Sfev. 332 V Trim, w fctrtak 3. «fe-e?*tra T9?3 ietnrk uril Izhaja ruk «m «j»traj, trti ofe cetfel/«li in U.ednUtvo: utira sv. Franflika Mlteg* MMr. »aftel naj « po^ilfcjo orMniitvu. - Ne'ftnklrana pismo m nt on-Jetntjo. rokopisi se m vrstijo. - Irdsjatrl) <• otffottrnt «««016 Btrfan Gmlina. - Ust a I. komor: j lists „E41ncsti". - Trt H-•karne Rdirioat. - Telefon iire4«iitva In uprave Ke». II-9I. — Naročnina ria«a: ta (tlo leto 40 K. H Mi 20 K. »t MM* M K - za nerfeltsto ialafo ta celo leto S K, pol Ms 4 K. EDIN Po«amezna Številka za Trit In oko!'"> «•! vi«., rtmal t? O. iasi trgmrev In ohr'nkov iyn « 0 pvsUn'Ce, vabila ogljsi d nj m h ti\cd v len ji.. I ita U'» S vrst 20 K, vsaka r .< eplail po 1 vin. b^eda, a manj pa ito vi »catni oddelek Edinosti. NaroJnina !r» r izključno upravi ,.£d f*>tti \ L'prjvs In in j>a v ulici »v. FraniHka As. JO. — "oitnr' "irtirce. i^kvale. SO v.; »elasi «a 3 K. Mrli * sprejema It-• «• pP-lt|lH» '-tek te na-m MJfcl Enotni kraljestvo Srbov, Hrvatov In Slousncsg slsucsno procent. Regent Aleksander proglasil v imenu kralja Petra združenje Srbije z neodvisno državo SMS. - Dr. Korošec zoret v domovini. — Polozai za Jugoslovane zelo ugoden. Prihod dr. Korošca. LJUBLJANA, 3. dcc. Včeraj se )e dr. KoroSec zopet vrnil na domaČa tla v domovino. Tako težko smo ga pričakovali. Kurir Rudolf Otonio }e napovedal njegov prihod. Vedeti smo. da pride in čakali smo željno svojega voditelja in prvoboritelja. Včeraj popoldne je telefoniral dr. Korošec Iz Podro-žicc, da se vrača. Vlak Je odšel z Jesentc ob 3. ari 50 min. popoldne. Na vseh postajah je ljudstvo najiskrenej-še pozdravljalo dr. Korošca. Dr. Korošec se je povsod v prisrčnih besedsh zahvaljeval narodu, kl ga Je zvosto spremljal v boju za svobodo. Bila je prava trfumflTfn.1 vo;nfa. Na'jasnejši dokaz, kako ljudstvo Mubl moža,' ki }e vse svoje delo posvetil narodu In nJega svobodi. . Ob 5. uri 40 min. je posebni vlak prispel tia južni kolodvor v Liubllano. Vkljub tenrn, da ni bilo mogoče več obvestiti Širšega občinstva o prfbodtt dr. Krtfošea v Liubljano, se je vest o povratku dr.,.Korošca^raznc«la kakor blisk po Ljubljani. Na kolodvoru se je zbrala tl-sočglava množica, ki je vkljub pozni večerni uri čakala na prihod liubljenca naroda. Vlak le prispel. Na peronu zadone viharni žlvio-kllcl. Iz vestibula je stopil dr. Korošec s šopkom zelcnia In cvetja v roki. Med množico je šel vihar navdušenja. Zlvio klicev ni Hotelo biti konca. Dr. Korošca je pozdravil v imenu Narodne vlade SMS v LiubllanI predsednik Josip Pogačnik. Tovariša sta se ob'ela in poljubila. Nato se je dr. Korošec v avtomobilu odpeljal med živlo-klici v dvorec, kjer se je vršila seja Narodne vlade In kjer je dr. Korošec poročal o svojem delovanju v SvIcI in Franciji. Z dr. Korošcem se je pripeljal tudi dr. Žerjav. Pašič in drugi člani Jugoslovanskega odbora se vračajo iprcko Krfa v domovino. Dr. Korošec o političnem položaju. Dr. Korošec in dr. Žerjav sta dospela včeraj proti šesti uri popoldne v Ljubljano in sta poročala osebno v seji Narodne vlade o posvetovanji z zastopniki Jugoslovanskega odbora, s srbskim ministrskim predsednikom Pašićeni in srbsko opozicijo v Ženevi In zasto-niki entente v Parizu. Olede ustanovitve enotne države SHS se je ugotovilo soglasno naziranje vseh činiteljev, da je treba čimpreje organizirati enotno državo celokupnega naroda SHS., zato da nastopamo proti inozem-tilvii popOlftoaiia edini. K/ I i i i ;0i 't Ll'JHtuf V i - 1 ' • • X | •. • . > s« ►< ■-'■-L ■ • "ifif Jf:t 'MM.ii. • V v.. m at «n i>I.I [sij r- ■ iii'«5.AC• * jr. spim j Delegati N. V. pri regentu Aleksandra. . . LJUBLJANA, 30. nov. Zagreb. 29. itov. Iz Belgrada poročajo preko Zemuna: Danes ob 10 dopbldne so se v tukajšnji mestni hiši začela pogajanja med odposlanci Narodnega Veča v Zagrebu In zastopniki vlad ter parla-Imentov kraljevine Srbije ter Crne gore. Pogajala zadevajo nadaljnje ukrepe, potrebne vsled proglasitve ze-Uiirjenja vseh jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno državo. Predvsem je potrebno sporaziimlienlc glede vpostavitve skupne vlade enotnih določil za prehodno dobo. Odposlanci Narodnega Veča^ Imajo v tem pogledu, naomejeno pooblastilo In morejo skleniti dogovore, obvezne za vse ozemlje. Sklenjene določbe obdrže moć sa« trw> za dobo do dne, ko se sestane ustavotvorna skupščina iz vseh Jugoslovanskih ozemelj fn stvori končno-vcljavo ustavo. Večina odposlancev le v Belgrad preko Zemuna dospelo že včeraj opoldne. Ko so se odposlanci vozili po Hrvatski in Slavonrii. jim je narod po-vsodl prirejal srčne ovacije. Posebno iskren in lep ie bils prejem v Zemunu fn v Belgradu. V obeh mestih jih je pričakovala tisočglava .množica in so k sprejemu došle vojaške in civilne oblasti. V Belgradu so jih pozdravili zastopniki srbske kraljeve vlade in županov namestnik. Belgrad ie slovesno okrašen.. Na hiši, ki v nvej biva regent Aleksander, plapoia polešfVbike tudi hrvatska in slovenska trbbointca. ■:*:< V :A(jREB. 1. dcc. Iz Belgradn se poroča* V petek popoldne in včeraj dopoldne so se nadaljevale seje NV.o aktualnih vprašaniih s srbskimi zastopniki: Za ta podajanja se ie izvolil ožii odbor treh članov in sicer sta bila izvoljena .oba predsednika NV Svetozar Pribičeylć in dr. Pavelič ter dr. Smodlaka. Seje.s.e .vrše v prostorih mestne občine. Ifl ie dala na razpolago vse potrebno. ' Uigent Aleksander le. sprejel v posebnih avdijencah vse odlične člane delegacne. S podpredsednikom dr. Pave-ličcm je razpravljal ceio uro o vseh važnihjjoljticnih in gospodarskih vpra.