Poštnina plalana v gotovini. V LluDlionl v torek dne 11. oklobra 1921. Leio M. »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: m oelo loto naprej. K 240-— sa pol leta „ .. „ 120 — za četrt leta n .. „ 60 — za en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K480-. s Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K 40 — ia Inozemstvo . . . II cr SS*. __Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/111. Rokopisi so ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uradn. tetef. štv. 50, npravn. štv. 328. Enostolpna peUtvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nj« prostor) sa enkrat . . , po K Odposlana Itd. . . po K 9-— Pri več|em naročila popust. Najmanjši oglas 59/9mm KIS. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik UOZ Oprava !e v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. ljubljanske št. 6S0 za naročnino in št. 349 ia oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, boan.-Uaro, 7563. Avstrijska republika se ruši s svojo prestolico vred pod pretežkim .inančnim bremenom. Avstrijska krona je padla na mednarodnem trgu na tako nizsk nivo, da je vprašanje, če se tisk na male zneske glasečih se novčanic sploh še izplača. Zato beže ljudje pred svojo krono in v divjem strahu za svoj obstoj žrtvujejo zadnji vinar svojih prihrankov za nakup tujih valut in različnega blaga, da rešijo, kar in kolikor se še rešiti da. Na Dunaju vladata obup in — strah. Strah pred negotovo bodočnostjo je najhujši. Avstrijska finančna uprava ima dovolj sredstev na razpolago, da bi bila lahko že zdavnaj napravila red v državnem proračunu in dohodke izravnala z izdatki. Ves svet ve, da ima prebivalstvo Avstrije mnogo denarja, državna blagajna pa je le vedno prazna kljub izbornemu in sijajno organiziranemu davčnemu in finančnemu aparatu. Prazna pa je zato, ker mora biti prazna iz strahu pred grozečim plačevanjem vojne odškodnine. Ta vzrok smo poznali doslej. Mogoče pa je, da vodijo sedanjo avstrijsko vlado v njenem držanju na finančnem polju še kaki drugi motivi in da polom mnogim vplivnim krogom v sedanji dunajski vladi ni ravno nevšeč? »Politische Korrespondenz«, ki je uradno glasilo kanclerjevo,, objavlja dolgo objasnilo sedanjega stanja v Avstriji. Kot izvor vseh težav imenuje počasnost "mednarodne kreditne akcije za Avstrijo. Na koncu pa pravi: »Prebivalstvo uaj ostane mirno tudi v slučaju, če bi »politični zme-šanci« poskušali za sebe izkoriščati položaj.« »Politični zmešanci«, ki jih ima v mislih »Pol. Korrespondenz«, so m o n a r -h i s t i. Monarhistično gibanje v Srednji Evropi raste. O tem danes ni nobenega dvoma več. Pojavi, ki jih opažamo na Ogrskem, v Avstriji in na Bavarskem, so vsaj toliko važni, da jih moramo pazljivo zasledovati. Tu imamo zadevo z Burgenlandom. Ogrom niti v sanjah ne pride na um, da bi to pokrajino izročili Avstriji. Ogrska vlada je sicer odpoklicala regularne čete, da na videz zadosti o f i c i e 1 n i m zahtevam antantnih diplomatov; svoje iregu-larne tolpe pa pusti lepo mirno divjati dalje, ker ve, da stoji za ogrsko vlado vplivno angleško lordovstvo in visoki francoski krogi, da o Italiji niti ne govorimo. Vsa ta zapadnoevropska gospoda pa ne ščiti Horthyja in njegovega režima zaradi Horthyja, ampak zasleduje popolnoma druge, namreč lastne sebične namene. To monarhisti na Ogrskem, v Avstriji in na Bavarskem dobro vedo. Vprašanje je sedaj le, ali igra antanta svojo politično igro v Srednji Evropi na ljubo monarhi-stom, ali pa znajo monarhisti spretno izrabljati razpoloženje zapadne Evrope v dosego svojih lastnih ambicij? V Burgenlandu vodi silno agitacijo za Habsburžane »vrhovno poveljstvo čet za deželno obrambo zapadne Ogrske«, ki odkrito poziva avstrijsko prebivalrtvo, naj se ne da vladati od dosedanjih oblasti, ampak naj vzpostavi »legitimni režim«. Slično je na Tirolskem, kjer se je pojavilo najprej močno gibanje za priključitev k Nemčiji, čez noč pa je zapihal drug, namreč mon-arhistični veter, in v Innsbrucku živeči generaloberst Danki odkrito poziva Tirol-ce, naj se vrnejo v »stare razmere«. Kar pa se dogaja na Bavarskem, pa meji že zelo na odkrit upor proti republikanskemu Berlinu, dasi se je oficielno razmerje med Berlinom in med bavarskim kabinetom zelo zboljšalo, ko je stopil na čelo bavarskega kabineta grof Lerchcnfeld, član bavarske Ljudske stranke. Če pregledamo pojave legitimističnega pokreta v posameznih deželah Srednje Evrope, nam vzbuja pozornost neka gotova enotnost cele akcije, iz katere se da sklepati na jako močno in čvrsto organizacijo, katere tudi naša vnanja politika nc bo mogla dolgo prezirati ali je celo omalovaževati. Stvar jc — vsaj trenutno — rcs» nejša kakor izgleda na prvi pogled. Rim, 10. oktobra (Izv.) »Giornale d Italia« poroča, da so se vršile v soboto v Valoni velike albanske demonstracije proti Italiji glede italijanske posesti otoka Sa-zeno. Na glavnem trgu je bilo veliko zborovanje. Predsedoval je vrhovni župan Me-zini. Govorniki so ostro nastopili proti Italiji. Govorili so albanski minister Minga, edvetnik Aya. Odvetnik dr. Sezay je pozval Albance, naj se pripravijo na vojno proti Italiji. Množica je skušala z razvitim albanskim praporom naskočiti italijanski konzulat. Policija je to namero preprečila. — Podobne demonstracije proti Italiji so bile v Draču in Skadru. Italija je vložila oster protest pri tiranski vladi. Feka, 10. okt. (Izv.) V sobotni seji je predložil predsednik Zanella reški konstituanti listo nove vlade, ki je sledeče sestavljena: Zanella: predsednik; zunanje zadeve, trgovina in industrija, promet. Mario Blasich: notranje zadeve. 