s m
da m tri

su i«
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
ivpoini ofenzivi protiNemcem
15. dec.—S tem, da armada izboljšala svo-l^ibno pozicijo pred Mo-Leningradu in v Kav-|e začela s polno ofenzi-z°pet vzpostavi zvezo |f°skvo in Leningradom.
'je danes poročal, da so |ete že vrgle Nemce na-točki na poti med-. lr> Leningradom ter ^rtičem 42 naselbin ter °v v enem samem dnevu.
0 Poročilo zatrjuje, da "ei Še vedno v polnem in
umikanju, pustivši
___
za seboj na stotine mrtvih in ranjenih.
Železniška proga Kitvin-Val-kov je že očiščena Nemcev. Rusi pravijo, da je zdaj njih namen pregnati Nemce z ruskega ozemlja.
V glavnem so Rusi doživeli te zmage: rešili so Moskvo, štrli so napor Nemcev, da bi obkolili Leningrad in preprečili Nemcem dobiti v pest olje v Kavkazu.
Rusi trdijo, da so izgubili Nemci od 22. junija na ruski fronti 6,000,000 mož, 13,000 letal in 19,000 topov.
j za posest Filipinov
0 P
0
ln8ton, 15. dec.—Vojni P°roča, da se vrše na z°n boji na treh toč-teh je v okolici Apar-!Vernem obrežju otoka, japonske čete izkrca-/etku zadnjega tedna
B0.ii' c,„ „„.- ..... on/-
*«v<
so pri Viganu, 200
€rno od Manile na za-'^režju, kjer so se tudi ■ j Japonske čete. Tretji jHSfaspi, 250 milj severne.
bombniki zabranj u-
jejo Japoncem, da bi poslali ojačenja na te točke in so včeraj poškodovali dva japonska transportna parnika. Japonski bombniki so danes obiskali okolico Manile in vrgle bombe blizu zrakoplovnega pristana Nichols. Pri Legaspi so Ameri-kanci zbili štiri japonska letala
Položaj ameriška armada in zračna sila dobro obvladuje, se glasi uradno poročilo vrhovnega poveljnika MacArthurja.
:e vojne m
vesti
'Ver,
ANGLIJA. — Daljnosežni topovi nemških baterij bruhali izstrelke na angleško obal. Največ izstrelkov je Golici Dovra.
* * *
^Kington.
%

0
¥ i, ■.■ '^HlNGTON. — Vojni oddelek vlade kliče v službo izuče-sC v'^e in telefonske inženirje. Potrebuje se jih v deželi in i H držav.
^	...	J.	,!,
i«
4
Vojaški odsek poslanske zbornice je odo-'£> da se morajo registrirati vsi moški od 18. do vključno *115 da so v starosti od 21 do 44 let obvezni za vojaško vežbo.
3tio bo predlog postal postava, bo moral iti še dolgo pot.
# * #
O. — Earle Johnson, državni direktor zrakoplov-Plal prepoved za nočno vožnjo letal nad državo Ohio, ra-
Sebn'm dovoljenjem.
.;" * * , *
^RlD, ŠPANIJA. — Vlada je ustavila plovbo vseh tr-adij proti ameriškemu obrežju. Vlada ni navedla vzroka. Ca^uje se v kratkem, da bo Španija zavzela kako določno vojni.
NOVI GROBOVI
Anton Ponikvar
Za srčno hibo je umrl Anton Ponikvar, star 60 let. Doma je bil iz Velikega Vasovnika, fara Rob, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Zadnjih 31 j let je bil zaposlen pri Lamson & Sessions na 63. cesti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Bečaj, tri sinove: Antona, Johna in Louisa in tri hčere: Anna Story, Frances in Elizabeth. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz hiše žalosti, 966 E. 141. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo pod vodstvom Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Andrej Oberstar V pondeljek ob 11. ponoči je umrl v Emergency bolnišnici Andrej Oberstar, star 69 let. Stanoval je na 19319 Cherokee Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdi-nov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen.
Nikolaj Ribič Včeraj dopoldne je umrl na svojem domu Nikolaj Ribič, stanujoč na 14118 Sylvia Ave. rodom Hrvat, doma iz sela Bukove, okraj Karlovac. Star je bil 59 let in zaposlen 35 let v Cleveland Electric Illuminating Co. V Ameriki je bil 40 let. Njegova soproga Olga je doma. iz Zagorja. RjUip fto, društva Zvezda, št. 14 HBZ. Truplo' bo' ležalo v GrdinoVem pogrebnem zavodu do pogreba, ki bo v petek ob 9:30 dopoldne v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
John Petrunič Včeraj dopoldne je umrl v akeside bolnišnici John Pe-runič, samec, star 56 let. Do
Rešitev uganke
Torej zakaj nekateri lovci uravnajo svoj prihod z lova tako, det pridejo domov samo ponoči? To uganko sta pravilno rešila samo Mike Jalovec in Martin Kožar. Toda bognedaj, da bi bila sama pri tem kuj prizadeta! Povedala sta, da pridejo oni lovci, k% nič ne ustrele, z lova domov ponoči zato, da jih sosedje ne vidijo, da so prišli prazni. S tem se prihrani veliko na izgovarjanju.
2,729 mrtvih pri prvem napadu Japoncev; 6 ladij je bilo potopljenih
ma je bil iz sela Dubravci, I lflndiJ'a> Pjajska, Costa Rica,
'v tej
okraj Kar lovec. V Ameriko je dospel leta 1904. Stanoval je pri družini Maričič na 1134 E. 63. St. Bil je član društva sv. Josipa, št. 99 HBZ. Tukaj zapušča brata Štefana, v stari domovini pa brata in dve sestri. Truplo bo ležalo v Grdinovem pogrebnem zavodu do pogreba, d bo v četrtek ob devetih v cer-cev sv. Pavla na 40. cesti. -o-
?^t>ON. — Nenavadno živahna akcija angleških podmor-
^°zemskem morju kaže, da skuša osišče poslati ojačenja Afriko. Verjetno je, da bosta Nemčija in Italija sku-
!>ti0
^ti Tripolitanijo. , * * *
JSHlNGTON. — Premogarska unija in jeklarske družbe le pogodbo, ki daje zaprto delavnico v premogorovih, kujejo jeklarske družbe.


L" York. — Radio iz Londona naznanja, da je Hitler 8e svoje divizije v Jugoslaviji premestiti na druge fron-
10 C'*'*1 mesto bodo stopile čete iz Italije, Madžarske in Ro ^ » So vojaško "manj vredne" in te se bodo borile proti
liti
i80 vojaško manj vredne" m ^fihajloviču, poveljniku četašev.


