laroSnlna listu: — Celo leto	,	.	K10 —
'¥?©1 leta .	.	.	,	5-—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Meseino.	.	.	„	p—
2anajj Avstrije:----
Celo leto . .	„ 15’—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Mnrilor, dre 2i m pni a 1916*	Letnik Vii L
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnlštvo : Maribor Koroška allea. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Bombe na Treviso.
Italijani na vrhu Col di Cane, — V Suganski dolini vsi italijanski napadi odbiti —- Ruski car v nevarnosti. — Pred Verdunom še ni odločitve. — Pri Ypermi
Nizozemska še redno pripravljena.
— Rusi zasedli Trapeeunt. ujetih 1082 Angležev, —
Velika mo o.
Ogenj, ki se na Veliko soboto blagoslovi pred cerkvenimi vrati, mora biti izkresan iz kamna; potnem Gospoda, ki je po tridnevnem smrtnem spanju poveličan vstal iz skalnega groba. Pri vstopu v cerkev se z blagoslovljenim ognjem prižge prva sveča, in diakon vzradoščen zakliče:	„Luč Kristusova!“
Nova luč, novo življenje ! Velika noč ,je praznik življenja in luči. Velika noč je najkrepkejša afirmacija življenja proti smrti, zlasti danes, iko smrt med gro-menjem topov izbira tisočere žrtve. Velika noč je tolažilna beseda v Žalosti, beseda upanja v obupnosti. Velika noč je priča božje premoči nad človeško hudobijo. „Oni odidejo in zavarujejo grob- s stražo in zapečatijo kamen“ (Mat. 27, 06). Oni pa, ki v nebesih prebiva, se človeškim nakanam smeje in Gospod jih zasmehuje (Ps. 2, 4). Odgovori jim tretji dan po angelu; „Vem, da Jezusa križanega iščete. Ni ga tu; kajti vstal je, kakor je rekel“ (Mat. (28, 5. 6). „Kaj
iščete živega, med mrtvimi?“ (Luk. 24, 5).
*
* *
Samson, izraelski junak v dobi sodnikov, strah sovražnih Filistejcev, je prišel v filistejsko mesto Guza.- Filistejci so se silno veselili, misleč, da ga bodo prijeli in usmrtili. „Postavili so straže prti mestnih vratih in čakali tiho vso noč, da bi ga zjutraj umorili. Samson pa je spal do polnoči ; potem je vstal, zagrabil dveri s podb-oji vred, jih naložil na rame in jih nesel na vrh hriba proti Hebronu" (Socln. 16, 2, 3). — Prav tako je bilo v Jeruzalemu tretji dan po Gospodovi smrti. Zemlja se je stresla in jetnik smrti je šel zmagovit iz ozke grobnice. Grob je postal zibelka novega življenja, grobni kamen pa je vogelnik naše vere in našega upanja. Drugi Salmson je zagrabil in vzdignil vrata svojega groba. Smrt in živ-
mMtn»umuinni iii1 «mm
LISTEK,
•Spomladna zelišča za domačo lekarno*
Piše dr. -y
Nekdaj je modri Hipokrat naročal svojim učencem, naj gredo med ljudstvo in p o v p r a š u j e j o po sredstvih, s katerimi ljudstvo zdravi bolezni. Sedaj M Hipokrat ravnal, narobe. Naročil bi svojim u-čencem, naj gredo med ljudstvo in ga u č i j o, kako naj zdravijo bolezni. Res je, mnogo bolezni je, katere lahko zanesljivo spozna- in jih zdravi samo zdravnik, a mnogo je tudi bolezni in bolečinic, ran in ranic, za katere zadostuje domača lekarna. A domača lekarna ne potrebuje lekarniških izdelkov, ampak gledati se mora, da. je polna naravnih izdelkov, zelišč.
Zelišča se morajo n a b i r a t i pri lepem, suhem vremenu. Tudi še rosnata zališča se naj ne nabirajo. Sušiti se ne smejo niti v zakurjenih prostorih niti naravnost na solncu, ker izgubijo s tem-marsikateri zdravilni sok ali vsaj marsikaj od zdravilnega soka. Suši zelišča in koreninice na senčnatem. zračnem (kjer vleče) prostoru ter jih večkrat obračaj. Le če bi neprenehoma deževalo, moraš hočeš nočeš sušiti v zakurjenem prostoru. Uredi zelišča v šopek in jih obesi s steblioi navzgoraj.
Ako sušiš k o r e n !i n i c e, jih moraš prej snažno umiti, odrezati nezdrave dele ter jih. ako so de-
.Penje sta se merila v čudovitem dvoboju: Gospod življenja je sicer umrl, pa zopet živi in kraljuje.
*
* $
Gospod je vstal kot „prvenec spečih.“ V duhu ga gledamo, kako stopa med številnimi grobovi, ki j:h je izkopala kruta vojska, kako blagoslavlja s sv ojim križem naše brate, ki so žrtvovali svoje življenje, kako jih pozdravlja z zmagoslavno zastavo vstajenja: „Kdor v mene veruje, ima večno življenje in iaz ga bom obudil poslednji dan“ (Japi. 11, 25), Našim mrtvim bratom, ki so padli kot junaki za domovino, veljaj naš velikonočni pozdrav: „Mir z Vami!“ Mrtvi, ki so v Gospo d u u m rii, niso mrtvi, marveč živijo v Gospodu.
Velika noč je veliki praznik življenja sredi med grobovi. O prvem svitu velikonočne zarje bodo molila naša srca: Verujem v vstajenje in večno življenje.
Dònos k slovenskemu programu«,
Ljubljana,. 19. aprila.
Nemci so sestavili nov program, ki bo ga politična terminologija, imenovala „nemški velikonočni program.“ Cehi še svojega političnega programa za dobo po vojski niso objavili, bržkone še tudi ne sestavili, klajti koncentracija strank še ni končana. Avstrijski Poljaki imajo že od začetka vojske svoji kratek, jedrnat program: Združitev vseh Poljakov v samoupravno enoto v okvirju habsburške monarhije. Pri Hrvatih še ni slišati o skupnem programu, bržkone zaradi tega, ker je njih* politični program za bodočnost tesno zvezan z notranjo preosnovo habsburške monarhije, o čemur pia se še ne sme javno razpravljati.
belejše. razrezati, da jih ni treba predolgo sušiti.
Posušena zelišča in koreninice se še enkrat pregledajo in preberejo, se primerno razrežejo in se potem shranijo v dobro zaprtih škatljah ali široko-vratnih zadelanih steklenicah. Naredi napise, da pozneje ne zamenjaš.
Spomladi se nabirajo:	Angelika, breza,
repinec, reglvart, trobentica, vijolica.
Gozdna angelik a (angelica silvestris, en-gelwurz), 1—1% m visoko -zelišče, raste ob potokih, na travnikih in močvirnatih krajih. Deblo ima votlo, fantje si delajo iz njega piščalke, Cvete (julija do avgusta) belo, v visokih kobulih. Nabirajo se spomladi korenine, ki vsebujejo eterično olje, smolo, angeli ki no kislino in druge snovi. Pri nabijanju je treba zelo p a z i t i, ker se lahko zamenja, z veliko trobeliko in s pikastim rnišjakom, ki sta škodljivi rastlini.
Berolinske drogerije dobivajo angolikjjne korenine iz Tihüringena, kjer se v velikem številu goji. Plačuje se zelo dobro. Seme se seje kakor korenje mesca avgusta ali septembra. Po nekaterih severed? evropskih krajih se angelika zavživa kot zelen jaci. Francozi jo nalašč gojijo ter s sladkorjem prirejeno, izvažajo.
V starih doktorskih bukvah se opisuje angelika kot sredstvo zoper nalezljive bolezni: „Vzemi jo v u-sta in jo grizi, kadar greš k bolniku.“ Caj iz korenine pomaga močno zusliženemu sapniku in zasliženim prsim. Pije se tudi zoper trešljiko. živčevno razdraženost in slabostne napada.
Breza (betula alba. L., wetßbirke) je sicer z-nana kot dobro zdravilo za malopridne otroke, toda
Kako je med Slovenci? Leta 1,4]2 dne 19. in 20. oktobra so v Ljubljani zborovali hrvatski pravaški (Frankovci in Milinovci) in vseslovenski poslanci, ki so se združili na programatičen sklep, objavljen v vseh avstrijskih listiLrr
„Izjavljamo, da tvorimo mi Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke Prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj brvatsko-slo-venskega naroda v okviru liabsuurške monarhije. V svesti smo si, da so hrvatsko-slovenske dežele odločilnega. pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti. in kakor so zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu.“
Predsednik Vseslovenske Ljudske Stranke, deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, je na Istem zborovanju bil od strani Slovencev tolmač njih mišljenja in jo v krasnem, programatičnem govoru med drugim izjavil •
„Ugovajrjati moramo gotovemu podtikanju. Hr-vatsko-slovensko združenje, ki se je srečno izvršilo, ni nikomur , v kvar. (Pritrjevanje.) To združenje je samo ob sebi umevna posledica večstoletnega etničnega, kulturnega in narodnega jedinstva Hrvatov in Slovencev. Nagib za to združenje je ljubezen do domovine, namen pa skupno narodno, gospodarsko in kulturno delo za jedinstveni hrvatsko-slovenski narod v okviru habsburške monarhije. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Daleko nam je vsako sovraštvo zoper druge narode, (Burno pritrjevanje.) Nasprotno: rai želimo bratsko sodelovati z vsemi narodi monarhije za veličino in moč habsburškega gospodstva. (Ponovno veliko odobravanje.)
■TÉIIIIWMI'WBTBÌICUiMÌW——■
tudi odraslim ne škodi kot zdravilo zoper različne bolezni. Skorja vsebuje smolnate snovi, iz katerih se dobiva oleum rusci ali brezova smola. V Rusiji potrebujejo to olje pri izdelovanju juhtovine, kateri daje olje značilen juhtin duh in prožno mehkobo. Iz brezovega lesa, ki je jako jedrnat, fin in žilav, se napravljajo raznovrstna, gospodarska orodja; kolarji ga posebno čislajo, liz mladih brez izdelujejo prav dobre obroče; iz vršičnili vej pa vežejo metle. Za kurjavo je breza jako dobra.
Zdravilno je od breze cvetje (se nabira s-poraladi) in listje, skorja ter sok (se nabira spomladi in jeseni). Kot čaj se jemlje proti vodeniki in protinu, sok je izboren proti meliurnim boleznim, proti lišajem in drugim izpuščeni,èm.
Brezin sok teče spomladi iz breze, ako jo na južni strani narežeš 2—5 cm globoko. Veja da na dan 240—300 g soka. Narezuje se koncem marca in začetkom aprila, ko še breze nimajo listja. Luknje se naj po odtoku zopet zamašijo. Brezin sok zadržuje sladkor, -izvlečiIne snovi, vinski kamen itd.
Dr. Helmont priporoča proti kamnu v mehurju na dan 3—4 žlice polne naravnega brezinega soka.
R e p i n e c ali repje ali Moš (are ti um lappa
L., gemeine Mette, Metten wurz) je zelo zdravilno zelišče. Trna veliko, široko in čruozelenkasto perje, katero je spodaj sivkaste barve. Obrodi polno okroglih kosmatih buček, ki se jako rade primejo obleke ter jih je posebno težko spraviti iz las. Na Japonskem se mladi poganjki, listi in korenine zavživa jo kot zelenja/!, korenine tudi v juho vkuhano. Pripravljajo se kakor črno korenje.
Repinec je slavnoznano sredstvo, ugodno učin-
Akö se pa na žalost obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bomo branili in se bomo vselej tudi znali braniti. (.Vihar pritrjevanja.)
Mi tudi nočemo biti ekskluzivni v o.kviru naše lastne narodnosti. Nikdar nas ne sme zaslepiti strankarstvo, da bi ne podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid našemu narodu, naj prihaja to delo in stremljenje, od kogar hoče. Vrata so odprta slehernemu, ki je poštene volje. (Burno odobravanje.)“
Tako se je sklepalo in govorilo 1. 1912. Naivtzo-< či so bòli ljudski zastopniki iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Istre, Dalmacije, Hrvatske, Sla-vonije, Bosne in Hercegovine (hrvatski katoliki in muslimani). Danes, ko pišemo 19. aprila 1. 191(5, nimamo k tem sklepom in besedam ničesar pridejati. Naš program je ostal, kakoršen je bil. Nismo imeli povoda ga spreminjati, ker vojska na vsebini našega programa ni ničesar spremenila. Zastopniki slovenskega ljudstva, so tekom vojske imeli ponovno priliko, da so svoj stari program naglašali na višjih, merodajnih mestih in nasproti hrvatskim in drugona-rodnim politikom. V tem oziru je torej vse v redu.
Pač pa čitamo časnikarske glasove, ki želijo, da bi se vse slovenske stranke (združile, sestavile skupen naroden program ter ga skupno in združene zagovarjale pred vso javnostjo.
