malčke, kot tudi otroci. Številne pohvale staršev so že prepričale najodgovornejše delavce Savinjskega magazina, da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje. Članek naj bo v razmislek tudi drugim našim članicam, predvsem tistim, ki imajo za takšne akcije primerne prostore. Doslej je prisluhnila svojim najmlajšim poleg delovne organizacije Savinjski magazin še delovna organizacija Tkanina, ki prireja vsako leto prireditve ob prihodu dedka Mraza v svoji veleblagovnici. Trgovine ob glavni cesti ni več Zaprta prodajalna tekstila Savinjskega magazina ob glavni cesti v Šempetru je razburila krajane. Ogorčeni so bili predvsem zato, ker jih o tem, da bodo zaprli trgovino, ni obvestil nihče, niti najodgovornejši delavci Savinjskega magazina ne. Krajani sedaj zahtevajo od te delovne organizacije, da odpre podobno trgovino v njihovem kraju. Nekaj več o tem nam je povedal direktor Savinjskega magazina, Tone Privošnik: »Prodajalna je imela slabo lokacijo, saj je bila tik ob magistralni cesti Celje - Ljubljana. Velik problem je bilo parkiranje avtomobilov, da o dostavi blaga niti ne govorimo, saj tovornjaki enostavno niso imeli dovolj prostora za varno raztovarjanje. Prostori niso bili funkcionalni in niso ustrezali predpisom pa tudi donosnost poslovanja ni bila takšna, kot smo pričakovali. Menim, da krajani niso nič prikrajšani, saj imajo podoben izbor blaga, kot je bil v tej trgovini sedaj na voljo v bližnji blagovnici«. V tej številki preberite: Na 2. strani: Vposlovno-komercialnipolitiki želimo več Pogovarjali smo se... Na 3. strani: Zakaj ni govedine Kako peki iščejo dodatni zaslužek Na strani 4: S skupnimi močmi iz težav Razpis kadrovskih štipendij Na strani 5: Kako je Ivan Deršek spravil svojo zamisel s papirja v stvarnost Na strani 6: Navodilo za prijavljanje nesreč pri delu j Iz pravne prakse Pred kratkim so bili na delovnem obisku v sestavljeni organizaciji Merx predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta tovariš Bohorič, predsednik komiteja za trg in cene Avgust Klemenčič in drugi. Z vodstvom sozda so se pogovarjali o poslovanju in razvojnih usmeritvah sozda ter o njegovi vlogi v občini, regiji pa tudi v Sloveniji. Beseda je stekla tudi o sanaciji delovne organizacije Toper ter o razvojni strategiji delovne organizacije Zdravilišče Dobrna. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je zelo pozitivno ocenil organiziranost tega sistema in tudi razvojno strategijo. »Mislim,« je dejal tovariš Šinigoj, »da je bila vaša pot pri sanatorstvu delovne organizacije Toper pravilna, čeprav ste bili večkrat kritizirani, pa nam rezultati, ki so vidni, povedo, da ste vložili veliko truda in naporov in s tem pomagali kolektivu Topra. Po razgovoru so si ogledali Merxov agroživilski kompleks na Zgornji Hudinji. Na posnetku so gostje v novi industrijski pekarni, kjer so jih delavci sprejeli na star slovenski običaj, s kruhom in soljo. Nov samoupravni sporazum o zdravstvenem varstvu Po novem večja nadomestila Zdavstvena skupnost SR Slovenije je decembra lani sprejela nov samoupravni sporazum o uresničenju zdravstvenega varstva, ki je bil objavlen v Uradnem listu SRS št. 47 dne 18. 12. 1987. V 69. členu tega sporazuma je določeno, da se nova merila v zdravstveni skupnosti uporabljajo od 1. januarja 1988 dalje, 66. člen tega sporazuma pa organizacijam združenega dela nalaga dolžnost, da uskladijo svoje samoupravne akte in po uskladitvi uporabljajo določila tega sporazuma. Glede na to, da so sindikati priporočali delovnim organizacijam, da z začasnimi ukrepi uredijo obračun nadomestil po novih osnovah in v kasnejšem samoupravnem postopku spremenijo določila pravilnika, so si na zadnji seji koordinacijskega odbora (21. januarja) za kadre in splošne zadeve izmenjali mnenja, kaj bodo predlagali v svojih delovnih okoljih. Večina se je zavzemala za začasne ukrepe, nekaj pa se jih je tudi odločilo, da bodo za zdaj ostali pri starem obračunu nadomestil oziroma do takrat, da bo samoupravni postopek za spremembo končan. To velja predvsem za tiste delovne organizacije, ki imajo veliko bolniškega staleža in bi novi sistem obračuna bil prevelika obremenitev za delovno organizacijo. Zakaj v bistvu gre? Med številnimi novostmi novega samoupravnega sporazuma je nanovo urejena in določena tudi osnova za nadomestilo osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreče pri delu. V starem sistemu obračunavanja je bila osnova za obračun povprečni osebni dohodek v preteklem letu, ki pa se je valoriziral z rastjo osebnega dohodka v tozdu do nastanka staleža. Po novem samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva pa se za osnovo vzame osebni dohodek ki je enak znesku, ki ga bo delavec dosegel kot akontacijo osebnega dohodka za živo delo za polni delovni čas. Ta delež pa se poveča za povprečno stopnjo učinka, ugotovljenega v preteklem koledar-kem letu. Zaradi izrednih gospodarskih razmer pa lahko po novem sporazumu (32. člen) de- lovne organizacije tako pridobljeno osnovo še znižajo za 10 odstotkov. Čeprav se sindikati ne navdušujejo nad tem členom, pa je tako pridobljena osnova še vedno veliko bolj ugodna za obračun nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosi z dela zaradi bolezni. Za lažje razumevanje vam posredujemo izračun nadomestila za enak osebni dohodek po starem in novem sistemu. Delavec ima (akontacijo) osebni dohodek 27 starih milijonov za polni delovni čas. Če to akontacijo povečamo za povprečno stopnjo učinka, po novem sistemu, ugotovljenega v preteklem letu, bi bila osnova za izračun nadomestila 29 starih milijonov. Če od te osnove vzamemo 90 odstotkov, bi delavec po novem sistemu prejel nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni 26,5 milijona dinarjev ali kar 98,11 odstotka akontacije osebnega dohodka. To pa vsekakor ni logično oziroma stimulativno, da bi delavec za čas bolezni prejemal skoraj enako akontacijo osebnega dohodka kot pa za polni delovni čas. Zato se je večina delovnih organizacij odločila za 10-odstotno znižanje osnove in tako bo delavec prejel nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni v višini 24 milijonov dinarjev ali v povprečju 90 odstotkov akontacije osebnega dohodka v tekočem mesecu. Če pa bi to nadomestilo preračunali po starem sistemu, bi delavec prejemal samo 70 odstotkov akontacije osebnega dohodka v tekočem mesecu. Iz tega primera je razvidno, da je novi sistem obračunavanja oziroma določanje osnove za obračun nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni vsekakor ugodnejši za delavca in nekoliko slabši za delovno organizacijo, kajti obveznosti po novem bodo zanjo veliko večje. Sindikalni delavci, vaša naloga in dolžnost sta torej, da se vaši samoupravni akti čimprej uskladijo z novim samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva, kajti s tem boste pripomogli, da bodo vaši delavci, ki so odsotni z dela zaradi bolezni, prejemali večja nadomestila osebnega dohodka. V poslovno-komercialni politiki želimo več Obdobje, v katerem polagamo račune za preteklo leto ter iščemo najboljše usmeritve za gospodarjenje v tekočem letu, je izjemno zahtevno za kreatorje poslovnih funkcij na vseh področjih in ravneh. Tržna naloga, ki se izraža v poslovno komercialni politiki sozda je prav v tem času v najin-tenzivnejši stopnji usklajevanja. Ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pri izvajanju poslovno komercialne politike nimamo vzroka za bistvene spremembe še znanih in v praksi dokazanih blagovnih tokov. Novo kakovost moramo doseči v odnosih dobavitelji - nosilci poslov v sozdu. To kvaliteto že- limo doseči z optimalno usklajenim sodelovanjem marketinškega sektorja, ki mora zagotoviti enakovredno in usklajeno delovanje vseh članic sozda, ki so v poslovni zvezi z dobaviteljem. To pomeni, da vodi pri poslovnih partnerjih marketinški sektor vse v poslovnem dogovarjanju in spremljanju realizacije dogovorjenih poslovnih relacij v tekočem letu. Ob tako organiziranem in uspešnem dogovarjanju oziroma sklepanju pogodb in SaS morajo nosilci poslov zagotoviti optimalne pogoje poslovanja svojim poslovnim partnerjem znotraj sozda in to kot dobavitelji v maloprodaji oziroma kupci od proizvodnje in pre- delave v sozdu. Taka poslovna politika zahteva izjemno usklajeno delovanje vseh, ki so vključeni v poslovni proces. Skratka, preseči moramo dovolj pogosto prakso, da nosilci poslov s poslovno politiko zahtevajo samo večji pretok blaga, ne zadostijo pa vsem ostalim nalogam in obveznostim, kijih imajo kot nosilci poslov. Na drugi strani pa maloprodaja išče v poslovni politiki mnogokrat kratkoročni finančni učinek, ki se največkrat ob vseh drugih vzporednih vplivih izniči. Mnogokrat oziroma v večini primerov pa bi lahko s skupnim nastopom in sposobnostjo z delitvenim odnosom v sozdu take Pogovarjali smo se ... Na zadnji razširjeni seji predsedstva koordinacijskega odbora sindikata, ki je bila 29. januarja, so člani predsedstva sprejeli predlog, da se za predsednika konference sindikata sozda za naslednje dveletno obdobje izvoli Rajka Čižka iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Takoj po končani seji sem ga prosila za kratek razgovor in kljub temu, da se je že odpravljal na naslednji sestanek, je moji prošnji ugodil. Rajko, kaj ti pomeni ta nova funkcija, za katero so te predlagali danes na seji? Rajko ČIŽEK: »Če sem čisto odkrit, pomeni to za mene dodatna obremenitev in seveda veliko odgovornost, ki jo sprejemam v tem našem sistemu Merx do več tisoč članskega kolektiva in do vseh aktivnosti, ki se bodo odvijale v njem. Toda prepričan sem, da bomo ob dobri organizaciji dela konference in aktivnosti vsej članov predsedstva in seveda podpori ostalih družbeno političnih organizacij in samega vodstva sozda uspeli narediti nekaj več za prenovo sindikata.