efl1
's, i i
Na dopust
H b
^ eilcin je prišel iz Mis-c^pust k, svojim starta 9?l4 Shawnee Ave. *! °rišča Shelby, Miss., je dopust A. F. Zadnik, »fl ^ Ha 988 E. 77. St. za 16
Bratelj, 6316 Carl * ^išel za 7 dni na do-HVišča Shelby, Miss.
iiit Letna seja
1, k društva sv. Neže št.
1 of O., so vabljene na 1 j0' ki se bo vršila v sre-ecembra v stari šoli sv.
Te se pa postavijo !
Društvo Srca Marije (staro) je dobilo od North American Mortgage Loan Co. $1,000 kot 10% na zamrznjeno vlogo in je za ves tisočak kupilo vladne obrambne bonde. — Društvo Kras št. 8 SDZ je kupilo pa za $250 obrambnih* bondov. Vsa čast zavednima društvoma.
Znak patriotizma
Društvo Slovenec št. 1 SDZ je na seji v nedeljo sklenilo, da kupi za $300 obrambnih bondov društvo Lipa št. 129 SNPJ je pa osvojilo sklep, da jih kupi za $500. Vsa čast zavednima društvoma !
Japonska vlada svari narod pred dolgo in hudo vojno
Armadno in mornariško poveljstvo japonske vlade je izdalo na narod svarilo pred sovražnimi podmornicami, ki prežijo ob japonskem obrežju ter da naj se narod pripravi na dolgo vojno, v kateri bodo sovražne podmornice in letala igrala glavno vlogo.
Japonska vlada je v vidnih skrbeh pred ofenzivo zaveznikov, v kateri so' letala in podmornice potopile na tisoče japonskih vojakov, ki so bili na potu na bojno pozorišče.
Ameriška letala in holandske podmornice so dozdaj y skupni akciji potopile osem japonskih transportnih ladij, polnih vojaštva, ki je bilo na potu na Filipine
TE DRŽAVE SO ZDAJ V VOJNI
V tem svetovnem metežu so naslednje države uradno v vojni., Na strani zaveznikov so: Zed. države, Anglija, Rusija, Kanada, Avstralija, Nova Ze-
Panama, Nicaragua, El Salvador, Honduras, Haiti, Dominikanska republika, Guatemala, Južna Afrika, Kuba, Svobodna Francija, Grška, Nizozemska, Vzhodne Indije, Belgija, Poljska.
Na strani osišča so: Nemčija, Ital'ja, Japonska, Mančukuo, Madžarska, Romunska, Finska, Slovaška.
Božleirca št. 1C SŽZ
Nocoj priredi podružnica št. 10 Slovenske ženske zveze bo-
Nov prosekutor
Včeraj je bil zopet imenovan en mestni policijski prosekutor, žičnico za članice mladinskega in sicer Charles Carr, demo-' oddelka v Slovenskem domu na kratski'vodja v 17. (zamorski) Holmes Ave. Vabi se vse člani-vardi. Še eno mesto je prazno ce in tudi odrasli oddelek lahko
in tega bo morda dobil kak Slovenec.
Praznovanje rojstnega dne
Mr. Anthony Zalar, 1384 E. 171. St., praznuje danes svoj 67. rojstni dan. Številni prijatelji
prisostvuje lepi zabavi. Prišel bo tudi Santa Claus, ki je že poslal brzojav iz severnega tečaja* da pride en teden pred časom nalašč za pridne članice št, 10, ki so v preteklem letu
mu pošiljajo čestitke in voščila j večkrat imele lep nastop v naše na mnogo let zdravja.	lr.odnih nošah. Pridite vse!
Vojni oddelek urgira kongres, naj vpelje registracijo moških
Washington.—Vojni oddelek vlade apelira na kongres, naj uredi vse potrebno, da se prične z registracijo vseh moških od
18.	do 64 leta, oba vključno. Med temi naj bi bili moški od
19.	do 44. leta obvezni za vojaško službo.
Registracija moških od 21. do 35. leta, ki je bila izvršena lansko leto, je pokazala 17,500,-000 moških. Dodatna registracija bo dala najmanj 41,000,000 moških. Od teh bi jih bilo kakih 7,500,000 sposobnih za vojaško službo, dasi se takega števila ne namerava poklicati pod orožje.
-o—--
Počakajte še!
Ker so začeli prihajati v naš urad rojaki, ki bi se radi registrirali, naj bo na tem mestu povedano, da glede tega ni še nobene postave. Predlog, da se registrirajo vsi moški od 18. do 64. leta* je šele v kongresnih odsekih. Kadar bo in če bo sprejet ta predlog, bomo že pravočasno poročali in tudi navedli prostor, kje se bo treba registrirati. Berite časopis in se ravnajte po tem.
Dr. sv. Ane št. 4 SDZ
To največje društvo pri SDZ ima za leto 1942 sledeč odbor: Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167. St., zapisnikarica Genove-f.a Zupan, blagajničarka Joseph'ne Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Ana Erbe-žnik, Jennie Suvak, Rose L. Er-ste; društveni zdravniki: vsi slovenski zdravniki iz okolice; za-stopirca za konferenco in za klub društev SND Ana Erbe-žnik; zastopnica za prosvetni klub SND Mary Tekavc, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Jennie Brodnik in Paulina Zigman, zastopnica za jug. relif Mary Bradač, zastopnice za jug. relif (slovenske župnije) Julia Brezovar, Mary Skul, Mary Te-kavec.
Mornariški tajnik Knox, ki se je vrnil s Havajev, daje popolno poročilo o izgubah prvi dan napada Japoncev na pristanišče Pearl.
NADČLOVEŠKI POGUM AMERIŠKIH FANTOV JE REŠIL MORNARICO
Calumet, Mich.—Zadnje dni je v Lauriumu umrla žena Joseph Vidoša, stara 66 let. Zapušča družino. — V Raymboul-townu je pa umrl Louis Jenič, star 63 let.
Cleveland se pripravlja za zračne napade
V Clevelandu so se začeli včeraj z vso resnostjo trenirati za varstvo .v slučaju zračnih napadov. Župan Lausche je izjavil, da je Cleveland z okolico v tem oziru daleč pred drugimi mesti v osrednjem zapadu.
25 policijskih kapetanov in višjih činovnikov je začelo včeraj s tečajem, da se priuči o vsem potrebnem v slučaju napadov. Ti bodo potem dali pouk kakim 30,000 stražnikom, ki bodo izbrani iz vojnih veteranov.
Treniranje vodi p6dpolkov-nik Robert Jamison, rezervni armadni častnik.
Ognjegasni oddelek naznanja, da bodo do časa, ko se dobi prave signalne sirene, dajale svarilo o eventualnem zračnem napadu sirene ognjegasnega oddelka. Te bodo v slučaju napada neprestano tulile in svarile ljudi.
To svarilo bodo dajale kare bataljonskih ognjegasnih načelnikov, ki bodo vozile po ulicah ne več kot 25 milj na uro. Obenem se bodo glasile sirene pa tudi iz ognjegasnih postaj.
Z današnjim dnem bodo dobili pouk v civilni obrambi bataljonski načelniki, ki bodo potem o tem poučili prostovoljne požarne brambe.
Mesto bo razdeljeno v 5,000 okrajev in napravljeni bodo posebni zemljevidi za vsak ta okraj s hišami, tovarnami in skladišči v tem okraju. Podobno bo napravil okrajni inženir za ves okraj Cuyahoga izven Clevelanda.
Šolske oblasti bodo dobile posebna navodila, kako imajo ravnati z otroci v slučaju napada. Šole, ki ^so- v bližini vojaških tarč, bodo v slučaju napada gotovo izpraznili, toda v drugih šolah bodo ostali otroci v poslopju, le da se bodo zbrali v pritličju ali v dvoi-ani, kjer bodo najbolj varni.
Washington, 15. dec. — Mornariški tajnik je danes poda| v javnost poročilo glede izgub, ki so jih utrpele Zed. države v nedeljo 8. decembra, ko so Japonci v nenadnem napadu bombardirali pristanišče Pearl na Havajih. Izgubljena je bila bojna ladja Arizona in pet drugih bojnih ladij. Ubitih je bilo pa 91 častnikov in 2,638 mornarjev. Japonci so pri tem izgubili, kolikor je znanega tri podmornice in 41 letal.	------------------
Knox je povedal, da so bile izgubljene sledeče ameriške ladje: bojna ladja Arizona, ladja Utah, trije rušilci: Casin, Downes in Shaw in polagalec min Oglala. Poškodovana je bila bojna ladja Oklahoma, ki se je prevrnila, toda se bo lahko popravila.
"Vse drugo pacifično ladjevje s svojimi nosilci letal, težkimi križarkami, rušilci in lahkimi križarkami ter podmornicami je nepoškodovano. Križari po morju in išče sovražnika," je izjavil Knox.
Ranjenih v tem napadu je bilo 20 častnikov in 636 mornarjev. Da je bilo toliko mornarjev iibitih je bil največ vzrok ta, kčr se je večina ladij prevrnila in moštvo ni imelo časa za rešitev.
Japonci so poslali v napad od 150 do 300 bojnih letal. Ob času napada ni bilo nobeno ameriško letalo v zraku na patrulji. Knox je tudi povedal, da je armada izgubila precej letal in da je bilo nekaj hangarjev uničenih. Toda vsa škoda je že popravljena in nadomeščena.
Japonci so imeli očividen namen, da uničijo ameršiko bojno mornarico takoj prvi dan vojne, kar se jim je pa izjalovilo, je zatrdil Knox.
Knox tudi trdi, da se je v tem nenadnem napadu od strani Japoncev, ameriško moštvo sijajno obnašalo in pokazalo neprimeren pogum, tako tekom napada kot potem, ko je bila treba gasiti požare in izvrševati rešilna dela. Nagla akcija amerškega moštva je rešila mnogo vi jen j in mnogo materiala. Manj kot štiri mL nute po nepričakovanem napadu Japoncev, so že grmele ameriške baterije proti sovražnim letalom. Sekundo potem je že tre-šč!lo prvo japonsko letalo na tla.
Knox nato pripoveduje o posameznih hrabrih činih ameriških fantov, ki so pri tej priliki pokazali, da imajo res jeklene živce. Tako opisuje Knox slučaj, nekega kapitana, ki mu je šrapnel razparal trebuh. Tojia ni pustil, j LJtilitetni direktor Young je da bi ga odnesli na varno, am-, naznanil, da bo ostalo 18 cen-pak je še dalje dajal povelja. Ko tov za 1,000 kubičnih čevljev na je začel že krov goreti in sta ga vodnih računih do 30. junija hotela dva častnika rešiti, jima prihodnjega leta. S tem ases-
zopet stopili v akcijo. Ti bi se bili lahko rešili rta suho, ker je bil pomol samo par jardov proč.
Nek častnik je ležal ob času napada v bolnišnici. Ko je zaslišal signal o napadu, je skočil s postelje, pahnil od sebe bolničarke in tekel v pristanišče na svojo ladjo.
Nek mlad rezervni »poročnik je skočil v motorni čoln, dobil štiri može in je začel križariti po pristanišču med šviga j očimi šrapneli in bombami. Ti možje so rešili več kot 100 mornarjev iz vode.
Nek mornar je bil ob času napada 'Za,pK|; za kazerr-v ^raŽBict--na ladji. - Razpela jge je bomba in raztfjfala vrati jere? Morriar je planil ven in naravnost na •svoje mesto, pri topu.
Posadke sta zapustile ladjo in poskakale v morje šele v zadnjem trenutku, ko ni bilo nobenega upanja več, da bo ladja vzdržala na vodi. Mesto da bi si poiskali varno zavetje in si posušili obleko, so takoj zavzeli postojanke, kjerkoli so mogli.
Več teh izgubljenih ladij je bilo v pristanišču v popravilu in zato niso mogle stopiti ob času napada v akcijo, kot bi sicer.
Ameriška mornarica je v polni meri pokazala polno sodelovanje v času sile. Posadke naših bojnih ladij so pokazale svojo-brezprimerno hrabrost in pogum, s katerim so šle v akcijo, ne zmeneč se za nevarnost. Junaštvo teh ameriških fantov bo zapisano za vedno v analih ameriške bojne mornarice.
' —■—o-—' '
K molitvi
Članice društva Carniola Hive, št. 493 T. M. so prošene da pri.dejo nocoj ob 7:30 v Za-krajškov pogrebni zavod, 6016 St. Clair Ave., da pomolijo ob krsti sestre Mary Pižem. — Pridejo naj tudi članice Marijine Družbe fare Sv. Vida ob istem času.
18c za vodne račune ostane za pol leta
je ukazal, naj se rešita sama.
Nek topničar je sam streljal s svojim pet palčnim protizraČnim topom, ko je bilo vseh njegovih
10	tovarišev ubitih. Del je kroglo v top, pomeril in sprožil. Po tretjem strelu ga je eksplozija vrgla v morje, odkoder so ga rešili.
Možje, katerim so se ladje po-greznile pod nogami, so poskaka.
11	v morje, kjer je bila oljna površina en sam goreč pekel in so plavali do drugih ladij ter takoj
mentom se vzdržuje naprava za čiščenje odvodnih kanalov. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Gradišar, 1139 Addison Rd. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Anne Marie s korporalom Victor J. Bole iz 5806 Bonna Ave., ki je bil na dopustu iz taborišča Shelby, Miss.
Seja združenih zborov Združeni mladinski pevski zbori imajo sejo v sredo večer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
BI17 St. Clair Avenue
Cleveland, OM«»
Published dally except Sundays and Holidays
t
BESEDA IZ NARODA
1
- I
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.C2 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto »5.50; pol leta »3 00 Za Evropo, celo leto, »7.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall. »7.00 per year U S. and Canada. »3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, »3.50 for 6 months
Cleveland and Euclid, by carrier »5.50 per year, »3.00 for 6 months European subscription, »7.00 per year
Single copies. 3c________
Entered as second-class matter January 5th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______________
No. 292 Tue., Dec. 16, 1941
Le čevlje sodi naj kopitar
To se pravi, da mizar ne bo učil čevljarja, kako naj šiva čevlje, ta pa tudi ne bo učil mizarja, kako naj drži oblič. Z drugo besedo: vsak stan pozna le svoje delo najbolje.
To bi naj si predvsem zapomnil kongres Zed. držav, ki zdaj vije roke nad porazom v pristanišču Pearl na Havajih na 8. decembra. Predvsem naj bi se zavedal ameriški kongres tega, da moramo biti v vojni pripravljeni ne samo na zmage, ampak tudi na poraze, dasiravno ne more biti drugače, kot da bo končna zmaga na naši strani.
Po našem mnenju je najboljše, da prepustimo vojno našemu generalnemu štabu. Ta je zato treniran in izučen, da bo v6dil vojno, ne pa ameriški kongres ali politikarji.
Ameriški kongres vpije, ker se je japonskim bombnikom posrečilo priti do pristanišča Pearl in tam metati bombe na ladje in strategične postojanke. Pravijo, zakaj da ni ameriška bojna sila prva začela streljati na Japonce. Pri tem pa naši kongresniki očividno pozabljajo, da takrat nismo bili še v vojni z Japonci. Recimo, da bi bili naši bombniki pre-strigli Japoncefpred Havaji in jih začeli obsipati z bombami. Stavimo, da bi radi tega nastal v kongresu tak vik in krik, da nikdar tega. Poveljnik, ki bi bil ukazal tak napad, bi bil križan. Rekli bi, da je on kriv, da je prišlo do vojne z Japonci, ker jih je napadel brez izzivanja.
Treba je namreč vedeti, da so se prav takrat vršila v Washingtonu z japonskimi zastopniki pogajanja za mir in nihče ni mislil, da hoče Japonska s tem samo pridobiti na času, da se pripravi za udar. Če bi bili mi udarili prvi, bi bili Japonci kričali, da smo jih preslepili, ker smo se pogajali za mir, v istem času pa zahrbtno udarili po nepripravljenih Japoncih.
Toda ameriška vlada je pokazala, da res ni hotela vojne in je poskušala vse v svoji moči, da se ji izogne. Udarila je šele nazaj potem, ko so prvi napadli Japonci. To čakanje je bilo sicer trenutno.porazno za nas, toda s tem smo pa vsemu svetu pokazali, da naiša politika ni napadalna, ampak samoobrambna.
Kongres bo storil veliko pametneje, ako prepusti vojno vrhovnemu poveljniku Rooseveltu in njegovemu generalnemu štabu. Da je to edino pravilno imamo zgled v Nemčiji. In da bi bilo to edino pametno nam kaže poraz Francije, kjer so imeli glavno besedo politični žonglerji. . . Tudi Rusija je sprevidela, da se razumejo na vojno samo generali in ne politični komisarji. V finski vojni so imeli glavno besedo politični komisarji, zato pa ruska vojska ni mogla nikamor naprej, dokler ni Stalin poslal politične komisarje iz armade domov.
Kako narobe prav je imel ameriški kongres, ko se je vtaknil v vojaške zadeve kaže tudi.to, da je leta 1939 zavrnil prošnjo generalnega štaba, ki je zahteval $5,000,000 za utrdbe na otoku Guam. Vrhovno poveljstvo ameriške armade je zahtevalo teh pet milijonov in Rooseveltova administracija je to toplo priporočala. Toda poslanska zbornica je z 205 proti 168 glasovom to zavrgla. 138 republikanskih poslancev in 64 demokratov je glasovalo proti. Od vseh ohijskih poslancev je glasoval za predlog samo poslanec Kirwan iz Yoyngstowna.
Kako so se naši cenjeni poslanci takrat razumeli na vojno strategijo kaže dejstvo, da je otok Guam že padel Japoncem v roke, kot trdijo poročila. Če bi bili poslanci glasovali za denar, da se utrdi otok, bi morda ne padel Japoncem v roke.
Zato pa imamo dovolj vzroka, da svetujemo kongresu, naj prepustimo bojevanje takim, ki so poklicani in trenirani za to. Kongres naj gleda samo na to, da bo preskrbel armadi dovolj topov, bombnikov, tankov in ladij, drugo bo pa že naša bojna sila opravila in prepričani smo, da bo dobro opravila.
Pomen Slovenske šole SND in nje božičnica
Nekaj tednov prej je dobilo uredništvo "Novic" oster ukor, ker je poročalo, da "je bila "Edinost" zaplenjena trikrat v enem tednu. En teden zatem so bile pa "Novice" zaplenjene radi literarnega člarika o "Slovenski Benečiji," to je ozemlje s slovenskim prebivalstvom, ki ga je Avstrija odstopila Italiji leta 1866. Članek je pisal, da so bili ti kraji od nekaj slovenski in prefekt, ki je "Novice" zaplenil je rekel, da je hil članek nevaren javnemu miru.
V tistem času je dobil urednik svoj drugi ukor in ko je bil časopis ponovno zaplenjen na 29. septembra, je prefekt 4. oktobra urednika odstavil. Ko je časopis prosil za priznanje novega uradnika, je bila prošnja odbita in list je bil prisiljen prenehati izhajati.
Eno leto pozneje je bil suspendiran največji slovenski časopis v Julijski Krajini, tržaška "Edinost," ki je dve leti prej praznovala 50 letnico obstoja ter je bil najstarejši časopis v Julijski Krajini. Vzrok suspendacije je bila nedolžna vest o smrti tolminskega dekana Ivana Rejca, ki je bila pri-občena v listu 4. septembra 1928.
En mesec pozneje, to je 9. oktobra 1928 je zadela ista usoda "Goriško stražo." Zadnja številka revije "Gospodarski list" je izšla v februarju 1928. Prav takrat je vlada po-
Cleveland, Ohio. — Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave., si že osemnajsto leto prizadeva naučiti nekaj tu rojene mladine slove'nskih staršev slovenskega jezika. Ta mladina naj bi bila v našem ameriško-sloven-skem javnem življenju kot posamezni členi velike verige, ki naj spaja starejšo generacijo z mlajšo ; da bi se priučili v toliko slovenskega jezika, da bi znali citati in razumeli pomen, da bi znali porabiti znanje in zaklade, ki so konservirani in nakopičeni v slovenskih knjigah, revijah in drugih dokumentih; da bi znali te duševne zaklade pravilno tolmačiti v angleščini amerikan-cem in drugim, takrat, ko pride prilika in potreba za to. Da bi se seznanili z našo zgodovino in znali povedati, kogar to zanima, kaj smo Slovenci in odkod smo prišli.
Slovenska šola je in bi morala biti podlaga vsemu drugemu prizadevanju v našem javnem življenju, tako pevskim zborom, dramskim skupinam, bratskim podpornim organizacijam in podrejenim društvom in vsemu drugemu našemu ameriško-slo-venskemu javnemu gibanju, če bi se mladina naučila čitati in pisati slovensko, za kar bi morali predvsem ..skrbeti, stariši, bi lahko še dolgo let naročali in či-tali slovenske časopise in revije, ki nas druži kot eno veliko družino v velikem svetu in nas krepi v duhu pravega amerikani-zma, kar nam je drago. Koncem konca pa je tudi lepo za vsakega, ki hoče veljati za izobraženega, da zna še kakšen dru|f jezik poleg angleščine in tak jezik bi moral, pr'ti v poštev v našem slučaju najprvo materin .jezik, jezik roditeljev, dedov ali prade-dov. Jaz nikakor ne vidim umestno in ne vzroka, da bi tako hitro pozabili jezik svojega rodu, ko ni vzroka za to. Če je sedaj na obzorju v Evropi mračno, moramo mi tukaj v Ameriki, ki smo še svobodni, skrbeti toliko bolj za ohranitev, razvoj in življenje našega rodu. Kdo ve, če kdaj ne pride preobrat na tak način, da bo šla naša ameri-ško-slovenska mladina nazaj v Evropo v slovenske kraje graditi domove in živel j, kar sedaj tako neusmiljeno uničuje sovražnik.
Srečal sem že ljudi, ki pravijo da bi bilo najbolje, da Slovenci kot narod čimpreje izginemo 3 površja, ker nimamo nobene bodočnosti itd. Vidite, to so male duše, so obupanci in naši sovražniki, ki mnogo več škodijo našemu skupnemu življenju, kot pa koristijo. Taki ljudje tudi mnogo škodijo našim bratskim podpornim organizacijam in vsem drugim kulturnim ustanovam. Zato nikar ne sledite takim zapeljivim sugestijam. Poglejte okrog sebe druge narodnostne skupine, kot na primer Angleže, Irce, Nemce, Čehe itd., ko med-seboj še vedno gojijo tukaj v Amer'ki razne svoje tradicije in te javno kažejo ob vseh mogočih prilikah ostalim Amerikancem, pa jih ni prav nič sram tega. Ravno tako imamo vse pravice in pril'ke tudi Slovenci, da ohranimo še nekaj let naše tradicije in stvari, kar vse skupaj le bogati Ameriko kot celoto, ne pa da ji kje kaj škoduje. Mi hočemo bit; dobri Amerikanci in ostali bcmo tudi v resnici koristni celoti, čimveč bomo znali in porabili vse dobre stran' naših prednikov h gradnji cejote.
Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. s svojimi učenci vprizori v nedeljo 21. dec. ob 3.
uri popoldne lepo igro "šola v nebesih," v treh dejanjih, pod režijo učiteljice Mrs. Mary Iva-nush. Poleg igre pa bodo podane tudi razne deklamacije, petje itd. Zvečer bo pa ples pri katerem igra Johnny Peconov orker ster, ki vsem zelo uganja. Vstopnina je samo 35c za popoldne in zvečer.
Popoldne po igri nastopi tudi Miklavž, ki bo razdelil darila učencem Slovenske mladinske šole in vsakomur drugemu, če bodo darila pravočasno dostavljena v Dom in z naslovom, komu naj odda.
Ker bo letošnji Miklavž nastopil v novi obleki, najlepši ki jo zmore Cleveland, ste vabljeni vsi, da gotovo pridete na to predstavo, da ga vidite. To krasno Miklavževo opremo pa je omogočil Slovenski šoli nje dobrotnik Mr. John Potokar, lastnik Double Beagle Bottling Co., ki jo je daroval šoli. Zato priporočamo društvom in posameznikom, upoštevajte vedno njegovo tvrdko, kadar potrebujete kupiti sodavi-co ali pivo, ker ima dobro pijačo, poštene cene in ker mož vsestransko podpira naše narodne in kulturne ustanove, kjer more. Zato smo tudi mi vsi dolžni njega upoštevati, kadar nakupuje-mo take stvari.
Slovenska šola ne bo imela spomladi nobene priredbe, ker je avditorij Doma do poletja že oddan v najem drugim društvom in skupinam, zato naj vsakdo pomaga pri letošnji božičnici k skupnemu finančnemu in moral nemu uspehu, kolikor pač kdo more. Iskreno Vas vabimo, dra gi rojaki in rojakinje, da se udeležite božičnice Slovenske šole v nedeljo popoldne in zvečer in se zabavate z našo mladino,, ki vas v obilnem številu pričakuje. Torej na svidenje!
Za Prosvetni klub S. N. Do ma,
Erazen Gorshe, tajnik.
Moje počitnice
PIŠE JOS. MOHAR
Turner, Montana. — Danes vam pa hočem malo popisati, kako sem potoval s pomožnim še rifom g. Joseph Gornikom \ Cleveland.
Bilo je zadnji teden junija, ko sem dobil pismo od mojega sina Jospi Moharja, plumberja v Clevelandu (na St. Clairju), v katerem mi je sporočil, da bo poslal pome pomožnega šerifa v osebi Joseph Gornika, da me bo pripeljal v Cleveland in da motam biti pripravljen, ker 'šerif ne bo imel dosti časa, da bi čakal name.
No, lepa reč sem si mislil, ves čas mojega življenja nisem imel še ničesar opraviti z možmi postave in sedaj na stara leta pa me bodo šerifi prepeljavali. Kaj neki mora biti narobe. Saj veste pri nas na farmah nimamo telefona in kakšne posebne novice izvemo šele potom časopisja ali pa po ustnem izročilu.
Tako se je tudi ta novica razširila po vsej okolici, cla so vsi že govorili, da bo prišel po Moharja šerif iz Clevelanda in že so vsi ugibali, kaj neki je Modar zakrivil, končno pa so se le potolažili. Naslednji dan pa sem zvedel, da bo šerif pripeljal dva Je-setava sinova, da bosta ostala pri nas čez poletje na farmi in mene pa bo odpeljal v Cleveland. Pa tudi mama naj gre, tako mi j je pisal sin, če si upa. No, sedaj je pa že vsa stvar izgledala v i drugi luči, kakor po prvem pi-i smu. Ker mi je moj sin pisal, da ! je g. Gornik dober voznik in da ima nov avto, smo ga pričakovali, da najbrže pride v ene treh dneh in tako je tudi bilo.
Tretji dan našega pričakova-
verila vodstvo Zadružne zveze komisarju, ki je smatraj za svoio prvo nalogo, da je zatrl ekonomsko revijo "Gospodarski list."
nja je bil že pri nas. Ko sem ga po našem običaju najprej pozdravil, sem ga tudi povabil, da stopi v hišo. A on pa je imel še nekaj opravka na avtu in izpod sedeža je privlekel precejšen zavoj in ga izročil tneni. Seveda meni ni treba dvakrat reči in vzel sem ga. Odprl sem in zagledal, da je bilo nekaj takega, ki ima "100 prufov." No, potem smo pa le šli v hišo in sem Jožetu povedal, da naj si najprej malo odpočije. Podal se je v pogovor z mojo družino in jaz pa z mojima nečakoma, ki sta bila že prej pri nas.
Ko si je Jože malo odpočil, je pa moral biti meni na razpolago, da mi pove, kaj je kaj novega, sicer sem dobro poučen o tem, ker redno dobivam Ameriško Domovino vsak dan, pa vseeno sem hotel zvedeti še bolj natančno, ker veste, meni je Cleveland druga stara "kontra," kajti iz starega kraja sem prišel najprej v Cleveland, tam sem delal 21 let, tam sem se oženil in tam se mi je rodilo deset otrok in tam imam tudi še precej prijateljev naših rojakov, ki smo delali skupaj. Kako bi me ne zanimalo kaj več zvedeti o njih.
Vedel sem, da mi bo g. Gornik povedal marsikaj zanimivega, saj sem že večkrat čital dopise, ki jih je napisal Jožetov oče, zato sem sklepal, da je tudi poznan. Ker sem pa tudi vedel, da je g. Gornik potreben tudi dobrega počitka smo se že pozno v noč podali k počitku.
Naslednjega dne pa se je g. Gornik podal v spremstvu našega Billija in hčerke Josephine v bližnje mesto Turner, ki je oddaljeno od nas osem milj. Jože, pa nikar nič ne povej, ko boš to bral, kakšno je to mesto. Kar si šel iskat, to si pa dobil. Tako smo imeli tisti dan zopet nekaj veselih uric tako, da je bilo res kratkočasilo bivat v družbi g. Gornika, le žal da mu je bil čas ;ako nakmtko ocbnprjen. Drugi lan je bila pa nedelja in smo šli k maši. Ko mi je Jože povedal, ia spada k društvu sv. Vida sem 'akoj vedel, da hodi tudi v cer-'tev in je bil tudi takpj priprav-3en, da gre z mano.
Ker pa g. Gornika ni zanima-j pelje in farma sploh, mu torej nismo imel kaj drugega pokazat, ker drugega pri nas ni. Takrat je bil ravno 4. julij in smo imeli kar dva dni "Rodeo in indijanske plese, lovili so divje konje, hahalj in še več drugih indijanskih običajev. Zato sem bil pa tudi naročil sinu Billi. ju, da je odpeljal Mr. Gornika, da si je ogledal Indijance in njih običaje, da bo vsaj vedel kaj je to in bo tudi vedel kaj povedat od divjega zapada. Jože je že nekam spremijal barve, a vseeno se ni izdal, da se boji Indijancev, zato je privolil in Billijem sta se odpeljala v 60 milj oddaljeno indijansko naselbino ali rezervacijo.
Ko sta se zvečer vrnila domov, .ie bil videti g. Gornik prav zado.
Give the gift that signifies America is not to b« caught napping;
DEFENSE
BONDS STAMPS
voljen. Ne vem pa ali je bil zadovoljen zato, ker se ni pred odhodom izdal, da se boji Indijancev, ali zato, ker jih je videl. Eno je bilo gotovo. Tudi to vem, da se mu je indijanska uniforma dopadla, ker se je celo še sam opravil v indijansko oblačilo in se dal tudi slikat. Saj vem, da bo tam kazal sam svoje slike.
Približal pa se je tudi že čas našega odhoda pyoti Clevelandu. Jože me je že vprašal, kedaj odrinemo in seveda, sem mu povedal, da kadar ga je volja, ker to le on najbolje ve. Povedal pa sem mu tudi, da bi rad pol dneva ostal v Duluthu, Minn., kjer imam brata in ga nisem videl že čez 40 let in v nedeljo bomo šli pa na piknik skupnih društev fare sv. Vida, kjer bo vseh dobrot tega sveta na razpolago. Jože mi pravi, saj imam tudi jaz nekaj naročil za Duluth, pa se odpravimo zjutraj.
To je bilo v torek, ko smo še odpravili na pot. Za mamo pa še nismo vedeli ali bo šla ali ne, ker smo ji vsi prigovarjali, da naj raje ostane doma, ker ni prav trdnega zdravja in vožnja bi bila precej naporna zanjo,-ker je avto samo za dva člove ka. Ker sem jo pa opazil, da se skrivaj nekaj odpravlja, sem jo pa le vprašal: "No, mati,kaj boš naredila, ali greš z nami?" Ona ni pa kar kratko pove: "Kaj misliš, da boš šel sam!" Nič ni pomagalo, ko sem ji prigovarjal, da bo vožnja preveč naporna zanjo. Rekla mi je, da naj nič preveč ne skrbim zanjo in da hoče tudi ona v Cleveland, ker da ima tukaj več žlahte kot pa jaz.
Torej naslednjega dne smo se zgodaj odpravili na pot proti Clevelandu. šlo je hitro naprej, kajti z vsako miljo, ki smo jo prevozili, smo bili bližje Cleve-'iandu. Naše ceste so gladke in g. Gornik je tudi hitro vozil, da šlo kar naprej med 60 in 65 milj na uro. Spotoma nismo dostT govorili, le sem in tja je voznik vprašal, če je vse "O.K." Prevozili smo bili že kakih 240 milj in prišli smo na mejo Montane in N. Dakote. Sonce je vedno bolj pripekalo in .zaželel sem si bil kakšne tolažbe za moj notranji ustroj. Ko smo se peljali mimo napisa "Gas ahead," to je bilo znamenje, da bi se dobila kaj tolažbe za hudo žejo, sem Ml že naprej opomnil, a ni nič oomagalo, kajti peljali smo se kar mimo in postal sem bil ne-potrpežljiv, da sem pričel že bolj naglas protestirat.
(Dalje prihodnjič)
-o--
Kanadski državni davek na cigarete pa je dvakrat večji kot v Zed. državah in sicer znaša $6.00 na tisoč cigaret.
--—o--—
To pa res ni prav!
"Oh vendar no," kaj slišim. Pri meni se je zglasila oseba, ki se neumorno trudi za mladinski zbor v naši sredi tukajle na St Clairju. To je: za mladinski pevski zbor "Slavčki." Povedala mi je da zgleda tako, kakor da bo ta zbor prenehal peti lepe pesmice. Povedala mi je, da se starši za to ne zanimajo, da bi otrokom navdihovali poguma, da bi se udeleževali skupnih vaj. Starši se ne udeležujejo sej, je rekla; "Potem je pa ravno tako kot je z našo godbo sem rekel." Mladina je bila navajena, da je dobila od staršev najprvo nasvet in pogum, da je začela eno in drugo kulturno delo, pa naj bo to petje ali pa godba, oboje je kulturno in potrebno, narod oboje potrebuje, zakaj naj bi take ustanove *ne nadaljevale z našo pomočjo!
Mladinski zbori! S kakšnim veseljem in pompom smo jih organizirali in tudi poslušali s po-četka. Sedaj zgleda, da smo se jih malo naveličali, kakor je navada za vsako stvar, da se .je prej ali slej naveličamo in se znjo utrudimo.
In no, sedaj pa malo poglejmo v stvar bolj iz one kulturne stra-
ni
............ .; P^X
Ali ni pesem naše najv ^ narodno bogastvo, s kateri®
kulturno Lahko povsod in ^ ponosimo! Ali nam ni tudi P^: ^^^ znano, da smo narod, ki rad P 9 peva in poje. Ali niso nam" ^ nezabni pesniki pesem sa srca zato, da bi ta pesem ost^ nam zato da bi nas
ohrani'3"'
rodno zavedne in vstrajne
pili »jim Z( bra Pos
0%
seveda! Kadar bomo marjati še našo
„ začeli zane-
slovensko P*
itO®10

