Ilu torek, 4. novembre (Nov. 4), 1924. STEV.-NUMBER LgTO-VEAR ■•Jtii HoUdU. d.fly d.y» GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OffU. •( IMT I«. Uwodals A v«. T.lrphon. Uwndalo4IW ZADNJA ZA STARI MOV JE IZIGRANA. ^dor nima jasnega programa, ai •eveda pomaga i poteaami. Chicago, m. — Bizmfiki! U«ti so y pondeljek zapeli staro peaem M tvoj obrabljeni fagot Ta petem se ponavlja vsaka štiri leta pri predsedniških volitvah in vsake dve leti pri voiitvi poslancev v kongres, državne zbornice in občinske zastope. Pri predsedniških volitvah pripoveduje, kako ao farmarji v Dakoti, Minnesoti ali , kateri drugi državi prišli do spoznanja, da pojde prosperiteta rakom žvilgat in žabam pet, ako na bo izvoljen kandidat atarinov. Tako poroča bizniško časopisje Chicaga. V drugih mestih sope t poroča o takih pogovorih in izja-vsfa v drugih državah. Taka pisa-. ta ima namen prepričati volilce, I da se je ljudstvo — delaveijn far ! aarji — izreklo v drugih drža nh za kandidate atarih strank Namen takih pojro&l je torej zbegati volilce. In tako sbeganje volilcev ae profesionalnim poli-tičarjem dozdaj posrečilo v precej obiirni meri se vselej in sato to poizkusili svojo srečo tudi letos. Izid dsnašnjega volilnega boja pokaže, v koliko se ljudstvo zavede avoje politične moči in da lahko zabrani vsako lgračkanje Wall Streeta z gospodarskimi interesi ameriškega ljudstva, čeprav ne glasuje sa lcandidate sta rih strank. Stari stranki nimata jaanega programa. Ampak njun prc k je sisglen^da Jjndalaa l ^h . ima veš lukenj, akosi katere aa lahko umaknejo, kadar je treba kaj ukreniti za ljudstvo. In ker ni jaunoeti v programu, si pomagajo s potezami, da zbegajo volilce t * zadnji uri. Amerika. La Follettova zadnja besed h volileem ob zaključku kampanje. Stara garda je izigrala zadnjo potezo. Republikanci izdali $15,000,000 aa volilno kampanjo, pravi Fr. P. Walsh. Kuklukaovaka vojna v Nileau, Ohio. Kužna bolezen izbruhnila v Los Angelesu. • Inozemstvo Ramsay MacDonald poda danes ostavko. , Strmoglavljeni pelaingski dik tator Vupejfu je pobegnil ia Tientsina. V Turčiji se je pojavila velika politična kriza. Delavska stranka smagala v občinskih volitvah na Angleškem Panika v Španiji, kjer diktator zapira vplivne nasprotnike diktature. Liberalec llaehado Izvoljen predsednikom na Kubi. MORNARIŠKI TAJNIK VA/-BRŽ ODIDI. Waahington, D. 0. — Mornarl- iki tajnik Wilbur preneha mogoče kmalu biti mornariški tajnik po končanih volitvah. Izpustil je msčko iz vreče, dasiravno sta mu Coolidge in Hughei naročila, da k naj jo obdrži v nji, ko je govori proti Japoncem pred nekaj tedni sa pacifični obali. Dajal je, da je treba povečati elevacijo velikih t«pov na ameriških bojnih ladjah, da bodo dalj neali, kot nesejo se-I ^j. Coolidge ae je izrazil proti taksni krienju pomena pogodbe i " omejitev oboroževanja na morju. kar jc *eveda Wilbujju znano -I W.!lmrjev govor o^levaeiji'^ P®n«hala. 1 P™ na ladjah je povzročil okol precej jeze In pri prv Priložnosti bo Wilbur najbrž po-^ naj »prejme kakšno [ sodnijnko meata. Na tem meatu |bl lahko izkazoval svojo bojavi-t0h' "sprem stavkarjem in raznim •»"storjeni, ki odganjajo spanee j*' "'"*' "d trudnih oči finančnik '/"v 'n industrijskih grofov. Akf> je človek preveč bojjevit, Q pan,et„of da kaže Ukrat svojo ^•jjM, ko bi moral naatopiti krotkega jagnjeta. bo, y \\ VOLIC1V V OHIOAOU PRED 94 LITI M^t„ f hi?tgo je imelo leta J 32 volilcev, ki ao Uva ' r«"r.-4eni po teritoriju^! de-~ . J^sara do reka Dupage ■ma M Peoria okraj. Vseh InVvje takrat bilo 160. n let*, Ima Cbieago Črna kuga v Los Angeleau. p- ' i A _____ 1 n dva m dvajset oser jb umorila ta morilka. mmm—mmmmm Zdravniki aa povaod pripravljajo, da jo odšanajo. Los ^kn^^slos f 0^1« — žrtve kuge ao narasle v nedeljo aopet aa aedem. Odkar ae je kuga pokaže la, je umrlo dva in dvajsšt oseb Kuga je izbruhnila r mehišk naselbini, Odrejene so bila takoj KAJ NI VELIKE JAVNE VAŽNOSTI? AKO IMA DVA MILJOMA ti LEZNlOABJEV PRAVIOCf DO STAVKI. Izrek najvišjsga sodišča to paan. WaahingCon, D. 0. (Federated Press.) — Advokat je obso" železničarjev, ki ao bili ol zaradi samote, da obztruirajo rišld pošti in se vmešavajo v državno trgovino ob času sta železniških delaveev na šel Santa Fe v mesecu avgustu so vložili v interesu svojih k tov na višja sodišče vlogo, da'Še enkrat uvašuje, da ae jim devoli ponovna obravnava pod ugo V koliko bodo te odredba pomagale, sa pokaže v nekaj dneh. Kugo raznašajo bolhe in podgana, pa tndi veveriee. Te šivali poete-nejo sicer prve šrtve kuge, od njih se pa kuga razneae na ljudi. Bacile, ki povzročajo kugo, vdih-ne človek vaae, ki nasedejo v gr lu, nosu ali plnčih in se na to rsz* pasejo in pomnože. Nekateri ljudje so baeilonoše. Baclft njim ne povzročijo posebne škoda aa zdravju, ampak taki ljudje rasne-sejo bacile. J PluČno kugo so v srednjem ve ku imenovali črno kugo ali črno smrt, ki je pomorila eno čftrtino prebivalstva v Evropi, predan ja tjrjev sodnik hi razrednih sodkov prepojena porota, ko ao železniške družba* s laŠnjivlmi poročili nahujakale javnoat, pod kakšnimi pogoji ja saatavkalo Ur Pf r ** (tisi rtr enih volifeev ^ LOVCI USMRARVI VA *IBTERU0E1M VAftDT »aa. - Tri lov. polka se našli depu h,1«»Twin laskav. Vsa JT" "da aa Ja bil had m, podleglL _ ''m okolieai V »edo ae- nJ' ***** šišji—L Južno-Holnee Uide ob " u,de ob 4 «. , VREMS. Danea nismo več v srednjem veku. Zdravstveni sveti po vseh a-merišklh mestih ao takoj mobilizirali vse svoje moči in pripomočke, da jo ustavijo, kjer sa pokaŠe in da preprečijo njeflo razširjenje po dešeli. , T Ljudje naj se niksr ne razbur jajo, ker se je plnčna kuga pojavila v Los Anfcelesu. Dobro je„da ljudje vedo, da je tukaj In sa nanjo pripravijo. Ako se bodo stro-go isvrševali adravniški uasVatl, ni nevarnosti, da ae razširi. Kuga se Je pojavila štirikrat v Združenih drlavah, toda nikdar «e ni aelo razširila. Prvikrat št je pokazala leta 1899 v kitajak koloniji v Ban Franaiaco Kuga je dvoje vrele* buboaič-na la plučna. Kadar bo priUznil mraz, poeta-os nevernost velja ed strani podgan, ker bodo pritisnile k hišam. Pokončati je treba te neprijetne glodavee, kjer aa aeleti nanje, da ee tako zniža nevarnost za razaa-šanje kuge. Mežico Citj, I. nov. — Amari-ški poalanik Sheffletd V Mehiki, ki Ja vodja dlplomatišaaga zbora v Mehiškem meate, bi bil moral predataviti novega poalanika ■ Jetske Rusija ostalim diplomtom če«ir pa aele storiti BheffUld aa izgovarja, da ae mara tega eteriti. ker Zdiašeae držeče ša nftee pri snala ruske aovjotaka vlaia. Socialistična stranka Ja sklenila stali ob rgagovi atrani la pra l prečiti njegov padaa. ~ Paria, 3. nov. — Socialistična stranka v Franciji je na svojem sboru včeraj sklenila, da bodo njeni poalanel v parlamentu podpirali Herriotovo vlado v vsakem slučaju, kadarkoli desničarski blok t>oskusi strmoglaviti Herrio-U. Herriotova večina v sbornici je odvisna od socialističnih glasov. Sklep soeiallstlčne stranke je torej sasigural trden obstoj Herrlo-tove vlade. S tam aklepom ao socialisti odgovorili Poineareje-vim reakcijonarjem, ki sadnje dni napovedujejo padeo Herriotove vlade, češ, da mora Iferriot slediti MaeDonaldu V Angliji. [La Follatta, navdušeno sprejet ? svojem doasadam mestu, Ja ra-kal, da je zmaga tagotovijsna ša bala vil glasovi polteno itnlm vlakospremno oaobje v Santa Fa-ju ia Needlesu, Cel. Najvišje ao-dišče ai hoUb podati raaaodba o krivici, U Jo je atorilo nižje ao-dišče stavkarjem. Ako ima dva miljona šelezničarjev pravieo do stavke, ni "javna vašnosti" sa najvišje sodišče, da apragovori e-no besedo, ako ja oaem organial-ranih šelezničarjev poslanih v sa-por kot svarilo njihovim tovsri- žem. » Vlakospremno oaobjs ja saatav. kslo v Santa Fajn, ko ao glavni odborniki njih bratovščin dejali, da naj na atavijo v nevarnost svojih življenj in življenj potnikov s lokomotivami, ki so bujno potrebne popravila. Oborošenl mehiški strešniki na tek vlakih so streljali bresobsirno in vlsko-spremno osobjs je obvestilo železniško upravo, da ae morajo ti stražniki odpraviti, da bodo vlaki vozili varno. Kompanija je o-stala na svojem provokaloričnem In ošabnem stališču. Posledice je bila, vlakospremno oeobje ni hotelo vefcapremljati vlakov v Needlesu, dokler se ne izboljšajo raa-mere. železničarjem Je bile pove-deno. da imajo legalno previeo do stavke. Ampak na sapad je bil poslan Daughertjrjev pomočnik Crim, da jih prime, federalni sodnik in p* rota sU pa izvršile vse drugo Petnajst nllijotov v skladu stare garda, Walsh bi Untarmjar igjavljata, da ao repablikaiM Izkazali ka-maj patino aabraaafa denarja. Mew York, M. Y.