3Iar>o Jechel: pravosodje. Douato Mohovick: finance.Vit-torio Sablich: uk in bogočastje. Leone Pe-teani: javna dela. Eugenio Lasciak: socialno skrbstvo. Od fašistov so bili navzoči profesor Susmel in kapitan Venturi. — Med splošnim odobravanjem je govoril predsednik Zanella, ki je podal svoj ekspoze. Na-glašal je, da morata pripadati Delta in Baroš kot integralen del reške države Reki. Tozadevno in v vseh drugih vprašanjih bo treba doseči sporazum z rimsko in belgraj-sko vlado. Zunanje zastopstvo Reke je po- deljeno Italiji. Zanella je govoril obširno o notranji konsolidaciji in preureditvi Reke, ki mora postati država dela in pravnega varstva. Prosil je konstituanto, naj mu izreče zaupnico. V imenu fašistov je govoril prof. Su-smel. Naglašal je italijanstvo. Za Reko je simbol Rim, medtem ko pomeni Belgrad negacijo Italije. V imenu opozicije predlaga De Polli, naj se debata odgodi. Predlog je bil odklonjen. Zbornica je izrekla Zanelli zaupnico. Za je glasovalo 50 poslancev, proti pa 10. — Ljudska stranka (3 posl.) se je vzdržala glasovanja. Nato so bili izvoljeni posamezni odseki. Incidentov ni bilo. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Prihodnjo nedeljo prične v ministrstvu ver posebna komisija, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh veroizpovedanj, sestavljati načrt duhovniškega zakona, s katerim naj bi se vprašanje gmotnega stanja duhovnišlva rešilo na ta način, da bi se jim odmerile plače kot državnim uradnikom. Belgrad, 10. okt. Kakor poročajo iz Ta-riza, je bil ministrski predsednik Nikola Pašič na obedu pri kralju Aleksandru te--mu poročal o svojem poretu pri mbi ■■trškem predsedniku Briondu. Pri obedu je bil navzoč tudi minister dvora Jankovič. Kvater- Bfi $1 Zagreb, 10. okt. (Izv,) Včeraj sc je v dvorani hrvatskega Sokola na Wilsonovem trgu vršila proslava 50letnice smrti Kva-ternika, katero so priredile stranke hrvatskega bloka. Govoril je dr. Drinkovič, ki jc povdarjal, da se je Kvaternik boril proti vsaki zunanji sili, ki je nastopala, da prepreči prost razvoj hrvatskega naroda. Danes je nujno potrebno, da vstane hrvatski narod enedušen. Ugotovil je, da so zadnji tri leta prinesla Hrvatom razočaranje. Nastopil je tudi Stjepan Radič, ki je govoril o diplomatično revolucionarnem delu Kva-ternika. temokratje ss mi ali za pojasnila glede naredbe o izseljevanju. Ob tej priliki je diplomatski zastopnik Zedinjenih držav izjavil ministru dr. Ku-kovcu, da je ta naredba po predloženih podatkih nasprotna pogedbi med Srbijo in Ameriko in je potrebno, da se v gotovi meri popravi. Minister dr. Kukovec je izjavil, da je že odredil, naj se povodom revizije izseljeniškega vprašanja v zakonodajnem odseku izpremeni tozadevna naredba. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so razpravljali o naredbah ministrstva za šume in rude. mm. Zagreb, 10. okt. (Izv.) V polemiki z demokratskim časopisjem povodom akcije Stojana Proiiča ugotavlja »Hrvat«, da je tudi demokratska stranka stavila Stjepanu Radiču ponudbo za pogajanja, a da jih je Radič odbil. Eeigrad, 10. oktobra. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o proračunih ministrstev za pravosodje in finance. Posamezni ministri so podali na seji oddvojena mišljenja. Tekom debate so bile zmanjšane manjše postavke v obeh resortih. O proračunu finančnega ministrstva se bo še razpravljalo. Sodijo, da se bo doseglo proračunsko ravnotežje. PoSomPa eSe*. Belgrad, 10. oktobra. Ameriški poslanik na našem dvoru jc poselil ministra za socialno politiko dr. Kukovca in ga prosti Rim, 10. oktobra. (Izv,) Ministrski svet je ratificiral pogodbo glede ribolova med Italijo in Jugoslavijo. Konferenca v Fortorose se zopet o&gsdi? Rim, 10. okt. Diplomatični krogi '.'ieni-jo, da se bo konferenca v Portorose radi beneške konference odgodila na pozneje. Grško-turška vojna. Atene, 8. okt. Poročilo grškega generalnega štaba cd 6. t. m.: Na od e', i Afium-Karahi aar so zasedle naše čete po pogumnem napadu višino Intepe. Na jugu smo pregnali sovražnika iz njegovih pozicij in ga z podili proti Salari. Državna taka v Rusiji. Moskva, 10. okt. Vseruski osrednji izvrševalni odbor ie sklenil ustanoviti državno banko in je poveril to nalogo komi-rar' : za finance. Državna banka bo pričela poslovati najpozneje s 15. novembrom. Državna zakladnica je nakazala bodoči državni banki dve miliardi rubljev. Strašna iiecla na Ruskem. Moskva, 10. okt. Na Uralu zavzema beda vsak dan katastrofalnejše dimenzije. V vsem tamošnjem ozemlju ni dobiti niti koščka kruha. Po rele vasi se izseljujejo v Ukrajino. Vsak dan umre veliko ljudi gladu. Bolnice so prenapolnjene z otroci. V Kirgiški republiki je bilo uničeno 00 odstot. žetve in večina živine je poginila, ker je niso mogli prehranjevati. Moskva, 10. oktobra. V guberniji Sa-mara se prebivalstvo preživlja s koreninami, listjem itd. Gladujoči tavajo okoli kakor črede volkov in izkopavajo trupla živali, ki so poginile za sibirsko kugo. Ko sem se zadnjič vozil iz Trsta pO železnici, sem naletel na družbo ljudi, ki se je vračala iz Amerike v staro domovino. Iz njih pogovorov sem posnel to in ono zanimivost, ki jasno osvetljuje položaj delavstva v drugi polovici naše zemlje. Med njimi je bil en sam, danes že amerikanski državljan, ki je Ameriko ko-likortoliko hvalil, vendar je bil tudi on z vsemi drugimi enotnega mnenja v tem, da je položaj danes v Ameriki tak, da še nikoli ni bil tako slab. Nekateri so govorili o »novi domovini«, ki so jo zapustili, dokler imajo sploh še toliko prihranjenega denarja, da se lahko rešijo, naravnost s sovraštvom. »Kdor ni oženjen, za silo še izhaja. Toda kdor ima par otrok, ta mora ostati dolžan za stanovanje, saj ne more plačati.« »Pa zdravniki koliko stanejo,« je dejala mati, ki je nosila otroka v naročju. »Po dnevi stane obisk štiri dolarje, a po noči osem dolarjev.« »Ni en sam slučaj,« je pripovedoval zgovoren moški, »da je oče več otrok skočil iz visočine na tla, da se je ubil in se s tem rešil skrbi.« »Kako pa naj človek živi! Saj se dobe ljudje, ki danes žc delajo za 15 centov na uro. Farmerjem so se ponujali celo samo za golo hrano, a jih niso vzeli. Srečen je, če ima plače 25, 30 ali 35 centov na uro.« »In če bi delali vsak dan. Jaz sem nekaj časa delal samo vsak drugi teden po par dni. Ali je to življenje? Nekoč sem bil kar celih osem mesecev brez dela. So ljudje, ki so brez dela že eno teto in več. Danes se niti v domovino ne morejo več vrniti.« »Saj je v Ameriki nad 6 milijonov ljudi brez dela.« »Pa kako smo delali. Neprestano nas priganjajo. Če bi človek doma tako delal kot tam, samo to rečem, bi gotovo imel več kot imam danes.