zd
toie 2
"Pas
Pfcih Itii
Pogl
ve "škah
i°sc Ifakl,
da h 8 seb
sem, potem bo pa tudi za' sclnce "slovenstva" in narod11 ^ se bo morala uleči v hladni P Ali to hočemo? Ali je to j men, kar kažemo s tem, dase ne zanimamo za lepo na®0.^ sem? Greh, narodni greh b° ' če to hočemo in posebno se v ker se je začela naša iriladii18' kateri je bodočnost našega 11 . da! Kaj vendar mislimo! ^
to!	„ooto»!
V kolikor mi je znano r ^
razgovora z osebami, kate •
zelo zanimajo za to, da b1 ^
Slavčkov deloval naprej, J® g ^ ^
vzrok nek nesporazum, k>	^
vmešal v to stvar med te
in pevačice in starše, da s0^a|je-
bili tisto navdušenje za J |(
vanje, na drugi strani je P' ^
di to, kar že iz skušje ve®®'
se po nekaj času naVC'f
ohladimo ne oziraje se kf
bra stvar je pred nami
Bilo tako ali drugače,
vi rlBJ
ski pevski zbor "SlavcKi ^
naprej pojo! "Zakaj ne, ,e. in bili veseli" in bili znJ1I\e(i&j seli tudi starši. Kakor v9e " ^ kaže od ene strani, se gre $ da se v domovini prepreC1 ^ vselej neha slovenska Pese .^o, kaj pa, se lahko prosto g1 ^ je vsaj upamo, da se bomo ^ bodoče v svojih narodu' j
in mi bi sedaj ^ bi|ojJ % ouščali to. kar ie ved1 •
7
čajih,
de"1
je
drago in sveto našim 'J11^ domovini in po širnem11 kjerkoli se je nahajala 8 ^ naš;h ljudi. O, kako hi ^ graje vredni, če bi se «e !i za našo pesem še nada'^ rjo radi kakšne male sebičn«sJlej^, se zgoditi ne sme. Dok1 ^jjfl mogoče otroke držati da ^ k vajam, se morajo tud' ,j9t za to zanimati, jim pri£°s
in jih spodbujati. . $ b pesmijo se podalj^J^ slovenska reč v Amerik1 ^
spomin na naše pesnike 1,1 1ijli'lv°'',1
vino obenem. Kaj si
na)
i:'
mo boljega, hvala Bogu> vf mo v debeli, kjer lahko • ^ mo. Graje in sicer velik6^ bi bili vredni, če bi opus ^
K:
bo
[ov
m
' sen vezi,
PUi
, re.j iJadi teb«
ažnii
ie, ;
>ta
V tli
vic | -
V šti
'i da "re ,
S*
mt
II
'Pot
IV