-.anjih. V novi državi bo v polni meri spustovana enakopravnost vseh plemen. Dr. Pavelič le od:iese! od avdijence nailepše vtise ter je izjavil, da ie regent popolnoma demokratskega mišlienia in navdušen Jugoslovan. Naoram podpredsedniku Svetozar Pribi-čeviću je regent povdarfal. da se smatra za člana celokupnega naroda. V novi državi ne bo nobena narodnost imela kake hegemonile nad drugo. Regent ie sprejel člana NV dr. Frana Baraca, vseučlliškega profes^ria iz Zagreba, dr. Janka $imraka. glavneg urednika Narodne politike«, poverienika za železnice Večes'av Wi|. deria in boverjenika za notranie zodeve v 13osni dr. Joso Sunariča. Napram dr. Simraku se le regent izjavil. da odobrava program dr Kreka glede notrmre ureditve jugoslovanske države. Poverjenika W!ldcria je vprašal, ali upa in, na kak način se bbdo med irmr o/t-pravili vsi soori glede državne oblllie. On da odpotuie v Pariz, pa bi si bil pred odhodom rad na lasnem. Srbila ne .bo stavila ureditvi države SMS nikakih ovir. Izrazil le svoie zadovoljstvo in veselje nad de — oni, da so bile srbske čete oovsod tako prisrčno spreiete. S priznanjem Je govoril o Narodnem Veču. kot avtoriteti ta narodno zedlnjčnic. ObHubil ie. da bo na svojem po-Vtatku Iz Pariza obiskal Ljubljano in Zagreb. — Včeraj je bil sorejet v posebni avdlienci, ta^iiik- Narodnega Veča dr. Albert Kramer. Regent se"'e razgovarial o prlitlčnlli razmerah v SlovetiiM. Dr. Kramer ie nadaš;;!, da vidi Slovenija svojo rešitev v enotni državi SMS. ka-•tera bo zavarovala naše slovensko narodno ozemlje, ta-;ko proti jugu in proti severu. . daljšem razgovoru ie razpravljal prestolonaslednik o raznih vprašanjih, tičočih se Slovencev In svetovnega položaja sploh. Poslovil se je od dr. Kramcra. zagetav-lja'oč ga. da se posebno zanima za slovenski del našega naroda, ki se je skozi stoletja znal obraniti germanskega navala In Je stražil tako ves jugoslovanski narod. NARODNO VECE PRINCU ALEKSANDRU. Adresa Narodnega Veča. ZAGREB. 2. dec. Snoči ob 8. zvečer Je bila sprejeta delegacija Narodnega Veča SMS, ki se Je mudila v Belgradu. da provede zedinjenje s kraljevino Srbijo In Crnogoro. od prestolonaslednika In regenta Aleksandra v posebni slavnostni avdijcnci, kateri so prisostvovali tudi srbski ministri Stojan Protič, Ljuba Jovanovič ter vojvoda Mišić. V fme/u dclegacije Je pozdravil prestolonaslednika podpredsednik Narodnega Veča dr. Pavelič fn iprebral adreso, ki lo je sestavilo Narodno Večc. s katero se definitivno in za vedno proglaša popolno državno zedinlenje s kraljevinama Srbijo in Crnoičoro v provi-zorično drŽavo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado dinastije Karagjorgjevlč. Adresa se glasi: Vaša kraljeva visokost! Čutimo se srečni, da moremo pozdraviti Vašo kraljevo visokost v imenu Narodnega IVeča Slovencev, Hrvatov in Srbov v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika ztnagonosne narodne vojske, ki je v skupnem boiu z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za uresničenje ogromnega za narodno zedinlenje Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki so, prožeti z idejo narodnega edinstva. izvedli na teritoriju bivše avstro-ogrske menarhile državni preobrat in začasno ustanovili neodvisno narodno državo. Opirajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj vsak narod sam odloča o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega Veča z dne 19. oktobra, da želijo in hočejo, da se zedinijo v enotno narodno državo Slovencev, Hrvatov fn Srbov, ki bi obseaala ves skloplfeni et-nograiski teritorij Jugoslovanov .Da se ta me:a udejstvi, Ie sklenilo Narodno Veće v svoji seji dnu 2-1. uovciubra. da se proglasi zedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo,in Crnogoro v eno edinstveno dnžavo ter je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vašo kraljevo visokost, da Vam sporoči ta sklep Narodnega Veća uradno in v sv.ečani obliki. Sklep Narodnega Ve^rt je ta. da naj vrši vludarsko oblast na vsem teritorHu daj enotne države Slovencev. Hrvatov In Srbov Njegovo Veličanstvo kralj Peter oziroma v njegovem imenu regent Vaša kraljeva Visokost. Sporazumno z vlado Vaše kraljeve visokosti in predstojniki vseh narodnih strank v Srbiji in Crnlgori nai sc ustvari enotna parlamentarna vlada. Vaša visokost! Zelja Narodnega Veća je. da se sestavi provizor. vlada v sporazumu s predstavništvom naroda kraljevine Srbiie. in da se določi odgovornost držav, vlade v smislu modernih parlamentarnih načel, katera bi morala ostati zbrana, dokler se ne sestane kon-stituanta. da pride na ta način princip ustavnosti In parlamentarne odgovornosti vlade do popolnega Izraza. Iz istega razloga naj bi ostali v veljavi nod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki pa moralo biti za svoje uradovanje tudi odgovorni predstavništvu. V tem prehodnem času bi bilo po našem mnenhi tudi ootrebno. da se ustvarijo pogoji za končno orgauizaciio naše edinstvene države. Naša državna vlada bi imela za to poseben nalog, da pripravi konstituanto in uai bi bila v smislu predloženega predloga Narodnega Veća voljena no načelih splošne, enake, direktne, talne in proporcionalne volilne pravice, ki naj bi sc sestala naipozneie Šest mesecev po sklenitvi miru. Na I živi Njegovo Veličanstvo krall Peter, nat '/!vi Va?a kralcva visokost, na' živi \es naš zedinlcni srbsko-hrvatski-slovensi narod, naj 2i\i svobodna zcdiiijena Jugoslavija I Odgovor regenta V^snntfra. Na to adreso je podal regent Aleksander naslednji odgovor: Gospodje odposlanci! Va" prihod v ime Narodnega Veča SHS. dostojnega preiM^vitcIia široke na.še narodne misli in Vaše poročilo o njegovem zgodovinskem sklepu ? dne 24. novembra, s katerim se proglaša narodno edinstvo celega naroda in vse naše mile mučene slavne domovine, me je napolnilo z veseliem. Prlznn-vnloč to poročilo sem prepričan, da s tem činom izpolnili .'etn svojo vladarsko dolžnost, ker s tem dovodimo kenčno delo do tega. kar so sklenili bratje nnše krvi vseh treh imen z one strani Donave. Save In Drine, kar le bilo pripravljeno šc za deda kneza Aleksandra I. blagega snom;na in bivšega kneza Mihajla, kar odgovarja žel lam in pogledom mojega naroda. V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra 1. protrlašam zedinlenje Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To redko In historično dejanje nal bo najboljša plača za delovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so s smelim preobratom vrgli raz sebe tuii jarem. To današnje delo bo nailepšl venec na slavnih