( 8. aov. — Sa* muel Untermyer la Frank* P. Wallsh, odvetnika progreaivne koalicije pred preiskovalnim ae-doaakom, ata izjavila v iljo popoldne, ka ad voditelji ibllkanaka ztrenke izkazali vsega denarja, ki so ga nabrali sa volllao kampanjo. Volilni akled stara garda znaša 1MOS približno $15,000,000, pravi Fraak P. Walak. Nikdar v zgodovini ameriška republika ai nobena politična strtmka imela toliko denarja aa raspolago sa valila! 1.1 ^^ stranka, je rekli ^ republikanski odbor je prajel isdsj namanj štiri miljana dolar« jev, oatala vsota pa gre na račun kampanjskih odborov v posamea-nih državah. ' 1 Ogromno večino omenjeno vsoto so prispevali veliki finančniki, industrijski kapitani in šelesnlškl baroni, katerih imena ao akfbno zamolčana. Okroi 900 oaab ja prispevalo najmanj po $1000. Petinsedemdeset odstotkov vsa-ga eklada ja bilo potrošenih v P dvomljivih*' drlavalf, to ja v onih drlavah, v katerih aa ja aea-timent volilcev še od sačetka nagibal k La Follettu. To so farmar-ske drfsve na arednjem in severnem sapadu la v Kaliforniji, VOLITVR VA KURI ___ __ I nov. Izid predaedniškib volitev na Kubi, ki eo bile L novembra, še ai dorela toda poročila kašeje, da je nsagal liberalni kandidat, general Maehado. Po najnovejšem poročilu ima Maehado okrog 25,000 glasov vertne. Njegov gUvm nasprotnik, kandidat koaaarvativna iuuka, Ja general Mario O. Me- Da Valara v B^lfast Inka. t aov. — Re de Velera. "predaedalk Irak« ra-publika". Je bil oboojea Šš dni aepora v Belfaetu, ke j« Ignoriral vsa odredba alaU^ke vlada, takoj zapustiti CIstetH Madiaon, Wia., S. nov. w Senator Robert M. La Foltatte aa ja siaoči vrnil domov s dolge kam panjske ture. Njegovi sosedje in prijatelji so mu'priredili demon strativen sprejem na kolodvoru in ga v avtomobilu vodili po glav nI ulioi do poslopja dršavne sbor-nlao, kjer so ga govorniki prisrč no posdravill In mu čestitali na sijajni kampanji. La Follette se je sahvalil aa sprejem in dajal, da je popolnoma zadovoljen a volilno kampanjo pogreaivnih ali "Volile! imajo sdaj odločilno besedo," js rekel kandidat. "Vo-Hlei moraje v torek odločiti, da U hočejo imeti la štiri leta raakalja la korupcije ali da ljudstvo pre-v same vlado v avoje roke. "No morem verjeti, da bi ameriško ljudatvo Ša nadalja trpelo kdrupeljo, grabeštvo In aavolano goapoderetvo, a katerim aa odlikuje sedanja adminietraeija. Harding-Coolidgeva administraei ja ja prineela ljudstvu največjo ladvatrijako la finančno doprl-aijo f sgodovlnl Amerike, vkijub tema pa lata administraeijs daoAs hinavske sahUva od volitev, da jo aaj obdršo še Hiri lete v Ime- jffiaad^jih štirih letih je «ki*» Kitajska civilna vojai gre zdaj k konca. Vupejfu,zajet od vseh strani, ja opustil bojevaaja In sklenil premirja«-----— Peking, 3. nov. — Htrmoglav-jenl pekingski diktator Vuj>ejfu je kontoo kapituliral včersj i*i aranžiral premirje, Eadnjl udarec mu je savdal mandžurakl povelj* nik Cangtsolin. ko je odrezal njegove ttjilijauske čete od Tlental. na, medtem pa je general Pud juhaisng obkolil Tlcntsin od vsih »trani na sphem. Vupejfu je pri* ' znal svoj poraz In pobegnil v Pukov. Cangtsolin bi lahko že naredil konee Vupejfujovi komediji v Tlentslnu, toda dsl je bivšemu diktatorju priliko, da mirno kapitulira ali pa pobegne na morje In se s tem sam odstrani. Tiaatata, 8. aov. — Danea ao v teku mirovna pogajanja med predstavniki Fengjunslaagor režima v Pekingu la ostanki raa« bite Vupejfujeva armade. I*ra-mirje ja še aranllrano in bojava* nje na vaeh frontah je prenehalo. Kakor javljajo is Pekinga, je predsednik Tseokun podal ostav« ko. Maršal Tuančljui, M nasledi TsaAkuna, pride v Peking v par dneh. Devet tujeaemskih bojnih ladij jo zazldranih pred Tientsiuom. Politična kriza V Turčiji. opozicija, katero wmi ia ■ ' jUorlkalat, ja vstale proti v opici so sr orudili divji INSTINKTI. Zadavila je vae, kar se doaagla njena dolga raka. Maw Tark, V, T. — 8em Ruaao prodaje resne ptiše, m lede palčka in druge šivali. V svoji proda-islnl je imel priklenjeno tadl dva leti staro opieo po Imenu Joko. V opici ss je oglasil kila divjaka In raztrgele je verišieo, na katero Je bile priklenjene. (Zdrobila je tndi evojo kletke. Nato je Joko umoril devetnajst kanarčkov, šest in trideeet zlatih rible, sedem min-dih psičkov, ranila je pa papigo In jI lapullla rep. Ruseo je spal in ss Ja prebadU, ko je polleaj pričel trkati aa vre-U n>govs prodejelne, katarege Je privabila velika skupina ljudi, ki je gledale in opesovala divjanja opice Ko ja Russo vstopil a pol! sejem, ss jera Joku še nI polegla llgrisnila je poNeeje v kesaleo aa daaal roki, končno ja poll*«J ajal opieo v zenko. Preden ss > .loko popolnotne podel, Je agriaail la Raasa v leva larlgrad, 3. nov. - Tnrfke re- _ _______ ^__jil« -..ji nfeil veiibo notre- Silo več ko lSOO bsnk^č kof^ kri.o. Mu.tsfa Kemal paša, 60,000 trgovakik in drugih pod- ^ ........-1 jetniških tvrdk ja propadlo > 100,000 farmarjev je benkrotira-la. In temu pravijo proeperitetal "Ako bom jaa predaadnik, ss nekateri gospodje v Wall Streetu anajdejo za omrežjem svezne jat-nišnice v Leavenworthu In Atlan-ti, čs bodo še posknlall s tskiml konspiraeljami. "Ob tej priliki aa iekreno sa-hvaljujsm tisočerim, ki so proato-voljno sodelovali v naši kampanji In pomagal! progreeivni stvari. Nadaljujte dobro delo do sadaje-ga momenta bitke. Paslte na glasove I Naša stvar mora smagatl, veliko vprsšanje pa je, še bodo vai naši glaeovi pošteno prešteti. Nedvomno bo aa tisoče aaših glasov ukradeaih, na tlaoče glasov Isgubljenih, kjer ne bo naših pas-alkov pri štetju. Dolšnoet' veeh progresivoev ja, da na volila! dan poselijo volišča vseh preeinktov in dobro pazijo, kako se bodo šteli in belešill glesovi." 9 Vslika" množina ljudstva je spremila La Follette na potu aa ajegovo farme. Kandidat se doma odpočije deksj tednov po truda-polnem delu v zednjik štirih me. aeaih. predaadnik republike In Izvršitelj mnogih reform, ki so privedle Tnrčijo v kolo modernih dršav, ja v nevarnosti padeš. Turška raakalja ae je dvignila proti njemu. Na čelu reakcije stojs mnogi stari generali, ki sovrailjo republiko la bi radi dobili sultane aasaj. Tur-ftkl duhovniki, k! ns bodo Kemalu nikdar odpustil! tega, da je la« gaal Kslifa iz Carigrade ia ločil dršavo Od mohamedanska eerkve, »odpirajo opozicijo na eell črti. Načrt opozielje je, da velika narodna skupščins, ki Js včeraj otvorils zasedanje v Angori, izreče sedsnjemu kabinetu nezeup-nleo in ge strmoglavi, nato ss pa reapusti, tako da pridejo nove volitve. Z rszpustom skupščine preneha tudi predsednikova služba na podlsgi novs ustave. Nszad-njeki upajo, da v volitvah oni smegsjo In skupščina potem ia-voli drugegs predsednike ■A« m guemAif FOLLRTTOV IZONAM IS Dalren, C^onn. — Rev. Oeorge O. Riehmond, ki Je agitlral se i a Follette In Wbeeterje, je bil v nedeljo zvečer ugrsbljan in Isgnen Is tukajšnjega maeU, ko ja hotel govoriti na glavnem trgu. Dva po lieaja ste prijela govornike In ga gnsls pred mirovnega eodnlka. Sodnik U dejel Rishmondu. de "dels sramoto Ameriki" in velel, da se isloas Is austa LabarHJa ebdršeli po raDOLfinm oasojBv va it LVT JRftR A ust in, Tat. — Prenk Hmilh, ki Je bil v leta 1122. oboe jen aa lft let jele. ko Je bil pokrivljoa, de Ja umoril nekega Ue/taka, Je Ml v soboto izpuššea la zapore kal nedolžne človek. Ruzebe Vidrlaa. ne smrt obsojeni asorllee, Ja pod vftslkaari priraal, da Ja ea uaaaril Duka, radi katerega Je bil Saaitk oboojea, a al J« Loadea, S. aov. — V I bi