P. S. Pričakujemo Pa sty da se bo vsa naša narod"'1 ^ nekoliko omejila ali da^ ^^e, prišlo malo cenzure radi ^ j stanja. V tem se bomo
r
i l>ov h 'Si
f.S J4'trt
n,
zif
Do t^
vnali po določilih in kor bodo prišla. - u,,. skušaj mo ohraniti vse d°s , ^
■iji^
narodno sodelovanje,
ki
spominjalo na našo dom^ ,0 jS
na pesnike ter pionirje* narodno stvar živeli i'1 fcj'
trudom in požrtvovalnos • J^p
je narod zajemal svoj0 in ostal do sedaj kakor J Kakor slišim se ne gr®
šem pevskem zboru
O
tu'
id'
h
»e h >
Js
gaj no ki presega $500.00- ^ «Utf treba je to, da se
starši z fcft
in navduševat1
podpornik sem bil del0111. ^ da
jaz, se ne gre na tem,
t*
lepo j(
sjačili, kaj še, zbor ima^ ptJ
zanimati da ne izgube veselja- ge
V kolikor mi je znan°> vršila glavna seja teg'3 _ "Slavčkov" v torek 16-1-čer v dvorani S. N. '^W^ Clair Ave
štev. 4 staro V° ( Tedaj si lahko izvolite o ^
bodoče leto in nart