Nimamo pravice govoriti v imenu Vseslovenske Ljudske Stranke, pač pa, kakor vsak njen pristaš, izreči javno svoje mnenje in želje. Vseslovenska Ljudska Stranka ima svoj narodni program iz leta 1912. Spreminjati ga, bi pomenilo: korak nazaj. Že dr. Šušteršič je rekel: „Vrata so odprta slehernemu, ki je poštene volje!“
Tudi dr. Krek je našega mnenja. V knjigi: „Kroaten und Slovenen“, ki je pred kratkim izšla v Evgen Diederichovi založbi v Jeni, se nahaja tudi odstavek: „Stellung zur Monarchie“ (stališče napram monarhiji). V tem poglavju se tudi brez vsake spremembe priznava k programu iz 1. 1912 in piše:
„Svetovna vojska je v najsvetlejši luči pokazala v stoletjih preskušane hrvatske in slovenske čednosti zvestobe in nezlomljivega junaštva in je s tem s krvjo in železom zapisala v zgodovinsko knjigo trdno, smrtnopogumno voljo Hrvatov in Slovencev, da hočejo svoje žitje in bitje videti združeno s habsburško monarhijo. Nobeno čudo! Vsi Slovenci in Hrvati prebivajo v okviru monarhije. Na isto so navezani in vsaka sprememba, bodisi v itajlijansko-jmperiajistič-nem ali velikosrbskem smislu, bi jih raztrgala v različne države in tako onemogočila njihov jedinstven razvoj.
Slovenci in Hrvati so sicer sedaj pokrajinsko in državno na najnesrečnejši način razdeljeni (Slovenci stanujejo v šestih avstrijskih pokrajinah in še na Ogrskem, Hrvati v štirih avtonomnih deželah in v velikem številu tudi na Ogrskem). Potek svetovne vojske, ki je od dne do dne jasneje dokazal ne samo nujnost, ampak tudi življenjsko moč habsburške monarhije, zahteva radikalno politično spremembo v s- {
j mislu zjedinjenja Slovencev^ in Hrvatov, da se s tem ustvari monarbiia kot privlačna sila za vse Jugoslovane in kot no, remag]„iv branik na jugoizhodu. Hrvatski in slovenski interesi so v tem oziru najtesne-. jo zvezani z interesi monarhije.
Dne 19. in 20. oktobra 1912 so v Ljubljani zborovali zastopniki slovenskega in hrvatskega ljudstva (deželni in državni poslanci). Naslednji sklep, ki popolnoma odgovarja najglobljemu prepričanju vsega naroda, nam odkriva temeljne črte, po kakšnem načrtu bi se naj zvršila prenovitev na jugoizhodu monarhije. Sklep se glasi :	(navaja zgoraj citirani s-
klep.)
Ena izmed glavnih ovir, na zvezo z Italijani se ozirajoča, poitalijanjajoča,' vladna politika, je vsled vojnih dogodkov, kakor upamo, za vselej odpravljena. Ostaneta še dve oviri: Trdi dualizem in kratkovidno, ne samo monarhiji, ampak tudi življenjskim interesom nemškega naroda škodljivo stremljenje ger-maniziranja. Volja monarhije do življenja, kakor tudi volja Nemčije, da brani obstoj habsburške monarhije, zahtevata kategorično novo orientacijo.“
Tako dr, Krek. .Quod demonstrandum erat, d,a tudi ta naš dalekovidni politik šp danes misli tako, kakor se je sklepalo 1. 1912 in kakor je ob isti priliki govoril tudi dr. Šušteršič.
Toda še nekaj. Tržaška „Edinost“ večkrat izraža željo, da bi se vse slovenske stranke zedinile na sku: en narodni program. Kolikor poznamo mišljenju v naši stranki, ni za to nobenih ovir, nasprotno so se že storili iniciativni koraki, a do danes še ni od drugih slovenskih strank nobenega odmeva.. Opozarjamo tudi na dejstvo, da se še „Slovenski Narod“ ni izrekel za tako skupno postopanje. Očiviidno še v krogih onih organizacij, katerim stoji tržaška „Edinost“ jako blizu, ni istega razpoloženja, kakor v njenem u-redništvu. Na naši strani ni nobene krivde, da se to ne zgodi, kar „Edinost“ želi,
Italija zahteva Trenti n, Trst, Istro in hrvatsko Primorje do Neretve v .Dalmaciji.
V seji italijanske zbornice v soboto, dne 16. a-prila, je dejal poslanec Pose a ri v svojem govoru glede teritorijalnih zahtev Italije, da se ne o m e j lije j o samo n a T rentin in Trst, temveč obsegajo Istro z Reko in Dalmacijo do Neretve z otoki, ki leže pred tem ozemljem. Samo če bodo te zahteve izpolnjene v polni meri, potem laški vojaki niso umirali zastonj. Dotod Italija ne sme pripustiti srbskih zahtev. Ce bi Srbi v Dalmaciji celo verski koeficijent izrabljali v svoj prid, je proti temu dejstvo, da je katoliška Dalmacija proti pravoslavni Srbiji. Govornik je dejal, da bi Italija pač mogla žrtvovati nekaj in mogla Srbiji priznati k večjemu eno pristanišče, ker bi s tem nadvlada Italije v Adriji ne bila oškodovana. Ce bi bila
Dalmacija italijanska, bi se srbskega in hrvatskoga, iredent.zma ne bilo bati;. nasprotno pa bi bil v srbska ali hrvatski Dalmaciji italljansai iredentizem o-gromen. To mora italijanska vlada pojasniti zaveznikom, kakor naj tudi porablja več besedi in denarja, da za moralno in politično ulogo Italije pridobi v inozemstvu simpatično ume valuje ; ugled Italije v inozemstvu da namreč, ni posebno sijajen.
Teden v korist „Mudečemu
križu“.
Po silo krvavi bitki pri Solferinu dne 24. jun. 1859 je pokrivalo 40.000 mož, deloma ranjencev, deloma mrličev, grozno bojišče, To je bila strašna podoba žalosti in nesreče. Ker ni bilo tam ne zdravnikov ne strežnikov in strežnic, so poškodovanci in ranjenci ležali cele dneve po,d milim nebom, žrtev pekočega solnca, plen ponočnih hudobnežev. Tudi zdravstvenim napravam niso prizanašale sovražne krogle, in marsikateri zdravnik je bili na bojnem polju med.izvrševanjem svojega vzvišenega poklica prav nevarno ranjen.
Preprosti zasebnik iz Svice, Janez Henrik Du-nant, rojen v Genfu dne 8. maja 1828 in umrl v Heide nu ob Bodenskem jezeru dne 80. oktobra 1910, je videl strahovito nesrečo in je bil pri pogledu na njo globoko pretresen. Začel je iskati postrežnikov ubo-g m vojščakom in je vabil gos;je in mladenke, je prosil može in otroke, da naj pomagajo ranjencem. Strežniki s pomočnicami vred so delili ranjencem brez o-zira na njih narodnost, bodi prijatelju bodi sovražniku, kar so imeli, pa so vse tolažili in krepčali. Otroci so popuščali svoje igre ter so prinašali vodo, da so si vojščaki z njo gasili pekočo žejo. Zopet drugi so prinašali jedila, krepke juhe in vino, so obvezovali za silo rane in tako manjšali nepopisno uboštvo, lajšali nedopovedno trpljenje.
Glasoviti človekoljub Henrik Dunant je 1. 1862 popisal v knjigi „Spomin na Solferino“ strašne bojne grozote ter je povabil zastopnike vseh dežel in stanov, da naj že v tihem miru poskrbijo vnaprej za siromašne, v boju ranjene ali obolele vojščake. Po njegovem prizadevanju in na njegovo prigovarjanje je nastala dne 22. avgusta 1864 genfska ali genevska konvencija ali pogodba s svojimi deveterimi članki. Leta 1914 bi se naj bil praznoval zlati jubilej tega ljuđoljubnega [združenja in dogovora. Poglavitna določba pogodbe je bila razglasitev nepristranosti zdravstvenih naprav v vojski, nadalje nepristranost tudi za zasebno bolniško oskrbo, torej varnost deželanov, ki s, re'emajo ranjence v oskrbo, in slednjič enakomerno ravnanje z ranjenimi vojaki, bodi da spadajo k prijateljem bodi da k sovražnikom.
Pogodbo so sčasoma razširili in izpopolnili. — Namesto prve, stare in nrvotne genfske konvencije je stopila dne 6. julija 1906 druga, nova genfska pogodba. Dne 21. julija 1866 je tudi Avstrija pristopila h genfski konvenciji, katere znak je rudeč križ na belem polju. Državno oskrbo bolnih vojakov podpira zasebna. Strežniki in strežnice nosijo kot znamenje okrog leve roke ovit trak z rudečim križem na belem dnu. Ime Rudeči križ je skfupno ime za dobrodelne, v vseh kulturnih državah obstoječe družbe, ki v vojski podpirajo vojaško zdravstveno službo in ki že v miru skrbijo za potrebne predpriprave. Po svoji uredbi je Rudeči križ v večini držav postavno zavarovana naprava, ki je v vojski podložna voj riški oblasti in ki je v mirnih časih z njo v tesni zvezi.
^ujoč na rast lasi. Vzemi 1 1 Jesiha, 0.33 1 vode n kuhaj v tej mešanici snažno, veliko rastlino 15 minut dolgo, tekočino precedi in s tem si umivaj trikrat na dan kratko ostriženo glavo. Po eukrat na teden namaži glavo še zraven z oljkinim oljem.
Repinčeva lasna pomada je zelo zdrava in priljubljena. Podjetni ljudje bi si sploh lahko z rastlinstvom pripravili premoženje, ako bi se bolj brigali za njegovo uporabo. Repinčeva lasna pomada se naplavlja: Zreži dve veliki, skrbno osnaženi repinčevi koreninici in ju skuhaj v H 1 do 1 1 vode. To zavrelico precedi na 125 g svinjske masti, ki je bila z dežuico (postano vodo) dobro umita in pusti vse skupaj pokrito en dan stati. Potem razpusti pri slabi vročini 60—70 g volovega mozga in ga precedi vročega na prejšnjo mešanico. Na to se vse skupaj v leseni posodi tako dolgo meša, da. so močno peni in postane belo. Zaradi dobre dišave prideni nekaj rožnega olja ali pomadnega olja, ki ga dobiš v lekarni.
Repinec vsebuje inulin, nekoliko čreslovine in. sladkorja. Caj iz skuhanih korenin učinkuje kričis-tilno, povzroča potenje in žene na. vodo. Sveži repinčevi listi se devajo na bule, hemoroidne bunke in na podkožne zagulke. Korenine in listje kuhano se poklade na kožne izpuščaje, lišaje, otekline, grinto. Korenine se nabirajo spomladi, listi v poletju.
R e g .v a r t (leontodon taraxacum, löwenzahn), je naš dober znanec na mtizi kot salata. Gizdava dekleta cenijo regvartovo mleko, ki priteče iz 'debla, a-ko ga pretrgaš. To mleko dela baje žareče oči. Umivanje z regvartom pa baje povzroča snažen, lep obraz, vsaj tajio govorijo stare knjige, v katerih čitar
mo o zeliščih. Gotovo pa je, da regvart kot salata dela apetit in učinkuje klričistilno. Ako se živina krmi z regvartom, je dobro obvarovana pred marsikatero kužno boleznijo.
Caj iz te rastline učinkuje razkrajajoče na za-siižen želodec in mehur, je kričistilen, učinkuje dobro na jetra, vranico (slezeno) in črevesa. Rabi se. tudi pri zlatenici. Caj iz korenin je posebno dober, ako kdo trpi na hemoroidih in zaprtju. Regvart je spomladno zdravilno zelišče in se nabira spomladi pred cvetenjem. Le korenine, ki imajo veliko trpkih snovi, se nabirajo v jeseni.
Regvart sestoji iz regvartovega; grenčeca, nekaj smole, gumija, svobodne kisline, kaučuka*, soli, inulina in beljakovine. Spomladi je regvart posebno bogat na soli (kalijevi in apnenčevi), na beljakovini in vosku, ,za to pospešuje prebavo in je ob enem redilen. Jeseni vsebuj« regvart več inulina. Inulin --(C 6 H 10 O 5) — je bela, škrobasta snov, katero s-premenijo kisline v sladkor. Rabi se za pripravo diabetičnih jedil.
Trobentica, brkončica, jagalnica, ovčica, (primula officinalis s. veris, Schlüsselblume) cvete na travnikih, gorskih pobočjih, dolinah in vrtovih. Debelovlaknate korenine dišijo po janežu in imajo trpek, dražljiv okus. Za zdravila se nabirajo samo tem-norumeno cvetoče trobentice. V preteklih časih je bila trobentica znak vere na Boga in nesmrtno življenje, kakor je dandanes sirotica znak prostozidarske’ ga svobodomiselstva,
Mladi trobenttičini listi so spomladi dobri kot zelen j ad. Pripravljajo se kakor špinača. Mešajo se
tudi k drugim salatam. Na Angleškem se dela iz trobentic brezalkoholna pijača Cooslip vine, in sicer s pomočjo sladkorja in citron.
Cvetje diši no strdi. Posušeno cvetje daje zelo okusen čaj zoper kašelj, posebno ako si se prehladil in čutiš bolečine v prsih in trebuhu. Iz kforenin, listov in cvetja se kuha čaj, ki je cenjen kot dobro u-činkujoče sredstvo za vse one, ki se bojijo skrnine (sklepne bolezni) ali jo že imajo. Jemlje se tudi proti migreni (glavobolu) in omotici. Pomirjia in okrepčuje živce
Opatica sv. Hildegarda, rojena okoli leta 1098, je nasvetovala trobentičin čaj proti melanholiji (otožnosti).