grobovih mnogih častnikov In vojakov, padlih za svobodo, najlepša veja na grobovih njihovih srečnih vojnih tovarišev, ki so doživeli, da izvojujejo zmago nad vsemi sovražniki z veliko in plemenito pomočjo našli močnih zaveznikov. Vsi so se trudili In žrtvovali, a vi ste dočakali zmago. Vsi so prihiteli k Vam in Vi ste hill sprejeti, kakor sprejme brat brata. Hvala Vam na takem sprelemu v imenu moje vojske. Hvala Vam na no-tetu. s katerim Izkazulete zaunanlc kraljevini Srb'1 in ničnemu narodu, moiemu vzvišenemu očetu Ni. Veličanstvu Petru I. in meni. Morem zagotoviti Vas in Narodno Veće, od katerega ste pooblaščeni, morem zagotoviti vse Vaše in vse moje brate Slovence. Hrvate In Srbe. katerih volio in misel predstavljate, da hočem laz In moia vlada z vsem. kar predstavlja Srbila in nien narod, vedno in povsod delovati samo z globoko, neomajno llubeznllo bratskega srca nasproti vsem interesom, nasproti vsem svetinjam, ki so mile duši onih,, v katerih Imenu ste došli k meni. V smislu vseh želja in oztrnv. katere ste ml blagovolili razložiti in s katerimi se iaz in moja vlada popolnoma strinjamo, bo vlada takoi ukrenila, da se čimnrej uresniči vse ono. kar ste želeli glede začasne In prehodne dobe do sestanka in kraja delovanja velike ustuvodajalne skupščine. Jaz hočem bili kralj samo svobodnim državljanom države Slovencev. Hrvatov in Srln>v. ostati hočem vedno zvest vsem ustavnim? parlamentarnim In široko demokratskim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. I Radi tega bom prosil Vašega sodelovanla pri poslih vlade. ki bo predstavljala vso zedtn'cno očetnjavo in bo ta vlada v stalni zvezi nainrej z Vami. potem z Narodnim zastopstvom, s katerim bo delovala in mu bo odgovorna. V tem m tudi v vsem arugem. nrafle. up.rn da bo na? j narod za vedno ostal složen In močan, da ho v nove živlienle šel vedrega in ponosnega ćela. vreden sreče > ki ga čaka. Zato Vas. gospodje delegati, prosim, da mo!< vladarsko izjavo in pozdrav ponesete svojim milim ) atfan TT. »EDINOST« štev. gr V Trstu, *» «. iin, bratom Sirom na?e svobodne In z Jin'cnc Jugoslavije. Živci n.irud sIia v.'skl, hrvatsP. srbski! Nai bode za vse Čaic srečno in slavno naše kraljestvo Slbveneev, Hrvatov iu Srbuv! ♦ • • Med covornm retrenta Aleksandra se Je pred poslopjem zbrala velikanska množica ljudi, ki ie delegatom prirejala prisrčne manifestacije. Občinstvo jc navdušeno klicalo »Živela Jugoslavija! • Značilno ie. da Je regent Aleksander sam rešil vprašaje imena nove države, katero Je izrecno uuzvul Jugoslavijo. Skupno ministrstvo. BFl.GNAD. 2. dec. Danes se sestavlja skupno ministrstvo države SMS. AUd Kandidati se imenujejo tudi imena PaŠIČ. Tiutnbič in dr. Korošec. Definitivnoga že ni ničesar sklenjenega. Novi srbski kabinet bo obsegal vso Jugoslavijo. BF.LORAD. 2. dec. Dočlm se vrne Pašlč v Belgrad. bo svoje ministrstvo rekonstruiral v toliko, da bo vanj spreicl zastopnike vseh Jugoslovanov. Delokrog tega kabineta Ho obsegal vmo Jugoslavijo- nvttoi r. BELO K A D. I. dre. Srbski poslanik fz Pariza javlja: Na mojo Intervencijo v zadevi nritožb države SHS zaradi ovlrania Jugoslovanskega narobrodnega prometa sem dobil odgovor, da ie za rešitev tega vprašatra kom-petenten zavezniški admiralski komisarijat v Puli. Ta Komlsarljat bo odločeval v zadevi vseli pritožb in pro-šeni. Do njena naj se obračajo vsi lastniki jugoslovanskih b rodo v. Zn slovesen sprejeti dr. Trtimblča In dr. Korošca. ZAORI.U I. dcc. Občinski svet ie sklenil, da bo slovesno sprejel dr. Tiumblča In dr. Korošca, kadar se vrneta iz Švice; Za zcdlnlcnje! SPLIT. t. dec. Dalmatinska Narodna vlada Jc poslala srbski vladi v fklgradu nasleclnto brzojavko: Francoske in ameriške komisije na naši obali vprašujejo, al! ie že Izvedeno zcdin'en'e kraljevine Srbije In jugoslovanskega ozemlja bivše Avstro-Ogrske. Zavezniški častniki po-vdarjajo nirno potrebo, da se to vprašanje že enkrat definitivno uredi. Narodna vlada dalmatlhska zakilnla zato v Imenu vsega dalmatinskega prebivalstva vse kompetentne faktorje, naj brez ozira na postranska vprašanja proglase formalno zcdinjcire vseli SHS od Jadrana do Vardarja v enotno državo ter da takoi postavijo e-notuo reprezentanco Iu vodstvo. Položaj na Štajerskem. MARrnop. t. dec. zvečer. Vlaki vozijo do Spllfelda. Danes popoldne so oJ.šli iz Maribora železniški uradniki in uslužbenci v Spilfeld, da omogočijo promet med Spll-feldom in Radimno. Železniški promet med šptlfcldom In Bruckom na Muri počiva, ker stavkajo n ati progi vsi železnlčarll. Severno od Brucka je promet normalen. Po koroški progi je bil poslan poseben vlak z nalogo, da rekognosclra položaj. Nadejati se Je. da bo hitH, v ponedeljek', promet vzpostavljen. Slovenski žclc/tr ki uslužbenci, ki se prvotno seveda zapeljani, tudi stavka!!, so se že vrnili tu delo. Delavnice pHčno z delom jutri, v poncdellek, kPub hu.'skaiilu z gotove strani. Kolodvor ie zastražen, v bližino ne sme nihče, ki ni tu zaposle i. Stavkiiioči Imajo danes zvečer shod. Gotovi nemfurŠKl krogi, ki so izzvali to stavko, so silno poparjeni, ker se Jim načrti niso posrečili, nemško občinstvo pa jc naravnost ogorčeno, zlasti ker sc Se izvedelo, da jc promet severno od Brucka docela normalen. bObTANJ, I. dec. Slovenci so prevzeli občinske posle v svoie roke. Vsi nemški napisi so Izginili. PTUJ, 1. dec. Poste mestneja magistrata jc včeraj prevzel dr. Jurtela. posle okrajnega zastopa pa M. Brenčiš Ptuj ima že slovenske ulične napise. Krvav boj za Velikovec. vnnrnvnc, 2. dec. Nadporočnlk AMgaJ, povcPnlk Slovenskih čet v Veli! ovcu poroča: Včeraj, dne I decembra ob 3 popoldne ie prišel v Velikovec nemški podpolkovnik Verst."nld!g z oboroženo četo kot parlanien-tar In jc zahteval od mene. da zapustim s četo takoj mesto. Odgovoril sem mu. da bomo. če treba, rti-sto branih do zadnjega muža. Nato se Jc podpolkovnik odpe- ljal. Kmalu nato so prlmnršlrale prof * tri nemške kolone cez 4otJ mož s 7 gorshiTni u . ., sjrci nimi puškami in z dvenia oklopnima avtomobiloma. S J ob možni! sein zasede! rob