« Programsko usmeritev za delo konference ste že obravnavali na zadnji seji predsedstva. Bilo je sicer nekaj pripomb, pa vendar so to le smernice za delo sindikata v latih 1988 do 1990, na osnovi katerih boste izdelali konkretni program. Ali ste že razmišljali o tem, katere naloge se boste najprej lotili? Rajko ČIŽEK: »Mislim, daje programska usmeritev zelo dobro napisana, saj se dotika področij dela in življenja v sozdu Merx. Seveda bomo na osnovi teh smernic sprejeli program dela, temu bi rekel akcijska usmeritev sindikata sozda, ki bo zagotavljala socialno in materialno varnost vseh delavcev.« Rajko Čižek Že na sami seji ste se zavzemali za takojšen sprejem pravil o organiziranosti in delovanju konference sindikata sozda. Zakaj? Rajko ČIŽEK: »Mislim, da je bil pogoj, če hočemo dobro delati, da smo spremenili stara pravila ter da smo z novimi prenesli odločanje o vseh stvareh v bazo, torej v osnovne organizacije sindikata. Še posebno je to pomembno zaradi tega, ker je vedno prav iz baze prihajalo največ kritik. Pa ne samo to. Treba bo spremeniti tudi način dela v osnovnih organizacijah, spregovoriti o odgovornosti sindikalnih delavcev, kajti le tako bo sindikat dobil nazaj veljavo in ne bo več sprejemnik samo deklarativnih stališč, ampak bo vse tiste naloge, kijih bo zapisal, tudi uresničil. Seveda pa te naloge ne bodo zmogli sami sindikalni aktivisti, ampak bodo morali imeti za sabo bazo in vodstvo posamezne temeljne organizacije.« Pravite, da bodo sindikalni aktivisti morali imeti za sabo bazo, če bodo hoteli od besed preiti k dejanjem. Kako jim bo to uspelo? Rajko ČIŽEK: »Danes so bistveno drugačni pogoji dela in življenja, zato mora imeti tudi sindikat povsem drugačno vlo* go. Mislim, da bo moralo priti do prenove sindikata v osnovnih organizacijah na vseh področjih. Zato si mora sindikat v temeljni organizaciji pridobiti mesto in viugv, ivi inu ^upaua pu ustavi. In kot tretje, ki je pomembno, da bo sindikat zopet zaživel, pa je to, da mora prenehati forum-sko delo in vso vsebino dela prenesti v sindikalne skupine. Organi sindikata morajo postati samo usklajevalci dogovorov, pobudniki za pričetek in usmerjanje aktivnosti ter za nadziranje izvajanja sprejetih sklepov.« Kakšen je po vašem mnenju danes položaj sindikata? Ali ima še moč? Rajko ČIŽEK: »Položaj sindikata je danes zelo različen od organizacije do organizacije, odvisno od usposobljenosti sindikata. Višja kot je oblika organiziranja, manjši je vpliv. Sprašujete, če ima sindikat danes še moč. Seveda jo ima, če je kadrovsko usposobljen, da lahko stvari postavi na pravo mesto. Veliko večji problem je, kako danes bazo zainteresirati za splošna družbena vprašanja, ko vemo, da se vsi delavci zanimajo predvsem za tiste stvari, od katerih nekaj imajo.« Rajko, večkrat se sliši med delavci, da tarnajo, da ne bodo več plačevali sindikalne članarine, ko tako nič nimajo od nje. Rajko ČIŽEK: »To je posplošeno stališče. Od nje imajo toliko, kolikor so aktivni. Predvsem pa mislim, da bi morala sindikalna sredstva biti namenjena za aktivnejše delo sindikata, za izobraževanje, obisk kulturnih prireditev, rekreacijo, razne socialne pomoči in podobno.« KDOR IŠČE - TA NAJDE Obiščite: Blagovnico Nova vas, Blagovnico Vitanje, Blagovnico Šentjur, Resevna Šentjur, Market Vojnik, Plavž Štore, Market Debro, Tekstil in Konfekcija Laško... - Proizvodi Tomos - Pohištvo - Nekatere vrste gradbenega materiala MIŠI« IH)TltOŠNIK CIEI.J1E c o o o § 5 3 a § 0)< 5 $ S VESTNIK f ^ C JANUAR 1988 --------I—j ----—-------------------- Piše Jože Gračnar finančne učinke koristno usmerjali. To je nova kvaliteta, ki jo mora marketinški sektor s poslovno politiko doseči. Prav tako morajo marketinški sektor in odgovorne službe v delovnih organizacijah zagotoviti kvalitetnejšo ekonomsko propagando, institucionalno propagando na ravni sozda in skupaj z DO pospeševanje prodaje ter sejemske prireditve. Sredstva, ki smo jih v ta namen porabili v celotnem sistemu so odločno premajhna, toda zaradi neusklajenega in strokovno ne dovolj dobro pripravljenega programa je bil učinek še manjši od sicer možnega, zato je tudi tu potreben nov prijem v EP za leto 1988. Sicer pa nič ni tako novega, česar že tisti, ki leta oblikujemo in izvajamo poslovno komercialno politiko, ne bi vedeli. Mi sami smo tisti, ki jo lahko bolj ali manj uspešno izvedemo. Ker pa čas, v katerem živimo in delamo, zahteva izjemne aktivnosti, je zato še pomembneje, da so usklajene. Avtotehnika sporoča Prenovljena prodajalna finalnih izdelkov nadomestnih delov TOMOS-ROG na trgu Oktobrske revolucije in v Levstikovi ulici je spet odprta. Že pred začetkom kolesarske sezone vam ponujajo domala vse tipe koles ROG Cmoška, ženska, otroška), na voljo pa so tudi vsi nadomestni deli za kolesa. Iz Tomosovega programa imajo seveda na zalogi največ motornih koles, lahko pa si nabavite tudi vlečnice, agregate, motorje za čoln, kosilnice... Iz lastne proizvodnje pa vam ponujajo vse 4 tipe motorjev tori. V tem mesecu boste proizvode ROG, TOMOS in torije lahko kupili pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Rekli so ... VINKO PEČNIK, direktor delovne organizacije TEKO: »Ne zdi se mi prav, da imamo za določen artikel »W« vsi enako priznano ceno dela, kajti višina stroškov pri prodaji tega izdelka se razlikuje od objekta do objekta. Trdim, da so ti stroški v veleblagovnicah še vedno večji kot pa v neki specializirani prodajalni. Zato bi bilo nujno potrebno, da se pri prikazovanju podatkov z ravni sozda upošteva tudi ta stroškovni vidik. Ali drugače povedano, da ne bi ustvarjali nemira med kolektivi naše panoge znotraj sozda, bi morali nujno pri kazalcih, ki jih objavljate v Vestniku tudi upoštevati, s kakšnimi stroški, ali so objektivni ali ne, neko delovno okolje dosega rezulzate kot so dohodek, celotni prihodek in osebne dohodke na delavca. Kot primer naj navedem, da smo v lanskem letu za vzdrževanje in obnovo nekaterih instalacij v veleblagovnici »T« porabili kar 7 starih milijard.« DUŠAN ŠINIGOJ, predsednik IS SR Slovenije V nekaterih sistemih oziroma sestavljenih organizacijah v Sloveniji imamo krizo, zato se postavlja vprašanje, ali imajo še vse pogoje za delovanje. Mislim pa, da bi lahko vašo sestavljeno organizacijo Merx postavili za zgled vsem drugim, tako konceptualno kakor tudi razvojno.« MILOŠ PEŠEC, predsednik IS občine Celje Naša ocena je, da je sestavljena organizacija Mera sistem, kot si ga samo lahko želimo. Vsak dan so boljši in vsak dan imajo vse bolj dorečeno, še posebno razvojno strategijo. Prijetno nam je delati in sodelovati s sozdom Mera. Še posebno pa so dali velik prispevek pri sanaciji Topra in tako pomagali rešiti pred stečajem tisoččlanski kolektiv. MIHI« VESTNIK JANUAR 1988 Zakaj ni govedine w Živinorejci čakajo na nove cene Nova industrijska pekarna v Celju Peki iščejo dodaten zaslužek v slaščičarstvu »Ali veš, da ni govejega mesa,« mi je skoraj zašepnila na uho oni dan kolegica, ko sva se srečali v mestu. »Ne vem,« sem odvrnila in pogovor obrnila na bolj simpatično temo. Na poti domov pa sem vseeno zavila v najbližjo prodajalno mesa, kjer mi je prijazni prodajalec povedal, da pač mesa ni in ga verjetno še nekaj časa ne bo. Takoj naslednji dan sem se odpravila v klavnico Kmetijske zadruge Laško, da bi ugotovila, zakaj ni govejega mesa. Direktor temeljne organizacije Klavnica Raša Brkljačič in vodja obrata Vinko Križnik sta lahko samo potrdila mojo ugotovitev da govedine v maloprodaji ni oziroma je bistveno manj. Povedala sta, da se kmetje ne strinjajo s sedanjo odkupno ceno živine, ki jo je določil Zvezni izvršni svet z zadnjimi ukrepi, zato je nočejo prodati, čakajo torej na nove cene. Če je odkup normalen, potem na teden odkupijo in zakoljejo približno 45 mladih govedi, sedaj pa samo povprečno tri do štiri na dan in še to gre po navadi za zasilni zakol. Seveda pa se bo s povišanjem cene odkupa povišala tudi maloprodajna cena govejega mesa, kajti, tako pravi direktor Raša Brkljančič, klavnica ni dolžna iz svojega minimalnega dohodka pokrivati še izgubo, ki bi nastala zaradi prevelike razlike med odkupno in prodajno ceno. Ta razlika je že sedaj velika in znaša pri svinjskem mesu 730 dinarjev za kilogram in 300 dinarjev za kilogram govedine. To so do sedaj pokrili v glavnem sisi za preskrbo, nekaj pa tudi sama klavnica. Nekaj teh sredstev so v klavnici akumulirali pri mesnih izdelkih, po intervencijskih ukrepih, ko so morali cene vrniti nazaj na stare, pa tudi tukaj nimajo nič ostanka dohodka več. »V zadnjih dveh letih«, je dejal Vinko Kržišnik, »vedno bolj pritiskajo z raznimi ukrepi, ker menijo, da se ustvarja dohodek. Toda to ni res in analize nam to samo potrjujejo.« Kot primer sta navedla, da je bilo v lanskem letu za vse prodano meso v maloprodaji v občini Laško 4,5 stare milijarde dinarjev izpada dohodka, ki so ga pokrili na že prej omenjeni način. Torej končno tako in tako vse plača kupec, zato je neumno, da ne povišajo odkupne in maloprodajne cene mesa, kajti tako bi zagotovili, da bi ga bilo vedno dovolj v mesnicah. »18 let že delam v tem poklicu,« pravi Vino Križnik, »pa še nikoli ni bilo tako slabo kot zadnji dve leti. To pomanjkanje mesa zelo vpliva tudi na osebne dohodke delavcev v klavnici. Želeli smo uvesti nagrajevanje po delu, to nam je uspelo, toda kaj, ko ni mesa, naši delavci pa so vsi plačani, pa nič krivi, po količini prevzetega in predelanega mesa. Razsekovalci so na primer plačani po kilogramu razsekanega mesa in pripravljenega za predelavo, predelovalci od kilograma klobas in tako dalje. Mesečno so lahko osebni dohodki različni tudi do 25 odstotkov navzgor ali pa navzdol.