Is Občinske volitve v okrog 70 velikih in menjših mestih v An gtljl la Waleoa, toda aa v Lende lan. Do danea saaal rezultati teti eolilev Je aledsŠI: koneervativei | se dobili 10 aevlh ia IsgnUli 41 štorih mendetev, delovaka atraa ka Je dobila II In Izgubile ti pade tov, liberelei ae debili II, I Utubili 42, neodvisni pe 14 proti j 13, Delavske etranka Je tarej naj maodomad poda davrs OSTAVKO. Raldfrin organialra nova angleška vlado ša prad konoem tedna. London, 3. nov. - "Deily Herald", uradni organ delavsko stranke, javlja, da laborltska vla-da pods ostavko jutri. Kralj nsto pozove Htsnleya llaldurlns, voditelje koneervatlvns stranke, naj arganizira novo vlado. Baldu inor kabinet bo vsekakor sestavljen še U teden. Liat! poročajo, da bo torijska vlade posnemala delavako v imenovanju Šeaaka za to ali ono kabinetno slutbo. V delsv.kem kabinetu ja blU Margarete llonfi«ld tejnies M delo, » justiori tajmik jr nh irl zoprt va fOUOČ. Waabingtaa, O. i. — Juetičn! tajnik Mton* je prišel ne po^oš tajniku Mellonu in pr«daedniku Coalidgu. da podpre njuno mne. ■jl^de šaeniki ne sme£> priobči« ti, koliko devka se plačali lioge-11 ni, sploh ljudje, ki pripedaje k vladajočemu razredu. Na kabinetni eeji je bkUt eeklja* leno ds *e resleduj« en llat sod-nI Jako in teko nepravi ene pr<>-i skušnja Pe njuni sodb! ee bode dragi listi iMtrešfll priebševati vpWiU oeebnege davka bogatih v, ..... 1 PtOSVETA PROS 01 »NI D SLOVE—nnomi WjfOH» JKPHOTZ ofluov po dofofoni. Rskopiii h lUEfai drUvs Jlsven CU«mo) \ m tri auNMi CkUfo $4.60 mm ) $6.00 m leto. •t.60 SS M « s. f®1 )nos«ytvo ..... , |s* VM> MT iflM rtih B "PROS VETA" SSS7-SS S«. Uw4»< au_ —p—m—i —i i———i—i——MMPI^M iiEir NOVI MEHIŠKI PREPSEDNIIC Novi mehiški predsednik general Plutarco Caltes se zelo močno loči od svojih prednikov. Ko je pred meseci odpotoval v Evropo, se ni mudil pri miljonarjih in multimiljonarjih, pa tudi nihče ga nil>* te*» f»di msiosluiijo, psčto-V,. .. / ' . , ' . \ x j j u a H*0. kolikor hočejo dati podjet- oficijelno sprejel kot bodočega predsednika sosedne - - - republike. Pri njegovem odhodu v Evropo so ga sprejeli zastopniki organiziranega delavstva, in pri njegovem povratku so ga ?opet sprejeli delavci. Ko ga je neki newyorški mi-ljonar povabil na obed, je njegov tajnik odgovoril, da je SLIKE IZ NASELBIN. OUsholm, Minn. — Letos imamo čudne gospodarje nad vremena. Poleti, ko bi moralo biti toplo Treme, je večinoma deževalo in sa deževjem je zrak postal mrzel, včaeih Ako oster, da so nežne -rastline pozeble. To se je ponsvljslo skozi vse leto, danes, ko to pišem in js ie 29. oktobrs, imamo pa ie toplo vreme, d« so okna odprta ponoči in podnevi. Tako topli dnevi drže ie precej dolgo in tudi ne kaie, da se bodo spremenili, kar nam seveda ugsje in se ie nihče ni pritožil radi mile jeeeni. Vsak le izraža željo, da bi hotelo vreme držati vsaj do božiča, ker na ta način bi aamo na premogu in potrebščinah dosti prihranili, ki jih človek mora i-meti pozimi. Nekateri pa pravijo, da narava ns dela prav, Če ns-katerim ustreže, dragim*pa ne, sakaj če je'toplo vreme na severu, nimajo kai de&ti na vzhodu in srednjem jugu ter zapadnih državah, kjer je premogovna industri-js in kskor je videti iz čssopisov Že itsk le slabo delajo. Največ poročajo, da delajo polovico časa ali dva do tri dni na teden. Po- TOREK, 4. NOVEMBRA, 1924. Na plačilni dan je imenovani dobil nekaj nad eto dolarjev plače in kot navadno ie! veeel domov. Žena je ila pripravljat večsrjo, on pa je ostal v prodajalni. Kar sta priUa dva črnea in ga pobila s malo sekiro po glavi ter ie.par-krat ustrelila na žrtev, ga oropala in urnih nog odila. Tukajšnje ljudstvo je bilo silno rszburjcno in pridno iičejo roparja, pa do sedaj ie nimajo uspeha. Rojakinja Antonija Smerdelj, članica druitva it. 333 S. N. P. J., se nahkja v bolnišnici v Msrtins ferrjr, Ohio, kjer je prestala težko operacijo. Polagoma se ji obrača na boljše in v kratkem zapusti bolniinico. Društvo it. 333 v Blainu, Ohio, je priredilo pleeno veselico na 25. oktobra v korist društvene blagajne. Veselica se jo dobro Sob-nesla, ie najbolj pa druitverfa blagajna, čeravno je bil obisk bolj slab. V imenu druitva gre hvala rojaku in članu Štev* Mesojedcu, ki je napravU tako okusne klobase ter mr. in mrs. Louis Kožel za pridno delovanje v prid druitva in Joe Margaj ter vsem ostalim, ki so pridno delali v interesu druitva it. 333 v Blainu, Ohio. — ▲. K Bradlej. niki. Delsvstvo je brezbrižno in ne vidi tega, kakor se baje ne zmeni, kdo je gospodar čez njega delo. — Poročevalec. CHnger Hill, Pa. — Oglasiti so morsmo iz nsiegs mests in po ve-dsti, kako živimo. Ampak nihčo generalu žal, da se ne more udeležiti obeda, ker ostane bi »p1011 m le kratek čas v Združenih državah. Odklonitev je bila sicer vljudna, toda odločna. Ljudje, ki so navajeni prikrivati svoje misli in delati globoke priklone, kadar govore z drugimi ljudmi, bodo menda rekli, da je bila od klonitev sirova in žaljiva. Nič ne de, kaj porečejo te vjste ljudje, ki se ne zavedajo, da je največja airovost, ako človek prikriva s svojim jezikom misli, ko govori z drugim človekom, pri tem pa dela priklone in sicer tako globoke in tako hitro, kakor da ima dobro namazane tečaja v hrbtu« * • ' » Vi Značilna je zavest novega predsednika mehiške republike. Zaveda se, da ga je izvolilo organizirano delavstvo in za to bo delal tudi v Interesu mehiških delavcev *n kmetov. Koliko javnih uradnikov se tega dejstva zaveda v Združenih državah? Tudi .v Ameriki izvolijo javne uradnike delavci in kmetje, kajti bogatini so v tako majhnem številu v primeri s številom delavskih in kmečkih glasov, da sami ne pridejo v poštev pri predsedniških volitvah. Novi predsednik mehiške republike ima idejale. In ti idejali veljajo človeštvu. Njegov najvišji idejal je izboljšati življenske razmere za delavce in kmete v Mehiki, ne glede nato, ako so taki idejali bogatinom vleč, ki bi radi z izkoriščanjem mehiškega ljudstva pomnožili svoje miljone. Novi predsednik mehiške republike ni ljubljenec bogatinov, pa tudi katoliški cerkvi ni všeč, ker ji je znano, da se bo še strožje ravnal po obstoječih postavah kot dosedanji predsednice Obregoq. Vprizorjene bodo tudi proti njemu revolucije, kakor so bile proti Obregonu, da se strmoglavi in prideta zopet do moči in veljave velika denarnp mošnja in rimska cerkev. Revolucija proti novemu predsedniku mehiške republike bodo ostale najbrž ravnotako brezuspešne za re-akoijonarje, ki bi radi Mehiko potisnili v take razmere, kakeršne so bile ob času Diazovega režima, ker so se mehiškemu delovnemu ljudstvu tudi odprle oči, da je spo-snslo, kaj ip* pričakovati, ako pridejo v Mehiki zopet reakcijonarni elementi do »moči. Mehiško ljudstvo ima za sabo britke izkušnje. Se nekaj let nazaj je tičalo v peonski sužnosti in Oelavec in kmet nista imela v Mehiki nobene veljave. Mehiško ljud stvo Je moralo žrtvovati* imetek in življenja, da si js pri borilo pravico Izvoliti predsednika po svoji volji. Tudi za mehiško delovno ljudstvo veljajo resnične besede, da le večna čuječnost mehiškega delovnega ljudstva ohrani priborjene pravice, na katerih je mogoče graditi boljše življenske razmere, ki so potrebne kot predpogoj, da človeška družba preide v popolnejšo civilizacijo, v kateri ne bo več zlolestega kapitalističnega gospodar-> akega aintema. To je povedal ttfdi novi predsednik Calles, ko je rekel, da je ves socialni program mehiške republike od-viaon od močnega in uspešnega delavskega gibanja. C*Uea#am ne more izvr*it| čudežev, smpak sa njim mora stati organizirano deUivstvo in ga podpirati pri izvrševanju socialnega programa v Mehiki, da se socialni program tudi s uspehom izvede in tako zabrani povratek _nazaj v razmere, kakerAne so bile ob času Diazovega iqttmM»Ji* pi mun 11 a, u rtAima ko ds si js aMšak postavil ev^ Od mehiikega delovnega ljudstva in njegove tuje6-ilMtl11 *,IM> la na,° trgovina. Ds-no ti napram rtakcijonarnim silam, je odvisna njegova ^JLu. v bodočnost r - ' bilo Slovencev tn. mr naši "koimajni" delamo