mesta. Ncrhei so v rojhi vrsti obkolili mesto. Podpolkovnik Verskiridi? sc ie zopet pripeljal in ponovno zahteval, da mesto zapustim. Dobil jc odgovor. kakor prel. Neinc' šo frcljall s puškami In strojnicami. V boju, ki se je razvil, jc padlo čez ID nemških vojakov in več ie bilo ranjenih. Zajeli sttio 4 %)že iti I strojno piiDeutsch-Oester-rclclt«. Pred nekal dnevi so hoteli Slovenci prirediti shod v Stebnu (Sv. Štefan) v Ziljski dolini, občini, ki je popolnoma v slovenskih rokah. Prilontastil je neki item-škl narednik s 6 možmi in s silo preprečil stjoa, ki so ga sklicali žtvlnozdravnik Ravter, poročnika Mallč in Fe-lalier in več drugih Slovencev. Zupana Urbanca so zaprli v svinjak. K 'uoniku Pelnaržu so vdrli in mu zagrozili. da ga bodo dejansko napadli, ako bi podpiral slovensko propagando. Poročniku Lelanariti so pretili, da mu zažgo hišo, ako se bo še nadalje zavzemal za slovensko stvar, na Ravtarja «iu Malica so celo streljali. To so nevzdržljive razmere in treba jc mirne odpomoči, ker je slovensko prebivalstvo vsled nemških nasilnosti ■2c doccla zbegano. Vojni uleinlki na ftušketti. DUNAJ, 1. dec. Avstro-ogrskih ujetnikov je na Ruskem še okrog fOO.OHO. Ti ujetnik! trpe pomanjkanje, zlasti z živežem in trpe mnogo vsled mraza. 1 haja v našem ozemliu dovoli takert tJ0S8*aiie*a. ti j les se. ako potrebito, zaseže. — Z^ašfto vodstvo ndv5-listanovljcnega Oosredovalnegi lirad3 za.beeiincifc se poveri okrajnemu glavarjtl dr. Villemit Bal«čU, kT ttkheHb Itidt vse potrebtfo glede, riast&iijtvc iiegiljjgfev. H se vfS-j čaio v prihodnjih dneh Iz Nemške.AvstHi«. — Ratdelič-i vetja vilo se vse OhitlltVe rifedfellske&d ffl »tažfll^e&Ž Ifl ncmfklh počitka v obrtnem ol?ratovaniv. odreierte v tektt VWhe. — in 11 \ st tozadevni zakoni I« Haredbč Iz predv.olže dp h sele Narodne vlado SHS z dhc 28. novembra 1^8. Državni urad za zunan'e zadeve na Dbha'u sc prtto/uTe pri N':irodni vladi v Liubl'nni In Ndrodncm Večtt v Zil-u.hjbh ker so jugoslovanske čete vkorakale v S'i!ifeld in Padgrlio. OdvpvdH se v Zagreb In Hii Dunaj, dd spa-data Snilfeld h Radgona v ozctill'e SHS iti c'a ie bilo tore' itiiioslovaiiskb vo'aštvo upravičeno, ihiehovaiui k/ilja zasesti. — Mala Jrtfcri'a sc v ozemlju NarrcHie vlade SHS odpravi. — Mticgl uradniki, ki so slti?a!iio kot rezervni častn'kl, se Še niso vrnili v svoje civilne službe, d as t bi bili nujno cotrcbiil. Proti uradilikom, k! na poziv poverjenikov ne vsiopijo dhc 1. deceiiibra v svojo prejšnio civilno službo, se bo postopajo tako, kot da so se prostovohno odUbvedall civihti državni službi. — Z Nemško Avstrijo sb sklone pogodba, dd Narodnd vlada ne ovira transitnetja prevoza blaga. j proui LJutomCr-šollfeld, proti najstrožji reciprociteti, obstoleči v tem, da Nemška Avstrija v.z ovira prevoza bl iga. ki prlbitja v naše ozcmllc Iz čcbo-slovaške. potiske ali ukrajinske države. — V rudnikih pHmanjkire Jamskega lesa, v papirnicah pd celuloznega, dasi se na- rODMSTCK. —c: Zzzzz JO? Z3 ...še nar sklepnih besed in figure na odru obstanejo kakor okaineuele, odnekod zapoje nenadoma zvonec, Izpod visokega stropa se razlile čez pestroglavo množico žarka svetloba električnih luči i.t zagrintalo šine bliskoma preko odra — En hip je še vse tilio. potem na r grmi odpovsodl gro- naokoli*1 SC p,'cpluicK0 s'rcsyi11 1» Pogledam Aha... prvo delanje Jc končam! Potem se zeleni prepor zopet r zkolje In tam Izza ozadja sc pokažejo isti ljudje, a zd j so vsi resni in dostojanstveni, drže se za roke In se priklanjajo z rahlim nasmcskoiii na licih vzhlčenemu občinstvu... a notem je zopet vsega konec! Svet bajke In sanj, ki so ga M!j pričarale pred me Se pred minutami nevlonc ro1 e. je izgin i nekam v kričečo luč razsvetlim j gledališke dvorane in na nleeovo mesto !e sto-ilo drugo živl'vn I oiled: m okrog iu o-krog... Sami pusti, vsakdatri obrazi, ki strmijo vahte z brczbri/niml, \n.'cnln f pogledi: na inp'c strt vdar'ajo mrzle, dol}; i-asne beset'e Iu ne vem kai o, cia sc ml Je naenkrat zahotelo po oheni d^utreiit. leoSe h svetu. Rad za hipčeit dihal zrak, U vc^e iz tistih krajev, kler se rodč taki čudeži, ki so se godill'poprej za onim le temnim zastorom. Ona le mala vratca v kotu vodilo gotovo t!a... Zelja, morda nekoliko čudna in nerazvozlilva, je tako velika, dn se !c ne morem ubrartiti. Vstahem, bb-gledam skrbno naokoli lh — čez par Hlbov sem že — za odront. Zarezem čisto nedolžen obraz, kajti nepovabl'en sem in novrliii vsega "Otavil-mi tam zttrial na sončnisvetu, o: leg raznih urur.lh ne rodnosti, šc noslc — gledališkega kritika. Skcsaiio iit teda! še v iidglicl izprašam švbjo vest in sc poniirjcti približam skito'iil l udi, ki veseld kr iriiajo nck:e tam-le sfcdl noltettie v kotu. bleaa>W igralci so! Hctcl sem prisluškovati, pa Itic prccej dbtl-zijo! »O tukaj ste, hililhl. brunetka lh trii pbiihUI morala biti huda tla vas. aijleZpreci I nov/rifbhonl^tul liŽ^kSll _ sc sklene, da se izplačajo v Jstf|i slučajih, kakor vzdrževalntne. to sc pravi, Cfe Hotrdlt.1 žtibirfk tti da obstoja resnična potreba. — Ženskam, ki so bile v vojaški službi, sc Ima Izplačat! plača za mesec december. JO. dccembra je vsem, ki niso nad;?ljp neobhodno potrebne, odpovedati službo z 31. dcc$thbfohi. Pi-Ostovoiim narodbi davfet. PfbslbvoliHl harodbi d ;ek se zbira pri vseli davčnih .Malh tia slovcigkciij remiju in t>a pri flhartčni dcžčl/t! bldfedjhi v LitihilaHl IhiMHctvn HM/Ii LHt-Hnt-^/.tl« Mr Ig™ V bzemlj Občinstvo, uradi, kSriibtaciL devna darila, oziroma zbirke c^Tve^o pro' potrdilu v roke idiehovanih blagdjeh. Shr^jtijo note všilte vrste (nov.fcl lii bankovci v^eh valii nostnl predmeti). Želeti fc, dd ob etlelii t ilž popis darovanih vrediiol - FliarttiiB dMcmi teljstvo v Ljtimjartl. se zasme'e med njimi mala bho bodico. Pravzapfav bi božja, ker sit tile zad-liiliilii... pa vam ne zrnie-dada takoj nekoliko rcsigiil- krtr se (!c£ razntgrjd iri(kl .kritiko Ifl pfecirlstVp^i nada u em v zafaM hačHl etila, iit&i zdjjobv Jath, da što liti ha slal sč t, dil c A ' " ' ^ vzcajitl: tO :le do,hrst4 iti drobno Ročico. Pravžapt-av bi irie nckoll' o preveč žVšdll. rim. saj ste Imeli pravi« rano. ■ (losp- 'Jičtia. storil sem to z c'rbrim nariienom, verjemite ml... Človeka moraš včasih opornttiti. dd najde tisto pot, ki vodi navzgor... tillsllni namreč k popo!