___________ 'edite
ce za bodoče
sodelovanj p0sn
ši so vljudno vabljeni,
• ie * /
ti j o to zborovanje, kei J . bo1 visno le od staršev, sv«{: storili kakor bodo staib vali.
To sem napisal na na* ^ f
tem, ^
katerim je veliko na ^ mladinski pevski zbor se ^nj če deloval. S tem se pa p W ma strinjam tudi sanljltdi
M h
obilo uspeha, potem Pa sele božične praznike. n , Anton u
Si ^ bi
!* 'h
-i
Si;
Pa
'So

Sn
'ilic
i
Sa
obr
^a
^rj
13
Ho
«21
%
I51
v I 'ti

ivecje imse vselei ipri-
i P* i naš' dili t jstaif la na-) Ob-zane' o Potonil" dnost grob'
iš fl* ,eve£
io P6-bo
za t«'
ina,v
u , VVWW
... z'li bodo naše stvari, j}1® ZeIo važne, da, svete, f, rat ve, da nas bodo Poslali v večna lovišča kakršni smo biii zdrave "
S Z
potof n-e* i zbor . tei»u se ie
o
P" »o,
ill ko
smo buli v in močne in vsem našim oro-■JJ* zato, da bomo v več-■Scitl močni in dobro 1 stregli njihovemu ^glavarju. Zaslovel bo f* velikega Manitoua po
M.
80 KJomančem naše Jive. Zastražili jih
—-! Komanči torej ua bomo vse vzeli ma Seboj, kar nam dajo v
is«
i še

10
K
i
M k"
jW. i
SATAN IN ISKARIOT
lnnetou dobro pozna gg-e rdečih ljudi. Da-9.8 bodo svojemu pogla-g0vi služabniki bomo, j kar prinesemo s se-
«ki
t«; K.
dr i!"
sta
a Pred dupljo :0t'aki so prihajali, šepnil. "Straža se
, K, -v
pfii |ij ®JSnJa straža je od-■ ^e- 7dl je bilo vse manj. ^ je še vrgel Ukov na ogenj, za-(j,Je> zasvetilo se je po 11 •) je pojemal in v . utah, ugasnil. Sedeli.
j več slepil ogenj, pdeli po dolini. Te-*Una.j, po nebu so se
m ' tu pa Je m°Js-er zvezda. Komanča
'ten
te®
! in ® 0
»aliil; ;0 d de"1 _
' j!>s k. 8tlri metre oddalje-JFJ da
Hre
Jf k slno čakali, pa si jflt'i ^smuknil vezi. Pois-1(S> da bi prerezal na-

i>>
^j.^ečkarja tamle ; ,aj jermene!"
e in
\ & ti^^utah smo bili
vlji- !)°Vezovati rdečkarja! da bi jih zbudili, če bi se plazi-
Vf
t«