Tudi mnogoopevana in proslavljena vijoli-c a (viola odorata, veilehen) je zciraviìna. Bog jil? je poslal že v zgodnji spomladi na svet, zato imajo nalogo, zdraviti spomladne bolezni. Je najboljše sredstvo za otroke proti oslovskemu in vsakemu kašlju, bronhialnemu katarju in sploh pri zasliženem vratu Skuhaj prgišče violičnega cvetja v četrt litra vode in daj otroku vsako drugo ali tretjo uro dve ali tri žlice. Jetičnim ljudem lajša violični čaj iz cvetja kašelj in zrahljuje zasližene prsi. Po starodavnih zeliščnih knjigah so nakladki s stolčenim violičnim lisQem hladilni za vroče otekline, Violični vonj učinkju.je proti glavobolu in omamljenosti ter privablja spanje. Caj iz cvetja se rabi proti epilepsiji.
Korenine vsebujejo snov violin,- ki povzroča bljuvanje. Sirup Violae je milo sredstvo za bljuvanje pri otrokih.
VAliasi državi jje nastala/Avstrijska družba.Ru~ > dečega križa, ki ideiaozelo blagoslovljeno tudi v miru I pri potresih, powxlnjiir. požurili, nalezljivih boleznih, pri vsakovrstnih nezgodah« Ona «daje v vojski bojne in nadomestne bolnišnice, postajališča za bolnike, iz- J kazne in poizvedovalne pisarne pa razpolago vojaški j oblasti. Občudovanja vredno je človekoljubno delova- I nje velike družbe in njenih večjih ali deželnih ter manjših ,ali krajnih podružnic v sedanji velikanski svetovni vojski, v talleri je razdelila in potrošila že približno 4&ÖOO.OOQ Ki, pa tudi rešila mnogim dišečim in stotisočim vrlih sinov, ki so morali krvaveti za svojo domovino, življenje in zdravje ter jih je tako vrnila deželi in družini. — Sv. Oče papež Benedikt XV. sami so v pismu, poslanem dne 10. febr. 1915, predsedniku družbe v Svici, Adorai, pripoznali njeno blagooésno delovanje z izrazi irajvišje pohvale.
Vsled dolgotrajne vojske so sedaj skoraj že piti. kraju denarni pripomočki delavne družbe, so porabljeni vsi mili darovi Za njena Bogu prijetna del«. Zategadelj M ji naj došli od vseh strani y Avstriji izdatna podpera in pomoč. Tu ne zadostujeta spošto* vanje in priznanje, tu treba zveste, dejanske udeležbe. Vsled sklepa .zaveznega vodstva Avstrijske družbe Rodečega križa bi se naj v spomin na čudoviti predor sovražne bojne Črte pri Goricah dne 2. maja 1Ö15 priredil v dnevih od 30, aprila do 7. maju t. L, : kakor po vsej Avstriji tako tudi na Štajerskem vsepovsod „teden v korist Rodečemu križu.
Blagi namen tega slavja je, pridobiti družbi za 1 .njeno delovanje neizogibno potrebnih »denarnih pripo- ' močkov. Od dohodkov tedna v korist Rodečemu kri- j žo bi namreč naj prišli dve tretjini v prid Rodečemu ; križu, ena tretjina, pa bi naj pripadla vojnemu pomo- j žnemu uradu visokega c, kr. ministrstva za notran- j je zadeve s posebnim namenom za oskrbo mladine. ! Otrokom naših junakov na bojiščih preti namreč prenevarno zanemarjenje.
V	naši škofiji se je v ta namen odredilo*.
1.	Častivredni gospodje dušni pastirje naj več- j krat, zlasti pa v svojih pridigali dne 30, aprila in 7. maja t. L, pojasnjujejo delovanje in podjetja Avstrijske družbe Rudečega križa ter naj vernike vabijo in napeljujejo h kolikor mogoče mnogoštevilnemu pristopu k družbi, ki služi skupni blaginji in tako prevzema splošno dolžnost, skrbeti za ranjene in obolele branitelje domovine. Udnina, znaša na leto le 4 K.
2.	Belo nedeljo, dne 30. aprila, in naslednjo 2. nedeljo po Veliki noči, dne 7. maja t. 1., se naj priredi pri službi božji z nabiralnikom po cerkvi — ali če je pričakovati boljšega uspeha — z darovanjem o-krog altarja nabiranje doneskov v korist Rodečemu križu. Tudi pri cerkvenih durih ali vhodih morejo k temu pooblaščeni nabiratelji in nabirateljice s krožniki pobirati mile darove v ta občni dobrodelni namen,
3.	Milosrčnim vernikom, ki so že doslej rado-voljno položili toliko žrtev na altar domovine, se naj pravočasno oznani in priporoči denarna zbirka v tednu Rudečega križa. Vsi bi naj z veselim srcem darovali, kar premorejo, za* junaške vojščake, ki se vsled izpolnjevanja svoje domovinske dolžnosti pred sovražnikom vračajo ranjeni z bojišč.
4..	Nabrane mile darove naj kn.šk. župnijski u-radi pošljejo nemudoma dekanijskim uradom in ti jih naj tudi brez odloga predložijo mnogoč. kn.-šk. ordinariatu v Maribor, da se bodo doneski mogli kar najhitreje izročiti svojemu namenu.
5.	Njih Svetost papež Benedikt XV. so, kakor je znano, potrdili in blagoslovili za mesec marec namen molitve: naši vojaki Za mesec april so določili Sv, Oče kot nameri molitve vojne vdove in sirote. Zares! Mnogo Rahel živi sedaj na svetu, ki objokujejo svoje može in sinove; in mnogo ubogih sirot se nahaja, ki nimajo več Očeta. Veliko in bridko je gorje kakor morje. Sedaj v tej morivni svetovni vojski moramo uvaževati in dejanski izpolnjevati apostolsko besedo sv. Jakoba: Cista in pred Bogom Očetom ne-omadeževana pobožnost je ta, pomagati vdovam in sirotam v njih nadlogi. (Jak. 1, 27).
6.	Kjer je križ Gospodov, tam se mudi tudi Marija. Mati božja se ne da ločiti* od križa svojega božjega Sina. Marija, pomočnica kristjanov, tolažnica žalostnih, nam je materinski pomagalaj v tej vojski vojsk. Ona, Kraljica zmage, je podpirala naše orjaške čete v sijajni zmagi pri Gorlieah.
Zato se haj drugo nedeljo po Veliki noči, dne
7.	maja 1916, kot ob sklepu tedna v korist Rodečemu križu, v hvaležni spomin na dne 2. maja preteklega vojnega leta 1915 v vročem boju izvršeno predrtje sovražne bojne črte pri Gorlieah, kateri spomin je povod in temelj prireditvi tejdna v prid Rudečemu križu, po slovesni sldžbi božji zapoje hvalna in. zahvalna pesem To Deum. Zahvala je nova prošnja*. In ta se glasi: Kraljica miru, prosi za nas in izprosi nam mir!
V	tem smislu in duhu se naj obhaja letošnja
majniška pobožnost kot vojna pobožnost. Verniki se naj opominjajo k marljivemu obiskovanju vojnih Šmarnic, da bo grozna svetovna vojska* po mogočni priprošnji majniške Kraljice kmalu zmagovito končana.	.	A ■
Nowi davek na vojne do-
*	bičke«
Cesarska naredba z dne M. aprila t. 1. določa, I da se slično, kakor y drugih državah, uvede tudi v Avstriji izreden davek na višje poslovne dobičke po sameznih oseb in družb, ki so jih imele v vojnih le-stih. Za časa sedanje svetovne vojske, ki je zahtevala od ogromne večine prebivalstva velikanskih žrtev sia krvi in imetju, ki je spravila nebroj oseb v veliko ] gospodarsko stisko, si je nakupičeval majhni del pre-I bi valsi v a ogromna bogastva. O nakopičenem premo-! žepju nekaterih Oderuških prekupcevi in navijalcev J cen se smelo trdi, da je njih premoženje nastalo iz ' kred in siromaštva srednjih in nizkih naših ljudskih j slojev.
Novi davek, takozvani davek na vojne dobičke,
\ ni pravzaprav samo davek na vojne dobičke, ampak
* je. tudi davek na vse za Časa vojske nastale višje doho€k, torej tudi na dohodke, ki niso v zvezi z vojsko. iremmo terej razločevati dvoje vrst novega davka in sicer obdačenje družb in zasebnih oseb. Med obema skupinama davčnih zavezancev je razlika v j tem, ita je pri posprneiznih osebah za izmero davka
*	merodajna vsa dohodnina, dočim je pri družbah da-\ vek zgrajen na načelu višjih dohodkov v vojskinem j času. Za primerjalno podlago se bo pri družbah je-
■ mai v .poštev povprečni tč nos iz daljše vrste minulih mirnih let, pri posameznih osebah pa samo časovna doba od leta 1913. Davek jo izmerjen po stopnjah.
Obdačenje drnžb.
Pri družbah začne z 10%, pri posameznih osebah s 5% in pride pri družbah do 35%, piri posameznih osebah pa do 45%. Pri družbah je bilo upoštevati, da morajo že sedaj plačevati 10% pridobninsld davek, ki se ”z dokladami tako zviša, da so obremenjene z 20—30%, in pri višjih dokladah še z višjimi odstotki. Pri domačih ali tuzemskih družbah bo obdačen tisti del višjega donosa, ki ne prekaša 5% naložene glavnice, z 10%, tisti del čistega donosa, ki je pa večji kakor 5% in ne znaša več kakor 10%, bo obdačen s 15%. Za vsake nađaljne ali začete in polne 5% bo pa davek za 5% višji in bo prišel do 35%. Cisti donos ali dobiček inozemskih družb bo obdačen sledeče:	Do 200.000 K čistega letnega donosa 20%,
od 200.000 do 400.000 K 25%, od 400.000 do 700.000 K 30%, od 700.000 do 1,000.000 K 35%, od 1,000.000 K naprej pa 40%,
Obdačenje posameznih oseh.
Novi davek na posamezne osebe je izmerjen sledeče: Kdor ima manj kakor 3000 K letnega dohodka, ne plačuje novega davka, Od 3000 do 10.000 K dohodkov bo plačeval 5%, od nadaljnih začetih ali polnih 10.000 K 10%, od nadaljnih začetih ali polnih 20.000 K 15%, od nadaljnih začeti!? ali polnih 20.000 K 20%, od nadaljnih začetih ali polnih 20.000 K 25%. od nadaljnih začetih ali polnih 20.000 K 30%, od nadaljnih začetih ali polnih 200.000 K 35%, od nadaljnih začetih ali polnih 200.000 K 40%, pri čistih donosih, ki znašajo čez 500.000 K, pa 45%.
Povdarja se opetovano, da osebe, kojih letni donos znaša 3000 K in manj, ne bodo plačevale novega davka, in družbe, kojih čisti donos znaša 10.000 K, ali manj, tudi ne bodo plačevale novega davka. Službeni dohodki in pokojnine državnih uslužbencev niso podvrženi novemu davku, pač pa dohodki zasebnih uslužbencev, če znašajo na leto več kakor 40,00 K, Novi davek ne zadeva dedščin v polni meri, ampak obdači samo pravo zvišanje dohodkov v primeri z dohodki, ki so se v mirnih časih dosegli iz ded-ščine.
*
Kot splošna in skupna določila veljajo: Davek na vojne dobičke se niti pri odmeri tega davka, niti pri pridobninskem, niti pri osebnodohodninskem davku ne sme odpisati. Davek na vojne dobičke bo moral biti vplačan v dveh enakih obrokih, prvi obrok bo v-plačati v 30 dneh po dostavljenem plačilnem nalogu, drugi obrok davka pa najpozneje po preteku nadaljnih 6 mescev. Nedopustno je, predpisati davek na. vojne dobičke v svrho odmerjenja doklad ali drugih prispevkov. Nova cesarska naredba je stopila v veljavo s 16. aprilom 1916.
Italijansko bojišče.
Najnovejše poročilo govori o laškem uspehu na Col di Lani. Ta točka je, ddkajr se je začela laška vojska, središče najsrditejših bojev. Upamo, da se I-talljani ne bodo dolgo veselili svojih uspehov.
Na primorski fronti.
N;a Doberdobski planoti in ob goriškem obraost-ju se od 17. aprila naprej vršijo dokaj srditi artilerijski boji. Pri Zagori pri Gorici so dne 18. aprila zjutraj avstrijske čete odbile sovražni naval Tudi tolminsko obmostje je zadnje dni italijanska artilerija obsipavala s hudim ognjem. Nad Trst sta dne 17. aprila priplula dva' italijanska letalca, ki sta z metanjem bombi libila dve osebi, pet pa jih ranila. Na-
Ši letalci so nato sovražne ptiče prepodili in so prt Gradežii z bombami zadeli italijansko torpedovko.