« Torej še eden od premnogih začaranih krogov, ki bi se moral obravnavati bolj življenjsko, ne samo s sprejetjem togih odlokov, kajti meso je osnovno živilo. Želja in potreba po novi in sodobni industrijski pekarni se je snovala kar 18 let. Vedno so naleteli na različne ovire in težave. Toda pred nekaj leti je padla odločitev in sodobna industrijska pekarna je zgrajena in opremljena z najbolj nujno opremo. Takoj po otvoritvi industrijske pekarne je v temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje prišlo do reorganizacije. Tako so v Celje prenesli del proizvodnje iz velenjske industrijske pekarne, v kateri sedaj pečejo kruh in pecivo za občine Velenje, Mozirje in Žalec. S tem je tudi odpadel prevoz za delavce, ki so se prej vozili v Titovo Velenje, danes pa so zaposleni v kraju bivanja, torej v Celju. V stari pekarni v Titovem Velenju Pod gradom so opustili peko kruha, zato pa so jo preuredili za pripravo slaščic za velenjski trg. V velenjski pekarni pa že kar nekaj časa uvajajo nov program, to je zajtrk na delovnem mestu. V posebno embalažo spakirajo približno 20.000 kosov različnega peciva, od krofov, rogljičkov in posebnega francoskega peciva, ki ga vsak dan sproti spečejo in potem dostavljajo v Gorenje. Pecivo ima od 8 do 10 dkg in vsebuje od 200 do 250 kalorij. V Gorenju so zelo navdušeni nad kvaliteto peciva in sploh nad tem načinom prehrane. V Gorenju ugotavljajo, da seje disciplina prihoda na delo povečala, saj dele zajtrk Prevalje Prenovljeni bife na avtobusni postaji Znano je, da je gostinstvo ena izmed panog gospodarstva, ki v današnjem času, vsesplošni gospodarski krizi, nima najbolj ugodnega položaja. Tudi gostinske delovne organizacije v sozdu Merx ne dosegajo zavidljivih rezultatov. Po raznih kazalcih ekonomike so pretežno na zadnjih mestih, prav tako pa ima ta dejavnost v sozdu najnižji povprečni osebni dohodek. Pa vendar se med številnimi temeljnimi in delovnimi organizacijami s področja gostinstva in turizma v sozdu Mene najde kakšna, ki je lahko zgled vsem drugim oziroma bi ji lahko pripeli za tak uspeh rdeč Merxov nagelj. To si vsekakor zasluži temeljna organizacija Gostinstvo in turizem na Ravnah na Koroškem. Gre za kolektiv, v katerem je zaposlenih 120 delavcev, pa vendar imaš občutek, ko se pogovarjaš z njimi, da so vsi skupaj ena velika složna družina. Obiskali smo jih zato, ker so pred kratkim odprli prenovljeni bife na avtobusni postaji na Pre-valjih. Marsikdo bi rekel, to pa ja ni nič takšnega. Pa vendar je, kajti to je za ta kolektiv majhen delovni jubilej, saj je bife na avtobusni postaji zadnji izmed njihovih trinajst obratov, ki so ga obnovili in to vse z lastnimi sredstvi. »Naložba je bila vredna kar 5 starih milijard, toda splačalo se je,« pravi vodja bifeja Pavla Ko-gelnik, ki dela v tem poklicu že 19 let. »Včasih nam nekateri kar zavidajo, ker se tako lepo razumemo. Resnično smo složen kolektiv. Direktor nam veliko nudi, seveda pa potem tudi zahteva od nas. Ko delamo nadure, niti pomislimo ne, da bi zahtevali za nje plačilo. Za nas je to udarniško delo, ki se nam po drugi strani dvakrat obrestuje. Tako smo lani kupili za naše delavce kar 16 stanovanj in eno hišo. Poceni smo imeli tudi letovanje na morju. Za desetdnevno letovanje je družina plačala samo en stari milijon. Tudi osebne dohodke imamo malo večje od ostalih temeljnih organizacij. Toda povedati moram, da v naši temeljni organizaciji dosegamo promet na zaposlenega kar 200 starih milijonov, v drugih pa samo 100 starih milijonov. Vidite, vse to pa so tiste ugodnosti, za katere se resnično splača poprijeti za delo. Sam poklic me veseli, ker je to izredno dinamično delo. Vedno si med ljudmi. V naši enoti nas je zaposlenih pet in sicer: Angelca Kos, Dora Stevič, Danica Šta-udekar, Andreja Rotar in jaz. Ko opravim svoje delo v pisarni kot vodja bifeja, vedno z veseljem priskočim na pomoč svojim dekletom. Še vedno sem raje z njimi, kot pa da bi brez dela sedela v pisarni. Planirani promet dosegamo, lahko bi rekla da ga stalno presegamo, toda odkar je obrat prenovljen, seje promet še znatno povečal. Naši gostje so predvsem prehodni obiskovalci, stalnih, rednih imamo zelo malo. Za zdaj točimo samo pijače vseh vrst, hrane nimamo nobene. Nekaj sicer pripravljamo za »hitro pripravljanje toplih jedi«, kajti razni sendviči so že preživeta oblika prehranjevanja takšne strukture gostov, kot je pri nas. Mislim, da sesedaj tudi gostje bolj zadovoljni, saj je bila prejšnja oprema že precej stara in uničena. Zadovoljni smo torej vsi, tako gostje, kot tudi mi, da bi bili le zdravi ter da bi lahko še doglo delali in ustvaijali.« Tudi mi smo zadovoljni, ko lahko predstavimo našim številnim bralcem kolektiv, katerem v imenu vseh nas za njihovo ustvarjalno delo pripenjamo velik rdeč nagelj. Pa še to: če vas bo pot kdaj zanesla v ta konec Slovenije, ne pozabite in ustavite se pri njih, pa čeprav samo na dobri kavici. točno ob določeni uri. to je ob šestih zjutraj. Povečala pa se je tudi storilnost, saj so pravilno hranjeni delavci uspešnejši na svojem delovnem mestu. Z otvoritvijo industrijske pekarne v Celju pa so tudi ukinili pekarno Dolgo polje, pekarno Gaberje pa so obnovili in jo usposobili za slaščičarsko dejavnost. Del opreme so pripeljali iz Ade, kjer se bo poslej pripravljalo posebne vrste peciva, del pa iz pekarne Štore, ki so jo zaradi dotrajanosti zaprli. V temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje zelo veliko delajo na novih programih. Poleg že uveljavljenega zajtrka na delovnem mestu, skušali ga bodo preko sindikata uveljaviti tudi v Celju, se vedno bolj navdušujejo nad proizvodnjo drobnega čajnega peciva in zmanjševanjem proizvodnje raznih keksov oziroma kondi-torskih proizvodov. Tečejo že prvi pogovori za uvoz opreme, kajti razmišljajo, da bi lahko to čajno pecivo tudi izvažali. Z reorganizacijo, novimi programi in obnovitvijo nekaterih proizvodnih obratov pa slaščičarska proizvodnja vedno bolj narašča. To je tudi razumljivo, saj je njihov glavni razvoj usmerjen prav v to dejavnost. Zakaj? Njihova osnovna dejavnost, to je preskrba s kruhom, jim ne daje dovolj dohodka, zato si iščejo dodaten dohodek prav v slaščičarstvu. V lanskem letu je bilo od celotne proizvodnje kar 18 odstotkov proizvodnje slaščic, za letošnje pa že načrtujejo, da se bo ta delež povišal na četrtino. Tujim pomaga tudi tržišče, ki do sedaj ni bilo dovolj oskrbljeno niti z asortimanom ne s količino ne s kvaliteto. Kot primer naj navedem, da imajo v občini Velenje samo enega zasebnega slaščičarja. Torej, v temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje so se zavedali, da jim izgradnja nove industrijske pekarne ne bo pomagala ustvarjati večjega dohodka, ampak bodo morali za to in s tem seveda tudi boljši standard delavcev storiti nekaj več. Odločili so se za pravilen korak, kajti reorganizacija, novi program in razvoj slaščičarstva so že dali prve vidne rezultate, s tem pa tudi zagotovili večjo materialno in socialno varnost delavcev, pekov in slaščičarjev, ki v preteklosti niso bili najbolj cenjen in stimuliran poklic. MIERX VESTNIK JANUAR im Kako gospodarimo S skupnimi močmi iz težav Kaj mislijo delavci o gospodarjenju Delovna organizacija Teko se je v preteklem letu ob devetme-sečju znašla v gospodarski krizi. S sprejetjem nekaj zelo koristnih ukrepov in večjo zavzetostjo vseh strokovnih in najodgovornejših delavcev, podpori vseh delavcev ter samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, se stanje izboljšuje in prve ocene kažejo, da bodo poslovno leto 1987 zaključili s primernim rezultatom. Kaj je privedlo to delovno organizacijo tako rekoč čez noč v tako težak gospodarski položaj? »Glavni problem je bila nelikvidnost,« je dejal Vinko Pečnik, direktor te delovne organizacije. »Ob neugodnih vremenskih razmerah v lanskem letu so se nam kopičile zaloge blaga, primanjkovalo nam je obratnih sredstev in zato smo morali pri naši interni banki iz dneva v dan najemati posojila po znani visoki obrestni meri in delovna organizacija je postala nelikvidna. Spoznali smo, da dolgo ne moremo več tako poslovati, zato smo takoj sprejeli nekaj nujnih ukrepov za izboljšanje. Najprej smo znižali prevelike zaloge in tako ublažili likvidnostni položaj. Za znižanje stroškov poslovanja in povečanje efektivnega delovnega časa ter produktivnost oziroma povečanja dohodka in celotnega prihodka na zaposlenega, po teh dveh kazalcih je bila delovna organizacija v preteklosti v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami daleč pod povprečjem, zato smo veleblagovnico »T«, v strukturi predstavlja 76 odstotkov celotnega prihodka, reorganizirali. Odpravili smo nekdanje samostojne oddelke in jih povezali v enotno organizacijsko obliko, v eno stroškovno mesto. Reorganizacija je bila sicer sprejeta z določenimi odpori posameznikov, vendar pa sojih že prvi rezultati, ki so vzpodbudni, prepričali o nasprotnem. Tako so kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 11 delavcev v tej orga- nizacijski enoti dosegli enak učinek dela. In ne nazadnje, analizirali smo tudi vso porabo oziroma vse stroške, na katere imamo vpliv. Že prva ocena je pokazala, da se da marsikateri strošek z večjo stopnjo discipline in odgovornosti zmanjšati, čeprav so se nam v tem času občutno povečali stroški, na katere pa kot delovna organizacija nimamo vpliva. Kako naprej? Poleg vseh omenjenih ukrepov, ki se jih bomo držali tudi v bodoče, bomo vsa zaključevanja blaga zmanjšali za 50 odstotkov. Ne samo zaradi slabih izkušenj z vremenom v preteklem letu, ampak tudi zaradi splošnih družbeno-ekonomskih razmer, ki bodo vplivala tudi na padanje realne kupne moči. Zavedamo se, da je lahko takšna poslovna politika dvomljiva v smislu zagotovitve ponudbe, kajti temu se bo prilagodila tudi proizvodnja in bo manj proizvajala za domači trg. To pa lahko kaj hitro osiromaši ponudbo. Mogoče bi na kratko omenil še naš položaj v sozdu Merx in sodelovanje s strokovnimi službami. Ocenjujemo, da smo v zadnjih treh letih dosegli v naši dejavnosti visoko stopnjo medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. Priznati pa moram, da je od nekaterih strokovnih služb sozda naša delovna organizacija pričakovala več pomoči, kot pa jo je dobila. Namreč, mi v delovni organizaciji pričakujemo, da bodo strokovne službe sozda z svojo angažiranostjo in strokovnim znanjem prispevale k povečanju dohodka naše delovne organizacije, ki bi tako opravičeval strošek, ki ga skozi svobodno menjavo dela daje Teko delovni skupnosto sozda. Nekaj je izjem. V zadnjem času bolj angažiramo sektor za razvoj in investicije in marketinški sektor in seveda čutimo kot članica Interne banke večjo stopnjo varnosti. Rekel bi še to: moti nas dajanje pisnih podakov o poslovanju in na osnovi tega ocena sozda o uspešnosti ali neuspešnosti neke članice. Kajti to ni cilj, zaradi katerega smo se združili v ta sozd. Mi imamo namreč te podatke in oceno že veliko prej in nam samo kritika z višjega nivoja zavoljo, neuspešnosti ne daje nobene spodbude. Veliko se govori tudi o vključitvi delovne organizacije Toper v Merx. To razmišljanje ni odveč in verjetno bo v bližnji ali daljni prihodnosi prišlo do tega, vendar izključno na osnovi ekonomike in interesa delavcev za čvrstejše povezovanje. Težko je oceniti, kdaj to bo. Zagotovo pa je, da bo to takrat, ko bo ta panoga v sozdu Merx organizirana kor reprodukcijska veriga na osnovi skupnih interesov. Takrat pa ne bo samo Topru mesto v sozdu Mera, ampak tudi drugim proizvajalcem tekstila v celjski regiji. Da zaključim: vsi v delovni organizaciji Teko živimo, delamo, pa tudi ustvarjamo v upanju,- da bomo tudi v prihodnje na vseh področjih našega delovanja uspešni in tako omogočali, seveda ob podpori strokovnih služb sozda, večjo socialno in gmotno varnost delavcev.