\
oj^ zit1
flif
fifl0
M


Pr> r
O
pO

z/
m
bof
nie:
m.
\ b0'
s*
et
II,


td'
Po nemškem Izvirnik« K. Maji
utegnila krikniti, niti zasopsti ne. In neslišno sva morala opraviti z njima. Vsak šum bi bil vzbudil pozornost, vsak premočen udar ali padec bi se slišal v tabor, kjer je le še morebiti kdo bedel. In oba hkrati sva morala planiti in zagrabiti. Ni bilo lahko, kar sva nameravala.
Bliže in bliže sva lezla. Win-netou se me je dotaknil, znamenje mi je dal, da začniva.
Pognal sem se in hip pozneje sem zgrabil desnega Komanča za vrat. Ta zagrabek je od zadaj zelo priročen, od spredaj pa težak, toda posrečil se mi je in Winnetouu tudi.
Rdečkarja sta padla znak pod najino težo, druga ni bilo slišati ko rahlo grgranje. Omo-til sem ju z udarcem po sencu, onesveščena sta iztegnila noge in nepremična obležala. Počasi sva popuščala s prsti, da se ne bi kje prezgodaj prebudila, pa tudi, da bi ju ne zadavila.
Stražnika sta bila oskrbljena. Vzela sva jima še nože, drugega orožja nista imela, jima zamašila usta in ju zvezala z našimi jermeni pa zavlekla v dupljo.
Še na poizvedovanje je bilo treba iti.
"Kdo poj de?" je vprašal Emery podjetno.
"Winnetou pojde," se je ponudil Apač. "Zlezel bom k studencu in si ogledal položaj v taboru da vemo, kaj moramo ukreniti. Moja brata naj počakata !"
Rad sem ga pustil. Saj je bil v zalezovanju. Izginil je v temi, neslišno ko duh.
Pa že po dveh minutah se je vrnil. Ni kazalo dobro —.
"Ne moremo h konjem in ne k orožju!" je javil. "Pri konjih je straža, naše reči pa ležijo pri gtUdencu in poglavar sedi pri njih. Misel na maščevanje mu ne da spati.
Winnetou si je mislil, da bo tako —."
"Ali ne moremo tudi njega napasti in ga omotiti, kakor smo tale dva?"
"Ne. Krog poglavarja ležijo njegovi bojevniki tako nagosto,
Govor predstavnika slovenskega razumništva
, kako jugoslovansko izseljeni-štvo želi v tem trenotku dati moralno pomoč svoji stari domovini. Pravilo v politiki je: nikdar ne stori tistega, kar so-
Konec.
Kakor v dobi sreče, smo Slo-jvražnik želi. Sovražnik želi že venci v uri nesreče pričali za! dvajset let spore, zlom in smrt usodno, nerazdružljivo poveza-i Jugoslavije; pa ne samo smrt nos s Hrvati in Srbi. Država, ki' Jugoslavije, temveč smrt vse-se je žrtvovala in se dnevno žr-1 ga našega naroda. Sovražnik tvuje v herojskem odporu in j med narodom išče krvnikov, da junaški borbi za demokracijo j bi ga iztrebil in hoče, da odgo-i'n svobodo, si je pridobila ugle-j vornost za dela, ki jih sam po-dno mesto v zboru dostojnih na-1 čenja, pade na nje. Paveliča
dvanajst let Italija vzgaja za krvnika; pošljejo ga v deželo,
^anča sta prišla, pre-2!> sedla pred dup-l^ške v roke in nas
smo ju videli.
sem ga ustavil, ^trebujemo za ujetja'?"
vsi.
^ajal z glavo
Ju!' Hitreje pojde. j li k njemu." z golimi roka- "Skrijmo se v
^egne izpodleteti. Le'kajmo!
, treba enemu ali dru-le
grob pa poča-sem svetoval. "Da!" je pritrdil Winnetou. i)^-Po nas!"	j "Najbolje je. Počakajmo, da
da kateri krikne, j vidimo, kaj bodo počeli, ko opa-j' v slučaju, da ju I zijo beg."
razen tega veš, da' Odlezli smo po dolini, ^brez velike sile!" j Grob je bil precej oddaljen • Kakor hočeš! j od tabora, niso nas mogli vide-•lu prevzame? Vsi i ti. Odmaknili smo ploščo, zle--	j zli v votlino pa ploščo spet po-
z Winnetouom; maknili nazaj. Ni bilo lahko.
rodov. Voditelji te države, ki so jo krmarili v vojni, uživajo brezpogojno zaupanje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ne bo se posrečilo sovražniku, da nas razdvoji, da loči Slovenca od Hrvata od Srba. Sile pekla ne
kjer najprej pusti svojemu gospodarju, da mu vzame Dalmacijo, da bi bil krvnik še bolj krvav, da bi še bolj poglobil brazdo med brati. V Srbiji so po-
bodo zmagale, in naj se poslu- stavili Nediča, nemško orodje,
ki je, kakor je dejal predsednik vlade general g. Dušan Simo-vič, pohodil prisego, ki jo je dal kralju Petru II. in jugoslovanski vojaški zastavi in tako postal orodje nacijev v borbi proti svojemu lastemu narodu.
Kakor je naš prijatelj Vojta Beneš dejal, da ni mogoče govoriti, da smo nepripravljeni in da smo dolžniki človeštva, temveč da je človeštvo naš dolžnik,
žijo še tako prefinjenih sredstev intrige in še tako nasilnih sredstev uničevanja. Jugoslavija bo zopet vstala, lepša in mogočnejša, ostvarili bomo nov svet, občečloveški in človečan-ski red, v katerem ne bo sužnja ne gospodarja, ne izkoriščanega ne izkoriščevalca. Za ta prerojeni svet, ki nas popelje v nove Zarje Vidove, mro danes najboljši sinovi Evrope, za njega veljajo preroške besede naj
boljšega" sinu slovenske mater tako in zato ^ od *lov^va zahtevamo življenje v svobodi. V
Jugoslaviji so bile zmote, toda Jugoslavija je našla sebe v uri zgodovinske preiskušnje, počivala je na ramenih Srbov, Hr-
Prešerna:
Največ sveta otrokom sliši slave,
tje bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti vol'j o vero in postave.
Bog živi Srbe, Hrvate in Slovence, Bog živi veliko demokratsko Jugoslavijo!
Govor ministra g. Sava Kosa-novica
Glavni govornik na svečani prireditvi je bil minister g. Sava Kosanovič, ki "je med drugim dejal, da je zelo ginjen pri svojem bivanju sredi med našim svetom v Chicagu. Da ima občutek, kakor da bi se vrnil v domovino. To k^e, > da Jugoslavija ni mrtva.' Vtisek ima, da tam, kjer je svoboda, tam je tudi zveza s starim krajem. G, Kosanovič nadaljuje, da čuti,
vatov in Slovencev. Tisti čet-niki, ki se danes tako junaško bore, se ne bore za malo Srbijo, temveč za veliko zamisel Jugoslavije in Balkana. Tisti, ki hočejo zmanjšati pomen tega1 končnega cilja naj se spomnijo tiste Srbije, ki pri svoji golgo-ti čez Albanijo ni hotela sprejeti italijanske pomoči, kei; je cena za njo bila Dalmacija. Tisti, ki delajo proti slogi Srbov in Hrvatov, pa naj bodo njihove krinke kakršnekoli, zavestno ali nevede delajo proti interesom svojega naroda«,
Kličem vam, je dejal minister g. Kosanovič, ki so frm med govorom navdušeno ploskali, da vsak v svoji okolici onemo-
goči nasprotnike svobode, a ti so vsi tisti, ki delajo proti slogi med Srbi, Hrvati in Slovenci.
Minister g. Sava Kosanovič je končal svoj govor s pozivom vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem k slogi in sodelovanju, sledeč besedam velikega ameriškega predsednika Lincolna, ki je v časih meščanskih vojn v državi povzdigoval idejo edin-stva in sloge.
Prihod hrvatskega bana
Med govorom ministra g. Ko-sanoviča je stopil v dvorano hrvatski ban dr. Ivan šubašič v spremstvu g g. Petra Radiča in Bogdana Radiča, burno pozdravljen. Po govoru ministra g. Ko-sanoviča je prof. g. Zvetina predstavil bana, ki je nato imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je danes potrebno graditi bodočnost našega naroda v Jugoslaviji z našim kmetom na čelu: k človečanstvu, k svobodi in k pravici. Na tem temelju je mogoče zgraditi močno Jugoslavijo. Hrvatski narod noče ničesar drugega kakor svojo svobodo in svojo srečo v skupni državi Jugoslaviji, v kateri bo živel svoboden hrvatski narod s svobodnim srbskim in svobodnim slovenskim narodom v enakopravni državi Jugoslaviji. To mi vsi hočemo, to je naša sreča, to je naša bodočnost. Nam vsem je treba velika domovina, kjer bo naša skupna moč branila skupno ognjišče. Ban je obsodil tiste, ki skušajo prinesti spor in sovraštvo med Srbe, Hrvate in Slovence in pozval vse, naj žive v slogi, sodelovanju in ljubezni, kajti, tekmovati moramo med seboj v plemenitosti in bratski ljubezni, ne pa v stvar j an ju sovraštva in nesloge.
Obisk hrvatskega bana dr.
Ivana Šubašiča v Chicagu
Chicago, 30. novembra (JČO). — Ban Hrvatske dr. Ivan šubašič nadaljuje s svojimi obiski hrvatskemu izšeljeništv.u v Združenih državah'. Cilj teh obiskov je, kakor je znano, direktno spoznavanje bana z izseljeništvom in njegovimi življenjskimi okol-
>a pila."
r'a mene nočeta vzeti 'Se je našobil.
nazaj.
Skala sicer ni bila pretežka za nas tri, pa premalo prostora je bilo v grobu, da bi razvili vse 1( sodim, vajena dav-l moči. Po mnogih trudih in na-j( ^sten j a."	j porih je bila plošča spet na
l!^' Je že mogoče j svojem mestu. • tudi prekrepko za-; Votlina je segala precej da-v	j leč v skalo, pa nizka je bila. V
bo prevzel moj j kotu so ležali ostanki Močne ill V?ra®a* Winnetou. j roke in tesno smo se morali sti-^ ' levega, jaz pa de-j sniti, da nismo prišli okostnja-
| ku preblizu. Prijetno ni bilo, rllam od jermenov ne- zato pa je bilo varno. Potroh-.toiili, razmahali smo nobi ali gnilobi ni dišalo, votli-

"H
členke pa šli na de-
'S[ tj^a sta seveda sedela1 Truplo ni trohnelo, le posušilo
na je bila suha in zračna, ker je bil gornji del razpoke odprt.