« Tako se je pletel pogovor med njimi. Bili so prišli iz različnih krajev Amerike, a nobeden ni vedel povedati kaj dobrega, sam pičel zaslužek. Tovarna za tovarno se zapirajo. Onim, ki še vedno sanjajo o Ameriki kot o zlata polni deželi, naj bo to v opomin. Ne rečemo, da je morda še ta in oni, ki ni izgubil dela in ki služi 50 centov na uro, a to so redke prikazni. Eden je pripovedoval, kako v mestu skrivaj, da jih ne čujejo stražniki, beračijo za par centov, da si kupijo kruha. Zanimivo je tudi, kar so povedali o prepovedi pijače. Vlada ne more nastaviti toliko uradnikov, da bi zakon dosledno izpeljala. Na skrivaj varijo žganje in delajo ogromne dobičke kljub velikim kaznim, če koga zasačijo pri tem. Kozarček žganja stane do 75 centov. Tudi piva se dobi po 10 do 15 centov kozarec pravega — ta ali ona tvornica je kaznovana vsled izdelovanja prepovedane pijače in zaprta za nekai časa. za mirovno po- Pariz, 9. okt. Minitrski predsednik Briand je imel danes pop kine v St. Naze-iru pri banketu, ki je bil prirejen njemu i čnst, govor, v katerem je izjavil, da je prevzel vodstvo vlade zato, da bi Franciji zagotovil mir. To morda v očeh nekaterih ni politika, ki bi bila marsikomu ljuba, pa je vendar najbol jša politika, po kateri se moro država zavarovali proti eventualnostim, iz katerih izidejo države cesto razrušene. Kakor njegov prednik, tako se je trudil tudi on za izvršitev mirovnih pogodb in je vedno postopal v sporazumu z zavezniki. Brez zavezniške solidarnosti bi ne bilo mogoče doseči tega, da bi se mirovne pogodbe res izvršile. Francija ima ravnotako kakor druge države svojo pravice, ima pravico do varnosti in do reparacij. V tem oziru vlada ne bo niti za las popustila. Sedanja francoska vin da zaupa današnji nemški vladi, o čemer je izjavil Briand, da bo podrobneje govoril v zbornici. Briand je končno še izjavil, da bo toliko časa ostal na krmilu države, dokler ladja države ne bo povsem varna. - Centralizacija. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) V Belgrad je došel hrvatski pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič in se zglasil v ministrstvu za socialno politiko. Kakor sc čuje iz verodostojnega vira, bo poverjeništvo za socialno skrb v Zagrebu ukinjeno. Poverjenik Ancel je baje podal svojo demi-sijo. Razprava proti morilcu Zagreb, 10. okt. Danes dopoldne se je nadaljevala pred sodnim stolom glavna razprava proti atentatorjem na ministra Draškoviča. Obtoženi Nebojsa Marinkovič je izjavil, da se ne čuti krivega. Na posamezna vprašanja odgovarja popolnoma mimo. — Obtoženi Alija Alijagič je izjavil, da se ne čuti krivega in da ni imel nobene naloge, da izvede atentat na ministra Draškoviča, kakor tudi da ga ni nameraval usmrtili. Izjavil je, da obžaluje, ker ie Draškoviča smrtno-zadel in ker so s tem prizadeti njegova žena in njegovi otroci. Na Draškoviča je streljal, ko je čital novine, iz daljave nekoliko korakov. Ko je dvakrat ustrelil nanj, je Draškovič pohitel za njim šc kakih 17 korakov. Dasi bi tudi lahko tretjič nanj ustrelil, ni tega storil. Na vprašanje zagovornika je izjavil, da je obznana uničila sindikalne Organizacije. Delavci so bili brez varstva, delodajalci pa so hoteli podaljšati delovni čas. Obznana je bila izdana za rudarsko stavko. Delavci so se takrat izganja'i iz stanovanj in so s svojimi družinami ostajali brez sredstev. Obtoženec obžaluje, da je bila z njegovim činom prizadeta žena pokojnega in da je bil odvzet oče in hranitelj otrokom. Za atentata sta bila dve klopi od ministra oddaljena orožnika in ko je izstrelil dva strela, je imel še nabasanih šest nabojev. Ljubljana, 9. oktobra. Manifestacija akademikov ob priliki obletnice koroškega plebiscita se je vršila danes ob 9. uri dopoldne. Nastopila sta dva govornika, koroška begunca, ter označila občinstvu, ki je smatralo mnaifestacijo vsaj toliko vredno, da se je udeleži, njen pomen. Naša dolžnost je, da svojih pravic do Koroške ne pustimo za-stareti. Vsako leto 10. oktobra moramo jasno in javno celemu svetu povedati, da ne priznavamo krivičnega plebiscita ter da pod nobenimi pogoji ne pustimo svojih pravic zaspati. Pokazala sta, kako žalostno vlogo so morali igrati naši delegatje, kako »nepristransko« je deloval italijanski delegat Nemcem v prid ter bil vsaki pravici v obraz. Svoja izvajanja sta podprla z dokazi. Klici ogorčenja in aplavza so prekinjali govornika. Orisala sta delovanje avstrijske vlade, ki sedaj sistematično organizira iztrebljenje domače inteligence. Vse ljudskošolske učitelje je izgnala, 36 duhovnikov je moralo bežati in na celem Koroškem imajo naši bratje 2 ljudski šoli, ki si jih sami vzdržujejo.. To v času, ko imajo Nemci pri nas 1 gimnazijo in 17 ljudskih šol s 30 razredi. Dejstva, ki kriče po pravici! Pozivala sta Slovence, da ob času, ko se na Koroškem objemajo in poljubujejo renegati in Nemci in slave svojo zmago, opustimo prepotencirano strankarstvo, pre-strastno politiziranje, da se organiziramo in zbiramo svoje sile vsaj deloma za rešitev naših bratov. Govornika sta žela za svoja izvajanja burno priznanje. Istočasno so se pa polnile kavarne in promenada in Ljubljana je reševala z veselicami in godbo — naš tužni Korotan. -f Protest belgrajskih dijakov. Proti nameravanemu ukinjenju belgrajske medicinske fakulteto so ostro protestirali ta-mošnji medicinci. Tudi ta protest je dokaz, da stvar ni gladko izmišljena, kakor to hoče natvezti javnosti demokratsko časopisje. Nijboljši dokaz pa je izgovor na belgrajsko časopisje, »ki, da je krivo, da se stvar ni razčistila«. Kolikor so nam razmere znane, dobivajo belgrajski listi že takoj med sejami ali pa vsaj po sejah ministrskega sveta informacije o poteku sej. Listi, ki so prvi izšli, so tudi javili stvar tako, kakor je v resnici bila; šele poznejši listi so začeli nekaj popravljati, ker je med tem najbrž že pel telefon ... 