Ponesrečeni italijanski napadi v Ti«
rolah.
t
Kar se Cadorni v peterih soških bitkah ni posrečilo, to skuša zadnji čas doseči na tirolski fronti, in sicer v prostoru pri Rivi ob Gardskem jezeru, v S u g a n s k' i dolini, kakor tudi v gorovju A -d a m e 11 o in O r 11 e r. Na teh mestih skušajo Italijani z naporom vseh sil vsaj na nekaterih točkah predreti našo črto. A vsi dosedanji napori v Tirolah so se Italijanom ponesrečili. Praske, ki se vršijo ob Ponale-cesti in pri Stilfserjochu ob švicarski meji, so le bolj postranskega pomena. Največji sovražni naval je bil dne 17. aprila na, goro U o l di Lana (izhodno od Boicanaii, Italijani so obsipali zahodni del vrha te gore dne 17. aprila s tako gostim titovskim ognjem, da se je celi zahodni vrh Col di Lane razrušil in kot ogromen kamenit plaz zdrknil v globočino. Italijani so zasedli nato popolnoma razrušene postojanke. V Suganski dolini so naši dne 17. aprila vrgli Italijane iz njih prednje postojanke in so še u-jeli 600 mož. Italijani imajo koi napadalci povsod velike izgube.
Rusko bojišče.
Ruska armada je letos izvršila dve ofenzivi, prvo oU Novem letu proti naši fronti ob besarabski meji, drugo mesca marca proti nemški fronti severno od Naroškega jezera. Obe sta končali z velikanskimi ruskimi izgubami in popolnim neuspehom. Sedaj je re-lat vno mir. Zdi se, kakor da bi bila ruska* ofenzivna sila že' popolnoma zlomljena. Za to ni čudo, da se širijo vesti, češ, Rusija je zaprosilazapoga-j a n j a. Nemški vladni list „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ odločno zanika, da bi bilo to res.
Buški car v nevarnosti.
Ko ie dne 12. aprila car Nikolaj obiskal v družbi generala Brusilova besarabsko fronto, sta. dva avstrijska zrakoplovca ne daleč od njega, metala bombe na ruske čete. Car je takoj odjezdil iz nevarnega kraja.
Francosko bojišče.
Razven novil? uspehov pri Verdunu na desnem bregu Može zabeležujejo Nemci tudi uspeh na yjpern-ski fronti. Glej najnovejša poročila.
Boji pred Verdunom
V pondeljek, dne 17. aprila, so saške čete na desnem bregu Može z naskokom zavzele francoske postojanke ob kamnolomu 700 m južno od sela Au-dromont in na grebenu severozahodno od selaThiau-mont (zahodno od Douaumonta). Isti dan so Nemci odbili sovražne napadalne poizkuse ob in v gozdu Cail-lette. V noči od 18. na 19. aprila so saške čete zav-^ žele kamnolom južno od dvora Hautremont. Velik del tamošnje posadke je padel v srditem bajonetnem boju, Francozi so severozahodno od dvora Thiaumont poskušali s protinapadom zavzeti nove nemške postojanke, a so bili v ročnem metežu odbiti. Na različnih mestih pred Verdunom so skušali sovražni infanterij-ski oddelki se približati nemškim jarkom, a so bili zavrnjeni, V dosedanjih boah za Verdun so Nemci u-jeli 711 častnikov in 38.255 mož. Proti nemškim postojankam na ravnini Woewre in višinam jugozahodno od Verduna do St. Mihiela ie sovražni artilerijski ogenj zadnje dni posebno srdit.
Turška bojišča.
Ruska poročila pravijo, da je Trapecunt padel. Turška poročila govorijo, da se v Kavkazu bije srdita vojska in da rusko vojno brodovje podpira boje na suhem.
Busi y Trapecuntu.
Iz Petrograda se dne 10. aprila poroča:
Trapecunt j e z a v z e t. Velikanski napo* ri čet ruske kavkaške armade in ruskega črnomorskega brodovja so bili kronani z zavzetjem najvažnejšega utrjenega oporišča ob maloazijski obali. Ceto
ruske kavk'aèke armade so %' bojih dne 15. aprila ob reki Karageri porazile Turke in so jih pri njih umikanja! zasledovale z nadčloveškimi napori iiz najbližje razdalje, pri čemur je bil odpor Turkov strt. Vsled krepke podpore ruskih ladijskih topov se je v borbi za Trapecunt izvršil drzen preobrat. Ladijski topovi so sodelovali z ruskimi četami, ki so operirale v bližini morske obali. Zmaga se je dosegla, s pomočjo čet, ki so se bojevale v drugih delih Male Azije, Vojaki so storili, kar je bilo mogoče, da bi tako olajšali nalogo čet ob morski obali. Nadaljne podrobnosti o tem uspehu ruskih čet sledijo.
Kako je bil zavzet Trapecunt.
„Kölnische Zeitung“ poroča o zavzetju Trape-eunta: Istočasno z ofenzivo glavne ruske armade velikega kneza Nikolajeviča je prodirala druga večja ruska kolona iz Batuma ob obali Črnega morja proti Trapecuntu, Strategični položaj je bil za turško ar-, mado na armenskem bojišču radi pomanjkanja dobre zveze z ostalo Turčijo vedno zelo slab. Pod temi dejstvi je turško armadno vodstvo moralo računati s tem, da se bo ruskemu armadnemu vodstvu posrečilo, se polastiti Erzeruma in Trapecunta. Akoravno je izguba Trapecunta ter tamošnje trdnjave in pristanišča za Turke zelo bridka, vendar še s tem na kavkaškem bojišču ni padla odločitev. Rusi morajo sedaj,, ako hočejo doseči odločitev in ako imajo dovolj moči, udariti za glavno turško armado proti zahodu, da jo odločujoče porabijo. To pa menda ne bo šlo tako gladko. Rusi so z zavzetem Trapecunta. dosegli pred vsem le moralični uspeh.
Trapecunt.
Trapecunt je glavno mesto severoizhodnega maloazijskega vilajeta enakega imena. Mesto leži ob Črnem morju, južnozahodno od B -.turna. Mesto, ki je v svojem gornjem delu obdano z močnim okroglim, a starim zidom, šteje kakih 35.000 prebivalcev in sicer 55% mohamedancev, 24% Grkov in 17% Armencev, Mesto je imelo postajo ža deset ladijskih zvez, med temi dve nemški in ena avstrijska črta. V Trapecun-tu je sedež grško-pravoslavnega in armenško-grego-rijanskega nadškofa in katoliško-armenskega škofa. V mestu se je nahajal tudi sedež avstrijskega generalnega konzulata. Mesto krasijo mnoge bizantinske stavbe in veličastne cerkve, ki pa so deloma spremenjene v mohamedanske mošeje, V mestu je izredno mnogo šol (82), med temi prav lepo število krščanskih. Krščanski šolski bratje in sestre sv. Jožefa i-majo v Trapecuntu več učnih zavodov. Trapecunt' je bogat glede tovarn za tkanine, čevlje, zlat dno in srebrnino. V mestu se izdeluje tudi mnogo mila in usnja. Mesto je glavno trgovsko središče maloazijske severne obali. Koštruni, volna, vosek, surovo maslo, jajca, lešniki, turščica, fižol, tobak, laneno seme, razne tkanine in preproge, je blago, katero se prevaža iz Perzije in Male Azije skozi Trapecunt v Evropo. Nasprotno pa se izklada v Trapecuntu sladkor in čaj za Perzijo. Zgodovina Trapecunta. sega daleč v staro dobo. Mesto je bilo v grški in rimski dobi in še bolj v srednjem veku važno trgovsko središče. Po padcu Carigrada leta 1204 je ustanovT Alexios Kam-nenos, tedanji cesarski namestnik v Trapecuntu, s svojim bratom Davidom, državo Tra.peeunt, ki je bila od latinskega cesarstva neodvisna. Njemu sledeči vladarji so se nazivali cesarje in so bili ali v zvezi ali pa v neprestanih bojih s Turki, dokler si ni sultan Mohamed 11. leta 1461 Trapecunta osvojil. Od tega časa je bilo mesto neprestano v turški posesti.
Nepristranost N zozemske še vedno v nevarnosti.
Dva Socialdemokraška. poslanca druge zbornice sta se dne 19. aprila oglasila pri ministrskem predsedniku in sta ga vprašala, ali ne bi bilo mogoče, da bi vojaki dobili zopet običajne dopuste. Ministrski predsednik je izjavil, da. se pričete vojaške odredbe ne morejo več preklicati, ker še nevarnosti, ki so pretile Nizozemski, niso odstranjene. Te nevarnosti bi se v slučaju, če se pošlje vojaštvo domov, zopet znova pojavile. Dosedanje vojaške priprave Nizozemske so se odredile edino le za to, da se dežela obvaruje pred pretečo vojsko.
Hrvaško selo v Srbiji
Varaždinsko „Hrvatsko Pravo“ poroča:
Naš prijatelj g. nadporočnik A..,č nam pripoveduje, da je na svojem bojnem pohodu v Srbiji našel s svojo četo selo Janjevo, oddaljeno od Prištine kakih 17 km. V tem selu, ki broji menda 3000 duš, stanujejo pripadniki rimsko-katoliške vere, svoj jezik in narodnost pa že od davnaj imenujejo hrvatski. V šoli imajo učitelja Hrvata, župnik jim propoveduje i hrvatski. Duhovnika in učitelja pošilja v to selo ar-nautski biskup. Svoji hrvatski narodnosti se Janjev-čani niso nikdar odrekli, četudi so jih srbske oblasti silile na srbstvo. V narodu živi sporočilo, jda se je pred nekoliko stoletji doselilo v one kraje iz Hrvaške več sto Hrvatov in Hrvatic. Selo je bilo dolgo let na brigi a-vstro-ogrskega konzula. Stanovniki v Janjevu
se bavijo skoro izključno s krošnjarstvom. Priobčujemo to redko poročilo v nadi, da se bo kak hrvaški z-godovinair natančneje zanimat zai omenjeno hrvaško selo v Srbiji.
Hötzendorf o sebi Verdunu in miru.
Berolinski „Lokalanzeiger“ objavlja poročilo svojega poročevalca Otona König o pogovoru z generalnim polkovnikom Conradom pl. Hötzendorf. Poročevalec je tekom pogovora omenil, kako popularen je baron Conrad po vsej Avstriji in Nemčiji, tako da se v tem oziru more edino s Hindenburgom primerjati. Baron Conrad je nato odgovoril:
„Ni mi kar nič ljubo, da bi stal na. podstavku spomenika. To celo nasprotuje načinu mojega življenja. A to pač mora menda že tako biti. Ljudstvo najbrž vedno rabi koga, ki bi mu naj bil popularen. Reči vam samo smem, da si niti ne upajn več pogledati v izložbena okna, ker se bojim, da bi videl, kako mojo glavo različni predmeti pozdravljajo. Jaz sem pri tem nedolžen in končno to tudi ni pravdno, da se posameznika tako povzdiguje. Mi imamo toliko generalov in častnikov, ki si ravnotako zaslužijo, daše jih slavi in o katerih se v splošnosti sploh nič ne omenja. Sicer pa tudi ne smemo verjeti, da bi posameznik vse sam napravil. Nasprotno! Tukaj sodeluje toliko glav, da je sploh nemogoče, da bi se vse zasluge samo enemu pripisovale. Jaz storim svojo dolžnost po svoji vesti, kakor najboljše vem in znam in sicer tako, kot dela vsak drugi, nič več! In zahvalo, največjo zahvalo si zaslužijo v prvi vrsti častniki in moštvo na fronti.“
Glede bojev pred Verdunom je rekel generalni polkovnik: „To gre občudovanjavredno vrlo naprej, In sicer precizno in sigurno. Od francoske fronte se vsak dan en kos odkrila, O izidu te borbe sem popolnoma prepričan.“
Na vprašanje, ali nas bo padec Verduna privedel bližie miru, je odgovoril: „Vsak. uspeh, katerega kdo od nas pribori, nas privede bližje miru. Na nas gotovo ni ležeče, da še vedno noče priti do miru. Mi smo v istem položaju, kot dva moža, ki sta napadena od petero drugih, ki pa se morata sama braniti. In če teh petero mož noče odnehati, tedaj morata ona 2 moža, da ne bosta uničena, uničiti onih pet, ako poprej ne bodo prenehali z borbo. To je popolnoma jasno.“
Politične vesti.
Podpišite četrto vojno posojilo! S slavo ođiče-ne in zmage si gotove stoje naše čete na mejah države in daleč zunaj v sovražni deželi. Premočnemu sovragu na severovzhodu so s skoraj nadčloveškimi čini iztrgale, kar je že smatral za svojo trajno last. Kaznovale so na jugovzhodu hudobne povzročitelje svetovne vojske ter z zasedenjem njihove dežele pač za vse čase pote tale ogenj, ki je s svojim nebrzdanim plamenom tvoril dolgo časa težko skrb za mirni razvoj naše države in njene blaginje. Krvavo so zavrnile dednega sovražnika na jugu, ki je potuhnjeno posegel po naših najle šili posestih, ko je mislil, da je naša moč vsled hude borbe na severu in jugu vezana, In kar so si naše čete priborile v breznrimer-gih zmagah, to drže z jekleno, neusahljivo močjo. Ob njej se razbije onemogla ljutost sovražnikov in zvesto ter skrbno obvarovano ostane ognjišče in domačija. To moč moramo ohraniti močno in odporno, dokler ne obnemore naval sovražnikov in se j'm ne u-resniči, kar že danes omahujoči v srcu slutijo:	Da
so naše verske nepremagljive. Nepremagljive, ker so z mogočnimi koreninami zasidrane v jedinih narodih, ki so neumorno in požrtvovalno vsak čas odločno 'pripravljeni, našim junaškim krdelom boriteljev priskrbeti potrebne moči in sredstva. To na,j sovražniki prav raizločno spoznajo iz podpisovanja četrte g a vojnega posojil a! Za to podpisujte četrto vojno posojilo. Natančneja določila so razvidna iz inserata.