Njenimi proti nam.1 se je.
se morala do nji-; Tesno drug ob drugem smo iq 8rabiti. Sitna reč—! , čepeli in čakali. Priznam, da
V ■ I
/ ta;, mčen.
Sitna reč kateri le za hip
f L	je bil ves naš
rt' l lVWi v
Nc sliki 'vidimo razvaline poslopja poslanske zbornice v Londonu, katero je b::lo popolnoma porušeno po nemških bombah. Delavci zbirajo, staro železo tega poslopja, ki ga je k-akcr soclijo ne 100 ton.
sem bil precej razburjen. Saj je naše življenje viselo na niti. | i() Je bilo v duplji še Nobeden ni zinil besede, čas 0 ko zunaj. Počenila| je lezel po polževo in celo več-j Ijp Štiri ter počasi in nost se nam je že zdelo, da če-\ k njima. Veke sva1 pimo in čakamo. Kaki dve uri oči za toliko, da j je še bilo do dneva, straža, ki „ samo skozi trepal- smo jo napadli, je bila zadnja. Ni? je, da se kakor ži- Pa čas je le mineval. Sedel
kc'Weku svetijo oči v sem spredaj pri plošči in pre-
i	če je kdo razbu-
)jti°stro gleda. f(jfifj 'tj^Sa morala rdečkar-m udarno, da nista
žal skozi ozko špranjo po taboru. "
Dalje prihodnjič
--o--
Včasih so reki!, da vojske ničesar ne vstavi, a gornja slika pa nam kaže vojaka na tanku, kise drži prometnih postav iv z roko va-nnija,, da bo obrnil na levo.. Slika je bila posneta v Rock Hill, S. C., ko so bile naše olclopnc winice na poti na manevre.
ščinami in težavami. 30. novembra letos je hrvatski ban prisostvoval velikemu zboru Hrvatov v Chicagu, ki mu je prisostvovalo več tisoč ljudi, med drugim tudi lepo število Srbov in Slovencev.
Na tem zboru, v American-Bohemian Hallu je ban imel velik govor, ki je bil burno pozdravljen. V svojem govoru je zlasti razložil teoretski pojem svobode, človeka posameznika v razmerju z narodom in naroda do narodov. V zvezi s tem je ban prikazal stoletno borbo Srbov, Hrvatov in Slovencev za svobodo m tudi pri tej priliki poudaril, da je cilj hrvatskega naroda, ki ga on zakonito predstavlja: svoboden hrvatski narod v svobodni hrvatski domovini, svoboden srbski narod v svobodni srbski domovini in svoboden slovenski narod v svobodni slovenski domovini, vsi skupaj pa v veliki skupnosti Južnih Slovanov, v Jugoslaviji. Ban je obsodil tako-imenovano neodvisno hrvatsko državo rekoč: "da je to užalitev, ki sta jo hrvatskemu narodu prinesla Hitler in Mussolini." Potem je pozval ameriške Hrva-e, naj bodo verni svoji novi domovini Ameriki in njenemu predsedniku Rooseveltu, ki želi osvoboditi ves svet tiranije, teme in sužnosti. Ban je podrobno razložil vlogo hrvatskega in vsega izšel jeništva v današnjih okolščinah, rekoč, da bodo ameriški Srbi, Hrvati in Slovenci napravili največjo uslugo svojemu narodu in državi Jugoslaviji, če bodo zvesti svoji novi domovini ter aktivno in vdano pomagali v vseh njenih naporih za osvobojen jem narodov vsega sveta iz klešč hitlerizma in fašizma, zlasti pa tistega naroda, ki mu po svojem rojstvu in po svojih čustvih pripadajo.
Te banove besede je posebej poudaril chicaški tisk, ki meni, da so take izjave .in pozivi zelo koristni z ozirom na dejstvo, da Amerika polaga veliko pažnjo na vdanost vseh izseljeniški skupin v velikem delu ameriške narodne obrambe.
Banov govor je bil navdušeno pozdravljen, zlasti, ko je mimo pozdravov predsedniku Združenih držav in Anglije poslal srčno topel pozdrav bratskemu ruskemu narodu, ki se bori za svobodo vseh zasužnjenih narodov.
Po obisku proslave Dneva Ze-dinjenja je ban prisostvoval svečani večerji, ki so jo Hrvati Chi-caga priredili v njegovo čast v hotelu Sherman in ki ji je prisostvovalo petsto oseb in na kateri je govorilo pet in trideset govornikov v imenu vseh hrvatskih društev iz Chicaga, Milwaukee-a, Gary, Jollieta in Indian Har-bour-a, ki so v svojih govorih najtoplejše pozdravili bana ter mu obljubili vso podporo in sodelovanje v smislu njegovih idej, izraženih v govoru v Pittsburghu kakor tudi v govoru istega dne v Chicagu. Vsi so poudarili, da hrvatski narod razume načelo, ki ga ban razglaša: "svoboden hrvatski narod v svobodni skupnosti s svobodnimi Srbi in svobodnimi Slovenci v Jugoslaviji.
pa je bila spraskana, tako da je del podpisa manjkal, še preden se je sodišče odločilo, je Gugliel-mina, osem dni po svojem bratu, umrla. Dediči njenih zahtev so postali) nje mož in njeni otroci. Proti tem pa sta vložila tožbo oba Picconejeva brata. Navajala sta, da predložena listina zavoljo svojih poškodb ne more veljati za polnovredno oporoko, rasen tega pa je gotovo brat sam dokument tako poškodoval. Morda mu je postalo žal, da je sestro določil za glavnega dediča, oba brata pa odpravil z manjšima vsotama. Pravda o tej stvari se je vlekla pet let. Sedaj pa so sodni izvedenci ugotovili nekaj nepričakovanega: poškodbe v oporoki so povzročile žuželke, ki rade grizejo papir. To mnenje si je osvojilo tudi sodišče in je oporoko proglasilo za veljavno.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, garaža, klet pod vso hišo, furnez na vroč zrak. Hiša je na 965 E. 77. St. Hitremu kupcu se proda za $3,500. Vprašajte na 3336 Fulton Rd.,< ali pokličite MElrose 9717.	(294)
Lepotilni salon naprodaj
Proda se lepotični salon (Beauty Shop) na St. Clairju v slovenski naselbini. Podjetje je staro 12 let. Naslov se izve v uradu tega lista.	(296)
Sobe išče
Želim dobiti dve opremljeni sobe, furnez in kopališče. Sta-stu v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (293)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje tri lepe sobe, furnez i nkopališče. Stanovanje se odda na 1044 E. 61. St., vprašajte zgorej. (293)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Oblak Furniture Co.	KM
TRGOVINA 3 POHIŠTVOM	hh Pohištvo In vse potrebščine
za dom	H H % «612 ST. Cl.AiK A V*.
HEnderson 297S	In
Nenavadna usoda oporoke
Leta 1916 je italijanski vojak;' Federico Piccone iz mesta Ales- ^ sandrije napisal oporoko, v kateri je določil za dediča svojega znatnega imetja svojo sestro Gugylieknino, ki pa naj bi dvema ostalima bratoma izplačala določene vsote. Ko se je vojna, končala, se je Piccone vrnil živ. in zdrav domov, o oporoki, ki jo je sestra hranila doma, ni bilo nobenega nadaljnega govora. Pred šestimi leti so našli Picco-neja, ki je ostal samec, umorjenega. Tega umora še do danes niso pojasnili, vendar pa na sestro in oba brata ni padel sum.
Guglielmina je oporoko predložila sodišču, a listina je zbujala pomisleke, kajti v sredini je imela tri široke luknje, spodaj
The gift that fights inflation while bringing joy and protection.
DEFENSE
BONDS STAMPS
* * * *
Za las je manjkalo
ROMAN
* * * *
Diana je prosila tako milo in ljubeznivo, da se teti nista mogli "obotavljati, niti poslušati boječe oporekanje od strani markize. Toda ženski sta bili v veliki zmoti glede sodnika Gal-pina. Sodnik'nikakor ni občutil več ljubezni clo sestrične obeh tet. Zločin v Valpinsonu mu je obetal sijajno bodočnost, ako ga bo pravilno rešil. Tu je bila prilika, katero je pričakoval tekom vse svoje sodnijske kariere. Videl je pred seboj odprta vrata za povišanje v službi. Svojega lastnega prijatelja bo poslal v ječo! Kakšna zado-voljnost bo v javnosti, kako ga bodo hvalili radi njegove nepri-stranosti! Kako odgovoren je napram postavi, kakšne zasluge ima napram človeški družbi, napram državi! Kako bodo občudovali njegovo zmožnost, njegov pogum, ko se je drznil pri-tirati pred sodišče najbolj vplivnega človeka v vsem okraju!
Toda kljub vsemu temu, kljub radosti, ki je odsevala v njegovem srcil in osebni časti-željnosti, je sodnik Galpin kmalu pronajdel, da ne sedi na rožicah, pač pa na trnju. Bil je pokoncu že od šeste ure. Ob enajstih je poslal po zapisnikarja Mechineta. Oba sta se napotila proti zaporom, da na daljujeta z zasliševanjem. Ob prihodu sodnika v ječo je je-čar izročil Galpinu pismo, ka tero je napisal Jacques za Dia no. Bila je le kratka notica, ka koršno napiše razumen jetnik, ki dobro ve, da je njegovo pisanje podvrženo cenzuri j o jetni-ških oblasti. Pismo niti zapeča teno rti bilo. Glasilo se je:
mov bolj obupan kot je prišel. Vse obnašanje Jacquesa mu je bilo uganka. Ah, če bi bilo mogoče slediti njegovim stopinjam !
Toda bilo je prepozno. Podrl je mostove za seboj in je bil prisiljen, da gre do konca. Da ne zgubi ugleda, za varnost njegove bodočnosti, je bilo sedaj predvsem potrebno, da gre do skrajnosti, da dožene krivdo Jacquesa. Priti mora k odprti in javni obravnavi in biti tam spoznan krivim. Ako Jacques ni spoznan krivim, tedaj je Galpin zgubljen. Bilo je to vprašanje življenja in smrti za sodnika.
In v takem razpoloženju se je nahajal sodnik Galpin, ko je dospel domov, kjer sta ga čakali gosodični Lavarande, ki sta prosili za sprejem. Galpin se je kar stresel. Bil je razburjen. Kakšen namen je pripeljal obe stari gospodični k njemu v tem trenotku? Kakšne nove zarote se kujejo proti njemu?
"Pripeljite jih k meni!", je končno zapovedal.
In prišli sta, toda precej ošabno prezrli ponudene stole.
"Nikakor nisem pričakoval, da bom imel čast vašega obiskala, gospodični," je začel sodnik Galpin.
Starejša izmed obeh, gospodična Adela, ga je na kratko prekinila in rekla:
"Mislim, da ne, sodeč po dogodkih, ki ste jih pravkar povzročili."
In po teh besedah ga je začela obdelovati z jezikom, kakor-šnjega so zmožne samo ženske. Očitala mu je vse izdajstvo, ne-
čite pismo, potem ko ste ga pre-čitali?"
"Da. Lahko vam pa povem vsebino pisma."
Sodnik potegne pismo iz miz-nice. Mlajša obeh sester, Elizabeta, ga prepiše s svinčnikom na kos papirja. Potem sta pa odšli iz sobe, ne da bi se poslovili.
Gospod Galpin je bil ves divji, ko je vzkliknil:
"Ah, stare čarovnice! Že vidim, da ne verujejo v nedolžnost Jacquesa, ker sicer se družina ne bi toliko silila, da pride k njemu v ječo. Brez dvoma mu hočejo pomagati k samomoru, da se tako izogne kazni. Toda, pri Bogu, to se ne bo zgodilo, dokler imam še jaz besedo v tej zadevi."
Odvetnik Folgat, kot smo že omenili, je bil silno razjarjen, ko je zvedel, da sta obe stari devici obiskali sodnika Galpina. Toda svoje razburjenosti ni kazal okoli. Na vsak način je bilo potrebno, da je vsaj on ostal miren v trenutkih, ki so povzročali toliko groze družini. Nasprotno pa gospod Chandore nikakor ni mogel enako dobro zakrivati svoje nevolje. Napram Diani je rekel:
"Moj dragi otrok, gotovo veš, da te na noben način nečem žaliti, toda svoje tete dobro poznaš in veš, kako so klepetave in razburljive. Sodnika Galpina bodo spravile v največjo jezo."
"In kaj za to?" reče mlado dekle. "Kdo se bo oziral na taka dejstva, ko smo prepričani, da je Jacques nedolžen!"
"Gospodičua Chandore ima prav," se oglasi zdajci odvetnik Folgat, ki je postal vdan Diani enako kot ostala družina. "Naj sta gospodični storili karkoli, položaja nista mogli poslabšati. Sodnik Galpin ostane naš najbolj nevarni nasprotnik."
Stari ata Chandore se zgane in reče:
"Toda —!"
"Oh, jaz njega nikakor ne dolžim," se oglasi mladi odvetnik. "Krive so postave, ki ga silijo, da postopa na enak način. Kako more biti sodnik pristranski v takem slučaju, od katerega je odvisna vsa njegova bodočnost? On mora gledati, da zadosti postavi kot človeški družbi. . . ."
"Toda gospod Galpin je bil
naš prijatelj!"
"Da, in ravno to je, česar se bojim. Kakšna postane njegova usoda onega dne, ko pride nedolžnost Jacquesa na dan?"
"Nu, na vsak način bomo kmalu zvedeli, kaj sta dosegli obe. ženski pri sodniku."
(Dalje prihodnjič.)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV* ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in . tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v
OLAJŠAVA
ZA BOLEČE MIŠICE
mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, G20ri Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66., St.: blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure. Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vsfe zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah.
"Diana, ljubica moja, misel",I sramnost, hinavščino napram kako strašno žalost sem ti po-' Boiseoranu. Kaj? Kako se on vžročil, me boli bolj kot vse j drzne nastopiti proti Boisco-drugo. Ali naj ti zatrdim, da ™nu, ki je bil njegov prijatelj, sem v resnici nedolžen? Po- in ki mu je dejansko pomagal, znam te in t'i ne potrebuješ ta- da 3"':de do bogate neveste? kega zatrdila. Postal sem* žr- Saj je vendar s tem postal ma-tev usodepolnih okoliščin, ki so lodane član njih družine. Ali zapeljale pravico, da me je pri- TCfu morda ni znano, da mora
jela. Toda imej upanje, bodi prepričana, da pride nedolž-
priti med sorodniki v vsakem slčaju do sporazuma, da se ču-
nost na dan. Ko pride čas, mi v a največji zaklad družine bo mogoče vso stvar spraviti v družinska čast? pravilni tek. — Jacques." 'Hm!" je rekel sodnik Gal
JOHNSON'S
RED CROSS PLASTER
V RABI PREKO SO LET NAPRODAJ V LEKARNAH
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna. 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jecl-note.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances NovaK, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Porine, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj. Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva farrf sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub dru-
Gospod Galpin se je počutil na katero je padlo
I
l:ct oseba
pin, ko je prečital pismo. Toda P^ce.j debelih kamnov iz pet& očividno ga je pismo močno pre- 2a nadstropja hiše. Toda os-j vzelo.	't^l je kljub temu miren in se
"Kako siguren je o svoji ne-'n-ai krotiti. Da, celo vprašal sej v i«, govoril Galpin ji5' na tihem; koliko koristi mu;
I zna prinesti ta nepričakovani i
dolžnosti!" je sam s seboj.
Toda ko je prišel pred zapore mu je pogum zopet narastel. Galpin je premišljeval, da Jacques ni vedel, da njegova notica ne bo prišla direktno v roke naslovljenki, (pač pa jo dobi najprvo v roke postava. Dejstvo, da pismo niti zapečateno ni bilo, pa mu je zopet podrlo to misel.
"Nu, bomo videli!" reče go
obisk. Mogoče pride lahko do poravnave?
In kakor hitro je Adela nehala z govori in napadi, se je začel opravičevati in hinavsko risal zadrego, v katero je zašel, kako silno ga žalosti ves dogodek in prisegal je, da on nikakor ne more kontrolirati položaja, in da mu je Jacques še vedno enako dober prijatelj
spod Galpin, dočim je Blanginjkot vselej, odpiral vrata.	j "^e ga imate v resnici za ta-
Sodnik je kmalu dognal, da dobrega prijatelja," se vta-
! kne vmes Adela, "zakaj ga pa
je Jacques ravno tako miren v svoji celici, kot če bi bil doma v svojem gradu Boiseoranu. Ponosno se je držal in celo pre-žirljivo je zrl na sodnika. Nemogoče je bilo kaj pronajti ali izvleči iz njega. In ko je Galpin silil v njega, je postal trdo-
ne oprostite?" "Ah, če bi mogelj" "Potem pa vsaj dovolite, da ga v zaporu obiščejo družina in prijatelji." '
"Postava mi tega ne dovoljuje. Ako je nedolžen, bo to lah-
vraten in molčeč, ali pa je re-ik° dokazal. Ako je kriv, tedaj
kel, da mora imeti čas, da se premisli. Sodnik se je vrnil do-
MANHATTAN SRAJCE
najnovejši vzorci z znamko
HORIZON
SHORTS, PAJAMAS, itd.
V poljudni Izberi dobit« pri
FRANK BELAJ
mora priznati. V prvem slučaju bo seveda takoj oproščen, v drugem slučaju pa lahko sprejme v zaporu kogar hoče."
"In če ste v resnici tako velik njegov prijatelj, kako ste se drznili čitati njegovo pismo naslovljeno na Diano?"
"To je ena najbolj bolestnih dolžnosti mojega poklica."
"Ah! In vam ta vaš poklic
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA moške, deške in otroške oprave
6205 St. Clair Ave.
_______ _ (Dec. 9, 12. 16. 19, 23) tudi prepoveduje, da nam izro-
štev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl., zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. -Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank ' Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta.
DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. Jt. of O.
Predsednica Mary Ivane, podpred-
sednica Frances Baraga* t-. nie M. Yelitz. 1267 E. 169-nikarica Louisa Pikš, Kattie Perme, vratarica sunič. nadzornice: Mary ° jjjf Gcdlar, Mrs. J. Hrovat. vodja msgr. B. J. Ponikvar. dr. M. J. Seliškar. Seje se stari šoli sv. Vida vsako treu mesecu zvečer ob osmih.