4- Važna izjava ministra Pribičeviča. Iz strahu pred obsodbo celokupne slovenske javnosti so šli po poročilu »Jutra« od 9. t. m. tudi demokratski poslanci iz Slovenije« k Pribičeviču intervenirat glede ljubljanskega vseučilišča. Tem gospodom je minister Pribičevič izjavil, >da je ministrski svet samo sklenil, da se ne vnesejo postavke za nove investicije pri belgrajski in ljubljanski medicinski fakulteti, nikakor pa ne, da se obe fakulteti ukineta. Pač pa je bilo sklenjeno, da so rešitev tega vprašanja prepusti skupščini«. — Zadnji stavek je važen. Mi smo že ugotovili, da so belgrajski listi prinašali naknadno glede kritične mlinistrske seje nasprotujoča si poročila, iz česar se je dalo sklepati, da se je vlada takoj umaknila, kakor hitro je naletela na nepričakovano energičen odpor vseh slovenskih krogov proti vsaj nameravanemu, četudi ne še izvršenemu ukinjenju dveh fakultet v Ljubljani. Tudi se ne bomo mnogo motili, če smatramo, da je bila deputacija »demokratskih poslancev iz Slovenije« pri Pribičeviču naročena v svrho, da se minister Pribičevič opere in najde ugoden način za ministra dostojen umik. Namen se mu pa ni posrečil. Namesto, da bi se bil do čistega opral, se je še bolj pokopal s priznanjem, da se na ministrski seji ni sklepalo le glede uki-njenja postavk za nove investicije, ampak tudi glede ukinjenja obeh fakultet sploh: drugače nam je popolnoma nerazumljivo, zakaj bi bil ministrski svet sklenil, da se ima »rešitev tega vprašanja prepustiti skupščini.« Iz Pribičevičeve izjave jasno sledi, da se je govorilo na ministrski seji o ukinjenju sploh in odtod sledi zopet, da je nekdo moral tak predlog tudi staviti; ali iz svojega nagiba ali po navodilu oziroma zahtevi kakšnega strankarskega pristaša ,to na stvari nič ne izpremeni. Ves dogodek pa dokazuje, da se je Pribičevič tudi v tem vprašnju prav hitro umaknil, ravno tako hitro, kakor v vprašanju cenzure, ko ga je v »Samoupruavi« dr. Lazar Markovič prav trdo prijel. Našo kraljevino smatra torej minister Pribičevič po vsej priliki za hvaležen objekt, na katerem se on uči vladati; če bi ta posel že razumel, bi si bil prihranil lahko že precej bla-maž. Sedaj n. pr. se je naučil, da ministrski svet nima pravice razveljavljati od skupščine sklenjenih zakonov. Smola bo samo v tem, da bo ravno takrat menda moral oditi z vlade, ko se bo naučil vladati. + Stojan 51. Protič v Zagrebu. Belgrajsko časopisje akcije Stojana M. Protiča nič več ne omalovažuje, ampak piše o njej v jako resnem tonu. Intcresantno je, da je tudi belgrajski »Presbiro« o zadnjem bivanju Stojana4 M. Protiča priobčil sledeči oiicielni komunike: »Gospod Stojan M. Protič se je sestal včeraj z g. St. Radičem, ki ga je obvestil o sklepih hrvatskega bloka. Gosp. Protič je posetil tudi Hrvatsko zajednico. Dopoldan je imel v prostorih Narodnega kluba »konferenco« (zborovanje). Zagrebčani z vedno večjim zaupanjem pričakujejo g. Protiča, ker so prepričani, da se Protičev pokret naglo širi v Vojvodini in v Srbiji. Gosp. Protič odpotuje danes zvečer iz Zagreba v Belgrad.« — Belgrajski »Presbiro« je oddelek ministrskega predsedstva in o njegovem šefu g. Taletovu gre glas, da ima za politične izpremembe jako dober nos. -f Neumestno napihovanje. »Balkan«, ki je tudi v službi »Omnium Serbe«, je računajoč na gotovo slabo stran enega dela. našega prebivalstva priporočil družbo »Omnium Serbe« s tem, da je zapisal, da bodo potem samo tri podjetja te vrste v Evropi: Essen, Creusot in mi! To napihovanje dobro zavrača »Slobodna Tribuna«, ki piše: :rčemu te megalomanske kombinacije.« Čemu to smešno napihovanje? Mi potrebujemo tovarno za svoje potrebe in za svojo vojno opremo. A trapasto je takoj misliti na konkurenco s prvimi tovarnami v Evropi. Tovarne orožja morajo služiti nam in našim potrebam, a ne mi njim, ker nimamo razloga težiti za tem, fla postanemo oboroženi tabor. Znano je, da prevelike tovarne za orožje, ki prekoračajo stvarne potrebe, postajajo resna nevarnost, ker vodijo v nevarne izlcušnjave in podžigajo nebrzdane ambicije.« + Kongres zemljoradničke stranke je preložen in se vrši 12. in 13. novembra v Veliki Planini v smederevskem okraju, O notranji politiki bo poročal Milan Koma-dinič, o zunanji pa posl. Joca Jovanovič. Poleg tega bodo razni poslanci in drugi re-ierirali tudi o finančni, socialni in prosvetni politiki, o agrarni reformi in o drugih stvareh. + Zopet nova zarota? Belgrajska »Politika« z dne 7. t, m. objavlja dopis z Dunaja, v katerem trdi, da je dunajska policija odkrila novo zaroto proti naši državi. Zarotniki, ki jim načelujeta znani Gagliardi in avstrijski polkovnik Šulc, streme za odcepitvijo Hrvateske od naše države in pripravljajo komunističen prevrat v zvezi z atentati na kralja Aleksandra, Pašiča, dr. K u k o v c a, Pribičeviča itd. Celo prevratno akcijo baje financira soproga bivšega nadvojvode Friderika. + Mala anianta in Lloyd George. Pred nedavnim časom jc odpotoval v London rumunski zunanji minister Take Jonescu in se sestal z Lloyd Georgeom. Kakor poroča »Reuter«, je Lloyd George z velikim zadovoljstvom izjavil, cla smatra malo antan-to za gotovo stvar. Glede Burške je Take Jonescu izrazil upanje, da bo izvršitev tri-anonske pogodbe mogoče doseči diploma-tičnim potom, da pa je za slučaj potrebe mala antanta pripravljena vporabiti tudi vsa druga sredstva. V vsakem slučaju pa bo delala v popolnem soglasju z zavezniki. — Slično izjavo Pašiča smo pred par dnevi priobčili. -f- Monarhistična zarota. »Prager Pres-se priobčuje daljši dopis z Dunaja, v katerem odkriva obširno zasnovan načrt Karlo-; vih pristašev za vzpostavitev habsburške ! monarhije v srednji Evropi. Interesantno ; je poročilo glecle Burške, ki je izhodišče tega gibanja, na kar je »Slovenec« že pred tedni opozoril. . Prager Pressec pravi: »Niti ultimatum, niti posredovanja niso privedla Mažarske, da bi izpraznila Burško, ki jo sedaj tolpe branijo proti predaji Avstriji. Mažarska pa Burške tudi ne bo izpraznila. V Budimpešti računajo s tem, da Francija pod pritiskom legitimističnih krogov ne bo resno nastopila proti Mažarski. Tudi upajo — če opravičeno ali ne — da Češkoslovaška kljub odločni vojaški gesti ob priliki Karlovega puča ne bo nastopila z oboroženo silo. Vojaške akcije s strani Jugoslavije ne pričakujejo, ker ne smatrajo njene armade za kako akcijo dovolj pripravljene. Tako mislio v Pešti, da imajo napram Avstriji popolnoma svobodne roke.