« Anketa ZDENKA DETIČEK, YU boutique: »V tako kratekm času, dobrem letu in pol, kar je odprta naša poslovna enota, lahko rečem, da se stanje precej izboljšuje. Pridobili smo si kar nekaj svojih stalnih strank, kar je za nas trgovce izrednega pomena. Poznamo želje in okus in laže naročamo tisto blago, ki je zanje zanimivo. Vendar se tudi trudimo, da slehernega obiskovalca oziroma kupca dobro in prijazno postrežemo, tako de je obojestransko zadovoljstvo, ki pa včasih zelo veliko vpliva na povečano prodajo in s tem tudi na povečan promet. Vesela sem, da je letos prodaja krenila zelo dobro, še sploh v primerjavi z lanskim letom, vendar je bolje, da se držimo izreka, da ena lastovka še ne pomeni pomladi. Kako smo gospodarili?Mislim, da zadovoljivo, da smo se trudili. Na naš rezultat so vplivali tudi visoki stroški, kajti prodajalna je nanovo odprta, vendar upam, da bomo letošnje leto zaključili pozitivno, z ostankom dohodka.« Zdenka Detiček HILDA VEBER, veleblagovnica »T«, oddelek metra- že: »Mislim, da lahko prav na tem oddelku ustvarimo velik dohodek, seveda če je izbira blaga dovolj velika. Zato nas ne bi smelo biti strah za prihodnost predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da imamo na našem oddelku zelo kvalitetno blago, ki ne zaostaja veliko za zahodno modo, kajti naši proizvajalci izdelujejo zadnjih nekaj let resnično dobro blago. Drugi pa je ta, da vedno več žensk, predvsem mladih, šiva oblačila in tako samo z malo domišljije pridejo veliko ceneje do obleke, kot pa če bi kupile gotov izdelek. Tega pa bo iz dneva v dan več, kajti draginja in današnje razmere bodo to še samo povečale. Zelo veliko prodamo tudi dragega blaga, kar je še dokaz več, da kupci radi plačajo, samo če je kvaliteta. Torej promet bo, težava lahko nastopi samo v tem primeru, da ne bi bilo pri nas surovin in da bi bili proizvajalci v škripcih za uvoz. To pa bi se potem odražalo tudi pri nas«. Hilda Veber Na posnetku so Ervin Janežič, podpredsednik kolegijskega poslovodnega odbora sozda, predstavnik Iskre Delte, Edi Stepišnik, direktor Mlinsko predelovalne industrije in Vlado Črešnik, direktor delovne skupnosti sozda Merx (od leve proti desni) pri podpisu pogodbe o nakupu računalnika Iskra Delte 4860 za delovno organizacijo Mlinsko predelovalna industrija. RAZPIS kadrovskih štipendij članic sozda Merx Na podlagi sklepa koordinacijskega odbora za sološne za- Prodaja Radeče - ekonomist - prodajalec - mesar 4. BLAGOVNI CENTER VI. IV. IV. deve sozda Mera objavljamo skupen razpis kadrovski - voznik avtomobila i. IV. 3 štipendij za leto 1988/89 - ekonomski tehnik i. V. 2 - ekonomist finančnik i. VI. 2 poklic letnik st. zaht štev. - ekonomist komercialist i. VI. 2 r štipendij - programski tehnik - programer i. v. 1 - dipl. ekonomist - zunanja trgo- L MODA Celje vina i. VII. I - prodajalec 1 IV. 2 - ekonomist za org. združ. del. i. VI. 1 - prodajalec živilskih artiklov i. IV. 4 2. TKANINA CELJE - dipl. ekonomist za posl. infor. i. VII. 1 - prodajalec 1. IV. 7 - prodajalec 2. IV. 2 -ekonomist 1. VI. 1 5. MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA DSSS 3. POTROŠNIK CELJE -dipl. ing. živ. tehnologije i. VII. 1 -ekonomski tehnik 1. v. 1 - dipl. ekonomist - fin. smer i. VII. 1 - prodajalec 1. - mesar 1 IV. IV. 15 2 Tozd Mlin Prodaja Laško - mlinar i. IV. 2 - prodajalec 1. IV. 5 Tozd Pekarne in slaščičarne CE - mesar 1. IV. 1 - pek za pekarno Hrastnik i. IV, i - pek za pekarno Zagorje i. IV. i Prodaja Šentjur - pek za pekarno Laško i. IV. i - prodajalec 1. IV. 4 - pek za pekarno Žalec i. IV. i - slaščičar za slašč. T. Velenje L, IV. 2 Prodaja Ravne na Koroškem -prodajalec 1. IV. 5 Tozd Pekarne in slaščičarna Rog. Slatina -pek 1. IV. 2 Prodaja Slovenj Gradec - prodajalec 1. IV. 6 6. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC - nakakar 1. IV. i - prodajalec 1. IV. 2 - kuhar 1. IV. 2 Prodaja Šoštanj - natakar 1. IV. 2 - prodajalec 1 • IV. 4 - mesar 1. IV. 4 7. GOSTINSKO PODJETJE CELJE - natakar 1. IV. - kuhar 1. IV. 8. TEKO CELJE - prodajalec 1. IV. - komercialni tehnik 1 V. 9. ZDRAVILIŠČE DOBRNA - natakar 1. IV. - kuhar 1. IV. - fizioterapevt 1 VI. 10. DELOVNA SKUPNOST SOZDA - dipl. ekonomist - posl. inform. 1. VII. - dipl. ekonomist - org. OZD 1 VII. -dipl. organizator-inform. 1. VII. -dipl. inž. računalništva 1. VII. 11. DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE -dipl. ekonomist-posl. finance 1. VII. 10 10 Prijave sprejemajo delovne organizacije, ki razpisujejo štipendije, do 1988. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« priložiti: 1. overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oziroma sporočilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah ipd.), 2. uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1987 oziroma odrezek pokojninske nakaznice za december 1987, 3. potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva, 4. lastnoročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oziroma potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti in dosedanjega štipendiranja, 5. kratek življenjepis in opis socialnega in gmotnega položaja družine, 6. mnenje šole in mnenje Zveze socialistične mladine. Notranjost prodajalne Dom MIRAN CENCELJ, prodajalna Oblačila: »Lahko rečem, da kar uspešno gospodarimo. To nam uspeva predvsem zaradi tega, ker prodajalna ni odvisna od zaključevanja blaga. Dobimo ga v treh ali štirih dneh od naročila, zato je pri nas količnik obračanja zelo velik, nimamo zalog in lahko stalno zasledujemo ponudbo in povpraševanje. Druga naša prednost pa je ta, da prodajamo cenejše blago. Če bi povedal v odstotkih, je 50 odstotkov blaga v drugi klasi ali z napako ih tiste vrste blaga, ki ga proizvajalci že sami znižajo, ker ni več moderno. Drugih 50 odstotkov pa Miran Cencelj predstavljajo artikli, ki jih nabavljamo od južnih proizvajalcev, ki pa imajo bistveno nižje cene od naših, slovenskih. Stranke so naše prodajalne že navajene, vedo kaj imamo, mi pa smo se tudi prilagodili njihovim željam, vemo, kaj kupujejo in kdaj. Če bo šlo tako naprej, ni bojazni, da bomo tudi v bodoče dosegali takšne rezultate.« SONJA KOVAČ, prodajalna Dom: »Letni načrt sicer dosegamo, vendar moramo prodati kar precej blaga, ker je razlika v ceni majhna. Trudimo se, želimo izpolniti vsako željo naših kupcev. Danes imajo manjše zaloge blaga, kot smo jih imeli včasih. Vedno znova iščemo artikle, ki so zanimivi in imajo večjo razliko v ceni. Zelo dobro bi lahko prodajali in s tem izboljšali naše poslovanje oziroma ostanek dohodka bi bil večji, če bi lahko od proizvajalca dobili več pletenih izdelkov. To je blago, ki se danes najbolj išče in dopušča tudi veliko razliko v ceni. Mislim pa, da se drugače delavci Teka čutimo varne v svojem delovnem okolju, imamo zaupanje v svojega direktorja in vodstvene kadre, še posebno zato, ker nas o vsakem kritičnem položaju sproti obveščajo.« Vsebinska zasnova glasila Kaj bi vi spremenili Z anketo med delavci smo želeli izvedeti, kako so zadovoljni z vsebino glasila, katere rubrike najraje prebirajo, ali je nekaterih rubrik premalo ali preveč, kaj pogrešajo in kaj predlagajo za izboljšanje vsebinske zasnove glasila. Namen ankete in seveda cilj je bil ta, da bi glasilo čimbolj približali našemu delavcu, da bi bilo zanimivo in bi ga vedno radi prebirali. V uredništvu se zavedamo, da nikoli ne bomo mogli ustreči vsem, ki delajo in ustvarjajo v našem sozdu, da bo glasilo še vedno za določen krog ljudi nezanimivo, še vedno ga bomo lahko našli kje pod mizo ali za vogalom. Toda to nas ne bo uspavalo, še bolj se bomo trudili, saj znani pregovor pravi »sto ljudi, sto čudi«. Seveda pa smo veseli vsakega novega predloga in mislim, da bomo dosegli svoj cilj, ko bo vsaj 90 odstotkov naših delavcev z veseljem pričakovalo vsak mesec to glasilo. Poglejmo, kaj so nam povedali delavci. MILKA BREZNIK, zaposlena v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, na delih in nalogah upravljanja s telefonsko centralo in urejanje pošte: »Zadovoljna sem z našim glasilom. Ne samo jaz ampak tudi mož in sin ga vedno prebereta. Mene osebno najbolj zanimajo članki o delavcih in o do- gajanjih v delovnih organizacijah. Pogrešam kadrovsko rubriko o tem, kdo seje nanovo zaposlil in kdo je zapustil naše delovno okolje ter več fotografij delavcev na svojih delovnih mestih. Več bi morali tudi pisati o danes najbolj zanimivi temi, to so osebni dohodki. Ne zanimajo pa me razne številke, članki o kmetijstvu, toda za vsakega mora biti nekaj.