po-malem. Včasih^ podjetniki dajo ljndem počitnice, včasih si jih Ijndjs privoščijo sami, kar gotovo prija zgaranemu človek« v jesenskem časn? ko sc vršijo med naii-mi ljudmi v Ameriki neobičajni "krsti". Druitvo it. 90 v Hackettu, Pa., je postavilo lepo dvorano, ki ss imenuje * Slovenski dom. Postavili so ga sass in sa svojo mladino, da bo isiels spomin na svojo očeta; katsri so ss trudili vziio današnjim slabim časom, da so postavili po svoji nsjboljši moči svoj dom. Pokszsii so s tem svojo ras-redno savest in ljubezen do svo jega rodu. Cula sem, ds se js znaiel gospod, ki l>i rad, da mu dijo venci dvorano sastonj in bi vlekel zato prolit. Dečko d js po umialil, a uspelo ni. Za uporabo dvorane je treba plačati. Spomnil se je sedaj, ko je treba pomoči njemu, ni se pa spomnU takrat, ko so rojaki prodajaU delnice. T&rat je mosda tele odgovarjal katero svojo "ovčlco", ds ni .treba kupovsti. Gospoda najbri jezi, ker vidi, kako lepo se sdražujejo delavci. # Pozdrave čitateljem Prosvete, a neučakani pečlarji naj bi našli čimprej vssk svojegs kuharskega agenta. — B. Bohinc MoKeesport, Pa. — Rojake počivamo na prvo sabavo, katero priredi, klub "Jugoslovanske t-ilrujfe Sloga" na 0. novembra 1924 v A. O. H. fivorsni na šesti ceeti v MoKeesportu, Pa. Bratjt Hrvatje, Blovenei in Srbi, početi* te to sabavo, katsro prvikrst pri* redi nsi jugoslovsnski klub s ns-menom, da si postsvi enkrat svoj zaželjoni in lastni dom sa nai ee-lokupni jugoslovsnski iivslj, v katerem bo mogel vsak Jugoelo* vsn svobodno se gibstf in saba vati Brstje, poeeUte našo ssbsvo i Čim večjem številu^ da polotimo temeljni kamen našemu ieljno pri Čakovsnemu domu. Poleg tega boste tudi Čuli na sabavi našegs govornika o vsem, kar mislimo tem podjetjem sa jugoslovanske prišelnike in njih prosveto. Pri dite, ds sUUts nsšo željo. JBsbsvs prične točno ob eedmih svečer. Pristopnino je sa moške SOe, sa šenske 23 centov. Za vse potrebno k sabavi jsarii Waukegan in Ko. Ohiosgo, m — Ko smo^rsvno v jesenski sezo ni, v času sa prirejati* i^fer in vsakovrstnih veselic tei * času dolgih večerov, skrbijo razna društva in klubi, da se preveč no dolgočasimo. Priredimo kako igro in razne domače zabave. Med zadnjimi je tudi naše žensko druitvo "Moika enakopravnost", it. 119 S. K. P- 9- ki priredi domačo ss-bavo dne 8. novembrs svečer v spodnjih prostorih Slovenskegs narodnega doma. Zato vabimo vso rojske is Waukegana in North Chioaga, da se veeelice udeleže in nam pomorejo do boljiega uspeha. Zagotavljam vse, ki se udeležite zabave, da vam ne bo žal, zato pripravljalni odbor pripravlja veliko tajne stvari za udeležence, katerih pa nikakor noče isdati. To velja posebno za može in žene. Opominjam pa tudi članice, ki bolj redno pridejo na veselico, da pripeljejo svoje može, da se sku pa j zabavamo in izvorno sa odbo-rova tajnost. Na svidenje! — Članica. "Ako bi vafc kdo vprašal, kak predmet se največ izmenjava med ljudmi, boste sigurno odgovorili: densr; sli je še grugs stvar, ki v veliko večjem obeeku prehaja od rok do roke, od človeka do človeka in ta etvar je — človeška slina. Ako ne verjsmete, le pazite na svojega soseda ali ie rajii ns sa-megs sebe. Pazite, kolikokrat se s svojimi prsti dotikate ustnic, in vpraiajte se: "Kje a* bili ti prsti zsdnjikratf" Morda eo se dotaknili kake kljuke na vratih in otrii slino, ki jo je kdo drugi pustil tam ravno pred vami. tforda so vsii prsti držali prevozni listek, ki ga je kondukter utrgsl, potem ko si je oslinil prsts. Morda pa so vaši preti se igrali s svinčnikom, ki ea je kdo poprej mol v svojih netih. Ako le inaice rabite svoj dsr opazovanja, boste rasvi-deli takoj, ksko lahko je okuže-vati se s izločki iz ust drugih ljudi. "Poleg prstov pa je ie veliko več drugih načinov sa nalesenje prehlada. Pazite, kadar kdo kaš-lja ali kiba, na aolnčne*lsrke, ki prodirsjo preko okna v drugače temno sobo. VideU boste, kako vlatni drobci is njegovih ust letajo po zraku. Ako se nahajajo v njihovi smeri, utegnete vdihati tisoč klic, ki so vzrok prehladu, in prehladiti se samr. • > "Časopisi so nedavno prinesli vest i*£us4s» ki je pravila, da je vlada prepovedala rokoeeg in po-ljubovanje, ker so na tak način prenašajo bolesni. Att te so no raz-iirjajo le potom osebnega stika? marveč tudi na mnoge drage načine in je zaman pričakovati, da bi se potom zakonov moglo kaj dose či v tem pogledn. Je pa en način in ta je edini: da si vsakdo bodi sveet zlatega pravila — ne stori drugemu, kar nočeš da bodi'tebi storjeno — in da se vsakdo potrudi, da ne okuži drugih z izločki is svojih ust in nosu."—F. Lil er in av Olsveland, Ohio. — Nimam veko poročati is našo naselbine, delsvske razmere niso povolj-smo samo na kulturnem po-pridni. Predzsdnjo nede priliko videti pred staVo~7Wl*Pkri,\ kstero je vprl sorilo drsmsko druitvo "Anton Veroviek". Igra je bila izvrstns, posebna hvsls sa to gre igralcem sa trud in požrtvovslnoet ln hvs la občinstvu za tsko obUen pooet. V soboto bomo imeU priliko se bavsti se, kajti tukaj v Collinwoo da imamo nekaki "Wsterloo Club", katerega namen Je, da uči izobrazbe. H' klubu spadajo rasni odseki, kskor ns primer dramsko druitvo, čitalniea, godba, tslovad ba itd. Ker smo finančno bolj iib ki, bomo prii«dili v soboto dne 8. novembrs jako zanimivo veeelieo katere čisti dobiček gre v klubovo blagajno. Na veeeHci bodo igrali tambursii s veselo godbo sa »tare ln mlade. Za prigrisek bodo skr-J*le nsie sdružene Slovenke, ki jo tudi odsek S. D. Doma. Zs napajanje žejnih imamo tskegs mo-škegs, ki s enim samim ndareem ubije dvoje muh. Je ps| vredno, da ga vidimo, čersvno ims ns plečih že pol stoletjs. Občinstvo js torej vsMjeno, ds nas gotovo obišče v soboto svečer ob sedmih v John Kunčičevi dvorani ns Wsterloo Rd. — Član W*torloo kluba. itno društvo" je dobila zveza fe. le leta 1878. na kongrevu v Pari. SU. ' r. ' Pri tej priliki bodi omejeno ds ao bile svoj čss pred uatanovitl vijo svetovne poštne svete p^m. ske pošiljke zalo težke m obwžiie Vgovska korespondenca je bil* šele v povojih, in naravno tudi ni bUo današnjega kratkega pa jedrnatega trgovinakega stila. to ni čudno, da eo trgovci izgub, jali vse preveč čaaa s piaanjm-in da so bila piama zato tudi tuku obsežna. Da se pisemske pošiljk* neloliko olajšajo, so jih pošiljali ►res ovoja, le skupaj sganjene, pri ^mer so rabili nosebno lahek pa. >ir in so pisau s modiim črnilom, ter so mislili, ds je lažje kot črno. Svetovno poštno društvo je v prvi vrsti sprejelo načelo poeno. stavljenje in pocenitve pisemska-ga porta in ga je*določilo na 25 santimov. Polagoma so se uvedle tudi enotne poštne pristojbine za drage pošiljke ki eo se sčasoma še bO^j pocenile. K društvu je pristopalo tekom let vedno več držav, tako da jih je sedaj 100. Piiemiki promet ea je svišal od 150 milijonov na skoraj dve in pol milijar* de komadov leta 1922. Svetovni poštni kongres v Stockholmu v avgustu tegs leta se je zsUjučil s majhno slovesno-stjo in jo bila poalana vdovi Ste-phauovi pesdravna brzojavka, v cateri se proslavljajo sasluge njenega eoproga ss svetovni poštni promet. Da opremimo danes pi-jmo v inozemstvo le e frsnkovno znamko in da nam ga je treba vreči le v najbližji poitni nabiral. < nik, io je ssslugs Svetovnega po-tnegs druitva^ ki ga je smatrati [ot najvažnejši dogodek v zgodovini rasvojf poštnega promets. 50 letalca Svetovnega poštnega druitva. - Tukajšnji pre mogokopi Obratujejo po š*«t dni v tednu. Toda sdsj ae svetujem rojskom, ds bi eem hodili ta de lom, kajti prav teftko ga jo dobiti. Premogom vi eo tako napolnjeni s dele vsi. ds sts povočiai dvs v voaiČkov ss Prehladi. "Nsvsdni prehUdi so nsletlji vi" - rekel je dr. M. Nlealls, jr., tdrsvstveni komiaar države New Tork v nedavnem radio-predava-nju. "To utegne oeupnlti mnogr izmed vaa, ki miallu, da je prehlad posledice mokrih nog aH prepiha ali takojšnje spremembe vremena ali kdosivedi katerega dni-gSfa vtroka. Bes je aieer, da vsak isssod teh dosdevnih raslogov aU več njih skupaj utegne biti oni ftnitelj, ki je omogočil ratvoj pre- "VI ste vsi slišali o bolasemkih kloak ali bakterijah in eto večinoma voljni prisaati. de je da-viša puvsročena po poaebai kliei; ali kar težko vam je odreči os priljubljeni teoriji o rrroku svojrgs prehladu Vondarle je res, da pro-!.)