« Nadalje poroča »Prager Presse«, da se v Burski zbirajo številni Karlovi pristaši, ki mislijo, da je prišel ugoden čas za združenje Mažarske in Avstrije v monarhistični obliki. Računajo, da bodo v Avstriji vsled vedno večje draginje nastali v kratkem nemiri, nakar bi prostovoljci, podpirani od mažarskega vojaštva, prekoračili meje Burške in zavzeli Dunaj. Tudi v Avstriji se zadnje čase opaža prav živahno gibanje, da se izvrše vse priprave za spremembo režima. V zvezo s temi nionarhistienimi nakanami se spravlja tudi potovanje bivšega bavar. skega kralja Ludovika v Burško. 4- Reške železnice. Poveljnik italijanskih čet na Reki je izdal oklic, v katerem naznanja, da ostane ves železniški in pomorski promet na Reki začasno še nadalje — pod italijanskim vodstvom. -f Don Sturzo in srednješolsko vprašanje v Primorju. »Corriere d' Italia« poroča, da je don Sturzo v vprašanju ureditve srednjega šolstva v novih pokrajinah posredoval pri naučnem ministru Corbinu. Minister mu je zagotovil, da bo dotični zakonski načrt predložil preje v presojo komisiji tridentinskih in primorskih parlamentarcev in strokovnjakov, predno ga bo uzakonil. . + Črnogorska »vlada« v Rima se pre-osnuje v agitacijski odbor. Kakor poročajo italijanski listi, se vračajo iz Italije v domovino še zadnji Črnogorci. Dosedanja črnogorska vlada v Rimu se bo razpustila, njeni člani pa se bodo znova združili kot agitacijski odbor za vpostavo Črne gore. + Angleško-irska pogajanja. Pariški listi poročajo, da se novih pogajanj med Anglijo in Irsko, ki se začno ta teden v Londonu, De Valera osebno najbrže ne bo udeležil, marveč bo ostal v Dublinu. Od angleške strani bodo vodili pogajanja Lloyd George, Chamberlain, Churchill in še štirje drugi. fflfesfaclja m koroške Sinoči se je vršilo povodom obletnice nesrečnega koroškega plebiscita v veliki Unionovi dvorani v Ljubljani manifestacij-sko zborovanje, ki ga je sklical Gosposvet-ski zvon. Govorniki so naglašali, da nacionalna misel med nami ne sme zaspati, ker resignacija je odpoved tistih pokrajin, kjer živi naš rod in je bil z zvijačo in nasiljem on nas odtrgan. Dolžnost naše države je, da onemogoči trpinčenje in preganjanje našega rodu na Koroškem, kjer se senžer-menska j>ogodba v zasmeh naši državi tepta in o enakopravnosti Slovencev ni niti sledu. Slovenski Koroški se ne odrečemo in ne bomo mirovali, dokler ne bo združena s svojo materjo. Vlada se pa opozarja, da bo pravočasno skrbela, da ne bo nekoč državna meja med Jugoslavijo in Nemčijo na Karavankah. Govornikom (dr. Arnejc, g. Ristič, ga. Čučkova in Smodej) so zboro-valci navdušeno pritrjevali. Tožba Korošcev v letu 1921. ob letnici nesreče. Dr. J. Pregelj, — Na žalni manifestaciji v Kranju deklamiral dr. J. Kotnik. Bratje in sestre ob pritokih Save čujte pozdrave od koroške Drave! »Naša pesem je le še žolč razlit, naša beseda le še zvon ubit. Bil je čas, da je v Celovci pel, da je klicar slovenski bil, zdaj ubit v nočeh le plaši, kliče hripavo po kralju Matjaši in po pravdi Vdove izdane pri Gospe Sveti v molk pokopane . ..« Čujie nas, srečni ob pritokih Save, čujte naše bratske pozdrave! »Naša pesem je zvon ubit, naša ljubezen jc žolč razlit, neme so naše žalik-ženc, naše petje in cvetje vene, naše matere tujcem rode, tujcem rastejo naši možje, tujcem cvete lepota planin, srebro jezer in svežost dolin, smeh otrok in mater jok, naša kri in ljubezen in Bog!« Čujte še enkrat ob pritokih Save, tožne koroške zadnje pozdrave! »Prvi smo bili Slovenstva list, bogojasen, nebesno čist. Zdaj smo samo še spev ubit, preko lepot naše zemlje razlit, klic brezupno tisočer, preko bridkosti naših jezer; naše cvetje in petje vene, neme so naše žalik-žene, naše Vile, naš kralj Matjaž, nem naši boli še brat-mejaši srečni brat pod Orlom sivim, ki je z mečem bridkoživim združil rod in kraj in spev, naš razpihal jad in gnev, da še smo in še teptani tujcu v tlak bridkost prodani. ..« Čujte živi ob pritokih Save mrtve koroške kolneče pozdrave! »Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi! Amen!« Pevske zveze. Tiho, a pomembno kulturno delo vrši Pevska zveza. Dočim umetnost, ki jo gojijo druga pevska društva, večinoma ostane v ozkem krogu mestnih izobraženih krogov, deloma tudi meščanskega proletariata, ima Pevska zveza namen pevsko umetnost širiti med ljudstvo na deželi ter tako blažilno vplivati na ljudsko čustvovanje, kar je da-j nes ob vojnem razdejanju, ki se tudi pred j človeškim srcem ni ustavilo, dvakrat po-Irebnojše in pomembnejše. To veliko in težko kulturno delo vrli Pevska zveza tem, da združuje v sebi podeželske zbore (do zdaj 130 zborov z najmanj 2500 pevci) ter jim potom svojega glasila »Pevca« ter potom osebnega in pismenega stika daje pobude, smernic, pouka, navodil ter_ materiala za povzdigo pevske umetnosti med ljudstvom. To delo je tem bolj vredno priznanja, ker vsi činitelji Pevske zveze od predsednika, pevovodje do upravnika Pevca« vrše to kulturno delo brezplačno. V nedeljo se je pokazala Pevska zveza prvič v javnost s pevskimi nastopi. Že v frančiškanski cerkvi so združeni pevski zbori (do 250 pevcev in pevk) dosegli mogočen učinek, naravnost nova po zanimivosti in poučnosti pa nam je bila popoldanska prireditev. To ni bil koncert, bila je prava šola za udeležence, pevce in pevovodje. Prireditev je otvoril Zvezin predsednik dr. Kimovec, ki je povdarjal, da podeželski pevski zbori niso zato prišli v Ljubljano, da kažejo višek pevske umetnosti, tudi ne zato, kakor cla bi hoteli tekmovati z mestnimi zbori, temveč zato, da Pevska zveza pokaže, da se tudi na deželi resno trudimo za povzdigo pevske umetnosti in da se gibljemo. Danes nastopi le nekaj malega zborov, ker se mnogo zborov, ki so se priglasili za prvotno v Kamniku določeno prireditev, ni upalo zglasiti za nastop v Ljubljani, a seme ie vrženo, pobuda je dana, delo se bo iz malih počeikov krepko nadaljevalo, sadovi pa bodo vedno obilnejši — pridobila bo umetnost, pridobila srčna kultura, katere danes tako manjka... Pa so nastopili zbori vsak z dvema pesmicama: Sv. Jakob ob Savi, Dol, Ig, Radovljica, Smlednik, »Ljubljana«, slednja kot nazorni nauk vsem ostailim zborom. Čudili smo se sigurnemu nastopu