Vse, kar Bog pošlje, dobro je
Ako bi imel človek zmirom in povsod ovo krasno prislovico pred očmi, lehko bi prenašal vse nadloge ia težave, ki mu je dobri Bog pošilja v ta namen, da bi se človek poboljšal.   Tu naj povem le en sam zgled.
Nek pobožea starček pride pozno zvečer do mestnih vrat. Ker so bila vrata že zaperta, in mu je nihče nij hotel odpreti, preuoči lačen in žejen zunaj na polji ter se tolaži: ,,Tako je božja volja!" — Imel je pa pri sebi konja in svetiljko (lampo) z gorečo svečo, ki mu je svetila v temnej noči. — Potegnilje pa veter, ugasnil mu je sveco in starček je bil v temi. — Zdajci prider<5 vol-kovi, zgrabijo koDJa, raztergajo ga in požr<5. — Ubogi starček se je tresel po vsem životu od strahu. In kaj bi se ne? Zunaj na mrazu pod milim nebom na tujem polji, in še cel<5 med volkovi, to nij nobena malenkost! — Težko je čakal dneva ter se vedno tolažil z besedami: ,,Tako je božja volja!" —
Ko se dan napravi, vstane ubogi starček, ter se poda v mesto.
Ali kaj vidi! Vse mesto je bilo prazno, vse je bilo zapuščeno in pobito. Oeta sovražnikov je po noči v mesto prihrula, ter vse, kar je bilo živega, pobila ali pa saboj v sužnost odpeljala. —
,,Vse, kar Bog pošlje, dobro je," a ljudje to še le pozneje spoznamo, zato pa tudi bno, kar se nam je dan prej dogodilo težko prenašamo. Ker pa večkrat vidimo, da bi nas bila še večja nesreča lehko zadela, ako bi bili sami odloče-vali, zato moramo vse, kar se nam dogodi, poterpežljivo prenaSati in si misliti, da nam je od Boga poslano.