«.! pi.vir^rujrjrt kliee, ravnotako kot druge vrsti ktie povsročn-jeje pljučnieo. davieo sH oslovski kaftelj. Poleg tega se prrhladi ras pasejo as prav Isti način Dne 9. oktobra je bUo petdeset let, odkar se jo ustanovilo Svetovno poitno druitvo, ki ima svoj sedež v Bernu. Potreba te ustanovitve je bils selo velike in so jo občutili vsi krogi, posebno ps trgovina in industrijs. Vssk trgovso ve dobro, koliko vsinosti js sanj, ako ve, koliko ga bo stal prsvos blaga po polti druge'države, ker je le tako mogoča kslkulseijs. de bolj valno pa je zanj, da se kolikor mogoče poeeni pisemski porto, ker ko dan danes velik del kupčij sklepa p! smeno po poiti. Se pred 60 Isti je bilo vprsianje, kaj stane pismo v ksko mesto Amerike sli celo Xi-tsjske, la poštarja naravnost problem, ki ga ni mogel pri najbolj ši volji rešiti. Na evropekem kontinentu je bilo okrog L 1847. do 1850. sklenjenih več pogodb med avstrijskimi in nemškimi poštnimi upravami, Id so ss dobro obnesle. Poelediea tega je bila, da eo skoraj vse drisvs t Evropi sklepale poltne konvencije s svojimi hplsdiml Vendar je manjkalo nekaj enotnega, manjkala ja kon-venoija, ki bi oboegsla ves svst. Ko eo skorsj vse drlave sklenile enotno konvencije o želesniške* prometu, so morale tnialiti na to da ddkelejo enak dogovor tudi o pošti. Trebalo je bila isenašit poštno tarife in jih kolikor stogo-i'e poceniti, ds bi jih zmogel vsa- Inicijstor Svetovnegs poštnega društvs js bil Nemee, generaln poštni ravnatelj Stephan, rojen k 1^81. S 17 leti j/stopil v pruske poštne uprave. 8 SS Isti je bil vpoklieen v Berlin kot "taj nI'ekspedirajoči tajnik ". Tu ss js zečelo njegovo veliko reformno delo v poštni uprsvi. Dosegel je ds se je podriavila sseebna pošta knesa Thurn in Taaiaa, ki jo ime la šs privilegij is IS, stoletjs. Njegovemu diplomatskemu tslentu se je posrečilo, skleniti e skorsj mi evropskimi državami poštne pogodbe. Svojega končnega al Ijs, mednarodne poitno pogodb* pe Stephan fto dolgo Si mogel doseči. Ae na medngaodnem poštnem kongres« v Parizu 1. 18SS mogli sedlnlti na enotnem tarifu Nemlko-frsneoske vojna L 1870 je marsikaj pokvarila, kar se je doelej napravilo na t^ia polju. Tri leU po tej vojni je li Stephanovo neumorna delovanj« končni nepeh. Dne 15 1874 ee je seetal med št nI kongree v Bernu, in % Jed temeljito pripravljenega gradiva atepfcauovega je bila eklenjona ie S. oktobra epi ba. h kateri je g to po?" lbo se je Induetriialne nezgode nedoletnikov. Olasom ravnokar dovršene preiskave jo otroiki urad federalnega delavskega departmenta ugotovil, 4a je tekom enega leta v treh zveznih driavsh ponesrečilo pri delu ni&manj od 7478 mhdih delavcev pod stsrostjo 21 let. Izmed teh nosgod jih je 38 provzro-Čilo smrt in W delno onesposobljene za vse Življenje. Države, na katere se je razte-ssls ta preisksvs, so Wisconsin, Maasachusetts in New Jersey. Podatki o industrijalnih nezgodsh nedoletnikov so bili povzeti iz »• pisnikov držsvnih industrijslnih conrisij in se tičejo le onilune-t god, za katero, ki eo plačkla kompenzacija; torej glede drisvs W|sconain le onih nezgod, ki so provsročile onesposobljcnje za več od 7 dni, in glede držav Massschusetts in New Jersey, ns-zgod, ki so provsročile onesposobljcnje sa vssj 10 dni. Najmanjio število nezgod, kskor tudi najnižje rszmerje istih prevladuje glede otrok pod 18. lotom. Vsaka izmed teh svetnih držav so je potom sakonov potrudila saščititi otroke pod to starostjo s tem, daje prepovedaU njihovo saposlenje v neksterih poklicih, slasti pri boU »^srnih strojih, ki provzročujejo ssjvet nezgod pri nedoletnih delevcih. ' OtrociTpod 1«. in 17. leton. n< smejo biti sapoelenl v Nekaterih poklicih v državah Massscbusetu in Wisconsinu, s U v vseh treh zgornjih drisvsh jim je bilo dovoljeno delati pri nuiogih nevsr- nfll strojih. . Razmeroma največ nezgod pr« strojih je bilo pri delevcih stanj 16 in 17 let. Bosmeroms me»J je bilo pri otrocih pod 16. leto«, ki jih sskon obvaruje, »a m»»J kot pri mladih delavcih med 1«. in iT letom, ki «o bolj v stsn« obvsrovsti ee** sebe. Sploh so bile ne*i-d' v '.kop ai šestnsjstletaih in eedemnsj.1 ,et- rs ****** ■ rmmh nedoletnikov. ^eMrok pod 16. letom je 10 75 vzročilo^rt ali delno en^ ljenje sa vee življenje j g« ^okvlč^RletO.^ to razmerje 13.4% j S^ JVJ _ med IS. in 11. lstom pe 12 JB0UA- .o * I. 1M« n*1','!f**T'rt*> • ******^JS^ riti oairoesa ns Ti ti neketerih črk ■■ J^Ltoi teiajl ae MU tevasroia« te m* pohajal* T><>» isfta mmm^ % -iiS'!/*- iMri^Vi, ". istr*. ffORF" 4. NOVEMBRA, 1»24. jlazne vesti. LgTATUtM rOUOAiBI « zaslutil oarmooE i — ^ Ki)tl i« nev»rB«f» «*p»ri«. PROSVETA | Chicafo, Uf »luibe, HI. — Cecil Abbott je v petek is policij- PH||PIPker se je vosil z zvto-KbiJom. ko je imel biti T službi. P^oli sedmih * večer je zamor-y iofer Louis Pieree čskal a av-pobUom na svojega delodajalca rin^l-Hidski avenuji. Avtomo-V jo približal fino oblečen (emanec in je\šoferju pomolil p: Rolo pod no*. . ' , . f Tierce je prijel voziti počasi, r vftrobranu je videl, kaj bartdit L^nf T avtomobilu. Peljal je ko-Cj petdeset čevljev dale« in vi-C )e Zdaj se bo najbrž preselil r hotel v Jolictu, ki je med ljudstvom V>wan tudi kot ječa države H- RaoU. *» AVTOMOBILSKI NEZGOD«. Žrtve aa množel Uhicsgo, HL — Avtomobil je zopet uhUval svoja žrtve v nede- _ . ... Uvi, bi.Tr okr.ju Cook jc narastlo na 5fi2 v tem letn in fivdrn napoči zadnji dan v eu, dfcpmbru, bo avtomobil nbil aigmanj šest sto ljudi. 60-letnega zamorca Alexander Bardinga je povozil tovorni avto-botol, ko je lel prek ceste. EU! je Sfcog zamorec in priče izjavljajo, mov. 7 J H«^ru m> bili še trije passžir lk> ^ j>cljeli z f rumenim" E^ia Njegov avtomobil je M.] oh • Inigrga. toULCI V PlliOU SO OZKA- ceni s trakom. Pranriseo, Cel — Vjak va-r Kranciacu dobi pose-f nn volišču, ko odglaauje. ,k r« p,,tem noaiti na praih v (»h ter a znamenje, da Pazniki na nlieah bo-c»- v "rjab vnlilce bfez traka, P ' m ude Tolitl. *^L>' nald se vrne k knritn. velika nezooda ha želez • bltkbm križlscu!^ # MHMnnv t Deset oaab mrtvih in eden in tri daaatranjanik Ohicafo, m. — Na želesniikem krmišču, kjer se križata Severna avenuja in Kingsburyjeva cesta, ae je dogodila velika nearefe. Voz uliine železnice je vf|il prek ie^ leznižkega križiiča, ko so vanj u-darili železniški vozovi, ki jih je premikala lokomotiva. V vozu je bilo ieetdeset oaeb. Deaet oaeb ja bilo ubitih aa me atu in eden in trideaet ranjenih. Meato Chicago je že »davnejle schools). Poročila iz sedmih d^av pokazu-jejo, da strošek za leta *M bo za 16 odeto večji kot l 1M. Ako ta poraetek bo obveljal za vse države, bo skupni etrošek sa javno šolstvo — osnovno ia srednje — znašalo I. 1194 Ub 1600 milijonov dolarjev. Pariz, 3. nov. —- Po novejifii poroiilih iz Madrida, kolikor ni eenznrirana, ja gonja diktatorja I'rimo de Bi vere proti vplivnim liberalnim, MfabUkaaakim ia drugim naprednim voditeljem ia-vala veliko paniko po vai Španiji Bazbor jen je je taka vegfc* da ja diktator pomnožil vojafto poaa ke v Madridu ia drugik valj meetih, bojd sa revotte §< > .d* set nejvplhmejlih anerr j- bife vrženih v zapor aotfaje dni braa raake ameriškega vicekon zula Imbrieja. Obenem je persij-aka vlada sklenila odgovoriti Zdi oženim drŽavam, da je izvrši la ftkaekuoijo proti svoji volji. Tratja strssks v Zdru ženih državah. Ove veliki stranki v Zdrrfžeoili drŽavah, republikanska' in demo krataka, obstojata v avojih sedanjih oblikah ekoraj nespremenjeni že iasa čaea civilne vojno. Mnogo je bilo poekuaov, da ae ustvari jo druffe etranke, ki aaj otopijo na meet* obeh veUkih historičnih strank, kateri sta ai dosedaj aa preetano delili vlado to dežele med aaboj. Val ti poakuai pa ao bili doaedaj brezuspešni. Preda loko bi naa zaneelo, ako bi hotel preiakovati vzroke tega etalnega političnega nihala. Ali ne da bi ae epuščeli v nikako znanstveno ras-pravljsnje, je vsakomur, ki Živi v tej deželi, kmalu razvidno, kako velik vpliv iamjo družiuske tradicije na ameriško politiko. Reklo aa ja, da ja vaak novorojenček v Ameriki le ob rojstvo ali majhen ropublikanec ali majhen demokrat. To ja sicer hudomušno, ali precej reaniee je v tem. Kdor dvomi, naj le poeknša napaati demokratično ali republikansko pri-padnoat provprečnega tukaj rojenega Američana, pa se bo takoj prepričal«, Posledica takega napada bo navadno skoraj iinrtinktiv- Čas nemogoče. Ob naslednji re-publikanaki konvenciji so se liberalci rescepill ; del njih je sprejel program in kandidate republj kanske stranke, dočim ao ae drugi pridružili demokratom. ZatJ lahko reče, daje gibanje "Ube ralnih republikaneev" ponehalo ..187'/ Med 1. 