V spomin in opomin. Kmalu bo preteklo leto odkar se bijemo z zavratnimi Lahi; Italija in Nemčija si še nista napovedali vojske. Avstrija pa je v vojski z istimi državami, kaikor Nemčija; tudi z Japonsko in Belgijo. „Izvestje visokih šol v Nemčiji“ (Hochschul-Nachrichten) poroča v zadnji številki — XXVI, 1—6 — ki je izšla s 1. aprilom t. 1, : „Obžalovati je, da je Avstrija tako zavlekla ustanovitev i-t lijanskega vseučilišča v Trstu, kajti to je skalilo razmerje nasproti Italiji.“
. Pravi pa ono „Izvestje“ tudi, da bo po vojski zadobil Trst velikanski pomen, kot gospodar Jadranskega morja in kot sve-tovnogospodarsko preliodišče vseh donavskih in balkanskih dežel; črta Hamburg—Trst in Antwerpen— Trst bosta prav tako važna, kakor Berolin—Bagdad Mi pa ne pozabimo, da Italija noče napovedati vojske Nemčiji. Vneto zagovarja to „Izvestje“ tudi ustanovitev posebnega vseučilišča avstrijskim M a Jo ru-
so m. Zapomnimo pa si tudi izvajanja glede duha, M naj v bodoče navdaja avstrijska vseučilišča;, svoboda in strpnost bodi to geslo. Slovan naj ne sme dvigniti roke proti Nemcu, pa tildi avstrijski Nemec na$ se navadi, malo manj glasno in enostransko „völkisch“ kričati, tem odločneje pa naj dela v avstrijskem duhu. Tam na krvavem bojišču stojijo nekdanji nasprotniki rama ob rami, pokjrivaj jih skupni grob; borili sp se za skupno domovino, skupnost jih na|. družba v miru.
Češka razdeljena v 12 okrožij. Praški listi poročajo, da bodo preddela za razdelitev Češke v okrožja končana v najkrajšem času. Preo dela se vrše pod vodstvom barona Handel, bivšega cesarskega namestnika na Gornjem Avstrijskem. Baron Handel je razdelil Češko v 12 okrožij, vsaka teh okrožij bo štela pol milijona prebivalcev. Od teh 12 okrožij bodo tri okrožja čisto nemška, šest čisto č ških, tri okrožja pa bodo mešana. Mesto Praga in okolica bo tvorila mešano okrožje. Vsako okrožje bo dobilo kot samoupravno ozenije takozvano okrožno zastopstvo. V delokrog okrožnih zastopstev bodo spadale vse tiste zadeve, ki so bile dosedaj v oblasti deželnega zbora in deželnega odbora, ako namreč niso zadevale neposredno cele dežele.
Raznoterosti
Duhovniška vest. C. g. Josip Lončarič, kaplan v Kapeli pri Radencih, je imenovan za provizorija pri Sv. .lederti nad Laškim. — Za kaj liana h Kapeli pride č. g. Friderik Strna,d, kaplan pri Sv„ Petru pri Radgoni.
Čas vojaškega službovauja bo vračunjen pri dopuščanju pn izoitu učiteljske usposobljenosti, Izšla je cesarska naredba, ki vsebuje določbe glede vra-čunjenja časa vojaškega službovanja pri dopuščanju k izpitu učiteljske usposobljenosti za učitelje ljudskih ia meščanskih šol. Komentar k tej naredbi pravi: Ker je po uspešno položenem izp tu učiteljske u-posobljenosti tudi pragmatikalen položaj učitelja določen v mnogokaleri smeri — n. pr. glede vraču jenja službene/a časa za ptnzijo, napredovanja k večjim dohodkom itd. — se kaže potreba,, da se isti učitelji, ki zadostujejo svoji vojaški obvezi in imajo ša izprič vala učitelske usposobljenost, obvaru:ejo, koitker se le da, pred trajno škodo, in to posebno še, ker je tudi vojno službovanje samo po sebi za poklic vzgojevatelja smatrati kot dragoceno šolanje. Zato odreja cesarska naredba, da se učnim osebam, pritegnjenim v sedanji vojni k vojaškemu služoovanju, pri vračuojanju služteaega časa v praktični folski sužbioveh oziroma treh let, kakor se zahteva za pridobitev izpričevala učiteljske usposobljenosti, vračuna tudi služ eni čas v vojaškem razmerju do največje izmere enega leta.
Ravnateljstvo c. kr. goriškega ženskega učiteljišča začasno v Kiškem prosi vse lanske gojenke zavoda, učence in učenke vadnice za njihove naslone po naslednjem obrazcu na dopisnici: Podpisan ... je obisk 1.. v š Iškem letu 1914/15 . .. tečaj ( az-red vad' ice) na c. kr. ž nskem učiteljišču v Gorici in je letos gojenec (gojenka) .... tečaja (razreda) v.... Potpis z natančnim naslovom. Obrnem se naznanja, da je Njegovo cesarsko in kraljevsko apo dolsko Veličanstvo po odloku vi s. c. kr. ministrstva za uk ia bogočastje mesca novembra 1915, štv. 27237/15, ba,o izvolio izrei učiteljskemu zboru in gojenkam najvišjo zahvalo za uspešne z, sluge pri izdelovanju gorkih oblačil za naše hra re vojake na bojišču.
Varaždinske novice. Pohvalno priznanje je dobil za svoje neumorno delovanje nadporočnik bolnice v Varaždinu Josip Maadrič. — Odlikovanje (srebrno častno kolajno) za zasluge v vojni zdravstveni. službi so dobili od nadvojvode Fr oca Salvatola: gosoe ia gospodične Aotonovič, Milada Kozi vsky, Katarina Markovič, Anka Šmidinger, Gabriela Vanek, Terezija Vrglan in magister dr.. K ajanski.
Na zagrebškem vseučilišču je bil 13. aprila, promoviran doktorjem prava Radoslav pl. Kiss Ša ulove-• ški. — Kapucin o. Anton Horvat je dne 1 3. aprila slavil v Osjeku 25letni o mašn št va. — V Ljubljani je umrl sin varaždinskega meščana Andreja Kišič-ka,, 181etni Ivan Kišiček. Prepeljali so ga v Varaždin, kjer je bil pokopan v družinsko grobnico.
Cesar podpisal 20 milijonov kron vojnega posojila. Cesar je podpisal za avstrijsko, vojno posojilo 10 m iijonov kron in za ogrsko tudi enako svoto.
Zbolel je, tudi v Mariboru znani jezuit, o. Volbert
V strelskem jarku postal škof. Kakor je že znano, morajo duhovniki na Francoskem ravno tako pod orožje in iti na bo iš e, kakor drugi ljudje. Župnik de Lobelie, sedaj narednik, je imeno van od papeža za škofa v Gapu. Novi škof je svo jim vernikom poslal prvo pastirsko pb mo iz strel skih jarkov. Novi škof ostane toliko časa narednik, dokler mu vojaška uprava z ozirom na njegovo dostojanstvo ne da dopusta, da more prevzeti upravo svoje škofi i e.
Pisatelj Henrik Sienkieviec praznuje dne 5 maja 70 letnico svojega rojstva. Posebnih slavnosti ne bo. V Varstvi bodo tem povodom nabirali za poljske šole
Iz finančne službe. Davčni praktikant Franc Marinc je imenovan za davčnega pridava v 11. činov' era razredu
Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda umil. V vojaški kaznilnici v Mčllersdorfu je dne
18.	aprila umrl eden glavnih sokrivcev um ra našega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdi nanda in njegove soproge, na dosmrtno ječo obsojeni Jovo Milovič.
„Stabilimento Technico“, t. j. avstrijska tržaška družba za gradnjo ladij bo spremenila svoj naslov j v »Austriaweift«. Razdelila bo letos na vtč^ akcije j po .150 K. na manjše pa 75 K dividende.
Oprostilne prošnje črnovojnikov letnika 1898. ! Domobransko ministrstvo razglaša, da morajo vlož.ti j črnovojniški zavezanci, rojeni leta 189b, ki so bili pri i naboru spoznani za sposobne za voj a š ko službo, svoje morebitne prošnje za oproščenje od vojaške službe najpozneje osem dni vštevši od dneva, ko so bili potrjeni vojake. Na pozneje došle prošnjb se ne bo oziralo. Prošnje je vložiti na pristojno okrajno politično oblast. Domobransko ministrstvo končno opozarja, da sc bo oziralo na tozadevne prošnje samo v posebno o-zira vrednih slučajih.
Izmenjava Invalidov med Avstrijo, in Italijo.
Na papeževo posredovanje so se vršila te dni v Svici pogajanja med zastopniki Svice in Italije glede izmenjave invalidov med Avstrijo in Italijo. V vseli točkah se je dosegel sporazum. Italijanski invalidò, nahajajoče se v avstrijskem ujetništvu, bo’ sprejel švicarski Rudeči križ v Feldkirchu na Predarelskem in jih bo spravil v posebnih železniških vozovih v gorn eitalijansko mesto Como, nazaj bo pa prevažal avstrijske invalide, nahajajoče se vi italijanskem u-Jetništvu.
Naši vojni ujetniki v Italiji. Vsa poročila iz Itali e o naših vounh ujetnikih soglašajo v tem, da Italijani lepo ravnajo z našimi vojnimi ujetniki. Uporabljajo jih izključno za poljska dela in za pogozdovanje v južnem delu Italije. Naši vojni ujet niki, katere so spravili iz Srb je v Italijo, se nahajajo na otoku Asinara, kjer opravljajo poljska dela. Šp nski poslanik v Rimu, ki je obiskal italijanska ujemiška taborišča, poroča, da Italijani z našimi uj*toiki lepo ravnajo, ujetniki dobivajo dovolj dobi e in tečne hrane ter da tudi reono dobivajo poštne poš lj tve od svojcev iz domovine.
Kedaj se v Nemčiji proglasi pogrešani za mrtvega? Dusedaj je veljalo v Nemčji pravilo, da se voaki, ki so Se v vojski izgubili, proglasijo še le čez 3 leta za m tve. Nemški zvtzni svet pa je dne 19. aprila sklenil, da se bo odslej osebe, ki se pogrešajo prog a site za mrtve čez eno leto od časa, ko ie došlo od dotičnega zad je poročilo.
Italijanska katedrala zgorela. Dne 18. aprila t. 1. je unič 1 požar škofovsko cerkev v mestu Andria na Italijanskem, Cerkev je bila zgrajena leta 1046 in je b la zgodovinsko znamenita, stavba. Tudi sosedna škofova palača je zgorela do tal in škofa so z velikim trudom komaj rešili smrti. Požar je baje zanetila zločinska framasonska roka.
Novi 90 m dolgi podmorski čolni. V Tirens-kem morju, blizu morske obali pri Genovi so opazovali nove velikanske podmorske čolne, kojih dolgost je znašala 90 m. Oboroženi so bili z 8 topovi in s 4 torpednimi cevi. Smatra se. da so ti čolni nemškega izvora,.
Les se v Avstriji podraži. Zveza najvažnejših avstro-ogrsk'li lesnih trgovcev je sklenila, da zviša cene za les, zlasti za mehek stavbeni les in sicer za 70 vinarjev za vsak kubični čevelj.
Hmelj. Tudi v pretečeni dobi je bilo popraše-vanje po tujem hmelju na hmeljskem trgm v Zatcu precej živahno. Pokupila se je namreč večja množina tujega hmelja po nizki ceni 30 do 45 K. za 50 kg brezdvomno v špekulacijske namene.
Bolgarski fižol za seme. Dunajsko mesto je kupilo v Bolgariji 12 vagonov fižola,, katerega bodo na- i sadili po dunajskih vrtih, kajti bolgarski fižol obiodi I jako obilno.	■
STRAZI.
Plovba po Dravi ustavljena. Ustavljena je do 30. aprila t. 1. plovba po Dravi in sicer med no vim jezom v Fali in 1 kilometer nad jezom.
Ne koljite koz. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da je treba po možnosti omejiti v sedanjem času, ko povsod primanjkuje mleka, klanje mladih koz mlekaric, ki dajejo zlasti revnejšim prebivalcem goratih krajev m eko in sir.