« VLADO ČAKŠ, zaposlen v delovni organizaciji Potrošnik, na delu in nalogah vodje marketa Ostrožno: »Z glasilom sem zelo zadovoljen. Redno ga prebira tudi moja žena, ki je zaposlena v Nami. Zanimivo je zato, ker v njem preberem, kaj se dogaja v gostinstvu in kaj v kmetijstvu. Zelo rad prebiram razne pogovore z direktorji, poročila o delu družbenopolitičnih organizacij in strokovne rubrike, kot je pravna praksa. Tudi šport me zanima. Pogrešam pa malo več prispevkov iz naše delovne organizacije in še posebno iz naše maloprodaje. Imam tudi predlog za eno izmed naslednjih številk mislim, da bi morali posvetiti malo več prostora temi o bolniškem staležu. To je zelo pereč problem ne samo za našo temeljno organizacijo, povprečje je 12 odstotkov, ampak verjetno tudi za druge, kljub temu da imamo obratno ambulanto in solidne delovne razmere.« MERK VESTNIK JANUAR 1988 Ivan Deršek je veliko naredil za kooperacijo Spravil zamisel s papirja v stvarnost Ivan Deršek je začel svojo ustvarjalno in delovno pot kot avtomehanik v delovni organizaciji AVTO CELJE. Želja po znanju in odkrivanju novitet ga je pripeljala v Keramično industrijo Liboje, kjer je opravljal razne naloge. Takrat seje odločil tudi za študij ob delu, kajti spoznal je, da mu lahko samo znanje pomaga k njegovemu napredovanju. Leta 1967 seje zaposlil v delovni organizaciji AVTOMOTOR kot vodja servisa. Velik interes za delo v komerciali ga je z leti, polnimi izkušenj iz Avtomotorja in Gore-ja, slednjič pripeljal na dela in naloge direktorja AVTOTEH-NIKE, ki jih je uspešno opravljal vse do 1. februarja, ko seje upokojil. V tem kratkem mandatu je Ivan Deršek zelo veliko naredil za razvoj obrtne kooperacije in še posebej za razvoj motorja TORI. Težko bi danes našli človeka, ki bi s tako veliko voljo, vztrajnosti in poznanstvom bil tako zagnan, da bi spravil idejo s papirja v stvarnost in z njo celo uspel. Zanimivo je prisluhniti njegovemu pripovedovanju o nastanku motorja TORI: »Z Dragom Rifljem, bratom izumitelja torija, sva bila dobra prijatelja. Še ko sem bil zaposlen v Gorenju, mi je na kosu papirja prinesel izrisan motor. Takoj sem bil navdušen, še posebej me je privlačilo to, da seje dal motor zložiti. Pričeli smo delo. Prvi motor je imel pogon na jermen. Ker pa bi morali jermen uvažati, smo to takoj opustili in se odločili za Tomosov. Iz te oblike motorja smo dali narediti 27 izboljšav in šele nato je nastal TORI AS, danes pa že imamo pet tipov. Vedno bolj smo se tudi specializirali in od 26 kooperantov smo danes ostali samo še pri 7, ki pomagajo pri izdelavi motorja. Seveda pa kljub moji in Rifljevi zagnanosti torija ne bi bilo, če ne bi takrat na začetku dobili toliko podpore določenih članov kolegijskega odbora sozda in del združenih sredstev za razvoj motorja. Vse to nam torej ne bi uspelo, če naša delovna organizacija takrat ne bi bila vključena v Merx.« Skupaj s strokovnimi kadri in kolegijskim poslovodnim organom sozda Mera, ob podpori vseh delavcev AVTOTEHNI-KE pa je v zadnjih treh letih Ivanu Deršku uspelo delovno organizacijo konsolidirati in pripeljati v Celje programa IMV in Zahvala Nesreča nikoli ne počiva, zgodi se, kojo najmanj pričakuješ. Potres, poplava, požar so najhujši. Tako je požar uničil del stanovanjske hiše Marjana Zupanca, delavca Preskrbe v DO Blagovni center. In prav v nesreči spoznaš tudi sodelavce, prijatelje, saj nujno potrebuješ pomoč. In ta je prišla hitro in učinkovito. Že nekaj dni za tem je prišlo do nove nesreče, zagorelo je v stanovanju Branka Seni-čarja, prav tako delavca Preskrbe. Tudi njemu je bila nudena hitra finančna pomoč sodelavcev. Oba prizadeta delavca se vsem sodelavcem najiskrene-je zahvaljujeta za hitro pomoč in njihovo humanost. zz Cimos, kar je izrednega pomena za to regijo. Nerentabilne poslovne enote so ukinili in se kadrovsko okrepili ali, kot je v razgovoru dejal Ivan Deršek: »V Avtotehniko je prišlo nekaj pameti, vendar še premalo.« V tem času mu je uspelo obnoviti veliko poslovnih prostorov, poskrbel je za drugačen videz firme navzven, uvajati so pričeli intenzivno računalništvo. OKVIR: Osnovna dejavnost AVTOTEHNIKE je še vedno avtostroka, vendar pa se vedno bolj pripravljajo za intenzivni razvoj kooperacije, kjer želijo doseči boljše rezultate. Tu ne gre toliko za nadaljni razvoj motornega kolesa kot za ves ostali del obrtne kooperacije, danes imajo že 21 stalnih kooperantov, kajti analiza je pokazala, da se TORI vedno težje prodaja na južnem tržišču. V obrtni kooperaciji načrtujejo novo akcijo -Vse za kolo, motor in avto. Izdelovali bodo seveda pri svojih kooperantih razne izdelke za pro- izvajalca Tomos in Rog ter nekaj za program široke porabe. Njihova želja je, da iz sedanjih 18 izdelkov razširijo v letošnjem letu že na 30 izdelkov obrtne kooperacije, ki je danes še delovna enota Avtotehnike, do konca leta bo to že samostojna poslovna enota in v bližnji prihodnosti načrtujejo, da bi se obrtna kooperacija razvila v samostojno delovno organizacijo. Še bi lahko naštevali prednosti, ki jih je delovna organizacija Avtotehnika dosegla pod vodstvom direktorja Ivana Derška in teh ni malo. Toda karkoli bi napisali, bi za vedno ostalo v senci njegovega največjega uspeha, to je razmerja obrtne kooperacije in še posebej motornega kolesa TORI. Upamo lahko samo, da bodo tudi njegovi nasledniki imeli posluh za to dejavnost in jo še naprej razvijali. Škoda bi namreč bilo, da bi ta dejavnost, v katero je bilo vloženega toliko truda, tudi Meraovega, zamrla. Razmišljanje Ob prazniku žena Ženska sem. Dostikrat mi šine skozi ztavest, da bi bilo dosti bolje biti moški, toda že naslednji hip se dobro" zavedam, da tega ne bi želela. Sleherna ženska nosi v sebi tudi nekaj moškega. Sposobnost odločanja, vodenja, organiziranja, želi se dokazovati in biti uspešna. Vendar še vedno je v naši družbi premalo žensk, ki tako čutijo. Nekatere nimajo za to moči ali morda poguma. Zelo žalostno je, kadar srečam žensko, ki misli, da ji je življenje dano zato, da ima sposobnost za nadaljevanje vrste, da skrbi za lep in urejen dom ter da je možu vdana do zadnjega atoma svojega bitja. Vse to, kar se naštela, je zelo lepo in plemenito. Materinstvo je največje poslanstvo, ki ga ženska v svojem življenju opravi. Toda to je v tem razvitem svetu postalo premalo. Biti ženska pomeni še dosti več! Če se že pogovarjamo o nekakšni enakopravnosti, potem mora biti enakopravna ženska enako sposobna in uspešna ali pa celo bolj kakor moški. To ne pomeni samo urejenega doma, okusne hrane in vzgoje otrok. Sodobna ženska mora biti »doma« na vseh področjih, ne sme biti ob strani zaradi nevednosti ali neobveščenosti. Vsa področja, ki povezujejo življenje, ji morajo biti znana, tako: šport, politika, kultura in umetnost. Rekle boste, saj to je nemogoče, uskladiti delo v službi in doma, pa še biti na tekočem z vsem. Pa je mogoče! Treba je le način življenja prilagoditi svojim potrebam. Vse se lahko stori, le človek mora imeti voljo za določeno stvar. Poznam cel kup žensk, ki v svojem življenju niso prebrale niti ene same knjige, ne berejo časopisov in ne revij, razen ljubezenskih in »doktor« romanov. Iz literature se človek res nima česa naučiti, medtem ko se lahko z dobro knjigo izobražujejo, spoznava sebe in okolje ter postane človek - osebnost. Veliko žensk je, ki se nikoli ne ukvarjajo same s sabo, se pa zelo rade ukvarjajo z drugimi, »klevetajo in nakladajo«, pri tem pa pozabljajo, da noben človek ni popoln. To lastnost si vsak človek lahko pridobi z znanjem, s spoznavanjem pravilnosti in nepravilnosti, s pridobivanjem prvih in z odpravljanjem drugih lastnosti. Morda se vam zdi smešno ali morda celo zoprno, da o tem pišem, vendar nadaljevala bom, vaša je pa odločitev, ali preberete ali pustite. Danes človek v povprečni družbi, ženski seveda, ne sme izstopati, kajti potem te ljudje takoj začno obdelovati, včasih celo na zelo beden in nesramen način. Če si preveč vsestransko aktiven, te imajo za bedaka in hinavca. To zato, ker se še vedno delimo na delavce in upravo, čeprav vsi vemo oz. bi morali vedeti, da smo vsi delavci v združenem delu, le naše funkcije se razlikujejo, pač glede na to, koliko truda in znanja smo vložili za določeno delovno mesto. Kadar se človek zanima za kulturo in če po naključju zna še kaj napisati iz svoje lasne »betice«, je zato slab delavec, češ, saj samo piše oslarije, mar bi se zanimal za delo. Žalostno je to, zelo žalostno, da so nekateri ljudje tako ozki, da mislijo, daje alfa in omega vsega biti pač na delovnem mestu in dostikrat tudi tam brez učinka. Če človek napiše kaj bolj sentimentalnega ali o tem naglas razmišlja, ti že očitajo, da si romantik, od romantika se, to vemo, ne da živeti... Še bi lahko naštevala, toda ne bom. Življenje slej ko prej prinese svoje. Tako si želim, da bi bili ljudje drugačni, bolj prijazni in bolj pristni. Težko je danes najti pravega prijatelja, čeprav vsi vemo, da je prav zdaj tisti čas, ko bi ljudje morali biti blizu drug drugemu, bližji kot kdajkoli. Ni mi vseeno, ko slišim in berem, kako se počasi drobi naš narod, kako se zapira v svoje meje prav zdaj, ko bi moral navzven nastopiti skupno, kakor eden. Verjetno nikoli v povojnem času nismo bili tako razdrobljeni, tako tuji, kot smo sedaj. Kaj bo iz tega - se vprašam? Nič čudnega se mi ne zdi, da je do tega prišlo. Že v DO se ljudje drobijo na manjše skupinice, ki delujejo negativno na celoto in ni enotnega jezika med ljudmi, pa si v bistvu vsi služimo kruh pod eno streho in pod enim imenom. V bistvu smo same velika družina. Vendar si to želim zaman. Ljudje so danes drugačni, preveč si želijo biti podobni, vsi bi želeli biti prav to, kar je nekdo drug, čeprav zato ni pogojev. Razlikujemo se, bodisi po OD, bodisi po položajih, po razgledanosti in po srčni kulturi. Zaman je dopovedovati nekomu, da vsi ne moremo biti na tako imenovanem »vrhu« in ne vsi na »dnu«, če vzamem dva ekstrema. Mord„ je prav to simpatično, da se razlikujemo? Velikih odstopanj pa gotovo ni. Človek danes, če hoče delo, ga še vedno najde. Lakote pri nas še ni in ne vem kakšnega pomanjkanja tudi ne. Morda se bo