1873 in 1876 je bilo neko 'farmarako gibanje". Takosvane ladependenee partiee ao bile orga aizirane v 11 državah — lndiana. Illinois, Miehigan, Wiseonaiu, Minnesota, lowa, Missouri, Kau ■Nebraaka, Oregon in Cel i ma. Značaj tega neodvianega gibanja je razviden iz sprejete platforme". V glavnem ea je program zanimal za sprejom tako-zvenih Orangcr Lawa. Beseda MGranger" je označevala udruže-nja farmarjev, ki ao zahtevala ureditev teleaniških tarif in usta-novljenje zadružništva, da ae od-gvfcvi dobiček poarsdnika. Glavna točka je pravzaprav bila, da ae prizna dršavam pravica urejevanja Železniških tarif v korist ljudstvu. Ko je kongres sprejel 1.1874 zakon, ki ja skušal vssdoetiti tem pritožba^ je vae to politično gibanje prenehalo, Novembra l 1874 je bila ustanovljena v Indianapolisu takosva-na tireenbaek party. V onem času ao bili republikanei aa "trdi" denar,, dočim ao bili demokrati sa "mehki" denar, ne da bi ae pa kot nrfrodna stranka ofieljelno Is- £vili k enemu ali drugemu stali-u v tem pogledu.' Oni, ki eo sprejeli načelo, da naj vlada is-plačuje svoje obveznice v "greta-baoks" (papirnih novčanieah, katerih obratna stran je bila aelene barve) mesta v kovinskem (trdem) denarju, ao se imenovali "greenbaeks". Konvsncija stran ke za imenovanje predsednika aš j« sestala v Indianapelie v maju l 1876. Za predšednika je bil Imenovan Peter Goopcr ia New Torka in za podpredeednika New ton Booth. Rezultati volitve so bili neznatni. To gibanje je doseglo evoj vrhunec l 1880, ko je general .1. B. Weaver, strankin kandi dat dobil največje število glaaov, ki ga je dobila kaka tretja atran ka od civilne vojne do tedaj Kaaneje pa je etranka začela propadati. Kakor njene predhodni-aa, aeodviaae farmarake etranke, H^IC GLAVNI IT AN i M91-9* BO. LAWNDALC AVL, CHICAGO, ILUNOML lavrlavalni odbori • UPRAVNI ODSEK i « PmMOi VIomoI CaUkar. Aadra« VMrUk, IL f. D. T, Im 103. J**muU»«, Pa., al. lajulk M*uk«« T«rk, lajatb Mm^ktmm eddetta " __'____ ' ■»£ M« Vafrkk, ur*4«ik flatiU Ješ« Z*».r»«lk, ipNvtt^) gsatiia rum Oodian* POROTNI OOSCICi MdaKL «01 W. It.. SnrloefUld. III. Merila (•UmIImv. Bos 170. iVrUrl... OkU, Fr.d A. VlAr, «401 I H««IU III.. J*ka T«el«IJ, no* BB. Ileak«.«, P«, J*ba C.rl.k, 414 W. s^rta.fi. 14. ul nOLNIlKI ODSEK i OSREDNJI OKROEJEi Rja« No«olu ftoUmik. SUT-aO S.. A»H VZHODNO OKROUKf J*«ak AakroftM, In 8M, M—m. Raa, Po. Ukm OfotoU, 14411 P*ppm A«*. ClavaUodt a. iAPADNO OKROEJEi Aatoo SuUr, R«. 104. Gtms. sa I« M«a Mar«. »•« 100, Raki, M Mika t«c4,1463 1 Wl»«ba*tar II., Mtmtf, Nadzorni odbori Pro»k laRs, pr^Uodolk, 1631 W. ISik Bin Cblsago, III., Pra^k Somrak, »317 Pr«..ar A««h Clevoland, O* WlHlam llttar, «404 It. Cleb I«h ClavolanA Okle. % ^ jfj/KjtJjf^jf i Prask Alal, 3114 Ia. Cra«|«r4 An., CkUa«o, IIL " 3131 W I4(k Bi, Cklaaeo, tU. SUreBski Nirodii Ualaoo rr. P»Jp»rn Jt^Mte] Isfcin. IV. halja 1007. Joiko Ovea, 33Se w. zate au caiM«o. I J*a. Skok, 6404 Ortoa C»., CUvaUod. Okl oe VRHOVNI tDAAVNIKi Dr. P. A Keso, 1333 61. Clalr A«, deva« POZOR t Kerasnanlensa a gt adboroikl, M lelaja v alavoam •• vrli ubolai VIA PIIMA. M se aaaalaio aa »aala al. oradaa . __ Pra4aa4oIšlvo^R. N- P. J., NIT« la. Lawa4^a Avo.. Ckleago. III V6B SADI VB BOUHIIKB PODPORE IB NASLOVE, BeloBb« laj. aUtva B., N. P. K 333T-30 60. U«so6ole Ara. Cblaago, IR. DBNABNB POIIUATVB IN STVARI. M aa tlftaje al leiilsalnsga •4kara lo Msal« rakša se aoalevei fajaUlva A N. f. In M6V-I6 Bo. Uvn-4ala AeOn Ckiaa«a, lit VIB SADBVB V «VB I B BLAGAJNIŠKIMI POIU sa eUMjaja aa * aaalavi RtaaajaUUa 6. N. P. J.. 3337-f3 Sa. U«a4aU Ara. Ouaaf«. IH Vse arUoška slada poslovanja e gi leevlavoloem odbam se oaj aaMiaJa Praok Zali a«, »ra4aa4alka aadaaraaga adkara, ilgae ooalav |e agoraj. Bkv —"" ^ % #ai 4aptal la 4ro«i spisi, aaenanHa, ofUal. aarololoa In sploh aee bae ia e avaai e glaatta« iedoata. aaj sa pešBja oa aesloei "Praaaala", B66V46 So. Lavodala Ara. CkUM*. IM. Hooeevelt dosegel odločen uspeh nad Taftom, republikanskim kau-didatom. Izid volituv jo bil slede čii Wilsoa> je dobil 436 ekktoral-nih glasov, Hooeevelt £6 In Taft 8. Po* izvolitvi demokratišaega kandidata, Woodrow WiUons, pu js progresivna stranka raspala. lssa postoja lo razpada ttooae* veltove progresivno stranke je bilo več poskusov, da ae ustanovi tretja stranka, slasti med sapad niml farmarji Farmar-Labor par-tj je 1. mO nominirala 1*. V. Christensona sa predaednika, ki 1® ^ in slapa obramba omiljena or- ganizaelje V ved a tem je vredno spoa^-njati, da prvi resni poskus prevrniti politično ravnotežja je bil storjen pod vodstvom tujerodnega ameriškega državnika Karla Hehurz je prišel v Ame viko v evoj i mladoati, potem ko je igral romantično vlogo v nemški revoluciji od l 1066, in je kmalu poetal tukaj odlična poli tišna oeeba. On je bil vodja "libe. ralnega repu bli kaaekega" giba- &| ki je začelo v Mieeouriju L . Na glavni konveneiji repnb jikanake stranke v Jsfferson Citjr, Ma., v avgustu L 1670, ee je po-javil tak razdor v stranki, da je 280 delegatov pod vodstvom Karta fikborza zapuatilo konvencijo la obdržalo poeebno konven-eijo, kateri je Bohu rs predsedoval Nova etranka sprejela ja program, ki je odločno obeojal vse ko tarifo, ki ustreza interesu poedin-aa aa ratan ekupnoeti, saktevsl odločno Reformo civilnega urad nHhra, naaprotovel veakemn po-e^neu razveljavi j«« ja kakega dela zveznega ali držvanega dolga in priporočal, da ee javao semljlftM ohrani v korkt brezpoaealnlm ia delavskim prebivale** L Ko ae demokrat i Ana etranka oešia. je sprejela program H» kandidate mmikm. za tnkaj kandidate jo bM |«»av|jen Hera eo Oflselef, n kandidat repnbli kanaka etrerfte »Je btf * gmers! Orant jEaHrsdaadallkiti volitvah v novembru I. 1672 je poelrdnji ešsktaratne glasova vadb nekih 6 eM 7 drtav ia njo-gava vefian Ijndokifc glaaov je maše I s 76BJ600 Po Um poraso eo libarain L 1671 akioniU. de giba-nje za trHje atranko je bilo ta i je dobil nekaj les četrt milijona , • . . glaaov od skupnih 16 milijouov in njena nasladnlea, takozvana | ^^t ^.nih w ^ kandidata skupaj. Med historičnimi tretjimi strankami se nshaja todi Prohibi- Populist party, je Oreenbaek par Iy našla svojo gospodsrsko podls-go v rszmersh, ki so vlsdale tedaj v poljedelstvo. Ti gospodar-aki razlogi ao rss^ikovali te tretje stranke od starejših organisaaij> katerih korenine so bile večinoma historične in politične. Dne 19. maja 1891 je 1400 dele-getov, ki ao bili nesadovoljni a obatoječima strankama, ustanovilo stranko People'3 party ali Populist psrty. Program ta stranko je sahtevsl svobodno kovanje srebrnegs denarja, odpravo vseh državnih brfnli, podržavljanje le-leznic, izobilje papirnatih novča-niei glavna zahteva pa je bilo svobodno kovanje srebro, ker eo farmarji v onem Času padajočih oen mislili, da bo jim to pomagalo. 67. konirae, M ee je eešel v decembru 1. 