pevcev in pevo-vodij. Par zborov je bilo pri malem številu prav posebno dobrih (»Sloga« iz Radovljice, »Kvišku« iz Smlednika), da »Ljubljane^ niti ne omenimo. Pevovodjem se že pozna, da znajo paziti tudi na niansiranje; treba pa je to v prihodnjič skrbneje gojiti vežbanje glasu, kar se je pokazalo pri teh zborih kot največja pomanjkljivost. V tem oziru bo treba še temeljite šole — škoda, da nam Slovencem manjka take pevske šole, ki bi se na to prav posebno ozirala. Je pa bilo med temi zbori prav mnogo lepih glasov, ki bi se dali izvrstno izšolati. Končno so nastopili pod vodstvom Zve-zinega pevovodie prof. M. Bajuka vsi zbori združeni. To je bila moč in sila — pa ne kričanje — da je človeka pretreslo. Posebno poljudna Fleischmannova skladba ' Triglav : je mogočno učinkovala. Le semtertja se je nekoliko poznalo, da so različni zbori združeni — brez temeljite predidoče pevske vaje, kar pa ni veliko oslabilo mogočnega vtisa. Udeleženci — med njimi veliko glasbenikov in predsednik pevskega društva Kolo ' iz Zagreba — so s silnim zanimanjem sledili celemu sporedu, zakaj te vrste prireditve, ki je bolj šola kot prireditev, v Sloveniji še nismo imeli. Tukoj po prireditvi ae jg sestal urtlstl- DmmB fiovfee, — Shod Korošcev. Prilikom obletnice koroškega plebiscita se je vršil dno 9. t. m. v Ljudskem domu v Kranju pod predsedstvom g. profesorja Kotnika sijajno uspeli shod Korošcev. Prvoboritelj koroških Slovencev (navedba imena se nam zdi nepotrebna) je vzpodbujal svoje rojake k vstrajanju, poudarjal potrebo ustanovitve koroške begunske organizacije kot predpogoj za smotreno in vztrajno delo v svrho dosege zaželjenih ciljev, obenem pa tudi jako stvarno in jasno kritiziral razmere v naši državi in mi samo obžalujemo, da nii mogoče njegovega govora, kakor tudi govore in pozdravne nagovore drugih govornikov v celoti priobčiti. Sprejela se je na shodu sledeča resolucija: »V Kranju dne 9. oktobra 1921 v Ljudskem domu zbrani koroški Slovenci-begunci z vso odločnostjo poudarjajo ne glede na svoje zgodovinsko pravo, na samostojno korotan-sko državo, svoje pravice s posebnim ozirom na obljube med svetovno vojno, v kateri so naši bratje Srbi izvršili z največjo požrtvovalnostjo občudovanja vredne dokaze neizmerne zyestobe, da bomo dobili najširšo samoodločbo in zahtevajo odločno združitev svoje slovenske koroške domovine v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in sicer na podlagi narodne skupnosti. Od naše vlade pa zahtevamo, da se zavzame in zagovarja z vso odločnostjo pravice najslabotnejše veje mogočnega jugoslovanskega drevesa v dosego skupnosti, narodnih, političnih in gospodarskih ciljev.« — Obenem se je odposlala Nj. Vel. kralju sledeča brzojavka: »Koroški Slovenci, ki so našli po nepravilno izvršenem plebiscitu zaščito v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbrani prilikom obletnice tega plebiscita v Kranju ,ponavljajo svoje želje, ki so jih izrazili ob obisku Vašega Veličanstva na Bledu in prosijo, da Vaše kraljevsko Veličanstvo blagovoli ohraniti korotanske Slovence blagohotno v spominu. Sklicatelj shoda: Grafenauer.« — Pogreb v Dravljah. V petek, dne 7. t. m. se je vršil pogreb umrlega Alojzija Ahlina. Bil je član Sokola in Sokol se je tudi korporativno udeležil pogreba svojega brata. Na pokopališču pa se je odigral tale prizor: Načelnik šišenskega Sokola akademik Jaki Jesih je po odpeti ža-lostinki stopil k odprtemu grobu ter začel žalni govor. Dekan-župnik Zabret, ki je pokopaval, mu dostojno seže v besedo in pravi: Gospod, niste prosili za dovoljenje, torej Vam ni dovoljeno govoriti. Gospod J. Jesih pa mu odvrne: Saj lahko greste, prosim. Dekan-župnik res odide s kaplanom, reče pa še: Dovolite, jaz samo kon-statiram, da nimate dovoljenja, postava je taka (da se mora župnika prositi za dovoljenje, ako hoče kdo govoriti na pokopališču). Duhovnika sta torej mirno odšla, govornik pa začne govoriti govor, v katerem je proslavljal zasluge umrlega brata, ki jih je isti imel za sokolsko društvo v Dobu. Vse lepo, če je bil umrli Sokol, naj bo, vprašam Vas pa, gosp. akademik, ali morete zahtevati od duhovnika, da bi poslušal na pokopališču slavospeve na Sokolstvo. Sedaj pa vaš nastop, gosp. govornik: Vi ste že večkrat govorili nagrobne govore v kroju oblečeni — nota bene — brez dovoljenja kompetentne cerkvene oblasti — do tega slučaja Vam noben župnik še ničesar ni rekel, v petek se je pa g. dekan poslužil samo svojega prava. Ignorantia legis non excusat — pa bi se pobrigali za cerkveno postave, kakor jih čni odsek Pevske zveze. Poleg članov tega odseka so bili navzoči vsi pevovodje nastopajočih pevskih zborov in drugi pevovodje včlanjenih zborov. Konz. svetnik č. g. P. Hugolin Sattner je podal strokovnjaško sodbo o vseh zborih, ki so nastopili ter navzočim pevovodjem dal mnogo zlatih nasvetov, katere so si le-ti pridno beležili. Istotako je opozoril kanonik dr. Kimovec pevovodje na marsikaj, na kar naj pri pevskih vajah pazijo. Naj omenjamo še, da se je ob 10. uri dopoldne vršil občni zbor Pevske zveze. G. ravnatelj dr. Jos. Mantuani je imel temeljito in strokovnjaško predavanje o prvih po-četkih jugoslovanske in slovenske narodne pesmi. Nato so sledila izčrpna poročila: predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo, uredništva in upravništva »Pevca«, artističnega odseka in knjižničarjevo. Pri volitvi je bil ponovno izvoljen za predsednika kanonik dr. Kimovec, za Zvezinega pevovodjo prof. Marko Bajuk. Določitev kraja za prihodnjo Zvezino prireditev kakor tudi način okrožnih prireditev se prepusli Zvcziuemu odboru. Končno sta bila z velikim navdušenjem soglasno izvoljena za častila člana Pevske zveze: konz. svetnik č. g. p. Hugolin Sattner in zlatomašnik skladatelj župnik Jak. Aljaž. Pevski zvezi pa želimo velike vztrajnosti pri hvaležnem dolu za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva. Fr. Zabret. poznajo vsi drugI. Še to: Vsi morajo prositi dotičnega župnika, ki je cerkveni upravitelj v župniji, pod katero spada umrli faran — za dovoljenje, da govore na pokopališču; Orli tudi; ne samo Sokoli. Sokolu seveda ni treba prositi; on duhovnika