-1 tiosti In oo tej...« hrepen.mo mi vsi...« me prestreže prvi ljubimec Iti zakrili nekam nervozno z dolgimi rokami. - Da.« pritrdim in se obrnem k n'emu. >.Doba učenla jc težka in polna bridkosti. A tudi veselja nam daie obilo. I sc nravi: Havajitti jo trio^ttio. 35 vlffl, !gr:.!cti: cia skuša ziBolJ^tl tudi ha ih&lillo tJddtl|Hlitst v ii-enovuti bodajahjtiJi tafeo cehlil, Hjegdvo dejp [in zaslltg!. V tem rfhra bili MSlrSkd kHttftfl tfožltMa.ž i'otcrii hi t: a s ha niordll satfto Bvil |l kar Bi šfftt bilo Prav...« HibHl odkrito brvži igrjtlka. 1'dzitlvriošt jc. hegativHcgr Itht. sMj tftt} lirav cerittt svoje zidaneiti Hftpfcj. kaiti.. ... v U^ettju ifl delti le bot k bopoindfetl, »...v ucemu tn dem ie pot nadi v teth Itipll ghš lž ozkefea vsi tjakaj In tiš tnallll vt-dtlh, ki vodUb v gtlfderb' pojav! katiikteflstlčllii gljiva giediillškfcga rđVHžilfeua. k Niegovo čelo ie visoko, obraz nekoliko oodolsovat, i v Mpaefcbf < V Trstu, dne dcc-mlr* !?' »FiDINOST« Ifcv. 332. MIROŠlLAV AMBR02IC: Brilom Orlom in fokoldm t? prsmlslak, Vsleđ nedostatnih poštnlii razmer v zadnjih časih, mi le prišel šele danes v roke »Slovenec« od 30. oktobra 1918, ki prlobčujc članek z žgbrnjim naslovom. Ne vem, ali so Je v tem ozira že kaj več napisalo, ali ne, toda v vsakeru slučahi še ml zdi umestno, da povem k temh poglavju svoje mnenje. Ore za združitev Or!oy in Sokolov, dveh ielpvadnlh organizacih fcl Hh fttiarrio na Slovenskem. Sokoli so prišli k nam s Češkega, kjer jih je rodila narodna ljubezen Tyrševa; Orli so prišli tudi od tam, nastali so vsled političnih diferenc v češkem liarcdu. Iz Is|ih diferenc so sc vodili Slovenskem. Sedaj so prišli vsaj navidezno časi intenzivnejšega narodnega dela ter spoznanja, da nas edinost krepi Iji da. je za nas dcb.ro, če 9vo'lh sil ne l.atimtf v medsebojnem boju, Icltlvcč d;i dehremo z združenimi močmi zH dobrobit naše cclokupnosti. TI časi f.o se pojavili vsled občutnosii biča, ki jb udarjal zadnje uase težje. po. H^ših hrbtih, kakor poprej; voda, ki nam je tekla v grlo. ijas ie načela dramiti — nas vseh želja mota biti, da bi naš tudi zdramila, kajti prenehanje udarcev v prav zadiUem časil bas lahko zopel uspava, brez nevarnosti se dolgo ne bomo. Da ft! se prav razumemo: Preobrat v tem oziru se je Izvršil le v toliko, kolikor je to zahtevala skupnost našega nđstwaiiM na zhbaj. koltkor zadeva to hrambo našli) skiibnln Halddiilh interesov na ztiitaj. Naše notranit življenje neposredno še ni doživelo nobenega izdatneg;: preobrata — zaenkrat tudi še ne kaže. da bi sc to zgodilo; Čut bratstva '5 pri ya$ še zelo nerazvit. Morda bi treba šp novih blčev, da se razvije tudi ta toliko, d;-bomo dobili dovoljno rh9ro samozatalevanja in satno discipline za Izvršitev Hotranje evolucije, ki naj šele bo zanesljiva polaga za krepak in uspešen nastop na zunaj. Za pospeševanje te notranje konsolidacije sta poklicani prbUvsem dve sedaj v našem narodu obstoječi organizaciji: Sokolstvo ili Orli. Zato bi bilo združenje teh dveH toplo pozdravljati, kajti povod za nado v boljšo bodočnost je pri tem resnično tiprričen; in kdor ljubi svo! narod, ta ne more moLe prt 1 -a vprašanju I oda njegova rešitev ne sme rezultat golega navdušenja, temveč treznega p t en; ka. Kaiti samo v tem slučaju smemo računati na no vrednost zdru-zenja. kadar bo združenje res solltitp in se bp izvršilo ■ v naših srcih, ne pa samo v formalnostih, li kaleritri nas morda sili današnja moda. V ta namen se moramo vprašati predvsem: aH so ■temeljna načela Sokolov in Orlov združljiva? Vzgojo naroda vidimo kot cilj obeh organizaclk V tem se torej strinjamo. V kakšnem zmislu pa na) se vrši ta vzgoja? Sokolstvo stoji tu na stališču, katero mu Je dal Tyrš: pozna samo narodno pripadnnstJijj^uiftat..fl^ ^kijt^ niti stanov niti kakega posebnog'a svetovnega naziranja. i o zadnje je razumeti taka da Sokp] spobtmr čl«nc naroda z vsakim naziranjem, ki ni narodu na škodo, sani kot organizacija pa se ne postavlja na posebno stališče, ker pozna samo koristi naroda in hoče v svojem krogu ves narod: torej ne more v teb vprašanjih zastopati kakega stališča, s katerim brezdvomno del naroda ne bi Soglašal. Pripadnost k gotovemu sveto\nemu naziranjil je zadeva, ki naj sc reši zunaj Sokola. Tu £rc torej za nadstrankarsko detoviinje in. če se le v tenl oziru kedaj v Sokolu storilo kaj nasprotnega, je bila to napaka, ki se ne more strinjati z njegovimi temeljnimi načeli. Orel le bil ustanovljen iij.le tudi stal vedno na stališču katoitškegn svetovrtčB naziranja. To Je že ekskluzivno stališče nasproti onim, ki sc s tem ne strinjaio. On del naroda je bre^uvomno od orlovskega dela Izključen. V tej temeljni točki sc Sokol in Orel ne strinjata. Sedal se vprašajmo še enkrat, kakšen namen naj Ima združenje Sokolov in Orlov? Kakor Izprevidlm iz zgoraj navedenega članka v »Stdvencu«. ima pisec v mislih samo skupno javno nastopanje. Ali pa je to dosti? Ail ima narod od tega res kaj koristi, če smo mi piijatelli na cesti? Ali bi pomenjalo to narodno konsolidacilo, če sc na cesti skupaj pokažemo Iti obenem nimamo toliko bratskega Čtitstva, da bi mogli delati doma pod eno streho? Ali se ne varajno samega sebe in si nadevamb samo J lepo zunanjo obliko, če to predlagamo? Kje pa Je tisto srce. ki hoče celokupnost! ftaroda dobro? S stališča ljudi, ki ljubijo naš narod in mu hočejo dobro, mora biti namen vsakega združeja ta, da dosežemo bratsko, skupno in enotno delovanje; združenje mora biti torej popolno In ue samo navidezno. Ustvariti narod discipliniran in vsled svojih enotnih stremljenj odporen, to mora biti naš ideal. In da tega dosežemo, se moramo ogibati vsakega cepl'enja svoiih moči. tudi če je to cepljene navidezno malenkostno. To moramo zavzemati tudi Sokoli In Orli. In Če smo toliko dozoreli, da imamo pred očmi samo In edino korist naroda in nas pri tem ue zaloti nobena slaba misel, če se otresemo tudi vsake osebnosti, tega največjega strupa, ki rnzicda naše društveno življenje, potem bomo to tudi izvedli. Ce hočemo osredotočiti vse narodne sile v njegovo korist, velia vžc naprej samo tisto načelo, po katerem ne smemo biti izključujoči napram nikomur, ki člitl narodno. To zastopa Sokol po svojem bistvu, ki ga ne more izpremipjati. če hoče ostati Tvršev Sokol. Odpasti pa mora predsodek, ki ga zastopa pisec članka v »Slovencu«. rekoč: >Nc vse. ker to ne gre, kajti noben pristaš ne bo zapustil svojih idej na ljubo svojemu nasprotniku in zavzel nlegovo politično in svetovno naziranje.