kdo čutil prizadetega, naj mi, prosim, oprosti, govorim pač o večini. No, malo sem zašla od prvotne teme, pa, mislim, da ni nič narobe, saj nenazadnje nas to spremlja na vsej poti skozi življenje. Bliža se osmi marec, spet ta neroden dan, ko marsikdo ne ve, čemu je sploh ta dan, saj je dan, kot jih je tristo petinšestdeset vse leto, pa vendar: če je zbledel njegov pomen, smo krivi ljudje sami, ker smo ga spremenili v nekaj, kar že zdavnaj nima več cene, še manj ugleda, kajti dan žena ni dan popivanja in jedač. Bistvo tega praznika je daleč, daleč od tega. Kljub vsemu pa želim vse mamicam in zaslužnim delovnim ženam vse lepo, a ne samo tisti dan, bodite srečne vse leto. Zdenka Detiček MERK VESTNIK JANUAR 1988 Navodilo za prijavljanje nesreč pri delu Vsako nesrečo pri delu, na poti na delo ali z dela in vsaki organizirani akciji, kjer delavec zastopa tozd ali DO, mora takoj javiti svoji nadrejeni osebi, da se izpolni obrazec prijave nesreče pri delu ER-8. Z izpolnjenim obrazce pa se mora takoj ali najkasneje v roku 24 dni javiti po-oblašačenemu delavcu za varstvo pri delu zaradi ureditve preostalih formalnosti v zvezi s prijavo nereče. Vsak vodja de- lovne enote oziroma nadrejeni poškodovanca ali delavec, ki je za to pooblaščen, mora izpolniti obrazce ER-8 z vsemi potrebnimi podatki ter ga podpisati, ker se bo le na osnovi te interne prijave nesreča priznala kot nesreča pri delu. Kaj je nesreča pri delu Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki Pogovor med odmorom Kaj delavci mislijo o družbeni prehrani Za kratek hip sem zmotila delo Slavice Žnidarec in Marjete Krajnc. Obe namreč delata na Skupnosti za zaposlovanje občine Celje na področju statistike. Dela imata obilo, saj nova poročila kar naprej prihajajo v njuno pisarno, ki jih morata ažurno in točno obdelati. Vseeno sta si odtrgali minutko svojega dragocenega časa in mi povedali, kje in kako preživita kratke odmor med delom, ki je namenjen prehrani med delom. Slavica mi je povedala, da se prehranjujeta med delom že dolga leta v gostilni ^Ojstrica«. Že pred leti je bila tukaj hrana dobra, čeprav pa se je s prenovo lokala še bistveno izboljšala, saj sta dnevno na izbiro dve malici, tako da lahko vsakdo najde hrano po svojem okusu. Tudi do kakšnih manjših želja po spremembi priloge, solate in podobno imajo vedno razumevanje in če je le mogoče tej želji tudi ustrežejo. Nasploh pa so sedaj prostori zelo lepi in prijetni, da nam čas malice resnično pomeni prijeten odmor med delovnim časom. Bi predlagali kakšne spremembe pri izbiri jedilnika, postrežbi ali časa, ki je namenjen za »malice«? Odgovorila mi je Marjeta in mi povedala, da nasploh rada je in zato nima nikoli problema pri izbiri malice. Da ji je sedanji način postrežbe nadvse prijeten, sploh v zadnjem času, ko je v času malice v strežbi sam vodja poslovne enote, ki je nadvse hiter, prijazen in pozna navade skorajda vseh abonentov. Včasih pride v jedilnico celo glavna kuharica Matoša in nas povpraša, če smo bili s hrano zadovoljni, če smo se najedli in taka vprašanja oziroma pozornost je kar velika redkost v gostiščih. Vprašala sem ju, če bi spremenili lokacijo prehranjevanja med delom in poskusili izbiro prehrane še kje drugje, pa sta mi obe hkrati odgovorili, da sploh ne, tu imata zelo blizu, hitro sta postreženi pa še hrana je zelo dobra in po njunem okusu. Družbena prehrana predstavlja v našem prihodku velik delež, žal pri tej vrsti storitve nimamo visokega pribitka, srečni pa smo, če so naši, koristniki zadovoljni in upamo, da bodo ostali naši gostje tudi ob drugih priložnostih, ko jim prosti čas ne bo odmerjen samo na 30 minut. F. I. je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne "obremenitve telesa ali kakšne druge nevarne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem del in nalog, ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovanec lastnost zavarovanca. Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredno in izključno posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom ali dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli lastnost zavarovanca. Prav tako se šteje za nesrečo pri delu tudi poškodba na redni poti in v rednem času od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj; na poti pri opravljanju nalog ali na poti, da nastopi delo, ki mu je bilo preskrbljeno. Obrazec ER-8 sestoji iz 7 skupin podatkov, označenih z rimskimi številkami. Oseba, zadolžena za izpolnjevanje obrazca, izpolnjuje v obrazcu samo levi del. Prostor za vpis šifer (desna stran obrazca), namenjen za elektronsko obdelavo podatkov, mora ostati prazen, razen pri vpisu registrske številke zavezanca za prijavo. V prieru nesreče pri dem je potrebno takoj ukrepati v smislu določil PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU, in sicer: 1. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela, je potrebno TAKOJ prijaviti neposrednemu vodji ter OBVEZNO zahtevati prvo pomoč od delavca, ki je strokovno usposobljen in za to določen. Najmanjši vbod, urez, opekline, itd., so lahko pozneje vzrok infekcije in. izostanka z dela, in če poškodba ni takoj prijavljena, se naknadno v nobenem primeru ne bo priznala za poškodbo pri delu. 2. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela (bolniški sta-lež), se mora OBVEZNO TAKOJ ali najkasneje v 8 urah PO POŠKODBI prijaviti neposrednemu vodji in SLUŽBI VAR- STVA PRI DELU, težje poškodbe, kolektivne in smrtne nesreče pa TAKOJ. Poškodbo, ki se pripeti v popoldanskem ali nočnem času, je potrebno obvezno prijaviti nadrejeni osebi takoj naslednji dan. Poškodba, prijavljena po izteku določenega roka, se ne bo v nobenem primeru priznala za poškodbo na delu. 3. Poškodbo, ki se pripeti na poti na delo ali z dela, je potrebno prijaviti TAKOJ ali najkasneje v 8 urah po poškodbi, tako da se predloži službi varstva pri delu ustrezna izjava očividca poškodbe, v primeru prometne nezgode pa zapisnik postaje ili-ce. Brez omenjenih dokumentov se poškodba ne bo priznala za nesrečo na delu oziroma na poti z dela ali na delo. V interesu poškodovancev je, da dosledno upoštevajo ter se ravnajo po navodilih o PRIJAVLJANJU POŠKODB, ker v nasprotnem primeru izgubijo pravico do uveljavljanja pravic ob nesreči pri delu. Kdor ne more v določenem roku nesreče osebno prijaviti, mora za to opravilo pooblastiti drugo osebo (svojci, vodje, itd.). Emil Šantl Iz pravne prakse Ponovno ugotavljanje invalidnosti Vprašanje: Delavcu je bila v letu 1986 priznana invalidnost III. kategorije, ker je bilo ugotovljeno, da ne sme opravljati takih del, ki so povezana s prahom, saj mu to povzroča težave pri dihanju. Ali lahko delovna organizacija napoti delavca na ponovne zdravniške preglede, da bi se ugotovilo, da se mu je stanje zboljšalo in ali se lahko začne obnova postopka pri SPIZ, če bi se ugotovilo, da mu delo v prahu ne škoduje več? Odgovor: Če se je delavcu zdravstveno stanje izboljšalo, kar se lahko ugotovi na podlagi zdravniških pregledov, potem lahko delavec sam ali pa njegov zdravnik oz. konzilij zdravnikov predlagajo nov postopek pri Obvestilo vsem zaposlenim Da bi preprečili vse nepotrebne zaplete pri uveljavljanju bolniškega staleža, opozarjamo vse zaposlene na dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma med zdravstvenimi skupnostmi v SFRJ in določil socialnega zavarovanja. Vsi zaposleni v DO imajo organizirano zdravstveno službo v zdravstvenem centru Celje, kjer je določena obratna ambulanta s stalnim letečim zdravnikom, ki je edini PRISTOJEN ZA IZDAJO BOLNIŠKEGA STALEŽA (navedena ambulanta deluje že od 2. 8. 1982, s čimer so bili vsi zaposleni že obveščeni z obvestilom št. 1481/82). To pa ne pomeni, da delavci, katerih kraj stalnega bivanja je zunaj Celja, ne smejo iskati zdravniške pomoči v tem kraju. Vsak delavec to lahko stori, vendar tako, da najkasneje v treh dneh sporoči obratni ambulanti, da je zbolel (če v tem času sam še ni pokreten, mora to storiti po dogovoru zdravnik ali bližnji svojci), takoj ko je zmožen gibanja pa se mora sa javiti lečeče-mu zdravniku z vso dokumentacijo, da mu le-ta izstavi bolniški stalež. Vsako ravnanje, ki bo nasprotno z gornjimi navodili, bo pomenilo, da delavec ne bo imel priznanega bolniškega staleža ter se mu bodo za izostane dni beležili neopravičeni izostanki ter nato seveda ustrezno ukrepalo. Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu inž. Emil Šantl TEKO CELJE razveselite svoje prijatelje z darilom, ki ste ga izbrali v prodajalni °DOM° Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Takega postopka organizacija združenega dela ne more predlagati, saj zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) našteva tiste osebe oz. organe, ki so upravičeni začeti postopek, (120. člen). Tudi pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SRS, št. 47/86) ne daje organizaciji pravice, da bi začela postopek pred organi skupnosti. Organizacija združenega dela tudi ne more zahtevati od delavca, da opravi določen specializirani zdravstveni pregled, razen v primeru, če gre za taka dela oz. naloge, na katerih je povečana stopnja nevarnosti poškodb pri delu ali poklicnih bolezni. Taka dela so določena v samoupravnem splošnem aktu organizacije, obdobne oz. specializirane zdravstvene preglede pa delavci opravljajo po točno določenem času dela na takem delu. (I. Ž.) Izselitev uporabnika stanovanja Vprašanje: Imetnik stano- vanjske pravice seje vselil v svojo hišo, v družbenem stanovanju pa je pustil polnoletnega otroka, ki je sicer zaposlen v delovni organizaciji, ki je hkrati tudi stanodajalec, Ali lahko uporabnik ostane v stanovanju zlasti še, ker je zaposlen v delovni organizaciji - stanodajalcu in ali lahko stanodajalec prenese stanovanjsko pravico na uporabnika? Odgovor: Če imetnik stanovanjske' pravice trajno neha uporabljati stanovanje, ker si je zgradil ali kupil stanovanjsko hišo oz. stanovanje in se vanj vselil, se morajo z njim preseliti tudi uporabniki stanovanja, če je to