ignorira, pokazale so to besede načelnika g. Jesiha: Lahko greste, prosim, izgovorjene' v jako žaljivem tonu. Ne mislite, da piše te vrstice duhovnik; ne, katoliški lajik jih piše; lajik, ki mu je pravo in pravica nad vse; zakaj bi so ravnalo s katoliškim duhovnikom kot s hlapcem? Duhovnik je cerkveni upravitelj in v opravljanju svojih funkcij nedotakljiv. — Umrl je v soboto 8. t. ra. gospod Ivan Gregorin, posestnik, trgovec in gostilničar v Vnanjih goricah pri Ljubljani v starosti 79 let. Pokojuiku bodi ohranjen blag spomin! — Konjice. V nedeljo, dne 16. oktobra se ustanovi v Oplotnici pri Konjicah podružnica Kola Jugoslovanskih sester. — Na krški meščanski šoli se prekinjeni pouk 17. t. m. zopet prične. — Vrhniški župan nas naproša, da popravimo našo notico o resoluciji zastran avtonomije, da na Vrhniki ni o isti razpravljal občinski odbor, ampak je bila resolucija sprejeta od občinskega starešinstva z 9 proti 1 glasu. — Gasilno društvo v Št. Vidu pri Ljubljani je v nedeljo, dne 9. t. m. ob sodelovanju sosednjih gasilnih društev (Tacen, Pirniče, Gameljne, Dravlje, Vižmarje, Podutik, Gunclje, Stanežiče in Medno) priredilo zanimivo vajo z motorno briz-galno. Le-ta je bila postavljena na Brodu ob Savi in je na električni pogon dajala po ceveh na daljavo 1200 m vodo v Vižmarje in ondi polnila dve ročni brizgalni. Vaja je bila silno zanimiva in prepotreb-na, ker so vse vasi v sedanji suši brez vode. Navzoč je bil tudi g. Fr. Samsa iz Zagreba, lastnik tvrdke za gasilna orodja, ki je opozarjal na tehnične vrline in napake pri gasilni opravi. Žal, da teh napak ne bo mogoče odpraviti, ker ni prepotrebnih materielnih sredstev. O vladi pa doslej še ni bilo slišati, da bi le eno gasilno društvo in le z enim samim grošem podprla. Za vse drugo je dovolj denarja, le za najpotrebnejše ga je vedno najmanj in največkrat — nič! — Hugo Stin.es na Hrvatskem. »Hrvatska obrana« poroča, da je znani nemški vojni kapitalist Hugo Stines postal solastnik »Tipografije«, ki izdaja zagrebška lista »Obzor« in »Jutarnji list« ter belgrajsko »Epoho«. Zanimivo je, da prva dva lista pišeta v smislu zahtev »Hrvatskega bloka« »Epoha« pa podpira vlado in pogosto zelo ostro napada Hrvate. — Prostovoljno gasilno društvo v štepanji vasi priredi v nedeljo, dno 16. oktobra vinsko trgatev v vseh prostorih gostilne gosp. Anžiča p. d. pri šoršu. Prireditev obeta biti zelo zanimiva, na kar slav. občinstvo opozarjamo. — Odbor. — Zopet velika nesreča na grosupeljskem kolodvoru, V nedeljo, dne 9. t m. se je peljal iz Višnje gore na Grosuplje z dolenjskim osebnim vlakom invalid Anton Marenčič. Ko so pričeli na Grosupljem, kakor je to vedno običajno, vlak premikati, je mislil Marenčič, dn vlak žo vozi proti Ljubljani in je skočil skozi okno ven, toda padel je tako nesrečno, da se jo težko poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko civilno bolnico. — Popravek. V »Listku« v 227. številki s Slovenca' stoji pomotoma, da je himno »Iz bratskog zagrljaja« komponiral Zaje. Himno je koniponiral F. S.Vilhar. — Tatvina v vlaku. V rnešancu je bilo ukradeno med Litijo in Ljubljano 100 kg usnja. fprasanjs raše valute. Dne 25, septembra je stopila v veljavo nova naredba o prometu z devizami in valutami. Upanje, ki so ga stavili v to naredbo, se ni izpolnilo. Nasprotno, doživeli smo, da je padla naša krona v Curihu na najnižjo stopnjo 2.25 centimov. V Zagrebu so se dvignile tuje valute in so dosegle naravnost horenden kurz. Lira je že skoraj 10, London nad devetsto kron, francoski srank bo kmalu 18 K, švicarski frank nad 42 K, češkoslovaška krona krog 270,—. Nesigur-nost in neorientiranost v trgovini je splošna. Cene rastejo dan na dan. Pri tem pa se bavi naša vlada še z mislijo — kakor posnemamo po demokratskih listih — uvesti za trgovce enoleten moratorij glede izplačil v inozemstvu. Prvič je vlada to demontirala. Danes pa vlada molči k temu, inozemski listi pa prinašajo te vesti s komentarji. Tuji trgovci ne morejo razumeti naše finančne in trgovske politike. »Jugoslo-venski LIoyd« piše, da so češkoslovaški trgovci mnenja, da sploh ne morejo sklepati z jugoslovanskimi tvrdkami pogodb brez polega denarja, Nemčija zre z nezaupanjem na nas. Kredita nimamo nobenega. Nikdo nima v nas več zaupanja. Vladna politika nas vodi v katastrofo. Demokrati se igrajo državotvorce, država pa boleha vsled njihove pustolovščine, neresnosti in nezmožnosti. Draginja narašča, bližamo se težki gospodarski krizi, Gospodje demokratje in radikalci, obračun, bo težaki BORZA. Zagreb, 10. okt. (Izv,) Devize: Pešta 38, Berlin 108-200, Italija 971—990, London 9-10, New-York, kabel 242, čeki 241—243, Pariz 1750-1775, Praga 205—269.50, Dunaj 790, Curih 1325, Buka-rešt 205, Zagreb 790. Valute: marka 198—200, lira 960—965, funt str. 950, dolar 238—240, nem.-avstr. krona 10, lej 200. Dunaj, 10. okt. (Izv.) Devize: Pešta 475, Berlin 2525, Italija 12100, London 11850, New-York 3100, Pariz 22100, Praga 3350, Curih 55500, Buka-reSt 2675, Zagreb 1240, Varšava 57.50. Curih, 10. okt. (Izv.) Devize: Pešta 0.83, Berlin 452, Italija 2240, London 2122, New-York 558, Pariz 4065, Praga 6.00, Dunaj 0.28, Bukarešt 490, Zagreb 225, Varšava 0.13. g Vnanje državno posojilo. »Beogradski Dnevnik« poroča, da odpotuje finančni minister dr, Kumanudi po končanem podpisovanju notranjega državnega posojila v London, da poskusi izposlovati vnanje državno posojilo. — Resničnosti te vesti ne moremo ugotoviti, bojimo se le, da bo rodilo tudi to potovanje enak uspeh, kakor svojčas potovanje dr, Kukovca! Angleži ali Amerikanci bi že dali denar, toda pogoji, pogoji,..! g Državno posojilo. — Novi bankovci. »Pravdam od 8. oktobra piše: Vpisovanje posojila te dni pojema. Ljudje, ki so doslej delali propagando, so se ohladili, in zato se nič ue dela. Ta pojav jo obsodbe vreden... Držaji jo treba pomoči danes bolj kot kedaj, ker je prevzela take obveznosti, da jih brez pomoči državljanov ne bo mogla izpolniti. Kar se pa tiče vprašanja tiskanja novih bankovcev, — če ne bi bilo dovolj podpisanega posojila — nam ta nevarnost vedno preti. Finančni minister namerava temu odpomoči ua ta način, da bo vzel potrebno vsoto za lombardiranje iz nekega svojega starega kredita pri Narodni banki. Uuh.U3Ktske pmce. lj Da se izve resnica. O protestnem zborovanju ljubljanskih akademikov proti ukinjenju medicinske in tehnične fakultete je objavilo »Jutro« tendenciozno poročilo, ki ga je v svrho plemenskega sporazuma treba korigirati. Med drugim poroča '»Jutro: »Zelo nestvarno je govoril akademik Šporn, ki je naglašal, da moramo Slovenci imeti univerzo v Ljubljani že radi tega, ker mentaliteta hrvatskega plemena zelo neugodno vpliva na Slovence. Plemenske razlike med nami in Hrvati so velike, zato moramo zastaviti vse svoje sile ,da se naše fakultete ne ukinejo, ker sicer pojdemo med narod, da mu pojasnimo ta kulturen škandal.