« Saj: idc'c imamo enake, nasprotnikov lit, politično in svetovno naziranje pa vendar mora biti svobodno, Ift če prihaja iz prepričania, tudi spoštovania vredno. Po povedanem so načela za združitev Sokolov Iti Orlov popolnoma jasna. Ce čutimo eriakd. kakor nosimo enako obleko in imamo za dosego svojih ciljev dlako sredstvo, poteni ni daleč, da bomo tudi eiiii družina z enim, svojim prvotnim (medom. Kaiti. da ponavljani: tii ue gre za kake poljtičue kembroujise — temveč za resni) združenje naših sli v korist liitšetnu narodu. Ce to spoznamo in se tega držimo, iiotem bo tudi praktična izvršitev združenja obeli organizacij mogoča brez bolesti in ponos ne more biti prizadet niti na eni, uiti na drugi strani. Ako pa nismo zmožni izvrštl nekaj popolnega, potem je brezpredmetno razpravljati o delnem združevanju, ki ravno pri teh dveh organizacijah ne more prinesti prave enotnosti, dokler srt diference v temeljnih načelih. Tudi največje navdušenje In najlepše besede, ki niso zmožne, da bi se pretvorile v resna dejanja, iiatrt ne morejo koristili. Sapio dejanja, ncseblčtid in navdahnjena s pravo l.iibeznjjo do svojega naroda, nam morejo pomagati. In v tem zmislu si podajmo roke kot Sokoli-jlinakl' S trat Ih. Iz nekdanie nemške države. SvlcarsM Usti (rde, da kandidirajo nemški demokiatični krogi bivšega kanclerja princa Maksa Badenskega za prvega predsednik« nove nemške republike. — Takozvana Spartakova »kupitia, ki zahteva v Nemčiji, da naj vladajo delavski In vojaški sveti, ki so uprizorili revolucijo in nasprotujejo Celo ** rodn skupščini, obdolžujejo državnega kanclerji Bbert* da je VVilsonu svetoval, naj dobi Nemčija Žtvila te, ajro sc bo ohranil red. Očitajo mu, da ie s svojo vlado Itdat nemško ljudstvo in ga iztočil smrtnemu sovražniku iti&4% narodnega proletariata. kapitalizmu, In da f€ veClt fcV-činec. kakor so bili Hchenzollerncl. — V Berollnd vikat Liebknecht, ki razpolaga s f)0 do 100 tisoč oboroženimi pristaši; policija in deloma tudi vojaki so v Berollrtti brez orožja. Vsled terorja, ki ga Izvajajo berolinskl bolj. ševiki, je vedno močnejši glas po razdelitvi Nemčllfc v več republik. Na državni koufcrenci v Berollntt so ta* stopnikl Brunšvika zahtevali rcvolucljsko sodiš«, ki tiaJ obsodi vso zločinsko tclpo, predvsem oba HbhenžoMn. ca, očeta In sina. Schcldemanna In Ebertft nal se flcifc-ško ljudstvo 1 železno pestjo otrese. pogled biil-en in krotak, da se začudeno vprašam, kje naj le neki skHt ves oni ogenj plamcnečega srda, ki bruhne včasih iz njegovegd očesa bb iiajbrutaltiejšIH prizorih te ali one igre. . Stopi pa: kdrakov haprel, pogleda po odrii na desno In levo in ko se prepriča, da je vse v redu. še obrne k meni. Mejtem so se, biji igralci že razšli in ko sva ostala sama, ti šktišarri obsnt! najprej seveda s pdr nerodnimi pokloni. A oti zaitiahne z roko in pravi odkrito: Pustiva to! Kaj ste pa pripovedovali tako interesantnega mojim Hudem? Gotovo o gledališču, kaj ne? Sal je Igralcu Tal iji n hrain bfavzaptam svet. okol! katerega so suče vse nlegovo hrepenenje in življenje.*; »Ugaiiili ste. gosnod ravnatelj! Nismo sicer govorili snecijenu). o. gledališču kot celoji. ahtpak le o onem stebriču, ki.ttaj boHidga tudi vzdrževati poriosno stavbo dramajške uhiefttioslU »Aha,, kritika... Ta je tudi važen faktor, ki ima. Kakor jc Že v rokah, dober ili slab vpliv na razvoj vsake umetnosti. Ideal v krltiKI bi bjl stroga objektivnost.« ^Strinjam se popoliioma, kajti kritika je tudi umetnost in zato mora bili čista in neomadeževana. Skušal bom...« Nasmehne se pomenliivo in reče mirno: »Niserti mislil tako! A pridiva na drugo. Kako vatn je ugajal, nocoJšnM brvi akt?« »Dobro naštudiran. posebno če pomislimo na materijal, Id vanj je Hd hazpbldfco.« »Storć, kar Jc v nllii ntočeb in nekateri, vam pravim. I so talentirani iti zelo pridni. Ima sicer ta ali oni nekoliko preveč one samozavesti, ki ne izvira samo Iz vere v samoga sebs. v svojo nadarjenost, v silo svojega vstvarianja. temveč iz napačnega prepričania. da pdt do popolnosti ni ravno težka; a to Je splošni greli mladosti. ki se ga vsak prej ali slej zave. Napredujejo pa vsi brez izjeme. liden bolj, drugi rhatij. Napredek bosa-ltieznika je pač odvisen od tega, ali smatra svoj igralsk' pol-!;c resnim, ali mu Je vse to igranje res samo ignu< , I :trdim mil molče in on nadaljuje nemoteno: »Se-; veda gre vsa stvar počasi naprej, a temu so krive raz- [ mere. Da bi imel le nekaj starejših, bolj izkušenih moči,; pa bi hotel z njimi unrizatjdt! večje, tehtnejše stvari! Iti veste, od tega bi thifele neizmeren dobiček v prvi: vrsti naše mlade rw*i. Igralec mora namreč mnogo videti. primerjati iti študirati, da lahko končno Izbere to, kar jc pravo. V tem ravno tiči vsa skrivnost njegovega razvoja, ki pa ostane seveda vedno ltiujvldudlcn. ker se to ne da prenesti od človekd na človeka. In tudi za nubliko bi bila zelo koristna ta m. a misel. Gledališče nilj jc tie samo zr.bava, ampak v pr\i vrsti jo mora vzgajati. dvigniti na višjo kultitrno stepnio a to sc more zgodili le z dobro dramo.« »Priznam, gospod ravnatelj! Pri nas se v tem pogledu ne stori mnogo. Smo pač rajše politiki iH ttgovcl...* dostavim stnejoč se. A 011 tne samo nogleda In meni s poudarkom: "Bodočnost naša ue leži morda samo v uoliti.