stanovanje za družino, to je imetnika stanovanjske pravice in uporabnika primerno (4. odst. 19. člena zakona o stanovanjskih razmerjih). Sodna praksa je že pred več kot 10 leti in sicer ob enaki določbi zakona o stanovanjskih razmerjih sprejela stališče, da ne gre za primerno stanovanje in da se uporabniki niso dolžni preseliti z imetnikom stanovanjske pravice, če seje le-ta preselil zato, da bi ublažil stanovanjsko stisko oz. zato, ker sta v stanovanju prebivali dve generaciji- Delovna organizacija se bo morala odločiti, ali bo zahtevala izselitev uporabnika ali pa bo ugotovila, da se uporabnik ni bil dolžan preseliti skupaj z imetnikom stanovanjske pravice. Če se je bil dolžan izseliti, potem mu ne bo mogla prenesti stanovanjske pravice, ne da bi spoštovala samoupravni splošni akt o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Če je stanovanje oz. stanovanjska hiša, v katero seje preselil imetnik stanovanjske pravice, primerna tudi za uporabnike, potem bi uporabnik, ki je v delovnem razmerju pri stanodajalcu, pridobil stanovanjsko pravico v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom, če bi mu stanodajalec priznal stanovanjske pravice mimo vrstnega reda. (I. Ž.) Nesreča v prostem času Vprašanje: V čigavo breme gre nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi nesreče, ki se je delavcu pripetila pri opravljanju dovoljene popoldanske obrti? Odgovor: Nesreča, ki se delavcu pripeti pri opravljanju popoldanske obrti ali kakršnekoli druge aktivnosti v prostem času, je seveda nesreča izven dela. Ker ne gre za nesrečo pri delu, organizacija ni dolžna pokrivati stroškov zdravstvenih storitev, dolžna pa je seveda obračunavati in izplačevati nadomestilo osebnega dohodka v času zdravljenja. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva, bo seveda organizacija združenega dela nadomestilo izplačevala iz svojih sredstev. Organizacija združenega dela pa bo lahko uveljavljala povrnitev povzročene škode, ki je nastala z izplačilom teh nadomestil, če je za nesrečo odgovorna tretja oseba, in če je ta tretja oseba škodo povzročila namenoma ali iz hude malomarnosti (134/a člen zakona o zdravstvenem varstvu. Uradni list SRS. št. 1/80, 45/82, 42/85). (I.Ž.) MERK VESTNIK STRAN 7 JANUAR 1988 Podelitev priznanj jubilantom Blagovnega centra Ob koncu leta, ko ocenjujemo, kako uspešni smo bili, kakšne rezultate smo dosegli, je tudi prav, da se zahvalimo za trud vsem tistim, ki v tekočem letu dopolnijo svoje delovne jubileje. Tako so pripravili tovariško srečanje za vse tiste, ki so v letu 1987 dopolnili 10,20 in 30 let delovne dobe. Vodja KSS Albert Lebič je vse prisrčno pozdravil, se jim zahvalil za njihovo učinkovito in uspešno delo in izrazil željo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Priznanja je jubilantom vročil glavni direktor DO Venčeslav Zalezina ter jim obenem zaželel v novem letu 1988 veliko zdravja, sreče in uspehov. Jubileje so slavili: 10 let: Irena ROtar, Iztok Doberšek, Ivan Žmauc, Drago Švajger, Marjan Ulreb, Ivan Mihalinec, Svetislav Nikolič, Marta Kolar, Janko Rehar, Milovan Cvijanovič, Radoslav Lekič, Frančiška Rošer. 20 let: Ivan Kidrič, Ivo Jakop, Zdenka Zimšek, Ivan Godler, Štefan Šorn, Karel Lazar, Branko Grobovšek, Stanko Romih, Božidar Reberšak, Janez Užmah, Ivan Vočko, Silvester Gašperlin, Anton Pirnat, Franc Pirc, Ivan Slemenšek, Franc Bobnič, Ferdinand Ramšak, Štefan Okorn, Majda Macuh, Ljudmila Užmah. 30 let: Katarina Dobravc, Stanko Božič, Julijan Golavšek st., Franc Cvikl, Ludvik Kamplet, Ivan Žvegler, Vera Kramarič, Drago Šolinc, Josip Jagarinec, Jože Grobelnik in Edvard Zadravec. Vsem naše iskrene čestitke in še veliko osebnih in delovnih uspehov. ak Razvijanje kulturne dejavnosti SOZD MERX CELJE KMETIJSKA ZADRUGA CELJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva - kovinski silos za skladiščenje močnih krmil, kapacitete 20 m3, primeren za manjšo farmsko rejo. Javna dražba bo dne 29. februarja 1988 ob 9. uri v neposredni bližini hmeljske sušilnice v Dobrni (pri objektu za vzrejo piščancev). Izklicna cena je 660.000-din. Na ceno, doseženo na javni dražbi, se prišteje prometni davek po veljavnih predpisih. Kupnino je treba plačati v treh dneh po končani dražbi, sicer se dražba šteje za neuspešno. Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo prej plačale varščino v višini 10 % izklicne cene. Interesenti si lahko to osnovno sredstvo ogledajo na mestu, kjer je razpisana javna dražba. Kultura je ena izmed pomembnih aktivnosti v organizacijah združenega dela. Vključevanje vse več delavcev vanj in širjenje le teh pa je največja kvaliteta za razvijanje kulture. Pri delavcih je potrebno krepiti zavest, da je pomen kulture zelo važen za razvoj njihove osebnosti, odnosov v združenem delu in ne nazadnje rasti kulturne ravni vsega tozda. Z vrednotenjem truda, vloženega v posamezno delo, pa krepimo humanizacijo dela in delovnega okolja, medčloveške odnose in večamo produktivnost dela. Ker so se zavedali pomembnosti aktivnega dela na področju kulture, so v okviru koordinacijskega odbora sindikata sozda ustanovili odbor za kulturo, katerega gonilna sila je bila Truda Tomažin. Tovarišica Tomažin ni neznana delavcem sozda, saj je večletna amaterska delavka v NEMIR SRCA Prstan tvoj je tako svetleč... tako vabeč... tam sredi prstana neki odsev moje daljne sreče tja iz dneva v dan srce me vleče trepeče drobna bilka . se sklanjam boleče kdaj rose odsev kane mi v srce ljubeče CESTA V mestu zmot vodi cesta pomot starec s tretjo nogo z zlato malho na rami v strašni kletvi pravi igraj trobenta temno noč z menoj naj cesta pomot razpade pod prstjo igraj trobenta zavrti beli skelet naj bo kal smrti na veke preklet padajo ure se mesec solzi zlata malha se v soncu smeji odmeva trobenta vrti skelet v pozabo vrtinči odpadli cvet. Ivanka Petek MERX 0 SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC GOSPODINJE! - VELIKA IZBIRA GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN NA ENEM MESTU (posteljnina, prti, serviete, posoda, mali gospodinjski aparati, steklo in porcelan) - TOVARNIŠKO ZNIŽANJE - POPUSTI, KREDITI PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 30.000 DIN PODARIMO KARTICE TV IGRE 3x3 vse to v času GOSPODINJSKIH DNEVOV OD 15. 2. DO 20. 2. 1988 V BLAGOVNICAH: SAVINJKA ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, ŠEMPETER IN V POSLOVNI ENOTI DOM VRANSKO UGODNI POGOJI - UGODNI NAKUPI! kulturi tako v svojem tozdu kot zunaj njega. Dolgih štirinajst let je bila igralka v amaterskem gledališču. Za svoje ustvarjalno delo je prejela zlato Linhartovo značko. Tudi v svoji delovni organizaciji se je zelo resno spoprijela s problemi uvajanja kulture med delovnimi ljudmi. Trudila seje širiti to dejavnost na čim več področij in pritegniti k udejstvovanju vse več ljudi. To ji je v svojem okolju tudi uspevalo. Veliko več problemov pa je imela pri organizaciji kulture v okviru sozda. Naloga odbora, katerega predsednica je bila Truda Tomažin, je bila, da bi povezal med seboj posamezne kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah ter jih s skupnim programom še popestril. Program naj bi izražal želje in potrebe posameznih delovnih organizacij, ki bi s pomočjo kulturnih animatorjev potem zaživele ob uspešnih kulturnih prireditvah. Predlagali so več akcij: - srečanje pevskih zborov (koncert) - razstava ročnih del po delovnih organizacijah (potujoča) - razstava zbirateljev po delovnih organizacijah (potujoča) - gledališki abonmaji - izmenjava lastnih kulturnih programov - knjižnica (potujoča) - izobraževalni seminarji Družbenopolitična dejavnost v Blagovnem centru Za nami so uspešno volilno-programske seje OO ZK, na katerih so kritično ocenili varnostno-politične razmere v vseh delovnih okoljih, delovanje članov ZK in OO ZK, obravnavali rezultate poslovanja in planske cilje, izvoljena so bila nova vodstva ter sprejete programske usmeritve. Prav tako so bili že vsi občni zbori OO ZS, na katerih so OO ZS ocenile dosedanje delovanje, sprejele finančna poročila, razpravljale o rezultatih poslovanja ter spremljajočih težavah, ki niso majhne v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, izvoljena so bila nova vodstva izvršnih in nadzornih odborov, sprejete so bile programske usmeritve ter finančni načrti. Splošna ocena vseh volilno-programskih sej OO ZK in občnih zborov OO ZS je zadovoljiva in je takšno dejavnost pričakovati tudi v prihodnje. Novim vodstvom DPO želimo kar najuspešnejše delovanje ter premagovanje težav na kar najbolj demokratičen način. ak kulturnih animatorjev prek Zveze kulturnih organizacij (stalna oblika). Zaradi prevelike razdrobljenosti sozda in velikega števila delovnih organizacij in še te v različnih krajih, so člani odbora ugotovili, da je težišče dela zdaj še vedno na kulturnih animatorjih v delovnih organizacijah, da pa je mogoče nekatere kulturne akcije organizirati s programom odbora. Ker pa vsi kulturni animatorji to delo opravljajo poleg svoje redne zaposlitve, sta njihova dejavnost ter razvoj kulture odvisni samo od njihove samoiniciativnosti ter privrženosti tej dejavnosti. Če želimo, da se bo stanje spremenilo, da v večtisočlan-skem kolektivu sestavljene organizacije Merx kultura ne bo zamrla, je nujno potrebno organizirati program dela kulturnega animatorja, ki bo svoje delo opravljal profesionalno, na ravni sozda. Vodil bi koordinacijo s posameznimi delovnimi organizacijami in spodbujal vse kulturno življenje med delavci. Kajti zavedati se moramo, da je dvig kulturnega življenja in s tem kulturne ravni delovnega človeka eden glavnih pogojev za oblikovanje delavcev kot svobodne in ustvarjalne osebnosti. Da bomo to dosegli, pa moramo vložiti več naporov in vzajemnega prizadevanja, sai bomo le takrat lahko rekli, da kultura sozda Mera »prihaja« skozi široko odprta vrata. Jana Mladenovič Srečanje upokojencev Blagovnega centra Podelitev priznanj Vsako leto ob koncu leta organiziramo tovariško srečanje naših