1861, je vseboval dva aenatorja populietična etranke, kakor tudi 6 zastopnikov v spodnji sborntel. L. IfM je ta sfrtWIi imela v kongreeu šest senatorjev in 7 poslancev In v poedtftih državah 21 dostojanstvenikov, h. 1669 se je PopnliatlAiia stranka pridružila demokratski stranki in s ujo vred kandidirala Bnraua sa predeednika. Ta prldroMtev Jf provsročila sprejem znana pre-gremne točka (plank) o avobod-nem srebro (zahteva, da ae potom zakona uredi eena srebra v kovanem denarju f razmerju 1« poč srebra za vsako unčo zlata). B tem al je populiatilaa stranka izboril/ svojo največjo zahtevo, ' je istočaeno izgubila svoj obeta nek kot eamoetojna stranka Oe neral Weevor je bfl najodllčngjli vodja v Um gibaajo. b. 1*18 ao ugledni Člani repob 11 kanaka stranke, ki ao emalrali razmere v svoji stranki sa ne-v sd ril ji ve, začeli gibanj« sa ust* novHev nove etrank« pod imenom Nstionsl Progreeeive part/ Bvo jo konvencijo ja ta etr&ke ob držela v (*hisaga 1 161« b nomi njrala za predsedniškega kandi daU bivšega pr ^ -InJkR T. Kooervelta ia za poapredaedniks Kovernorja Kalifornije llirama Joknaons. Olavna vsebina progre zm je liila zahteve so«ijalna ia indaolrijala* prariee in je bilo naflašoao, da vrhovna dolžnoet naroda je 'uranje človeških ii' Prpgram je vaaboval sakievo po rakon/Mlsji glad« inJuetrijolaejr cd^avsfts, otroškaga dela. mo»l nage standarda, dele ' šoaak itd. izid voli lav je dokazal, da je .MM % tion party, ki je nominirala pred* sodniške kandidate te od 1« 1H72. Kandidati t« stranka niso nikdar dobili toliko glasov, 4a bi koga Izvolili sz katero jsvno mesto. b. 1920 je Prohibition part? dobila nekaj nanj kot 1110,000 glasov. Najnovejše gibanje sa mogočno tretjo atrsnko je ono, ki ee vrti pod vodstvom aenatorja La Vol-let ta. Kzk uspeh bo imels te tretia stranka, se bo resvidelo na pred«twj<^'h volitvah. Tz nopis gibanja tretjih strank ni niti is daiaka populen. Tu niao omenjeni nsksterl več sli mshj značilni pokrrtl, ki eo so tekom poaleebe, ki je bil redno njen kandidat za predaednika. L. 1620 A* Debs dobil 619/MO gla sov. V aedknjih volitvah straaks lia aaetope ssmostojna, marvel podpira 141 Kolleta. Po vojni eo ee porodile razna kMMttlstičn« strsnlap, med njimi W«rkera' perty of Aineriee, osno-vena I. J62I, in Proletarian partjr, aanavana i. 1920 h. 1628 je po-prej amonjeaa Kerm*r-l*bor par tjr eMi'-a i s konvencijo v Cbifegi v evrho, ds ae.' ustanovi splošna narodna straaka delavcev ia far mag j« v Takem konvencija ja Parmer Ubor port/, sklenila, da noše atopitl v a i kako faderaeljo atrenk. eko je Work*re' pariy srnvsn Kek<*r stvori etoje deada naa, ja We«ftfca' pokrila ae prad^ loilk'«. keodidets W Z. Keoterja. do* i m eo zdi, de Je fanaer Ulmr. skupina fe Ah, to je bile zopet vrzte prelepih, nepozabnih dni I SUne je prihajala veak dan. Hrast vsaj vsak drugi dan — siromak itak nima preveč de-lsl — pa amo prebili sko?aj vea čea tam zunaj zredi božjega stvsrstva. Noj ljubši kroj nem jc bil moj sedovnjek pod In za hišo, posajen veČihome z jeblenami. Cekali anv> teko rekoč aa vsak cvet posebej, doklsr se ni sgrnilo vss to vsjsvje v sno samo čudovito nežno evetečo, pojno dehtečo in od zore do opeka od tisočerih Čebel tajinetveno žumečo stpho I In potem ta gruča dreves tem na leti' kjer ss pot pregno v dolino — koliko opresnosti, preden so *ts zableščale koncem vejic vse tieU drobčka-nv sullčlss, koliko ptem pohitevanja In sopet se-drUvsnja do bolj in bolj pogumnega, bolj in bolj saupljlvega mežikanja v svftl Pa ss Je dobrotno bodrečemu solncu le ne široko odprl erček sa srč-kom, ki sdaj vsi drhte rsdoeti, do jc konec vsem nevernostim 1 in da jo vsek večji, lepši od dne do ne, o vesele, zelene družbe več In več . . . In trte, uboge, skromne šlblce, stoječe nage lu »lahotne Ob avojih koleih, vae polne ren in is njih krvaveče — koliko akrivnoetnege anovenje zopet to t — In povaod, povsod, de ae ti ob veero vellČoe-tnem miru skorej zvrti od tollkege kipenje in življenja I Tudi sosed Krumpek ae naa čim bolj privaje; in često se je prldrušil še Goreč. Tako jo imel ie akoraj vsak tistih prvih listov svojega opgso-valea, svojega prijatelja celo. , > f Označil sem že Oorce med drugim tudi za človeka, ki se rad meče med prevo gospodo V prvi vrsti a namenom, da ji pokaže, kak nenaveden molak Je on, koliko sna in ve. Ta potreba v njem je celo teko močns, de ae je po zadnjem najinem naatopu napravil, kakor da ae ni zgodilo med nema nič hudegot in je bil videti vez »ročen, ko nem m vedel tudi jas, khkor prej. Neizrečeno zabavno ga Je bilo gledati, kako je "glnmil" lju-I tesen do narave KrumpOi po je gledal bolj naa. nego vae to okrog eebe. Zdelo se mi je, de kar vidim v njegovo dušo? Breadvomno tudi nJemu aadrhti srce, če ob nedeljah popoldne atopa oh zlatem klaaju, ali če oe med delom vzravna in mu gre pogled čez kipeče njive; toda v ljubezen je pomešana vender i misel na koriat. Kmetu je# tudi aemlja peč bolj šena, nego ljubice . . . Ko je oAanee enkrat antnjal t glavo, celo, sem ga aat 1 ker prijel: "Tč ae vam adi neumno, kaj ne, aosedt'1: J 4,, "I, neumno neravno*! ne; a če ne zemerite, nekoliko otročje," se je svilo naumehnll "Ali bo redi tege bolj naglo ranilo? Oe bo. vat bom vae tri neproall š« aa žito In krompir!" Morali amo se *a»raejati; toda Stane mu je ljube snjivo raaložila. kako važno Je ae naa mest-ne ljudi, če se natettfbo »itosnamo a naravo, s zemljo in njenimi nevadami "No, de, ao veeelje vam Jf," je prlkimel do-brodušno. "In aroven tega Je tudi prav, ker bo-ate potem morebiti kmtte In njegovo delo manj sanlčevali. Saj ga Uho s se .ovrali l" Zaman js bilo vee( pngoverjenje. tU to nI reci da kmeta meščan »iei-r ne mara, če je le preveč trd in če prehudo robanti; tode takšno pošteno Marino, kakor je on. voak rad ime In ksMtovo delo še erb. vsak apoštuje "Nak( kmefh goep»M>bno mestni, ne more rod Imeti," je amsj.l s glevo." U aeto ne, ker je umeean In grd. vi pa ste gladki In lepi. A kmet aeU geepošs ao vrati, ker mu vaaase ves, ker je prtdelel najbolj* t« Bo še ree. de nem doete sa to deaar, a tega in«*emo apet vam. Tudi obleke in orodje nem sdaj ugaote. o U amo si prej somi naf*K|lft in j* bilo bolje ae nee. Nič, vi ste eno in osi drago • VI snele vso, ml po some garati, la s vami je v» Tudi mi motamo bit! la smo, če sme pometal. Kaj - če bi kol Boge. ali ne M gs ...pravil sa mu tadi pravimo volt Kakšen pe bi Ml naš *tk, če » ga oblekel v pl.ta-c hlače la •bbaJ.ti M kar jega ia prev kmeti" flpot amo se vel zasmejal!. In vedoč, da nje goro modrovanje nima žolče, smo ga celo dražili, naj bi povedal še kaj. f Toda on ee jc bil zemislil in je zdf j /komig- nU: "Koj pomaga. Uko je I Dokler moremo, vlečemo, potem pa naj vleče ein, če ga imamo. Jaz prav te dni premišljujem, da bi ga oženil in mti izročil poaeetvo." • Tu ae je Hrast živebno razvnel. "Ali ne veste, koliko je želoetnih primefov, ko potem mlade dv| ravnata s takim sUrcem-preužitkarjcny da ae amilf Bogu in ljudem, pomagati pe mu nihče več ne more; tudi sodniki in odvetniki ne, o-krog keterih hodi etokret teden ne teden potem!" w : " "Jako lepo je, mladi kolege, de govorite proti lastnim koristim," sem ga z nasmehom prekinil. "Zakaj čim več pravd, tem bolje seveds za odvetnika. Toda ne glede na to, se mi :idi» ds stverj niste še nikoli pogledeli do dna; osroma, da sU videli vedno le osebe, stvari pa ne, in da teto deloma ponavljaj le za drugimi. Pred vsem vsaj po Ub krajih slalf niti flte dajo vsega iz rok, temveč ai izgovore naravnoet bogotc in zelo udobne pokojnbus—Sa^mora odtlej dol je novi goepo-der prevzeti tudi še skorej vse delo. Potem pa: noj bi se iz Ukego-rozmcrjo rodilo še več zla, nego ae ga rodi teko — kako pa hočete drugače urediti U stvari f Ooepoderako njih stran nam-#eč, ki je kmetu vendarle glavna. Le dvoje je mogoče: eli sin čoke, de umre oče in se šele potem ženi;vali po se oženi prej brez premoženja in čaka nato očetove smrti s svojo družino, vred. Če stori to, bo ns samo očetov hUpcc, nejbrže celo suženj, ampak tudi — na kak temelj je zgradil avtoje novo ognjišče f Na očetovo dobro eli zlo voljo, tvegajoč, da ga še v zadnjem hipu ispodrine brat ali sestra, če ne celo tujec 1 In keteri oče bo del teke-mu zetuihčer, ako jc ženzke kaj prida in prineee eelo kaj k tyžif Ako pa ain Čaka v samskem stanu očetove smrti do svojege štiridesetega, petdesetega leU in Je več — kakšen zarod bo potem 1 Ali noše pleme ne propeda že tako preveč f In aU vrha Uga ia ne glede na vae to niže