Morilec Zupet in tovariši obsojeni. Kakor smo že svoj čas poročali, se je izvršil dne 9. oktobra 1915 v Studencu pri Radečah na Kranjskem umor orožni-j ka Intiharja, orožnik Rugelj je pa bil težko poškodo-! van. Pred ljubljanskim izjemnim sodiščem se je vršila te dni tri dni trajajoča kazenska obravnava zoper Martina Zupet, ki je bil glavni krivec umora, in zoper njegovega pomagača Jož. Štrukelj starejšega. Martin Zupet je izvršil na Kranjskem in tudi na Štajerskem 27 tatvin in vlomov ter 4 rope, nadalje ima na vesti več hudodelstev zoper nravnost. Celokupna vrednost denarja in drugih vrednosti, katere je pokradel Zupet, znaša 9980 K. Na silovitega in drznega roparja in tata, ki je bil delj časa strah na Kranjskem in v Brežiškem okraju, so napravili orožniki pravcati lov. Pri tatvini so mu pridno pomagali, ga skrivali pred orožniki, oziroma shranjevali u kr ajde n o oziroma oropano blago:	Jožef Štrukelj star., Jožef
Štrukelj ml., Anton Godec, Janez Zupet, Lovro, Anton, Gašper in Frančiška Strniša. Dne 9, okt. 1915 sta zasledovala orožnika Intihar in Pugelj 'drznega roparja skozi gozdove južno od Studenca. Pri nadalj-nem zasledovanju sta prišla orožnika v hišo, v kate-ril je spal Martin Zupet in njegov pomagač Štrukelj Jožef. Vnela se je borba med njimi na življenje in smrt. V tej borbi je bil orožnik Intihar ustreljen, o-rožnik Pugelj pa smrtnonevarno ranjen. Pri obravnavi ni kazal Martin Zupet nobenega, znaka kesanja nad izvršeirmi zločinstvi. Izjemno sodišče je obsodilo Martina Zupet na 20 let težke ječe, Jorefa Štrukelj star. na 4 leta, Jožefa Štrukelj ml. na 2 leti težke ječe, ostale sokrivce pa na težko ječo od 6 tednov do 8 mescev.
Prihodnja številka Pondeljkove „Straže“ izide radi praznika v torek po Veliki noči.
Dopisi«	...
■	.	A. •
Maribor. Prodaja oljkinih vejic na Cvetno ne deljo v Mariboru v prid vdov, sirot in invalidov soške fronte je imela sijajen uspeh, kar se je zahvaliti priznani požrtvovalnosti mariborskega in okoliškega prebivalstva Nabralo se je v Mar born 4927 K 77 v. v Račju 110 K v Arnovžu 20 K, v VVildonu 557 K 19 v, v Slov. Bistrici 377 K in v Radgoni 421 K 70 v, torej skupaj 6413 K 61 v. Manjkata še pa poročili iz Ptuja ter iz Hm ampa-herja, kateri se bosta naknadno objavili. Podp sano vodstvo izreka prisrčno zah va io : Njegovi ekscelenci knezoškofu dru. M Napotnik, stolnemu kapitefiu in vsej duho ščini za požnvovalai trud, na mije gospem : S otnikovi sopr. gi Bazalia. stotnikovi sopr. gi pl. Friedberg, majorjevi soprogi Häuer, nadporočni kovi soprogi pl. Indernauer, majorjevi soprogi pl, Kees, soprogi deželnosodnega nadsvetnika Kokol, učitelju Kreinzu, rtmojstru LAbuscher, stotniku baronu Marsburg, admiralu baronu Pach, r tmojstru pl Radics, ritmojstru pl. R edel, višje nu štabnemu zdravniku dr. Ronai. Rupnik, Jeni Srh-rbaum, dr. S horn stotniku Steyrer, Url, ravnah Iju Vidberih, g m. Vbiti, Weingerl namestmškemu svetni u pl. Wens, litmojstru Wesiisch ter številnim dičnim mladim damam, ki so osk bele prodajo z občudovana vredno vnemo, nadalje gos »odom admiralu baronu Pach. nadporočniku Mayrg nter, Hafn< r, Stumberger, Engel in poročniku B elohl wek, nadalje sodelujočim podčistmkom in vojakom ter So koliku, restavralerju v ka ini. M ribor, dne 19. aprila 1916. Podpolkovnik Blaha, baronica Twi-ckel.
Maribor. Asistenčni zdravnik dr..pl. Lichem v domooranski rezervni boliš ici v Mariboru je odlikovan z zlatim zasužnim križcem s krono na traku hrabroslne kolajne. - Umrl je po daljši bolezni nadporočnik Avgust Mandl - Učteljicaročnih delna tukajšnji n estni dekliški meščanski šoli, Antonija Sb ohuber obhaja danes dne 21. apnla 40 letnico službovanja krt utteljica ročnih del.
Št. Ilj v Slov. goricah. Na. Belo nedeljo, dne 30. aprila ob 1/24t u ri popoldne pr redi naše bralno društvo v Slov. dorai predstavo dvih iger: »Krč mar pri zvitem rogu« in »Čtvljar«. Sodelujejo domači mladeniči in pevski zbor. Cisti dob ček je namenjen za podporo v vojni oslepelih vojakov. Domolju bni Šenrijčani prid h-! — Tretjo nedeljo po Ve iki noči, t. j. dne 14. maja pa priredi Bralno društvo svoj redni občni zbor. — Naša Hranil-
niča in posojilnica, ki tako vrlo deluje v prid obmejnim Slovencem, pa zboruje v nedeljo dne 7. maja popoldne. — Radi pomanjkanja živine in potrebnih mesarskih moči namerava gospa Celcer izvrševanje mesarske obrti za nekaj časa ustaviti.
Dražaves. One 6. t. m. je izdihnila tukaj svojo preblago dušo gpa. Ana Ratej v 71. letu svoje starosti. Bila je občespoštovana, predobra žena, nad vse skrbna mati. Zapušča štiri odrasle otroke, izmed katerih je eden č. g. Miroslav Ratej, bivši kaplan v Ptuju, ki se pa že od začetka vojske kot voj ii kurat nahaja na bojnem polju. Nepozabna rajnica naj počiva v miru, Bog jej bodi obilni plača i k.
Celje. Dne 18. aprila t 1. so se morali zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi draženja in zaradi prestopka zakona o živilih Peter Majdič, veleindusirijec in lastnik paromlina v Sp. Hudinji ter sokrivci skladiičar Anton Staate, nadmlinar Alojzij Grosschädl in Minica Kos, prodajalka v Majdičevi trgovini za moko v Celju. Obtožnica navaja, da je prodal Pe er Majdič m ud drugim tudi trgovcu Ivanu Artman v Št. Jurju ob j. ž. dne 2 julija 1915 25 kilogramov pšenične moke št v. 0 in sicer kilogram po 1 K 15 v. Po izreku štajerskega namestništva je bila ta cena p retin na, kajti kilogram te prodane moke bi smel takratnim cenam piimerno, stati samo 1 krono, ne pa 1 K 15 v. Celjski mehanik Jožef Crny je kupil v Majdičevi trgovini l kilogram fine ajdove moke. V moki so se pa nahajali zvaleki, ki so bili znotraj plesnjivi. Moko je primešal h krušni moki, toda kruh iz te moke ni imel nobenega oku a in se je vlekel, kakor gumi. Cerny si je vsled za živanja tega kruha pokvaril želodec tako, da ni mogel delj časa vživati ničesar druzega, kakor mleko. Cerny je poslal ta kruh v p eskušnjo preiskovalnemu uradu za preskuševanje živil, ki se je izrekel, da je bil kruh pokvarjen in kvarljiv človeškemu zdravju. Sodišče je Dato dne 22. julija 1915 odvzelo v Majdičevem skUdišču 10 vzorcev moke. Od teh je bilo 5 vzorcev pokvarjene mo-, ke. Tudi so našli v moki raznega mrčesa. Dne 15. julija 1915 je prodal Peter Majdič na ukaz celjskega okrajnega glavarstva 1 vagon razne moke v Trbovlje. Mika je b la razdeljena med on-dotne trgovce. Že na kolodvoru v Trbovljah so opazili, da se je nahajal na mnogih vrečah razni mrčes in tudi črvi. Ko je trgovec Mol na rešetu očistil moko, je ostalo v rešetu veiko črvov in drugega mrčesa. Rudarjeva žena Marija Majcen je kupila v trgovini Mar je Zagorc v Trbovljah 5 kg Vfajdičeve moke, v kateri je našla pajčevina in črve. Moko je nesla kazat na občino. O moki, kapro je prodajal Peter Majdič celjskemu mestnemu arebivalstvu so se slišale opetovane pritožbe, vsled česar je oiredil voj no žitno prometni zavod preiskavo te make. Strokovnjaški izvedtnec Peter Schreibmeier se je izjavil, da je bila la moka z otrobi pomešana in sploh tako s aba, da je bi a za človeško hrano nerabna. Peka Janič in Kirbiš nista mogla uporabljati moke iz Majtičevega mlina drugače, kakor če sta jo mešala z moko iz mestnega mlina. Deželni preiskovalni urad za živila se je izrekel, da je bila ta moka močno pomešana z otrobi, moka je bila rumenkasto bele barve, žarkega in grenkega okusa, vrhutega je b la še močno pomešana s plevelskim semenom, s peskom in z r znimi bakterijskimi hobotnicami. Preiskovalni urad se je izrekel, da je vsa ta moka po cvarjena m človeškemu zdravju škodljiva, nakar je bilo zaplenjenih 38 vreč te pokvarjene moke pri peku Janiču, 1 vreča pri peku Kirbišu in 123 vreč v Majdičevem mlinu. Ko so preiskali to zaplenjeno zalogo moke, so našli, da je bilo v eni sami vreči 19% otrobov, veliko smeti in še celo take moke, ki se v mlinu raztrosi. Skladiščar Franc Sta ate je izpovedal, da je on odgovoren samo za ajdovo moko, za ostalo moko je pa odgovoren nadmlinar Grosschädl. Oba sta pa zanikala vsako k>- vdo. Prodajalka Kos bi pa bila morala zavrniti pokvtr-jeno moko, namesto jo prodajati. Peter Majdič ni prišel osebno k razpravi, ampak ga je zastopal odvetnik dr. Kalan. Majdič se je zagovarjal, češ, da je bila pšenica, katero je dobil iz Ogrskega, manjvredna, kar je pa nadmlinar odločno zanikal, tudi izgovor, češ, predrto rešeto je zakrivilo, da je bilo v moki toliko otrobov, ni bil dokazan. Ker sta iz-povedaa oba od oblasti nastavljena strokovnjaška izvedenca kot priči za Majdiča ugodno, je bil Peter Maj iič obsojen samo na 300 kron denarne globe, prodajalka Minka Ko3 na 20 kron denarne
globe, Stante in^GrosscMdl sta pa bila oproštena, j Okrožno sedišče se je tudi izreklo, da zapade v j prid države zaplenjena zale ga moke.
Celje. Poveljnik tukajšnjega dopolnilnega o-kraja stotnik Josip Nadler in evidenčni pristav Karol Kolter sta [Odlikovana z najvišjim pohvalnim priznanjem!	fllilPt
Celje. Č. g. vojni kurat Ratej nam piše: Pred nekaj dnevi sem čilal med vestmi iz Celja tudi ono o smrti g. štabnega zdravnika dr. Viktorja Otschka. Slavnemu uredništvu v informacijo po- i vem, da je bil pokojni od 6. nov. 1914 koman- j dant vojne bo nišnice 6/3, pri koji sem kurat od j početka vojne. Bil je prav dobra, blaga duša, ob- j čevala sva zasebno mnego, če je bil čas, sva ho- j dila naradno skupaj na sprehod in se pomenko- ! vala o najrazličnejših stvareh. Nalezel si je bole- j zen pri tukajšnjem, silno zanikrnem, nesnažnem 1 prebivalstvu, v kojegs stanovanjih je iskal kot pred- j sednik tako imenovane salubritetne komisije, bol- j nikov. Sicer pa ima naša bolnišnica že lepo dobo j časa opraviti z nalezljivo bolnimi najrazličnejše vr- j ste. Sicer pa te bolezni, hvala Večnemu, sedaj že j vendar močno pojenjava jo. Nalezljivo bolan je bil tudi g. asistenčni zdravnik naše bolnišnice dr. Karol Szekrényi, ki je komaj ušel smrti, in farma-centni kadet Friedmann, ki je bolezen tudi srečno prebil in cela vrsta sa n ib j cev. Irseli so vsi pegasti legar. Mene je Previdnost božja doslej še obvarovala najbujšega, dasi sem se že večkrat čutil slabega in moral biti pripravljen na vse. Od 30. septembra 1915 doslej imam z malo presledki opraviti z infekejsko bolnimi v eni, že veliko tednov sem v dveh bolnišnicah. Sedaj n. pr. zastopam v neki sosedni, bolnišnici č. g. kurata Kazimira Ganska, ki je zbolel za kozami. G. štabnega I zdravnika sem pokopal ob vebkanski udeležbi gg. j častnikov, vojaštva in ljudstva 28. marca za bojno : črto na nekem vojsškem pokopališču. Govorili smo j mu v slovo na grobu štirje. Pogreb je bil večkrat j fotografiran, a nimam še slike. Krasen dan je bil, j solnčen, a naša srca so bila tako temna, posebno meje, ker pokojni je bil skozi nekako 8 let šef- j zdravnik načega domačega 87. pešpolka. Padel je ! iz tega polka že marsikateri junak, a sedaj je za- j grnil grob še njega, ki je skrbel za telesno dobro- jj bit teh junakov.	I
Sv. Peter v Sav. dolini. Na železniški progi Sv. Peter—Polzela se je dne 16. aprila t. 1. vnel j železniški tovorni voz. na katerem je bilo natovor- ; jenih 10 ton parafina. Klub gašenju je zgorel ves j parafin in tudi železniški tovorni voz.