« Mi smo dobili po dotičnem zborovanju ves govor g. Sporna na razpolago, ki ga radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti, toda tega, kar piše >Jutro«, v njegovem govoru ni bilo. Pasus, ki ga ima »Jutro« v mislih, se glasi: Naša univerza naj bo dom za tiste, ki bodo nesli z besedo in dejanjem med Srbe in Hrvate pojem bratstva, svobode, enakosti. Vstali so krivi preroki, ki pravijo, da mi nimamo izrazite plemenske individualnosti; vse kar nas loči od ostalih Jugoslovanov, da je le umetno privzgojeno od sovražnih tujcev. Ali nam niso vdihnili vedno zeleni gozdi naše melodije, ali nas ni napravil pusti kraški svet trde in energične in visoke Karavanke dovzetne za nekaj višjega, ravno polje pa mehke in sanjave? Kamor gremo ,nosimo v očeh odsev jezer tam pod Triglavom, kamor gremo, nam zveni v ušesih praznično zvonjenje kot spomin domače vasi. Kaj nosimo vendar s seboj, da postane naše srce tudi sredi gostoljubnih bratov otožno? Nespametni so krivi poroki, ki nam odrekajo našo individualnost, zakaj zravnati morajo prej hribe in doline, obleči morajo ves narod od Triglava do Vardarja v uniformo, ukrojiti morajo vsa naša srca po enem vzoru, tedaj bodo imeli enoten, homogen narod. Ni se nam treba sramovati svoje individualnosti. Takrat bomo šele razvili vse svoje latentne duševne sile, če bomo s ponosom na svojo plemensko individualnost tekmovali z drugimi plemeni in narodi. Zloben hlapec je tisti, ki to taji in pravi, da je to separatizem, nevaren državi in škodljiv narodu. Naša univerza naj bo dom, kjer se bodo negovale vse lepe individualne lastnosti našega plemena v pro-cvit celokupnega jugoslovanskega naroda in države.« To je vse, pa čisto vse, ker je govoril g. Šporn o individualnosti našega plemena. »Jutrom je pa očividno hotelo s svojim poročilom netiti plemensko mržnjo med Hrvati in Slovenci. Je-li to jugoslovansko? lj Tihotapstvo »državotvornih« bank. Od 26. septembra dalje razpošiljajo različne banke v Jugoslaviji, ki se štejejo med najbolj »državotvorne« elemente, za milijone valut ,deviz, čekov itd., na tihotapski način po pošti, da se izognejo reviziji. Vsled tega je država zelo oškodovana. Temu tihotapstvu je slučajno prišel na sled na ljubljanski glavni pošti v pisemskem oddelku g. ravnatelj Vrtovec. Pisma se zadržujejo. Doslej se je našlo že cele kopice takih po|iljatev. Pričakujemo, da bo pristojna oblast izvedla natančno preiskavo in prizadete banke eksemplarično kaznovala. lj Slikarska šola »Probuda« v Ljubljani. Kakor že splošno znano, se prične pouk 15. oktobra z vsetni akademičnimi predavanji. Poučevali bodo sami najboljši strokovnjaki in umetpiki. Vpisovanje je do preklica vsnlt dan od 16. do 17. ure na tehniški srednji šoli v pritličju, desno, soba 4 pri voditelju šole akad, slikarju Franju Sterletij. Opozarjamo in priporočamo to velevažuo in prvo tako šolo v Sloveniji vsakemu izobražencu. Sprejemajo se gospodje in dame s primerno šolsko izobrazbo. F-citli to trajal celo leto popoldne in zvečer. Natančneje pri vodstvu šok?. . h Stolna Vincenclleva konferenca ima se- io danes 11. oktobra ob pol 7, uri zvečer v "Dobrodelni« pisarni, lj Zabavni večer »Dobrodelnega društva tiskarjev« t nedeljo, dne 16. oktobra v >Unionu< obeta mnogo zabave in užitka. — Na sporedu so pevske točke opernih solistov in komični nastopi članov drame, koncertne točke godbe Dravske divizije pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika dr. Čerina in ples. — Za neplesalce je na razpolago bogat srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 5 dinarjev. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem ▼ Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sre-t do, dne 12. oktobra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacij* Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno, lj Roparski napad. Ko ie šel delavec kemične tvornice Anton Frantar iz siške domov v Moste, sta ga na mošanjskem polju napadla dva vojaka, eden ga je prijel za vrat, drugi mu je vzel iz žepa telovnika 80 kron. lj Vlom. Dozdaj še neznani vlomilci so vlomili v pisarno stavbeniku Jakobu Accetto na trgu Tabor in ukradli pisalni stroj št. 51.156, brovning z 20 naboji in približno 250 kron denarja. Narodno gledišče. Opera: Torek, 11. oktobra: »Dalibor«. Abon. E. Iz gledališke pisarne. Muzikalna drama >Bo. ris Godunov^ se odslej dalje ne bo igrala dva večera, temveč samo en večer. Da bo to mogoče izvesti, odpade pri nadaljnjih vprizoritvah prva slika prvega dejanja in predstava so začne ob pol 8. uri zvečer. Prvič se izvaja tako »Boris Godunov« v sre« do dne 12. t, m. Učiteljski vestsiik. V Kranj! Podružnica za Kranj in Radovljica zboruje v četrtek v Kranju. Popoldne izlet na Šmar-jetno goro. Vabimo tudi Ljubljančane in druge, da pohite iz ljubljanske megle v čist gorenjski zrak. Kdor se hoče udeležiti zborovanja, ta mora z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 7. uri. Oni, ki hoče samo na izlet, odidi iz Ljubljane ob 12. uri. Opozarjamo pa še enkrat na zanimivo predavanje o srbohrvatskem naglasu. Predaval bo strokovnjak in znani govornik č. g. Umik. Podružnica Slomškove zveze za kamniški okraj zboruje v četrtek 13. t. m. v Domžalah. Priče-tek ob 1. uri popoldne. Na dnevnem redu dve važni predavanji; predavatelja: g. F. Lužar in gdč. A. Albrechtova. Na noge — od prvega do zadnjega člana! Na plan — brez strahp za dobro stvar, Koga se bojite — >cagovci