SAMOSTOJNO
LOŽKA DOM«*
Predsednik Frank Baraga, ' ve ar Ave.; podpredsednik , j šovec, tajnik Frank Bfivec.^a St.; blagajnik John J- Less Darley Ave. Nadzorni j Mlakar, John Lokar m 1 ^ Seie se vršijo vsako tretjo s* secu v S. N. Domu, soba »j poslopje. Društvo sprejem« , ne od 16. do 45. leta s nino in zdravniško preisK^jn« plačuje $200 smrtnine in je bolniške podpore. Asesms' 1(j jf mesečno. Za sprejem ali P ^ članov so vsi slovenski za^brnit< nadaljne informacije se društvene zastopnike. ^

For Christmas Dehvcif"
$105
.00
Philco 390X Brinu« All 3.. Standard, S"® Wave and FW' j
Idealno božič"0 rilo za družin^ ^ ima vse tm« .jcJ ve, moderne r radio iz"*3 krasen kabi'1®1 orehovine. ' $
TE, ker jih ilT1 r samo omejen0 vilo.	• »■?.'
Pri nas vam damo veliko popusto na vaš stari Cene na Philco radios od 19.95 naprej. "
jjplifks,
Lahka mesečna odplačila
ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA!
0RW00B APPLIANCE & FURNlT^
819 East IS^t
6104 St. Clair Ave.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK
•bS1, Sk
POSEBNO TA TEDEN d
POCAHONTAS ŠT. 3, Shoveled Lump ......
PREMIUM POCAHONTAS, Shoveled Lump... •
ZELLE COAL CO. ^
18325 Buffalo Avenue	IVanhoe **
PHILLIP ZELLE, lastnik ^^
razl Veg 45,00( Moštev

ih Min "»ore da b
Ko so Nemci po strašni bitki zavzeli mesto Simferopol, so se takoj lotili čiščenja razvalin in clruge navlake, Jci so jo povzročile bombe in granate v tem mestu. Posebno se Nemci trudijo, da počistijo glavno cesto, ki vodi v bogate kavkažke predele Rusije.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jairl
Vam in Vašim Otrokom
KRflH JSKO-SLOVEHS-Kf KATOLIŠKA JEDK0-Y4
tfcij:
'Sili ^ a
V
Najstarejša slovenska podporna organih v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.191°
ciJ*
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naj"0 šteii in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl
Ijši-
f
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, oper®1 bolezni in onemoglosti.
ciJ«'
J
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat dobe od S250.00 do $5.000.00.
60.
t*
ff
x .. nisi
K. S. K. JEDNOTA je prava mali vdov in sirot. Ce jje, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi®1* trudi se in pristopi takoj.
Za no.iasnila o zavarovanju in za vse druge Dodrobnos''

a 8{ Poix Vi,
""Ust več
Mh
u k,
\b: 'Zv0 lica
V \ j
K
\i X
K
«V C


v
J Po
N
Posledice potresa-, ki je bil najhujši od leta 1938, ki je zadel Los Angeles. Slika nam kaže škodo, ki jo je potres povzročil v Torrance na neki garaži. Skupna šlcoda povzročena po tem potresu zna-ša skoro $1,000,000.