Trbovlje. Telovadni odsek »Orel« uljudno vabi j vse somišljenike na svoj VI. redni občni zbor, ki ! se vrši na Velikonočni pondeljek, dne 24. aprila
4.	uri popoldne v prostorih društvenega doma.
Podsreda. Dne 14. aprila, na praznik žalostne Matere božje je udarila pri tukajšnji romarski cerkvi strela v zvonik in poiskala tudi zakristijo, kjer sta se med drugimi nahajala č. g. župnik Do-berštk iz Koprivnice, ki je ravno prišel od altarja, in domači župnik č g. Krohne. ki se je pripravljal, da pristopi. — Čudno, da se nobenemu ni nič zgodilo, razven da je domačega župnika za nekaj tre notkov omamilo, ostale pa ostrašilo.
Posojilnica v Mariboru
(Naredni do*)
sprejema prijave za »
{strto vojoo posolilo.
Zadnja poročila došla v peteii dne ZI. aprila.
N&jnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Italijani zasédli vrh g re Col de Lana.
Dunaj, 20. aprila.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Nič novega.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Italijansko bojišče.
; Radi ugodnih opazovalnih razmer so bili vfte-
■	:(	'/ iy' . i- ,t
raj artilerijski boji na številnih delih bojne črte zopet živahnejši.
Vrh gore Col di Lana je v sovražnikovi posesti
V	s u g a iis k e m de lu bojišču so Italijani naše postojanke zaman napadali.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer,
podmaršal
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 20. aprila.
Francosko bojišče.
Pri Ypernu se je posrečilo nemškim patruljam, udreti na več mestih v angleške strelske jarke, tako ob cesti L a n g e m a r c k — Ypern, kjer so zasedle okrog 600 metrov sovražne postojanke, in jih kljub opetovanim napadom z ročnimi granatami obdržale trdno v svoji oblasti. Tukaj, kakor pri W i e 1 -t j u ter j u ž n o o d Y p e r n a je bilo ujetih 10 8 2 angleških vojakov in 1 častnik, 2 strojni puški sta pa bili uplenjeni.
Na ozemlju M o z e je naperil sovražnik hud o-genj na postojanke na izhodnem Vregu, katere so jim bde iztrgane. V gozdu Caillette je napravil sovražnik proti večeru močan napad. Na enem prednjem robu je. udrl v naše jarke, sicer je pa bil odbit, pri čemur je imel težke izgube.
V	dolini reke W o e w r e in na k o t i južno-lz-hodno od Verduna se nadaljuje na obeh straneh artilerijski boj z veliko živahnostjo. Infanterijskih bojev ni tam nobenih.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Bombe na Tre vizo.
V	noči dl 17. na 18. aprila so avstrijski zrako-
plovci napadli gornje-italijansko mesto Treviso, ki je važno železniško križišče severno od Benetk. O tem napadu poroča list „Secolo“ sled,eče:	Ob 11. uri po
noči se je naenkrat zaslišal ropot zračnega motorja Prebivalstvo je najprvo mislilo, da kroži nad mestoni italijanski zrakoplov. Ko pa je razpočila prva bomba, je nastala v mestu grozna zmešnjava. Vse je bežalo v kleti. Prva bomba je razbila hišo, pod katero je bila pokopana družina 8 oseb. Dve osebi so živi potegnili izpod rabs vali n. O polnoči je zqpet nastal mir.
Ob treh zjutraj so se pojavili nad mestom zopet trije letalci in so vrgli bombe. Na stotine vojakov je iz navadnih in strojnih pušk streljalo na zrakoplove, a brez uspeha.
„Corriere della Sera“ poroča, da je bilo jiri napadu ubitih 10, ranjenih pa 21 oseb.
Barzilai izgublja zaupanje.
'Minister Barzilai je v govoru, ki ga je imel pri banketu rimskih časnikarjev, rekel : „Pot, ki jo mora iti Italija, je zelo dolga in težka.“ — Istina!
Ameriška nota Nemčiji.
Kakor poroča „Lokalanzeiger“, je ameriška nota zaradi vojevanja P-čolnov včeraj, dne 20. aprila, dospela v Berolin in se menda že tudi včeraj izroči-, la nemški vladi. Vsebina še nam ni znana.
Angleške težave.
Angliji primanjkuje za trgovski promet trgovskih ladij, ker jih je večina v mornariški službi. V-zrok:	Pdlmorski čolni. Za to mora omejevati uvoz
(n. pr. sadja) in izvoz (n. pr. premoga v Italijo in v S vico).
Druga težava je, da, zavezniki zahtevajo, naj Anglija upelje splošno vojno dolžnost, da bo postavila več vojaštva na bojišča. V ministrstvu samem so nesoglasja in Šele po Veliki noči bo ministrstvo sklepalo o tem končnoveljavno.
Ustnica uredništva»
Ruše:	Radi pomanjkanja prostora odložili
Vaš spis za prihodnjo številko.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 17:
Ujeto moštvo:
Amon J anez, pešec, Brežice (Rusija); AnŽlovar Vid, pešec (Rusija);
Baloh Matija, pešec, (NižnbNovgorod);' Bandek Jožef, pešec, Slivnica (Rusija); Benedičič Janez* pešec, Selce (Krasno-Usimsk, Perm, Rusija) ; ^rpik Franc, pešec, Selce (Rusija);
Fuchs Franc, poddesetnik, Sfmdnja Putrida f? Rusiji);
Gačnik Janez, nadomestni pešec, Slovenjgradee (Rusija); Graf Franc, pešec, S'lađkagora (Rusija);
Javornik Jožef, pešec, Slivnica (Rusija); Ja— vornik Jurij, pešec, Konjice; Jevnikar Jakob;, pešec, Slivnica (Rusija);
Kastelic Martin, nadomestni rezervist, Slivnica (Moskva, Rusija); Kosec Frane, pešec (Rusija); Fr. Kvas, nadomestni rezervist (Tjumen, Rusija);
Levak Franc, pešec, Brežice;
Moškon Janez, nadomestni rezervist, Brežice, (Tjumen, Rusija); Mrak Jožef, poddesetnik. (Tjumen, Rusija); Murko Franc, nadomestni rezervist, okolica Ptuj (Bijsk, Tomsk, Rusija);
Novak Franc, nadomestni rezervist, Brežice (v Rusiji); Novak Karol, desetnik, Brežice (Rusija);
Pintar Anton, pešec, Selce, (Rusija); Počnik Blaž, pešec, Selce (Krasno-Ulimsk, Rusija); Pokora Franc, enoletni prosto vol j ec-desetnik, Maribor (Simbirsk, Rusija) ; Potočnik Franc, pešec, Selce (Rusija); Potočnik Jakob, poddesetnik (Krasno-jUlimsk v Rusiji).
Padlo moštvo:
Berglez Maksimilijan, pešec, Celje;
Ceh Simon, pešec, Ptuj;
Debelak Franc, pešec;
Gradišek Florijan, (pešec, Celje; Gril Jakob, pešec ; Grm Frane, pešec ;
Kobilšek Janez, pešec; Kolar Alojzij, pešec; Koritnik Anton, pešec, Brežice;
Lapuh Mihael, pešec, Brežice;
Močnik Jožef, desetnik;
Novak uakob, pešec, Šmarje, Celje; Novak Jožef. pešec;
Pavlič Alojzij, pešec; Pintar Jožef, pešec; Pod-renik Karol, pešec, Trbovlje; Pogačnik Jožef,, pešec,. Selce:
Robek Anton, pešec. Bizeljsko; Resnik Janez, pešec ;
Simončič Henrik, pešec, Brežice; Sorman Janez, pešec, Sv. Marjeta, Maribor; Sušnik Franc, pešec: Švab Janez, pešec iz Štajerskega;
Tooolovee Anton, pešec, Ptuj ;
ViderŠek Matevž, pešec, Sv. Stefan, Celje; Fr. Vimpolšek, pešec, Brežice;
Zupančič Alojzij, pešec, Sv. Jurij, Celje.
Pešpolk štev. 27:
Ujeto možtvo:
Esi Filip, pešec, Porčič (Rusija);
Fink Janez, trobentač, Radgona (Rusija);
Glazer Jakob, pešec, Ptuj (Poltava, Rusija); Godec Anton, nadomestni rezervist, Selnica (Cita v Rusiji);
Ha.bjančič Karol, pešec, Ljutomer (Rusija);
Jaušovec Janez, pešec, Ljutomer (Rusija); Fr,. Jaunik, četovodja, Rošpah (Rusija);
Kadivnik Mihael, pešec, Brežice (Rusija); Anton Kohne, pešec, Poličane (Tjumen, Tobolsk, Rusija); Kolar Janez, nadomestni rezervist (Rusija); Korošec Janez I, pešec (Moskva, Rusija); Kosar Andrej, nadomestni rezervist, Ljutomer (Tomsk, Rusija); Krivec Franc, pešec, Celje;
Lederer Mihael, pešec, Selnica (Penza, Rusija); Letonja Boštjan, nadomestni rezervist, Ptuj (Poltava-Rusija);
Plevnik Franc, pešec, Konjice (Rusija);
Šeligo Nikolaj, pešec, Brežice (Rusija); Skok Tomaiž, pešec, Loka (Rusija);
žužej Jožef, pešec, Celje, Sv. Jurij (Saratov v Rusiji).
Padlo moštvo:
Koter Jožef, pešec, Sloven jgmldeo ;
Rudolf Martin, desetnik, Ljutomer; .	,
Schalk Janez, pešec, siovenjgradeo ; Splet F,, pešec, Brežice;
Wiener Janez, pešec, Ponikva.
Lovski bataljon štev. &
Padlo moštvo-
Andrejčič Jožef, lovec;
Bednac Anton, lovec; Bajde Ljudovik, lovec; Brejc Matija, patruljovodja: Bruner Janea^ lovec;
Cater Jakob, četovodja;
Danijel Jožef, lovec;	v
Echehbaum David, lovec;
Goš Janez, podlovec; Gorlitz Jožef, lovec;'.
Koblar Franc, lovec ; Kumer Mihael, lovec ; O, Kurz, lovec:
Leban Alojzij, lovec; Lang Anten* terree; Leopold Janez, lovec; Lepej Janez, lovec;
Nistelberger Avgust, lovec;
Ogris Boštjan, četovodja;
Rauter Matija, lovec ; Rieser Fridftril^ loyecj Rožman Herbert; lovec;
SaJbrehter Jakob, lovec; Serčar/Jožel* lovec,; Štruc Erazem, lovec; Šuniknvec Florijan, fovee;
Terbiš Janez, lovec, Selnica;	., A>
Veiser Rudolf, pešec;
Židek Ljudovik, lovec; 2vf|pMRupKdüNM.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor« Melle Stevv 29.
Pozor kmetovalci !
?
He zamud te takojšnji nakup zanesljivih in kaijivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijcrpri domači tvrdke	^ -;®S
Iwan Ravnikar, Celie.
Globoke ža?osti potrti Eamanjamo vsem sorodnikom in znancem tožno vest, da je Vse mog* dnema dupadlo, jokicati k sebi našo iskren® ljubljeno mater, staro an.t r, teto, gospo
Al Ratej roj. Dušek.
v 71 leta starosti, previđeno ver krst s s?, za k rani enti za umirajoče, 6. apri a ob 6. ad
zvečer.
Pogreb predrave pokojnice je bil 8. t. m. n® pt kopališču v Ž č h.
Nepozabno p koinico pr poročamo v po boia® snolitt-v in b'ag spomin
Sv maša zadnjice se darujejo v cerkvi sv. Petra in Pavla v ŽuSah in na bojnem polja. Draževes, 14 apria 19!6
ŽALDJOČr OSTALI.
Podpisani naznanjajo v globoki žalosti vsem sorodnikom, prijateljemj n znancem tož o ve*t o smrti prdjnbe in predobre matere, tašče, stare mati re gr spe
Jožefa Porektr,
zđr&vuiKave vdo e in pcsestaioe,
katera je v pondtljek 10 apr ia po daljši bo tesni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 86 letu mir iO v Bogu zaspala. Pogreb se je vršd 12 aprila ob* 8 uri zaran od bi e žalosti k večaemn počitka na domači mirodvor. Sv. maše aadnšnice brale se bodo v mal ned. žup ni ski ee k vi. Srčna hvala vsem tolažmkom in s »rem'jevalcem.
Mala nedelja pri Ljutomeru, 12. aprila 1916 A t n Porekar
aalaS., a s daj stasa,li jn o. kr prost, strelcih v. p. sia;
Jtžefa P re\ar ud .viiena Razlag hči.
Angrla Pureka»- r i Asb oker, aia&ha,
Anton Pa ek&r
O. kr. 5 rno'rejni jjodde.eta k n bojnem polju.
V ad so Porekar,	Angela P«rekar,
emi prostor.	u'ie. Kand 8. Ista,
Orli Porekar,	Vnt r Ptrektr,
četrtošolec.	tresješolee,
J337p Razlag,
črn"vojn!5, vnoki in vnukinje.	2(58
Priporočam č. duhovščini m sia-memu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sv če prod jam kilogram po 5 K, mili-
iveče pa zavojček po 2 K 40 v. Volek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, VktrfnsHof^i zmta.