Uko dovolj' hinevžčine in natolcevanja med nažimi ljudmi t " Krumpek me je sveeto poslušal in nepreeta-no prikimovel. "Tako je in nič drugače 1" je; vzkliknil gdaj. 14 Ia drugače biti tudi ne more in ne sme. Teko amo prevssmsli od svojih očetov mi in Uko bodo sinovi od nos. In kekor sem jez som že težko čakal na svojih staršev smrt, tfko boste moj sin in njegova ženeka na mojo. Pa sato nista onadva umrla niti minuto prej in ne bom niti sekundo prej jasi" "Evo, pa apet krepka beeeda js kmečke filozofije I" sem ee seemejel Hrestu. "Le ns preveč tregike! Olsvno so naši kmečki domovi, oeebe ao postranska stvar!" Ali me Krumpek ni razumel ali mu ni bilo do t ga, i mirnim glasom je pristavil: "Sicer pa ne bom nikomur na peti. Gorico s sidanico vred si popolnoma isgovorim in Um goH bom živel lepo v miru in pokoju." _J'Pa ns samf" se je sačudiU Stana. Malo zadrege, še več prekanjdnozti je bilo v njegovem nasmehu, ko se jc popraskal okrog nosu in odgovorili "Ne, aam pa še ne ... Tako mielim, da bi oe apet ženil." "Resf" sem utegnil jez in ga oeupel pogledal. < "De. Sej imam tudi že nekaj ithrancga. • m sU veate, gospod, ki je hodilo nekaj časa k vem pomaget ..." "Aninkef" "Da, Aninkal" se*je široko hošmchnil. "Tode to je vender še čisto mUdo dekle. Krumpak! Kaj more imeti t Dvajset najvell"| "Saj uko je tudi pravi" Pri teh sadnjih vprašanjih in odgovorih, ki eo si oledili s Vso noglloo, oem nenodno aačutil, da ms 8tana od strani opazuje, fei da fb njen pogled Ipoosbno pozoren, skorej bi rekel prežeč . . .■ Tu se jf spet ogleell Krumpak t "Sej sem mislil prav o tem govoriti s v ko bova enkrot some. Da bi vae vprašal nemroč so svet No, ko smo oe že oepletli v to, noj bo po sdaj; aaj nič 'ne de, če eU mladi gospod doktor ia gospodična zreven. HoUl sem vem reči celo, do se oženiva oba, vi in jas. Kaj pa boste še dalje somi tu gori t" Zednje besede je govoril s glasnim amehoet Hrast je bil videti v sadregi. Stanine oči so šle neglo od K rum peke do mene ia nesej. "Teke reči niso več same. Krumpek t" odgovoril s skorej nejevoljnim gleeom. "Keko do nef To je lepe) Tok deda za vaša leta, ne zemerite, t v ; va ao bila gosto omrržena, kakor | « v Ko1' bi hoteU v gledalci vzbujati zavest, da ee ša njimi skrivajo at*a- 1 Vsak dan skoro je drdrala sts šne ječe, v keterih so svoje dni rodovna, ogromna kopija ispred stokali in giniU ubogi t)ačanje. A gradu po Hpovem drevoredu in temu ni bilo tako, kajti le ncdol- zavila pred mlinom proti vzho-žpoJGtne ehrambe so bile namešča- du, kjer jc dobro pol ure od gre-ne za temi tako skrhno preprežo- du atal trg Lcanice. Tamkaj je nimi okni. «< - preživel v veeeli družbi marsika- Ali tudi vso osUlo poslopje je tori večer in marsikateri nedelj; bilo Uko, da je v človeku vsbuja- eki popoldan, lo prej strah nego veselje. Tudi danes se jc menda name- Pred vhodom v grad ee jc raa- nil v trg, kajti baš je «U Anica a proatirala majhna terese, ksfc^ro terase, kjer je aedeU s očetom in je paeela kruleča se kvneniU o- bratom, naročat švepevemu Sim graja. Na nji je aUlo nekaj pMt- nu; naj zapreže. čevih od lišajnika orumenelih vaz. "V tem, da se vrneva, pripre-Ned vhodom, katerega eo stre- vite sobo!" naročal je Pevci evo-žile težke hrestove duri s velikan- jemu očetu. | skima, ali ko vito zavitima kljuka- • "Menda je še Vse pripsravljeno; me, visel je kamenit grb Bog ve- mati in deklo vsaj nU oe sukeli di katerih gospodsrjev grajskih dopoldne gori," odvrnil je oče. Uko sumljivo, da bi tujec glčde- "Tem boljo t — A treba bode joč nanj jedva se drznil prestopi- iti. Vlak pride ob »tirih in Loti prag. vro bi se mi lehko.isgubil, ako bi Okna grajske «0 bila primerno me ne našel na.kolodvoru," dejal velike, a globoko potisnjene, da je mUdenič ter veUl laza okrogle, se je videU debelost temnega kamenite, po aredi raspečene ml aemtertja z mehom obrazlega zi- zc. dovja. 1 | Tačaa jc že tudi priropoUla ■ Pod teraso ae jc rezprostirel sUra kočija isza ogla in obsUla park. Pisane gredice, s belim pe- pred, tereeo. akom poaute ateze, novodobne "Dolgo ee mi ne mudiU! kloplcc pod košatimi lipami so|ročel jc Sirec sinu, stopajočemu bile v nekako čudnem naeprotji is starim poalopjem In s temno, Itožuo okolico njegovo. IstoUko se tudi nič kaj ni uje-Imel lepo Obdelani vrt, ki se je ša gradom, ali bolje za grajskimi gospodarskimi poslopji razprostl-Irsl prev do tje, kjer ee je atikele podnožje obeh hribov. Menim, de cenjeni čiUtelj (in | ako bode kdej ljubeznivo čitate-fjiee lepo oko čitalo te vrztice, tudi ona) nekoliko pozna zdaj grad Kot; tekom povesti seznanil ee bode lahko ž njim bolje. Hiteti nem jc, de se »poznamo a atanovniki tega bivelišča. , Ze malo iahojcna in izvožena pot, hi je vodiU do gredu, pričala je, de eli aUnuje v gredu malo bitij, eli pe de eo vsi prebivelci tožni samotarji, l^i se boje sveta in njegovih sepeljivoeti. V istini je prebivelo melo pred zečetkom neše povesti v Kotu resven šrepevege hlapca in stare dehle le troje duš. Bili so to o-* skrbnik Ivan 8iree, njegova sopran in njiju kči Anice. Ooapodar namreč, ki jc podedoval U grad, najbližnji dedič nekemu deljnemu aorodn^u, prebil je le edenhret In Še tekret aamo štirinajet tlnlj s svojo soprogo tukaj, potem ae je odpeljel zopet na Dnnaj, kjer mu }e bilo pri mini-■trratvn vatno mesto. Gred pe je sročil popolnoma oskrbniku, ki jc koneem vsakega leU peljal •.tnlnieo da pološi gospodu svojemu ne boš velike ročune. Iv%n Sirce je bil me« kekih šest-deaetih let Površen opaaovalee M mu jih gotovo ne bil priMijal Ub. kajti življenje ae deželi ia lov (bil je Sirec vae ovoje Žive dai strasten lovce) utrdiU sta ga Uho, da ee nko poznavali na njem prežitih dolgih let aledevi 14» precej siva brada, ki je obkro* šala njega podolgmvno oblije ša preeejšuja plete na glavi aU razodevali, da je mod že šival nad pol stoletja. . "Do večerje bode\d ,iom,l Voz je odrdral hkuz. ;)trkl kmalu izginil sa njegovim M grmičjem. 1 Kresnikovo solnt-,- be I mikalo za sehodui grič in slednjimi žarki obseval,, „,1 dolinico. Po gostem d^vurl je legal prijeteu somrak. 1 Pavel Sirec se je nahloml v k J in žalostna čustva so mu <.I,J(J U dušo. Nikdar v prejšnjih 1 lih mu ni bil pot v Levice J težak, kakor zdaj — j Nad aočijo so šum, h- iipc. I Pred malinom je stal Mani reh in ponižno snel z «ia\e J hovko. dMrtert) je nosil n najhl vročini in v naj vee jem mratul Pavel ga, sl^oro opazil ni. I Ureh pa je gledal zu njim, I kler ae kii skril voz za ovinki majel e glavo in mrmral: ] "Kako to rase, kako to rj Kakor konpplja! Včeraj je I Še, ko se je otroče vozilo tu-lel Sagi, in danes je gospod! Ki to raeel " • | Ko je voz zavil, zahtrl je drl grič popolnoma solnčne žarke.I ne oddeljenih gorah, ki »o ob J ljale prostrano ravnino, videl I je še aolnčni sev; Piaena ravan intjftipvito I rovje v ozadju je vplivalo na I vU, da ae je vzdramil iz sanji katere ga je kolikor toliko ti zatopila tožna enakomernoit 1 poti od gradu do malina. j Pogledal je na uro. | "Poženi, Simen, da ne zamJ il" Lcanice ao bile trg, kakor obični trgi po Slovenskem, n Ikovele ao ae le a tem, da je ondu aedež političnemu oblui in okrajnemu sodišču, da je (Dalje prihodnjič.) 1 \ - ilMITVlVA PONUDBA. Samec, eter 32 let, ae lelim zna niti e Slovenko ali Hrvatici avrho ženitve v sUroati 18 do let. Katero. veeeli živeti na de in resno misli ne možitev, u nudi ugodna prilika. Imam far brez dolga. V pismo naj pri! tudi svojo sliko, katera se zahtevo vrne. Tsjnost jamče Pisma naj se pošiljajo ne naal Slovenski farmar, 2657 S. Leg dalo Ave., Chicego, IU. ^ • (f* PA SKUHAŠ DOBRO VO. PlSl PO NASE ^ PRODUKTE. hmsU^ ls tVj^lTkn J BOlOft ■ust Iti večjih Informacija ne FRANK OGLAR. KNJIGE Književne Matice SoMoP. J. Književna matica Slovenske narodne pod-porne jednote je izdala in ima v »logi sledeče knjige: Patar MalaTantura. Spisal Zvonko A.- No- lal Stanko 2ele. Fina trdavezba. Cena s poštnino vred $1.60. i Sloraneko-aiiflačka alonrfca- Doga, Cena $1^0 s poitnino vred. ■ J _ Vredne so! Naročbe, k katerimi je poslati denar, jema Književna Matica