škl zrelosti naroda ali Da v njegovem gospodarskem blagostanju, am- Aprovlzacllsko siva. I« • Nova prodalalnlca kruha. % Danes se otvori v nI. Muda vecchla št. 1 novi proHa-Jalnica kruha na izkaznice isl puiuike ia za začasni} bivanje v Trstu. COVnDlNAt Danes, v Četrtek, fn Jutri, petek, se tto uređaja^ zmrznjena govedina no enotni ceni K Mza kg j>rc^ preščipnlcnju št. 19 izkaznice za nakup mesa In niaščc (razpredelek isalnmoria V Na vsak odmerek se dc kg mesa. ki se bo dc' . In v nnslčduiili mcsničal Zwctan, Vrdela Spod. 5l)s. Penso. Giulia 7. Loy. Barrll-ra 41, Cnncilla. 13. Celiini 1, Predonzanl. Catnpanllc Cirilll, Poste 6. Rocliclll, P. Plccola l, Ma.sC, Famcto I. Pinter. hit neto 9. Pangonl, Giulia 18, Allcs, Medla l6. Veronese. Lirgo Santorio X Crlslach, Peste Rc-chelli. Nuova 51. Carniel. Istltuto 22, Kerluga. Donr.doni' 6. Beneclettich, Plccardt 28. Fontahot, Oattcrl 3^, Zor* zettl. Bcccherie 8, Ciriletti. S. G i a, mu Vosak, C^vaiifi lO. Castro. Vtnezlnti 19. Rodella, Giulia I. Vattovutz, Giulia 17. Rodella. Becclierie II. Vattovatz. OiujtlnelU 5, Stanislavvskv. Campanile 17. Dapretto. S. rrancesc® 28. Spetich. Scttefohtane 2, Tramarin, Istria, Malugp, Parlnl 15. Stabile. S. Michele 5. Rantrtez, Giulia 70, Ma-ru.šslch. Rocol-Settfcfohtaile 24S. Tcllinl. RossetU 3,1, Scarlavai. Giulia 56. Dapretto. Boccncclo 6, Ritossa, IM* rlivl 13. M:sle!, Lazzarctto v. -11. Vilmini. Cavaha 22. Zafutta. Farneto 38, Borzer. Tigor in. .l..,ica Istltuto 4. RalHiottdl, Madonnina 31. Dean, Sv. h ail-Vrdela C3ČL pak tudi v nlcgovl — kultiirl « "Sveta resnica, ki jo jc treba danzndnem povdarl--1!!.* pritrdim in se spomnim pri tem vseli naših Hudi, lil bi bili lahko storili l;aj več za naše gledališče a so v Svil! in zlatu pozabili na dolžnosti do svojega naroda. »vli'ite,« dusi;-vi ravnatelj nekam otožno: »Vgdštvti gledališča se je že ponovnokrat obrnilo na lavhršt s prošnlo za nortioč a odzha nI bilo — nič. Le poslejfe si naše kulise, naš inventar, naše rekvizite In tako dafie. Igrati hcjLš. pa ti imanjka zdal tega, zdaj onejr^. lit ha' or veste, cenimo sliko 5c bolj, Če Je zajeta v Ifelt. dostojeii okvir.« Moral sem mu zopet pritrditi in v mole veliko zHčtt denje ie ravnatelj nadaljeval: >t)ni d;'.:t, g!?jte. se ini i: pripjtijb škileče: Slo je za opremo odra Iti hote! sei.■ seveda, kajti biole delovanje jc Izpostavljeno javni, kritiki. v a je okvlt kolikor mogoče primeren, ali vsaj de stojeii. l:i veste, kaj sc ml jc reklo? Ne 2rihbvnim" preveč ;.d našega odra!« — AH je to preveč. Če hočem ' buditi občinstvu toliko, kolikor nam je ob danili rrzttld-rah iu ob intenzivnem delu vseh sodelujočih »?pHi mr-geče dati? Glejte, meni se hoče dela, resnega delal I kai sj v idil ne zdi karakteristično zi gledališko del > nrej.šnjiH let, da sc ie zadnjič neki član mojeua crts&ftlbl;: hudoval na me radi premnogih vaj iti zahteval pravico delavca, ki run tudi ni treba garati ves dan, temveč le gotovo število ur? /Ml je Igralcu sploh kd:<> preveč vaj? Sai ni vendar igralec gotov s svojim u-i stvarjanjem nikuar, najsi je teral ulogo žc stotlkratU <; > EDINOST« Stcv. 332. V Trst«, Aic 8. decembra ItfS. ..t, Befvederc 18. Benedettich. S. Sebastiano 7. Zadnik.l ■'.*. S. Oiovaani 6, Bnina, Becchcric 1. Cacovich. Por.te .}. Burba, A. Volta 2, Rizzian. P. Barriera 9, Rodella, Sv. Ivan 020. Castel.itz, GiuLia 67. Prodaja kuriva. Sladko oglje. 10 k* na rdeče Izkazr.lcc. Cena 80 vin. ks. Prodaja 5. decembra. Sv. V!d: 641—880 (41). Conforto 6. Ml—13,SO Ml) Fabbri 3. — Staro mesto: 2341—2590 (:s) Pozzacliera, 1—2740 (28) CapitelU. — Novo mesto: 2181—2260 ks. 10 k? na modre Izkaznice. Stara mitnici: 351—550 (57) Aeque 20, cena K 270 za 10 kg. j Potff-Jžnlcu Mene Matice o Trstu | priredi v soboto 7. dcc. v veliki dvorani Nar. doma glasbeni irolor. Zi Četek ob Vjv Cene navadne. Sedeži so v predprodaji v veži Nar. doma. Predavamo v i artinijevem konservatoriju. Pred rrn(: ;t\dalm, odličnim občinstvom je predaval tržaški italijanski publicist Narciso Schmidichen o temi •Dante e 1'arte divmatona«. Podal ie novo razlago nc-k: :r;!; mest 20. speva »Pekla*, Govoreč o študijah Dan-te'cve poezije, sc je tudi s toplimi besedami spomin'al n;:V.:a slovenskega Dantejevega prevajalca dr. Jcsipa Djhcvca. Predavatel'u jc bilo poslušalstvo zelo hvaležno na njegovem predavanju. Javno p-cdavanic, ki se je vršilo v nedeljo ob 5 v Krns. društvu pri Sv. Jakobu« ie bilo še bolje kot prvi\r.r nest'eno. Predaval ie član »Čitalnice*, g. Ivan Orcrz. c zdravstvenem stan i: v Jugoslaviji. Splošna žel' Š.\' bčanov je. da se poljudna predavanja nadalje;') i trmam vsakih 14 dni in odbor »Čitalnice« naj i)k' iv 'i ri 'o! iti za nredavanja čim več predavateljev, da ni eden preveč obložen. Srorcd gla bcnejja večera, ki ga priredi naša Glasbena M::tica v soboto, 7. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma: 1. R. Schumann: Kvartet za lok op. 41 št. t: An-dante csprcssivo. Allegro. Igrajo gg. Topič, Kariin. Prin-čič. Pertot. 2. O. Nedbal: Pravljica o žalosti in sreči, op. 16 št. 5 in 9: Tempo dl menuctto. Andante — allo gio-coso. Igra na klavirju gdč. Z. Pcgan. Orel: Slovaške pesmi: 1. Zabučalc gore... 2. Knežnodska vas... 3. Pod našim okenčkom .. poje gdč. S. Mczgcc s sprem-Ijevan'cm vljollne — g. Topič. 4. Dr. A. Dvofak: Bagatele op. 47 za 2 gosli, cetlo in klavir: 1. Allcgretto Scbcr-z; ndo, 4. Kanon, andante con motto. 5. Poco allegro, igrajo gg. Topič, Kariin, Pertot in cdč. Pegan. 5. A. La-iovic: Kai bi le gledal, poje gdč. Mezgec. 6. 1. Haydn: Kvartet za lok on. 74 št. I. igrajo gg. Topič, Kariin, Prlnčič, Pertot. Med izvajanjem posameznih točk je vstn prepovedan. Začetek točno ob 7 in pol zvečer. Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek, dopoldne se bodo prodaiale na iavnl dražbi dragocenosti, zastavljene mescca Iulija leta I91H. na znstvne listke serije J43 in sicer od št. 45.0UI do št. 46.400. ffou3 Itrašeuo -liai:o wirao po K 1.50 lite in starš SafcsSčraak po K 1.10 li er se prodaja za dem m. Ecnlzeui 3« Domače vesti. KažSmo se — zreti! Narod Hrvatov, Srbov In Slovencev mora v teh težkih dneh pokazati svojo zrelosti A pokaže jo, če ne bo kazal malodušnosti niti tam. kjer srca vztrepečajo radi naše bodočnosti. Sporna vprašanja med nami in drugimi sc rešijo in izčistfo na mirovni konferenci. Tam pa bodo imeli besedo tudi naši odposlanci, ententa in VVilson, ki pride osebno na konfcrenco. Do tedaj ie treba le, da naglašamo svoja prava, da ohranjamo mirno kri in da zaupamo svojim voditeljem v Narodnih svetih. Le s svojim odločnim mirom, z mirom moči, z uverjeniem o upravičenosti naših narodnih aspi-raci; se pokažemo kot — zrel narod. V pomlricnie nam •hod:, ca so junaški srbski voiniki na naših tleli. Saj j'h naš narod z navdušenjem pozdravila. Tudi to dokazuje zrelost našega naroda, ker nam ie jamstvo, da sc nikdar več ne povrnejo tisti žalostni časi. ko smo se — zavedeni od peklenskih naših skupnih sovražnikov — klali In sovražili med seboi, in ko so se oni tretji radovali na taki naši nezrelosti. Hvalimo Boga. da jc prišlo tako. da }e naš narod toliko dozorel, da more sam vzeti v svojo roko svojo usodo! »7f It T JV f v f • !»."> -TX i * » r > i i , \ i , i . » ■ Podružnica Z. J. Z. Trst I. Ima odborovo seto v svojih društvenih prostorih ulica Franca 5 danes, v četrtek, ob h in pol zvečer. Radi važnosti poročil iz Ljubljane, prosimo polnoštevilnc udelcžhe. Letošnlo koncertno sezono otvori naSa podružnica Glasbene Matice v soboto. 7. decembra v veliki dvorani Nar. doma z glasbenim večerom, kojega spored obsega v prvi vrsti komorno glasbo. Pod vodstvom ravnatePa gla-sbenc šole g. Topiča. združili so sc v komorni kvartet Topič (I. gosli), dr. Kariin (II. gosli), r. Prlnčič (violo) iti g Pertot (cello). Zaigrajo nam Schumannov in Hayd-r.ov kvartet in pa Dvofakove ''Bagatele«. Niiliova strokovna izobrazba, navdušenje za to najlepšo umetnost in vztrajna vaja. vse to nam jamči izreden užitek in popoln uspeh. Poleg tega je na sporedu še petje in pa klavir. Vstopnice za ta večer so v prcdprodaii v veži Nar. doma In to ves dan. Cene navadne. Spored sc dobi istotam brezplačno. V soboto popoldne pride, kakor se sliši. Miklavž v otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Mamice pridnih otrok naj •.;e zglaslb par dni poprei v otroškem vrtcu, otroci pa bedo prišli v soboto popoldne ob 2. Šentjakobska podrnžnica CiMD ima nocol ob 7 odho-rovo sejo v prostorih otroškega vrtca, Kjarbola Zg. II. Harovf. — Dramatičnemu društvu darujejo namesto venca na krsto pok. sorojaka Vičiča K 40'— v isti namen Ljudskemu odru K 20'—. Denar v Trg, obrt, zadrugi. Češko Dudjevlčka Restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte). Slovenska postrežba in slov. iedilni listi. se m v «!!!■;! množini pri miFO MALALAHU M C?M šla 335. Umetni zobje i UIUEM TUSCKER, Ronc. zotoleMK Trst, ulica Caserma štev. — Ordinira od 9 p edpoldne do • MMVtVIimil I h 13, II. I 3 6 zvečer. — <1 MRU ©GLASI c i Ji v p'>ko;u bi rad pouftv-il fl otioV.L' Ijuds e iole. ns. ii1l. S-SfedltolRe, no\ e, velike j in majhne -v „„ , „»t o predmete in razno r-i .i i.i»\ vo/ vek za o roke. ... 1 , . . .. Nu.-lov pove inz. odd. Il;St\O SO dobi pO nizkih EJin stL__3aOcenah v ul. Carducci št. 4:1 •novilz. 301. bo, Seli znanja z vdnvn ali j;i> po.i!i'no do 30 ti. t'isirem^ ponubc na ius. odd. poj .Amli >• dnms' i kožuh in naif a no , se proda /a :0 K Ul. Guardia konseiVo *v' vrč" 11 n I'rogantić. 80i< zvle^ek, pristno.'! " Pjiu-linlitov _ kih p» > Ki;, i? italijansl-e t iva nc!_ , _ prodam po L0 K, Naslov pave In- n0791fTllI odd. Ed nosu 0 f,r )Slili izol^nski ro- ________fošk, p ose (■ a n pomočnika (vino iz. sahega grozdja . ,.. tl . J1''« P°Uladkl inoškat, niiifiiiejšo dogovoru, Alberi H nber, Piosek pni _ . / J., J Tis«. __v ste v botijkah po T/in se - -,»b bosensKi najiinejsi po"T-o!ProJa ta\°j v vsalo mr.ož ni o '/tnernih cenuh S dani če tirom CtvUarskpga lUCill dobi hrani) In H|> 1 kron ku fudujam. La'K.i i ilo vtcchlo 30 MU vr, 13. 3003 S"r — n f "j slovensko In nem IvIiU I U . J J| vk . poučujem, lZcmlio«. Ibseno-ve iStrahove«, Lcnghvelov »Tajfun«, Knoblauchov »Faun«. Zolajevega »Ubijača« Itd. Na repertoarju bi morale biti predvsem še otroške igre in te sedal Iščem. Onih običajnih, pravlrlčnih ni mogoče uprizoriti radi prevelikega ensambla, ki ga zahtevalo in radi kostumov, ki jih nimamo. Pomanjkanje kostumov ie tudi krivo, da sc še nI uprizorila dosedai nobena narodna igra. A viceno u'parn, da bo vsaj to še mouoče.. V tem trenutku je zazvonil gledališki zvoncc In posloviti sem se moral. Ko sem 2e sedel soct na svolem mestu v partcrlu. =em se domislil, da bi bilo dobro obiaviti ves ta raz« -vor in zato ga podajem tu v tci obliki rojakom v iniur-macijo ia razmišljanje... m R p[H0 Cr. Mraček v Trstu se nahaja na K„rz.u/obo/llravn k, Tr.t, Corso 24, št. 15 i h vša vlatarnica ,e' . ......, ,____^zdravnik dr. J. Č€rmnR kupuje po najvišjih cenah; v TrHlu> ul. del|e p„8te dob ozottna marna in zla-..eecMe 12 (vogal ul. Poste t rna A. POVI I v Trstu T r | -dirnn e zobov brez bolečin Star.' lnitiii •>» ttubia 3) Plombiranje. Umetni zobje." JliiU . M v M naznanja, da sc je preselil v svojo pisarno Bi flel imictolo 1 (mm ltsvarne tanieiđo). •I liliililaM ( h i vmu.: i ^luiiiuuiu luiljul IL Lbili i v Tr;!ut ul. delil ScnlLiata 2 •< se proda^ijo piatn^ni ieviji 5 podplati fi ee-vine z iisnjatimi podjetnimi nabitki. Pro^aiajo se prnrn podpetiii1«. \i:\i (mi in mm vrvica Speclalllcta: mazilo za čevlje. Se io Uja tudi na deželo. Trst — u.ici Starmta 2 — Trit SABINO OitAO. O R XI O hm ■e ID e a i.^j a Ti O SM& ni. Stntlltn 18 (i;n prej se odpre U2i:K] 2H105D \mw v totmun po lU I in vei. Rojjata izbera dezertnega in penečega \ina, šampanjca, asti itd. Najzmernejše cene. V kratkem dobimo vino „Chianti" v v< likih steklenicah. S sce uL Mm 16 o a »M u o a ■i o cr O fi * ?! j 1 j; Trst, vgii tiorlo Tcresa-S. Cole: Ind. Novi dohod, veiika zbera volnenega blaga za moike in žen-ke. — Blago za suknje, žamet, barhent, svile in ve ika izbera KOŽUHOV9N ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenili. L