, Novi Pridiaar 4i 1. ietntk, krasno vezan, se
■--------------------— dobi v prodajalni Tiskarne
sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k, P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semmai po razposlanih položnicah, sicer pa tudi oo poštnih nakaznicah.	4i
Xttii9$rnav umctftlne im musikalije.
Goričar čcLeskovšek Celie -..............—
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic Jss'X po raznih cenah. XX
Zrn gestilnitarie:
Papirnate servi j eie vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Kujlgjovcža
Ed. Sl um.
vojaščine prostega sprejme takoj
Maribor.
KUPUJEM
KOSTANJEV
LES
v vagonih oddaja za Sakoj do avgusta dolgost !—2 V2 m- Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Staj.)
Ure! Ure! ^
V vt liki izbiri žit po nizkih censh.
Srebrne nre fante od 7 B hretiriiC ure damske od • k Srebrne verižice od K i 40 Breti veriž ne .damske k H ••■so Zia^e aamoke are od Zb £
Za vsako uro se jamči!
Precizijske are, Scbafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
F= Bureš M
urar, zi ato m er in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora,
Mia nastrati
’isUfe lolop Bf, (frsgntf-
nasti, srebrnim in optičnih
reti po vsaki ssbL
Tudi na obroka. - Hostr. sssafk zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Ni klas ta remont.-«™ S t*M Pristna srebrna o™ K 7"— Originai omega ara E >4'— Kuhinjska ara	E 10*—
Budilka ni k last* E 8*— Porodni prstani	E	2-—
Srebrne verižice K S-— Večletno jamstvo.
Masi. Dietinger
Theod. FeMacli
orar In očalar
11RIB0R, Gosposka ni S j
Kupejem zlatnino in »rebro.
Idraveja n gahoneargi u Herca
sprejme slsdi’ èaroa iu pek,r,ja Jop. R jitcr v Šoštanju, Štajersko.
Dekla, taočoa »j zd a«s, k* te a ima tudi 1 ea>. jsdoknhe, .-e sprej-E!e a , Raško ko o‘ »koj Ni,slov ,Ra3a fco*a ‘ 117 Raše
ir.reti t5jn c se sprejme ta1 oj pr, äus. Liija.k crsr B rovlja
K rrško.
Deika
role odrstlcgs. iz o tet» hiše, sprejme za domala dela imet Simon Doško v Saauìei h, ir. 105 pri Maribora.
V.sr/.KA
Avgust Gite
svečar v Slovenjemgradcu kupi vsako množino
čebeljega
voskaiiv^icin
po najvišji ceni.
Edina štaferska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobu®!
FRANC STRUPI
Graška cesta
9 9 9
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In celanasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirfev 2% oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in
Nafsolklrtefša in točna postrežba*
jdska hranilnica in posojilnica v
■ mtotrovmmm wmmmmm » s
m
■m
O^estuJi Hr««!!®« wlisiiii
4’IA
Dale ©©salila
na vknjižbo, si. osebni kredit in na zastav© vrednostnih listin pad zelo agsdnimi pogoji Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brez-plačne, stranka plača te koleke.
iirafe®
a stranke vsak delavnik I. ds 12. ura dopoldne,
Posojilnica dajo tadi d©mače hranilnike- -
ed dneva vlaga m dneva màIga,
Bastai d&vsk, pl&ès poiojllBl« gama.	____
lastni tjgj jR aulom obmo i Utoj Graška caiiaCÌ» frirtr. j
PROSPEKT.
i|AlnA	pavk« prosto 5Vs%ni-amorflxaCnl drlwBl
CCFfFO ciVSifIJSKO VOjnO POSOJSIO- zalem in davka preste 57*%n* zakladnice.
RAZGLAS.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914, drž. zak. št. 20 zadevajoč izvršitev kreditnih operacij v svrho plačiia stroškov za izvanredne vojaške r o vodom voiskinih spletk se izda kot
priprave r o vodom vojskinih spletk se izda kot
L štiridesetletni davka prosti 572%ni amorDzatni žsjud ìd II da\la proste 572% n®, dne 1. junija 1923 via^ljive zakladake.
Skupni iznos posojila se bode določil na podlagi uspeha, katerega bode imela javim subskripcija.
I.	Izplačevanje obresti in povračilo glavnice državnih zadolžnic se izvršuje
Davka prosti 5 72% n* amortizačni državni zajem je razdeljen v serije po
6,000	000 kron in se izdaja v kosih po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in kO.OOO kron. Datirani so kosi dne 16 aprila 1916, imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana državnozborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina pa je dodana tudi v de že Inih jezikih.
Zadolžnice se gla e ra imetnika se obrestujejo po 5 72% tetto s- 0d
1.	junija 1916 začenši v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta po dospelosti. Opremljene so zadolžnice z 23 kuponi, kojih prvi zapade
1.	decembra 1916, in stalorom. s katerim se svoječasno pri blagajni dižavmh dolgov morejo pr« jeti nadaljni kupcu i. ne ca bi se za it te zahtevalo kake stroške ali pristojbine. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se povrnejo obračunskim potom.
Zajem bode vrnjen v nominalni vrednosti in poravnan v letih 19 ž2 do 1956 potom žrebanj, za koje so se določile približno enako povrs' ilo obrestij in kapitala vsebujoče anuitete. Žrelanje se vrši po serjah (5,000.000 K) decembra vsakega leta, prvo žrebanje v decanbru 1921; izpačilo se izvrši
1.	junija, ki sledi žreban u. Izžrebane serije se bodo vsako leto Imalu po žrebanju razglasile zajedno z zaznamkom onih serij, iz kater.b bi b.li razv dni zastank».
Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zadolžnic prestane z onim dnem, ko zapade glavnica.
C kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da od L junija 1926 začenši žrebanje vsako rat ojači ali pa še neporavnani znesek zajma izplača brez žrebanja, pri čemur se mu je pa držati trimesečnega odpovednega roka, Odpoved je prijaviti v uradnem listu „Wiener Zeitung“.
brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti temu, da se dospeli obresti kuponi, ozir. državne zadolžnice izroče c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Obrestni kuponi zastarajo v še t h letih, izžrebane ali odpovedane zadolžnice v 30.letih, računano od dospelostnega roka.
Promet z davka prostim 5 72%°^ amortizačnim državnim zajmom ni podvržen efektno- prometnemu davku.
II.
Davka proste 5 72%ne zakladnice se glase na imetnika in so izdane v kosih po 1000, 5000 in 50.000 kron; datirani so z dné 16. aprila leta 1916 in imajo Uisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana državnozborske komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, b.st eni obseg vseb ne je dodan tudi v deželnih jezikih. Državne zakladnice se obrestujejo letno po 5 72% irl sicer začenši s
1.	junijem 1916 v poletnih ebrokh dné 1. junija n 1. dec mbra vsakega leta po dospelosti, vrnjene bodo dné 1. junija 1923. Kosi so opremljeni s 14 kuponi, kojih prvi zapade 1. decembra 1916. Izplačevanje obrestij in povračilo già nice se izvrši brez davčnega, pristojbmskega ali kakega druzega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, ozir. zakladnice izroče c kr. b egsjni diža mh dolgov na Dunaju. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se poravnajo obračunskim potom.
Zah eve iz zakladnic zastare glede obrestij v 6 letih, glede glavnice v 30 letih, računano od dospelostnega roka.
Promet s 5 1 2 3 4/2%nimi zakladnicami ni podvržen efektno prometnemu davku.
Dunaj, dne 16. aprila 1916.
C. kr* finančni minister.
Subskripcija se začne 17. aprila 1916 io se zaključi v pordeljtk 15. maja 1916 ob 12. uri opoldne.
Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta:
C. kr, poštno hranilnični urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, Avstro-ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, in njena ekspozitura v Lublinu, dalje: Anglo-avstrijska. banka, Dunaj,
Dunajsko bančno društvo, Dunaj,
C. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško-kreditui zavod, Dunaj,
C. kr, priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj,
Splošna depozitna banka, Dunaj,
Nižje-avstrijska eskomptna družba, Dunaj.
C. kr. priv. banka avstrijskih dežel, Dunaj,
Banka S. M. pl. Rotsohild, Dunaj,
Union-banka, Dunaj,
1.	Subskribeijski kurz znaša za 401etno davka j
prosto 5% % no amortizacijsko posojilo 93%, za davka J proste 5% % ne. dne 1. junija 1923 vračljive zakladni- ; ce 95.50%.	j
2.	Podpisovanje se vrši na temelju zgiasilnih
obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno in sicer v tej obliki : „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K.............četrtega avst-
rijskega vojnega posojila v štiridesetletnem 514 % a~ mortizačnem državnem posojilu, v davka prostih 554%, dne 1. junija 1923 vračljivih zakladnicah ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek K .............“
Vsaki subskribeijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarkii visokost zneska vsake posamezne dodelitve.
3.	Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskribciji in se znamovalci o tem ob veste.
4.	Nabavna cena je pri subskribciji zneskov do K 200.— plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. A-ko znaša subskribirani znesek več kot K 200,—, je plačati 10% takoj pri prijavi, 15. junija in 15. julija 1916 vsakokrat po 20%, 16. avgusta 1916 25% in 15. septembra 1916 ostanek do polne svote.
Ker teko obresti od kuponov šele od 1. junija 1916, izplačale sc bodo znamovalcem za poprej vplačane zneske 5%% obresti od kosov od dneva vplačila do 31. maja 1916. Pri plačilih po 1. juniju 1916 mora znamovalec plačati obresti od 1 junija 1916 do plačilnega Sne.
Jadranska banka, Trst,
C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj,
Banca Commercialo Triestina., Trst,
Banka za Tirolsko in Predarlsko, Inomost,
Banka za Gornjo-Avstrijo in Solnograško, Linee,
C kr. priv. bančna in menjalnična delniška družba
„Merkur“, Dunaj,
Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banka,
Bielic,
Češka eskomptna banka, Praga,
Češka industrijska banka, Praga,
C. kr* priv. češka Union-banka, Praga,
Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladi-
mirijo, z veliko vojvodino Krakov,
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana,
Deželna banka kraljestva Češkega, Praga,
Za podpisovanje veljajo naslednja določila:
5.	Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev.
6.	Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskribcija.
7.	Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske listo, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste.
Za subskribcijo pri c. kr. poštno-hranihiičnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih), pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hraniLnič-nega urada.
8.	Avstro-ogrska banka in blagajna za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma, kakor ročna zastava, posojila do 75% nominalne vrednosti po obrestni meri, ki je znižana, za % procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi le, dokler traja sedanji privilegij Avstro-ogr-ske banke, to je do 31. decembra 1917,
Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni meri tudi na druge vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podi egi tega povabila
Za podaljšana posojila take vrste so enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917.
Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirije, z veliko vojvodino Krakov,
Kmetijska kreditna banka za Češko, Praga,
C. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno, MoravskoOstrovska trgovska in obrtna banka, Mo-ravska-Ostrova,
Avstrijska industrijska in trgovska banka, Dunaj,
C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga,
Dunajska lombardna in eskomptna banka, Dunaj, Osrednja banka nemških hranilnic, Praga, Živnostenska banka, Praga,
in pri njih tuzemskih podružnicah ob uradnih urah» običajnih pri vsaki posredovalnici.
Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov, zasebnih bankirjev, kreditnih zavodov in njih zvez
Siji
ft
' I t
Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eksomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5% do Sl. decembra 1917.
Dalje bosta Avstro-ogrska banka in blagajna za vojna posojila dovolili strankam pod prej označenimi pogoji, ako so dokazano tekom vplačilnih terminov, določenih v tem prospektu, najele posojilo pri Kakem drugem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici itd,) ali pri kaki bančni tvrdki v svrho znamo van j a tega vojnega posojila, za plačilo takega posojila v višini, do katere v trenutku prošnje dokazano še ni poravnamo novo posojilo proti fiksni obrestni meri 5% in po tej fiksni obrestni meri podaljšali do 31. decembra 1917.
9.	Vlada bo skrbela za to, da se bodo po Avst-ro-ogrski banki in blagajni za vojna posojila v smislu točke 8 do dne 31. decembra 1917 dovoljene ugodnosti po preteku te dobe dovolile od strani Nolen-banke ali kakega drugega zavoda, ki ga določi vlada glede davka prostega 514% amortizačnega državnega posojila do 30. junija 1921 in glede davka prostih 514% državnih zakladnio do 30. junija 1919,
10.	Vojno-posojilna blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, 1914, drž. zak. štev. 248, pooblaščena, da s polnim v-poštevanjem v omenjeni cesarski naredbi se nahajajočih poslovnih načel dovoljuje posojila tudi proti zastavi takih hipotekarnih terjatev, ki nudijo postavne varnost (§ 1373 spl. mešč. zak.).
Na Dunaju, v aprilu 1916.
Iadajatelj In zaloänik: Konsorcij JStra?.»,'
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne »v. Cirila v Marlberu.