upokojencev. Zbralo se jih je od 169 kar 120, drugim pa je žal udeležbo preprečila bolezen. Poskrbeli smo za hrano, pijačo, zabavo in ples. Prejeli so tudi skromno novoletno nagrado. spremljali vsako informacijo in bili veseli uspehov v DO, h katerim so sami s svojim minulim delom veliko prispevali. Vsem je zaželel predvsem zdravja pa tudi sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 1988. Ob koncu pa je še izrazil željo, da bi se delovnimi razmerami. Ti so: Marija Pipan, Anton Šuper, Edi Tacer, Marija Fajdiga, Marija Vale, Terezija K var, Franc Tovornik, Peter Kotnik, Franc Ko-gelnik, Martin Sorčan, Rafael Hrustel, Karel Kerec, Draga So-din, Katarina Dobravc, Albina Na srečanju je uvodoma vse zbrane pozdravila ter jim zaželela prisrčno dobrodošlico Zdenka Zrimšejc, nato pa je spregovoril glavni direktor DO Venčeslav Zalezina. Seznanil je upokojene delavce z dosedanjimi rezultati poslovanja, s prizadevanji za nadaljnji razvoj, cilji in načrti, pa tudi z vsemi težavami, s katerimi se srečujemo, teh pa seveda ni malo v teh zaostrenih gospodarskih razmerah. Udeleženci so z zanimanjem vsi na srečapju dobro počutili in se razvedrili. Vsem letošnjim upokojencem se je za njihovo delo ter trud zahvalil glavni direktor DO ter jim tudi podelil priznanja. Vsi so dolgoletni Meraovi delavci, pridni in prizadevni. Ti so začeli v najtežjih razmerah in jim gre za to še posebna zahvala, saj zapuščajo delovno organizacijo, ki je v kratkem času pridobila tako zelo dolgo pričakovane nove delovne prostore z bistveno izboljšanimi Jezernik, Majda Padežnik, Veronika Lampret in Angela Križnik. Prijetno razpoloženje je zadržalo udeležence združene do poznih popoldanskih ur, mnogi med njimi so se ob glasbi tudi zavrteli. Še enkrat naj zaželimo vsem našim upokojencem vse lepo v novem letu 1988 in konec leta na svidenje. ak Misrec VflSSTNIK STRAN 8 JANUAR 1988 Zimska tekmovanja Marca bosta kar dve veliki športni prireditvi, katerih organizator je sestavljena organizacija Mera. Prva je AGROSKI 88, ki bo 4. marca na Golteh nad Mozirjem pod pokroviteljstvom Zadružne zveze Slovenije. To je že 11. zimsko športno srečanje delavcev agroživilske dejavnosti, na katerem bodo številni delavci preizkušali svoje smučarske sposobnosti v veleslalomu in smučarskem teku. Čeprav bodo številni udeleženci prevzeti s tekmovalnim duhom za dosego čimboljših dosežkov, pa pri vsem tem ni pomembna samo zmaga, temveč je veliko več srečanje delavcev in sklenitev novih prijateljstev. Druga športna prireditev pa so 7. zimske športne igre sozda Mera, ki bodo 12. marca na Kopah nad Slovenj Gradcem pod pokroviteljstvom Medobčinskega sindikalnega sveta za Koroško regijo. Tudi naši delavci se bodo pomerili med seboj v veleslalomu in smučarskem teku. Organizacijski odbor pričakuje na obeh športnih prireditvah čimvečjo udeležbo vseh tekmovalcev in navijačev, tistih, ki vas smučanje veseli. Ne pozabite, da vam je ostalo še nekaj dni za suhi trening brez snega, ki vam bo zelo koristil za dobro kondicijo. Na svidenje na Golteh 4. marca in na Kopah 12. marca. Mogoče še samo nekaj opozoril za obe prireditvi. AGROSKI 88-4. marca na Golteh - čas tekmovanja: veleslalom ob 10. uri, smučarski tek ob 13. uri, - število moštev in tekmovalcev ni omejeno, - zamuda na Startu se šteje kot odstop, - tekmuje se na lastno odgovornost, - prijave pošljite na naslov: Sozd Mera Celje, Organizacijski odbor AGROSKI 88, Ul. 29. Novembra 16, Celje, - Startnino 10.000 din za posameznega tekmovalca nakažite na ž. r. OOS Sozd mera Celje št. 50700-678-48022, - zadnji rok za prijavo in plačilo Startnine je 22. 2. 1988, - žrebanje štartnih številk bo 26. 2. 1988 ob 12.00 uri v prostorih sozda Mera, Ulica 29. Novembra 16, - delitev štartnih številk bo na dan tekmovanja od 7. do 9. ure v Žekovcu pri spodnji postaji RTC Golte, kjer bo tudi prva informacijska pisarna. 7. zimske športne igre sozda Merx 12. marca na Kopah - čas tekmovanja: veleslalom ob 10. uri, smučarski tek ob 13. uri, - zamuda na štartu se šteje za odstop, - tekmuje se na lastno odgovornost, - prijave pošljite na naslov: Sozd Mera celje, organizacijski odbor 7. zimskih iger sozda Mera, Ulica 29. Novembra 16, 63000 Celje, - Startnino 10.000 din za posameznega tekmovalca nakažite na ž. r. Sozd Mera Celje, št. 50700-678-48022, - zadnji rok za prijavo in plačilo Startnine je 27. 2. 1988, - žrebanje štartnih številk bo 2. marca 1988 ob 12.00 uri v prostorih sozda Mera , Ulica 29. Novembra 16. Vse dodatne informacije dobite po telefonu (za obe prireditvi) 063/21-352 interna 60 ali 61 (tovariš Slavko Lisec). SODOBNO ZASNOVANIM OVITKOM. - TAKO, TAKO DEKLETA1 TA HIP BODO PRIHRUMELI KUPCI IN IZBRALI NAJBOLJ PRIJAZNO PRODAJALKO. Šport v Dobrni Rezultati kegljaškega turnirja Avto Celje je 17. 12. 1987 pripravilo II. kegljaški turnir članic Meraa. Izidi: Ženske posamezno: 1. Zdenka Zimšek (Bla- govni center) 194 2. Tatjana Oblak (Jelša) 177 3. Blanka Tomažič (Avto Celje) 173 Moški posamezno: 1. Rajko Nežmah (Avto Celje) 202 2. Boris Cesar (Jelša) 195 3. Andrej Gajšek (Blagov- ni center) 192 Ženske ekipno: 1. Avto Celje 606 2. TEKO 585 3. Blagovni center 584 Moški ekipno: 1. Avto Celje 731 2. Blagovni center 669 3. Jelša 636 Skupno ženske in moški: 1. Avto Celje (prehodni pokal) 1337 2. Blagovni center 1253 3. Jelša 1216 Tekmovanje je bilo na kegljišču TVD Partizan v Štorah in je potekalo v pravem športnem ozračju, ker zmagovalci niso bili znani do zadnjih metov. Po končanem tekmovanju so prve tri ekipe in posamezniki prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete. Ekipa »Avto Celje« pa je že drugič osvojila prehodni pokal. Za red in potek keglanja so skrbeli vsi kegljači in se jim v imenu organizacijskega odbora najlepše zahvaljujemo, z željo, da se.III. turnirja 1988 udeleži še več članic Meraa. Predsednik kegljaške sekcije »Avto Celje« Anton Weis Zopet je leto naokrog in pri pregledu lanskih rezultatov moramo ugotoviti naslednje. Na področju športa in rekreacije je bilo storjenega več kot v prejšnjih letih, toda še ne dovolj. Ljudje še nimajo dovolj v zavesti koristnosti aktivnega počitka. V 300-članskem kolektivu je aktivnih samo približno 30 delavcev. Kljub temu pa je ta manjšina vsestranska na sindikalnih športnih igrah ter občinskih prvenstvih, kjer smo dosegli dobre rezultate v odbojki - ženske ter v kegljanju, moški pa v namiznem tenisu, keglanju ter v tenisu. Med posamezniki smo zabeležili tri uvrstitve naših delavcev na zmagovalne stopnice v obči- ŠPORTNIKI IN REKREATIVCI, PIŠITE O SVOJIH TEKMOVANJIH! Vodoravno: AKTIVIST, KO-IVISTO, SRNA, TRK, KOPE, TRN, PUNA, BRA, ACS, ISAR, OMO, TREN, REALIZEM, GOLOUH, MARIN, KALVARIJA, ON, SLOVENSKE KONJICE, A K, RASA. RITA, EROS, ENKA, OTO, JARM, PTA, JOLA, ZINI, ETI, DR, GRAINGER, INANA, OJE, BIAFRA, NORME, MARKA, RANER, AA, IK-SION, ANADIR, MART, JA, KRANER, OISE, SAN, PE, IDA, RAIF, MM, SS, LAUBE, HOTEL, IZKOP, DILEMA TAR, PREVERT, NAV, SREČNO, BESEDA, DN, VM, NICK, IČ, EDER, VAJETI, AEROBA, SKA, SONG, ILO-RIN, MRAVI, EL, TV, AR-NOL, KS, ŽX, OLIVERA, ONO, OJDIP, A VE, SLATA-PER, PISAVA, ORK, VLORE, AROSA, ECIJA, TONE, INŠTALATER, KAPAR, TEK, ETON, SANA ni. Važna stvar je vsekakor ustanovitev planinske sekcije, ki šteje v svojih zametkih 42 članov. Devet iz te sekcije se je konec avgusta povzpelo na Triglav. Dobri rezultati so bili zabeleženi tudi na zimskih in letnih športnih igrah sozda Mera ter na drugih športnih srečanjih k okviru Meraa. V različnih športnih panogah smo se srečali z delovno organizacijo tudi izven meja naše občine (Konus, REK). Vnaprej si želimo še večje število aktivnega članstva, ki bi se udeleževalo naše organizirane rekreacijske vadbe v telovadnici osnovne šole ter na raznih športnih srečanjih. Športniki Zdravilišča Dobrna pa želimo v letu 1988 vsem prijateljem športa mnogo športnih uspehov in še vnaprej dobrega sodelovanja. Športni zdravo! Zmago Tajnšek IZŽREBA NI REŠE VALCI: 1. nagrado 10.000 dinarjev prejme: SLAVA POGAČ, 63320 Titovo Velenje, Tomšičeva 5 2. nagrado 7.500 dinarjev prejme: JOŽICA NAGERNIK, 62392 Mežica, Leška 10 3. nagrado 5.000 dinarjev prejme: MATJAŽ TROJAK, 11002 Beograd, V. P. 3122/2 VE-5 4. nagrado 2.500 dinarjev prejme: SLAVA KOŠAK, 63250 Rog. Slatina, Celjska c. 50 5. nagrado 1.000 dinarjev prejme: MINKA MOČNIK, 61433 Radeče, Pot na stadion 6. NAGRADNI RAZPIS ZA KRIŽANKO V TEJ ŠTEVILKI 1. nagrada: 7.500 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev 3. nagrada: 3.500 dinarjev 4. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitev novoletne nagradne križanke NADLISEC, TOLSTI KOREN GRŠKA FILMSKA IGRALKA SMEŠNA RISBA VRSTA RAZSTRE- LIVA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO SREDIŠČE VRTENJA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ SOVJET. ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (PAUL) TAKT, UGLAJENO VEDENJE DEL ŽIVALSKEGA TELESA STROKOVNJAK, SPECIALIST SLAVKO TIRAN REKA V ROMUNIJI, PRITOK DONAVE RAZVOJNI STADIJ POVZRO- ČITELJA MALARIJE NIKO MATUL AMERIŠKA DENARNA ENOTA GRŠKA ČRKA BEOGRAJ. AVTOR HUMORIST. TV SERIJ OZEK KOS TKANINE NASLOV JAPON. CESARJA DOPISO- VALEC EDEN OD DUMASOVIH MUŠKETIRJEV ELEKTR. POGONSKI STROJ KRUTI RIMSKI CESAR SPRETNOST VRSTA TKANINE UČENJE VULKANSKI IZMEČEK ČASOVNE ENOTE TOLSTOJEV JUNAK DELAVEC NAJET ZA VSAK DAN POSEBEJ EDVARD KOCBEK ODTENEK, RAZLIČICA - PROTIN IGRALEC NA GUSLE ANA KARIČ AVSTRIJ. KOMPONIST [GOTTFRIED) VELIKA TEKOČA VODA AM. KEMIK, NOBELOVEC (LARS) ANTON AŠKERC DIKTAT NAJET AVTO Z VOZNIKOM NESMISEL, .NOROST NA RUDAH BOGATO GOROVJE V ZDA LETOS UMRLI IGRALEC (VOLODJA) SEČEVOD EMIL ADAMIČ HRVAŠKI PETROL JEZ, PREGRADA VERZNA STOPICA GRŠKA BOGINJA NESREČE OSVOBOD. BORBA IGO GRUDEN SOMBOR BANJA OZNAKA PRI ŠTEVILČENJU SKLADB AM. FILM. IGRALEC |RYAN) KAREL KLANČNIK ITALIJ. PISATELJ (IPPOLITO) UPTON SINCLAIR NATRIJ TANTAL FRANC. LEKSIKO- GRAFSKA ZALOŽBA LEČJE BREZ ASTI-GMATIZMA STARO- JUDOVSKI KRALJ > NEKDANJA MERA ZA ŽITO, KOREC KOTNA MERSKA ENOTA KARLOVAC